Katolišk cerkven list.
Tetfaj XII.	V Ljubljani 27. vinotoka 1859.	i Ani 22.
Nagovor
Njih svetosti papeža Pija IX. v s k r i v n i m zboru 25. kimovca 1859.
Častiti bratje!
V nagovoru 21. rožnika t. 1. do Vas, častiti bratje, smo bili v nar veči britkosti svojiga serca vse potožili, kar so sovražniki tega apostoljskiga stola počeli v Bolonji, Ra-veni in po druzih krajih zoper Našo in tega sv. sedeža svetno in pravično oblast. Verh tega smo v ravno tistim nagovoru naznanili, de so vsi tisti zapadli v cerkvene obsodbe (cenzure) in kazni, ki so od svetih cerkvenih zakouil postavljene, in odločili smo bili, de vsi njih ukazi in djanja niso nič in ne veljajo nič.
Je pa nas podperalo upanje, de bodo tisti puntarski sinovi s temi Našimi besedami zbujeni in pretreseni k svoji dolžnosti se vernili, zlasti ker vender vsi poznajo priza-našljivost in voljnost, ktero smo že od začetka svojiga naj višjiga pastirstva dosihmal vedno skazovali, in ker vedo, s koliko gorečnostjo smo si neprenehama tudi v nar večih zaderžkih hudih časov prizadevali, vse svoje skerbi in misli tudi v pospeh časniga blagra in pokoja svojih ljudstev obračati. Tode vse to naše upanje je do čistiga ugasnilo. Ker perte se zlasti ua naklepe, huskanja iu vsaktero kakoršno koli pomoč odzunaj, in torej še goropadniši v svojim počenjanji, eo vse se prederznili in vse poskusili, de bi vse okrajiue Emilije, ki so Naši papeški zemlji vteleseue, v punt spravili in od Naše in tega svetiga sedeža gospodovanja od-tergali.
Ko je bilo torej v unih okrajinah bandero punta in odpada vzdignjeno in papeška vlada odpravljena, so nar pred postavili oblastnike (diktatorje) piemonteškiga kraljestva; pozneje so se imenovali izredni poročniki (komisarji); potlej pa vesoljni poglavarji (general-guvernerji). Leti so se brez pomislika prederznili, pravice Naše vikši oblasti prilastovati ei, so z očitnih služb odvergli tiste, ki so menili, de zavolj znane zvestobe do pravniga vladarja v njih zanikarne naklepe ne bodo privolili. Se več, ti ljudje se niso bali, se tudi v cerkveno oblast vrivati, ker so nove postave dajali zastran bolnišnic, ubožnic in druzih bogoljubnih vstanovitev, krajev in naprav. Ravno tako malo jih je bilo groza, duhovske ljudi zuepokojevati ter jih ali pregnati ali pa v ječo vreči. Od nar očitnišiga sovraštva do letiga apostoljskiga sedeža razdraženi, se še tega niso ustrašili, ter so 6. t. in. v Bolonji zbirališe iineli, ki so ga imenovali narodovni shod ljudstev iz Emilije, in so ondi določilo razglasili, ki je polno lažnjivih obdolženj in pretvez, iu v kterim so se lažnjivo eklicovali na enoglasnost ljudstev, ter so zoper pravico rimske cerkve izrekli, de nočejo več pod svetno papeško vlado biti. Nato pa so ravno tako naslednji dan razglasili, kakor je zdaj šega. de se hočejo z zemljo in kraljestvam kralja sardinskiga zediniti.
Med temi obžalovavnimi dogodbami vodniki te strani
vse svoje zvijače na to obračajo, dc bi ljudstvo spačili, zlasti z bukvami iu časniki, ki v Bolonji iu drugod izhajajo, in razuzdanosti strežejo, namestnika Kristusoviga na zemlji s krivicami obkladajo, vse verske in bogoljubne opravila zaničujejo, in zasramujejo molitve, s kterimi se časti iu za njeno preinogočno brambo prosi neoinadežana in preblažena Božja porodnica Marija Devica. V kazališih pa se očitno žali lepo življenje, sramožljivost in čednost, iu Bogii posvečene osebe stavijo na vesoljno zaničevanje in zasmehovanje.
Vse to pa izhaja od tacih, ki terdijo, de so katoličani iu de spoštujejo in časte naj višji duhovno oblast in veljave rimskiga papeža. Zares, slehern vidi, kako lažnjivo je tako govorjenje; ker ti možje, ki take reči počenjajo, so do čistiga ene misli z vsimi tistimi, kteri sc silo nesramno iu pre-derzno vojskujejo zoper rimskiga papeža iu katoliško Cerkev, in sc z vsimi močmi pertijo. de ko bi bilo ie kako mogoče, bi našo sveto vero in njen zveličavni nauk vsim ljudem iz serca iztergali in izkoreninili.
Torej bote Vi, častiti bratje, ki se naših trudov iu težav vdeležujete, prav lahko previdili, v koliki britkosti živimo, in kolika žalost in nejevolja Nas, kakor tudi Vas in vse dobre ljudi navdaja.
V tej toliki britkosti pa nas to tolaži, de ljudstvo po emiljskih okrajinah nar-nar veči del žaluje nad tem poče-njanjem, gaje pred njim groza, iu svojo zvestobo pravnimu gospodovavcu ohrauivši, je vedno vdauo Našimu in le-tega svetiga sedeža svetnima gospodovavstvu; in tudi de vse du-hovstvo teh okrajin, zares naj vikši hvale vredno, je spoznalo za naj tehtniši nalogo, v sredi tega razsajanja in prekucovanja dolžnosti svojiga stanu vestuo spolnovati iu jasno razodevati, s koliko izverstno zvestobo iu pokoršino so Nam in le-teiuu apostoljskimu stolu vdaui, ker se tudi za nar hujši nevarnosti ne zmenijo in jih prezirajo.
Mi pa srno s pretehtno dolžnostjo Svoje visoke službe in s slovesno prisego zavezani, in torej neprestrašeni branimo reč naše nar svetejši vere , pravice in posestva rimske cerkve zoper vsako dotikanje serčno varujemo, se za Svojo in tega apostoljskiga stola svetno gospodovavstvo stanovitno poganjamo iu ga moramo kakor dedino sv. Petra nedotaknjeniga Svojim naslednikam zapustiti. Torej ni dru-gači, de moramo vnovič Svoj apostoljski glas povzdigniti, naj zve tudi vesoljni zlasti katoliški svet, s koliko ojstrostjo Mi grajamo, kar si ti ljudje po emiljskih okrajinah, naši papeški zemlji, počenjati prederznejo, iu pred vsimi, de to zvedo vsi častiti bratje škofje, od kterih smo v naj vikši tolažbo za Svoje serce v nar večih stiskah dobivali toliko imenitnih in prelepih dokazov njih nepremakljive zvestobe, ljubezni in vdanosti do Nas in le-tega apostoljskiga sedeža.
In potem takim popolnama in brez pristavka zaver-žemo v tim visoko svitlim zboru vse že opomnjene, kakor tudi vse druge djanja puutarjev zoper cerkveno oblast in prostost in zoper Naše in le-tega apostoljskiga stola svetno naj višji oblast, gospostvo, moč in pravico, naj se žc ka-
uo -
kor koli te djanja imenujejo, io razglasimo, de skoz in skozi nič niso in ne veljajo nič.
.Sleherniinu je tudi znano, de vsi tisti, kteri so v spredej imenovanih okraj 1112h k imenovanim počenjanjeui svojo pomoč, svet ali privoljenje dajali, ali jim kakor koli na roko Ali, so zapadli cerkvenim preklicam iu kaznim, ktere smo v »Svojim poprejšnjim nagovoru omenili.
Sicer pa, častiti braije, z zaupanjem pristopimo k tronu milosti, de s pomočjo Božje brambe dosežemo vteho in moč v britkostih. Pa tudi ne jenjajmo, v vednih in priserčnih molitvah ponižno in goreče moliti in Boga prositi, ki je bogat z usmiljenjem, naj bi v svoji vsigamogočui moči vse zmotene, ki nekteri morde v nesrečni slepoti ne vedo, kaj delajo, povernil k boljšim mislim in na pot pravice, vere ju zveličanja.
Jiof perri pozdrav
z, I nize ni m larantinskim tkofijanam v Mariboru.
(Konec.)
Česa pričakujemo mi od Vas?
1.	Kakor duhoven oče pričakujem od Vas, de bodete lju bijoči otroci. Kdor spoštuje očeta in mater, mu je obljubljeno dolgo življenje in de se mu bo dobro godilo. Ž e g c 11 očetov otroka m hiše zida; kletev materina pa jih jim podira. De bi Vas ko oče žegnal, sim k Vam prišel; skazujte z detinsko pokoršino, z vdanostjo do svojiga škofa, de ste vredni tega žegua. Moja očetovska ljubezen do Vas pa ne sme biti opičja ljubezen po novi šegi, kakoršna starše oslepi, de otrokam vse napake pregledujejo, in njih srečo v klici ter izreji razderejo. Ako ljubijoči oče strahuje, mu dobri otroci kušnejo roko, ki jih po očetovo tepe, de bi jih ozdravila. Pričakujem od Vas, prepoštovani škofljanje, de bote Vi taki blagi otroci. In ko me bole pred ali potlej k mojim očetam pokopali, bo še zmiraj moj očetovski žegen nad Vami.
2.	Kakor vikši pastir pričakujem, de mi bote dobre, pokorne ovčice, ki glas svojiga pastirja rade poslušajo iu nasledvajo. Moj glas bo Vam klical s prižnice, bo Vam naznanoval voljo Božjo, Vaše posvečevauje. r\e bodite e n a k i u n i m, ki i m a j o u š e s a, pa n e p o s 1 u š a j o, de ne bodo zveličani.44 Oznanoval Vam bom poste naše matere, kaloliške Cerkve, ki nam jih v ljubezni zapoveduje, ker nas ljubi. Post je naši duši zveličavno zdravilo; ne zaničujte materine roke, ki Vam ozdravilo daje, sicer bote v svojih grehih umerli. Kakor višji pastir Vas bom peljal v spoved nico odpušanja in milosti, — vabil bom Vas na svatovšino Jagnjetovo, ki nam jo je pripravila neskončna ljubezen Božja. Ne bodimo tisti nehvaležni gosti v evan^elii, ki so bili vabljeni in klicani, pa niso hotli priti, de bi ne hotli še enkrat v letu priti k sv. spovedi — ne o svetim velikonočnim času k mizi Gospodovi, iu bi se tako djansko ločili od občine sv. Cerkve! „Res-nično,tt govori Gospod, ^gostija je sicer pripravljena, tode nobeden povabljenih, ki niso hotli priti, je ne bo okusil." Na dobro pašo in k obilnim vodam milosti Vas hočem voditi. Torej, ljube ovčice, ako poslušate moj glas, ne uter-dite svojih sere, ter pomnite tehtnih besedi, ki jih govori apostelj narodov: „Bodite pokorni vikšim (škofam in du-hovnam) in bodite jim podložni, ker oni čujejo za Vaše duše kakor taki, ki bodo odgovor dajali, de bodo to storili veseli in ne zdihovaje; zakaj to bi za vas ne bilo dobro/ Ni je veči nesreče, kakor če dušni pastir joka čez svojo čedo, kakor nekdaj Jezus čez nehvaležno mesto Jeruzalem.
3. Kakor postavljeni hišnik Božji pričakujem radodarnih podložni ko v; in de bote škofu taki, so porok Vaši podeljeui darovi. — Bilo je ljudstvo Božje svoje dni na potu v obljubljeno deželo; takrat so Jehovu (svojimu Bogu in Kralju) imeli nov šotor kakor stanovanje delati.in
prinašali so možje in žene s pobožnim sercam svoje nar bogatejši darove in datve. Zene, ki so znale šivati, so delale iz drazih reči perte in kar koli je bilo obleke potreba k službi Gospodovi. Gospodje bil posebej moža (Beseleela) poklical, in mu dal modrost in um, vednost in spoznanje, de bi se lopo delo dognalo (II. Moz. 25). Tudi pričujočo mestno duhovnijsko cerkev je Gospod povzdignil v svojo visoko stoljno cerkev; in njena lepa oprava, ter čedna škofija je delo Vaše ljubezni. Veliko se je tukaj storilo v veči Božjo čast, pa tudi v Vašo stanovitno hvalo. Zene me, ko te drage darove v posest jemljem, Vam svojo nar priserčniši zahvalo očitno razodeti, ob enim pa tudi pristavim prošnjo: preljube ovčiče! tudi nadalje nikar ne zapustite svojiga škofa, de bi ga ne podperali; sej vidite, koliko se še neogibljivo potrebuje, de sc to novo škofijsko mesto spodobno opravi! — „Xe isem tega, kar je Vaše" smem s sv. Pavlam reči: „le Vasišem;" in ako Vaše serce imam, se mi bo vse drugo pridalo. Dela se za to. kar zadeva Vašo čast in poštenje: v novo vsta-novljeno škofijo z vsimi duhovnimi napravami oskerbeti, kterih naše dni potrebuje, de se škofovski sedež ozališa, kakor tirja njegova čast. Ne išetn Vašiga, zakaj vsi ti darovi Vaše ljubezni niso moji, ne bom jih seboj vzel; ostali bodo Vam iu zanamcaui. Le samo ena reč je, ktero želinr. kdaj v boljši deželo seboj vzeti: Vaše neumerljive duše, de bi se z velikim aposteljnam Pavlam zamogel odkritoserčuo hvaliti: „Vi ste moje veselje; moja krona, preljubez-njivi!"
Kaj pričakuje Bog od nas?
Škofijsko občino, močno v veri, delavno v ljubezni, bogato s keršanskimi čednostmi in dobrimi deli, čisto tistiga kužlji* ga kvasu novošegaste nejevere in brezbožnosti, ki srečo posameznih deržin in vesoljne človeške družbe v mozgu ujeda. Zares, prepoštovani! Antikristov duh se je lotil veliko človeških sere. To je storila napačna reja, branje zanikarnih bukev in kužljive drušine. Ta zoperkeršanski duh se je vgnjezdil med nar globokejši, nar svetejši der-žinske zadeve, je pogasil plamen domače pobožnosti in prižgal oginj nepokorsine, žerjavico neukrotljive poželjivosti in razuzdanosti, ki žuga vse požreti. Puntarski duh s svojimi ncštevilnimi legijoni hudobnih misel, lažnjivih zapopadkov in sovražnih pohlepnost nas od vsih strani oblega, se plazi v nar znotranje naših hiš, še celo v naše otročje stanice vlezva in razdjauje uči. Temu vesoljnimu sovražniku se hočemo vsi ustaviti kakor eu mož z živo vero, z nepretres-Ijivim zaupanjem in z edino ljubeznijo, ktera vse prenese, vse premaga in je močnejši kakor smert. Nečemo svoje sreče zidati ua pesek, kakor mnogi sedanjiga časa, nečemo svojiga zveličanja staviti na kako vero, ktero bi si sami zmislili; temveč od samiga Siuu Božjiga razodeta, od milijonov marternikov zapečatena, tavžeutletja v naši sv. rimski katoliški Cerkvi zvesto ohranjena vera bodi nepremakljiva skala, na ktero hočemo svojo stanovitno srečo staviti za čas in za večnost. De bi to nebeško zidavo z eno roko delal, z drugo pa zoper našiga vesoljniga sovražnika se vojskoval, z Vami zmagal, in poslednjič zmagovit med Vami umeri, za to, prepoštovani! sim k Vam prišel, de bi mogel enkrat z aposteljnam Pavlam reči: „Kristus je moje življenje, in umreti jc moj dobiček."
Zbudite se tedaj, Vi keršanski gospodarji in očetje, ki Vas je Gospod postavil hišnike za svojo dedino, škofe Vaših deržin, kakor mene škofa cele lavantinske škofije; podpirajte svojiga škofa v težki vojski zoper brezvernost iu spa-čenost tega nesrečuiga časa. — Vas, keršanske g o s p 0-dinje in matere, prosim in zarotim, podperajte svojiga škofa z materniiui nauki, prošnjami in solzami pri svojih drazih domačih. Materi je zaupana nar dražji reč človekova : obdelovanje in blaženje serca. Vse premore z Bo-gam lju bijoča mati. —Ne zapustite svojiga škofa, Vi keršanski učeniki in redni ki, ker nas jc nebeški hišni Oče poklical v svoj nar žlahtniši vinograd, de bi mehke
mladike mladosti ne ie učili, temveč jih tudi k pravi ker-šanski čednosti zredili. Mladostina je prihodnost; mladost pa je našimu olikovanju izročena. Kako tehtna naloga, polna velikih nasledkov, — kolik odgovor sloni na vas! Vsi imamo en poklic, vsi se moramo nasproti podperati. Ako bi nam bilo tudi s solzami sejati, ne obupajmo; ker z veseljem bomo enkrat svoje snope domu nesli. „Kteri jih veliko učijo pravico, se bodo svetili kakor zvezde vekomaj!"
Eno serce in ena duša naj bota dela naše na novo zedinjene škofije, podobna vinogradu, ki ga je Gospod obla-godaril. Lavantinska škofija bodi z gnado Božjo enaka rodovitni vinski terti, ki se ponaša ob stenah katoliške Cerkve; njeni sinovi, z naj lepšimi darovi ozaljšani, naj enaki mladim olikam stoje krog mize Gospodove. To moje upanje je zasajene globoko v mojim sercu, in je bilo zvezda, ki me je v sred - vas pripeljala.
Naloga naša je velika, preljube ovčice! mi še le začenjamo. kjer so naši sosedje že deleč spredej. Gospod pa, ki je dobro delo med nami začel, ga bo tudi srečno dodelal.
Lavantinska škofija ima mogočno varhinjo, neoina-dežano devico in Mater Božjo Marijo, in ima škofijskiga zavetnika ali patrona pervopoklicatiiga, sv. aposleljna Andreja. Bobi šc noviga prošnjika pri Bogu, sv. Janeza Kerstnika. ki bo kakor mestni farui pomočnik povzdignjen za s t o I j u o - fa r n i ga patrona. Nova lavantinska škofija ima dva imenitna spričevavca ali marternika in škofa : sv. Maksimilijana Celjana in sv. Viktorina Ptujskiga, ki sta za s\. vero našo zemljo s svojo kervjo zalila, de bo toliko obilniši sad rodila.
Kdor potem takim pod varstvan Najvišjiga prebiva <11 take varhe na strani iina, ga še tudi čaka ljubeznjiva čecL, taki zamore brez britkosti svojo pastirsko palico v roke vzeti. Bog in njegovi svetniki so z nami in kdo bo zoper nas, kakor le mi sami, če ne hodimo po potih zapoved Božjih in ne nasledvamo zgleda svetnikov Božjih. ki so naši prijatli. Klical bom torej k pokori, kakor sv. Janez Kerst-uik, iskal boni zgubljene z ljubeznijo sv. Janeza evangelista, oznanoval bom zveličavni nauk sv. križa z gorečnostjo sv. apostelja Andreja. Vi. moje ljubljene ovčice, bote glas svojiga pastirja poslušali iu bo v novi lavautinski škofii en pastir iu ena srečna čeda, eno serce in ena duša. rCast bodi zato Bogu na višavah in mir vsim ljudem na zemlji, ki so dobre volje.44 Amen.
V Mariboru, 1. kimovca 1859.
Anton Martin, knez iu škof.
Veiikoserčua (fubezen za uboge duše r vicah,
ktera bodi priporočena vernim kristjanam, ki so usmiljeniga serca.
Leta v napisu imenovana, Bogu tolikanj dopadljiva, ubogim dušam v vicah tolikanj koristna, nam samim pa tako velik dobiček obrodivua ljubezen je vtem, de storimo sklep ali obljubo, de hočemo vse svoje zadostovavne ali pokorivne dela dušam v vicah popolnama darovati ali prepustiti. Ime obljuba pa naj nikogar ne ostraši, ker tukaj se ne obljubi tako. de bi človeka pod greham vezala. Velikovcč mora to še le vsakteriga nase vabiti iu mikati, ako pomisli preime-nitne dobrote, s kterimi so papež Benedikt XIII. tiste obogatili, kteri to obljubo ali zavezo store. Te dobrote ali prednosti so naslednje:
1. Za duhovne, kteri to obljubo store, naj mašujejo kjer koli si bodi. je altar preodobroten ali privilegiran de auima (dc namreč za eno dušo zadobi popolnama odpustke). Ta obljuba ui taka, de bi se scelama vse dalo ali darovalo, ker človek ubogim dušam v vicah ne prepusti druziga. kakor le svoj osebni iu lastni posebni prid ali dobiček. Tudi
ni zaderžek. de bi duhoven ne mogel s\ete maše darovati v namen tistih, kteri so jo najeli, kar je izrečeno v dovoljenji pred imenovaniga papeža.
2.	Vsi verni zadobe popolnama odpustek vsaki dan, kadar gredo k sv. Obhajilu, iu vsaki ponedeljek, kadar so kjer koli pri sv. maši, ter zamorejo z njim vselej eno dušo iz vic rešiti.
3.	Kdor koli to obljubo naredi, zamore v>e iu v-ak-tere odpustke, kteri se zamorejo pridobili, za duše v vieah oberniti, ako tudi ni to izrečeno v dovolitviuim pisanji.
To milost so podelili papež Benedikt XIII. v svojim določilu ali odpi>u 23. vel. serpana 172^, podpisanim od njih deržavniga tajnika, kardinala l.erkari-a. na prošnjo v. c. ti. li. Gasparja Oliden-a; spoznano iu podpisano je od njih apostoljskiga poslanca (nuncija ) in legata a latere na Spanjskim. v. č. g. Gn. Aleksandra Aldobrandiui-a v Madridu 14. prosenca 1729.
Imenovani Oče Oliden . teatinec ( Oualificator s. Olflcii), sc po pravici ima za začetnika te hogoljubnosti. Njegova ognjena gorečnost. s ktero je to opravilo razširjal z besedo in s pisanjem » i, iu njegovo prizadevanje, ga z apostolskimi milostmi ali gnadami obogatiti, ga je k temu spodbudilo. Bila je pa vender ta obljuba že pretečene stoletja znana, iu delali so jo ljudje prcimciiitne hogoljubnosti, kakor bomo pozneje vidili. Tudi jc bila v Rimu pri svetih zborih /.oper nektere protivnikc 17. stoletja cr>) hranjena. Poslednjič je bila sprejeta in poterjena od Benedikta XIII., kteri je niso le samo poterdili. temveč so šc spredej imenovane preodobrotenja dodelili tistim vernim, kteri to obljubo store. In to obdarovanje, ki je bilo pozneje od papeža Pija VI. obnovljeno, je tudi od njih svetosti zdaj vladajočiga papeža Pija IX. zopet poterjcuo. kar razkazuje njih novejši odpis 30. kimovca 1*52. kar sc tam dalje na koncu bere.
II j a n j c bo gol ju bn c i n I j u b e /. n j i v e obljube z a r c š cv a n j e u bo z i h duš v vicah iz njih tako b r i t k i h bolečin.
O moj Bog! edini v bistvu iu trojni v osebah, jest I. sklenem, za reševanje ubogih dti> v vicah, ki so tvoji Božji pravici za svoje grehe še kazni dolžne, tako delati in pomagali. kakor zamorem po dopušeui poti. desiravno sc k temu pod greham ne zavežem : to pa hočem storiti k tvoji veči časti, o moj prcsladki Odrešenik Jezus Kristus, dc bi tebi bolj podobin postal, in de bi pokazal svojo odkritoserčno sluzabnost do Marije, Matere usmiljenja, ki jc tudi Mati uhozih duš v vicah. Obljuhiui z dobrim serca m, in tebi darujem to svojo radovoljno obljubo, de želim iz kraja oeiše-vanja rešiti vse tiste duše, ki želi Marija, prehlazena Devica. de bi se rešile. Torej zročim v roke ti preljubeznjivi Materi vse svoje zadostovavne dela, kakor tudi vse tiste dobre dela. ktere drugi meni v prid obernejo. hodi si v življenji ali v smerti ali po mojim odhodu v večnost. Prosim te. o moj Bog! sprejmi ta moj dar. kakor ga v tvojo čast in v zveličanje svoje duše obnovim in poterdim.
Ako bi pa moje zadostovavne dela morebiti nc bile zadosti, de bi se zbrisale vse zadolžcnja tistih dus, ktere želi prebiažena Marija Devica rešiti, kakor tudi moje lastne zadolžcnja, ki jih sovražim in s celim sercam studim; se pa darujem tebi samiga sebe. o Gospod ! ako ti je dopad-Ijivo, de v inartrah očiševanja. v vicah. plačam, kar se šc pogreša, ter se poslednjič podam v roke tvojiga usmiljenja, iu v roke tvoje nar slajši Matere Marije. Za priče tega svojiga darovanja iu očitniga izrečenja vzamem vse svetnike v nebesih, vesoljno vojskovavno cerkev na zemlji, in terpečo cerkev v očiševališu. Amen.
Obljubili a | v . . . dne . . IS . .
*) Dialogos s«il»rr «•! Purgatorio. Alcala 17;|'.'.
**) Nat. Al*a t. -t. ecel. Siij<j.| rfisscrt. \ III proti koncu Bccška izd 179.»
»
Opomini.
1.	Kdor želi to obljubo storiti, ni ravno potreba, de bi uno djauie obljube molil. dosti je, de to hoče in v sercu sklene, tudi ni ravno potreba, de bi to obljubo večkrat ponavljal. desiravno je to dobro, de se zvikšuje gorečnost za ljubezen do bližnjiga. ker ta gorečnost nas dela urne, de bi vee iu več duhovnih dobrot za uboge duše v vicah opravljali.
2.	Ta obljuba nič ne nasprotva tistimu redu ljubezni do bliznjiga. po kterim smo zavezani, nar pred moliti za svojo ranjco žlahto. z,a brate in sestre bratovšin . v ktere smo zapisani i. t. d. Ako ravno nas ljubezen do bliznjiga veze, nar pred prositi za svojo žlahto, vender presveta Maii|a Devica spozna in ve bolj kakor mi, ktere so naše dolžnosti, in bo toraj sama tako obračala, de bodo naše dobre dela nar pred teknile naši žlahti. bratain in sestram, potem pa drugim, kakor so pred Hogaui vredni. Kavno tako zamoremo in tudi moramo vse druge navadne pobožnosti opravljati, ako želimo kako posebno milost od Boga. od Marije Device ali svetnikov t to jc. od Boga po njih prošnji) doseči. To ni nasproti obljubi, po kteri zadostavavni sad svojih dobrih del darujemo le za terpeče duše v vicah; ker zasluživni, spravni iu priprosivni sad. ki je osebiu iu se ne more drugim dati, še zmiraj nam ostane.
Premišljevanja, ki morajo vsako ljubijoče serce k temu djanju spodbudo vat i.
Iboge duše v vicah so ljubljene neveste Jezusa Kristusa. ki v svojim terpljcnji zdihujejo in koperne. de bi bile ze skorej objete od svojiga nebeškiga Ženina, h kterimu bodo po nauku svete vere prišle in bodo v Njegovim naročji zveličane vse večne čase. Bavno za to. ker jih Bog ljubi, jih mora v uuim ognji pokoriti, dc se očistijo in Božji pravici zadostijo. Kdor si pa prizadene, jim s prošnjami njih brit kosti /.lajšati in čas njih prehudiga terpljenja okrajšati. on opravlja delo. ki je Bogu sainimu silo ptijetuo in dopadljivo.
.Sveta Brigita pravi: r A k o s svojimi priprošnja-m i kako dušo iz o č i s t i š a rešimo, opravimo n j e-n i m u Ženinu, n a š i m u G o s p o d u Jezusu K r i s t u s df tako prijetno in dopadljivo delo. kakor de bi bili Njega s a m i g a rešili, in On n a 111 bo ob s v o-j i m času vse to dobro povernil in dal, d e b o n a m v prid teknilo."* Na te besede se je operal papež Benedikt XIII., ki je v sluhu svetosti umeri, in to ga je premagalo, kakor je sam spoznal iu rekel, de je očitno s priž-nice vse svoje duhovne dobrote do čistiga daroval za uboge duše v vicah. To se je zgodilo v eni zmed 60 pridig, ki jih je imel od te reči v Beneventu in Florencii in jih je tudi natisniti dal, potem ko je bil leto poprej to milost O. Oliden-u podelil. In potem je bil O. Oliden spisal spredej postavljeno djanje imenovane obljube.
To tolikanj žlahtno ljubezen, vse svoje zadostovavne dela za reševanje duš i/, vic darovati, je potem neštevilno veliko ljudi skazovalo. iu med njimi jih je bilo veliko ime-nituih zavolj visoke službe, učenosti in svetosti. Cele samostanske ali klošterske občine so jo pogosto storile, veliki učeni so se za njo poganjali iu veliko papežev jo je vnovič poterdilo in s posebnimi pravicami ali dobrotami obdarovalo, še prejdenji je bil Benedikt XIII. spredej imenovane tri prav posebne prednosti podelil. Med pisavci. ki so to velikosercuo ljubezen do bližnjiga svetovali in povzdigovali, sta tudi slavna jezuita, O. Monkada in O. Kibadeneira. in tudi (I. magister Jakop Baron. Poslednji zgledi svetnic, Jederti. I.idviue, Katarine Sijenskc. Terezije Jezusove, ča-stitljiviga Ksimeiia (llimena). ki je bil to darovanje storil na »vet Marije D., in veliko druzih obširno dokazuje, de sc s tem Ijubeznjiviiii djanjem za duše v vicah nic ue zgubi, temveč še le prav veliko pridobi.
Sveta Brigita priča v svojih razodenjih, **) de je iz plamena vic slišala ta-le glas: »Obdarovan in plačan naj bo slehern,kdornas v tem terpljenji poživi!" Drujikrat je slišala močin glas: „0 Bog in Gospod, skazuj svojo n e z a po p a dl j i v o v s e g a ni o g o č n o st, po verni tistim stoterno, ki nam s svojimi prošnjami pomagajo in nas k tvoji Božji svetlobi povzdignejo." Ravno ta svetnica pripoveduje, de je slišala angela, ki je rekel: „Zegnan bodi na zemlji, kdor ubogim terpečim dušam z molitevjo. dobrimi deli in telesnimi pokorili na pomoč pride" (P. Moncada in decl. Cath. 3. n. 66) Sv. Ambrož pravi, de vse, kar ubogim dušam darujemo se nam v g u a d e spremeni i u bomo po svojim življenji stoterno plačilo prejemali. Poprej imenovani O. Baron piše (3. buk., 29 pogl.) od svete Jederti, ker je bila vse duhovne dobrote dušam v vicah darovala, de se ji je ob smerti satau prikazal, ter jo je zasmehoval, rekoč: ,,Kako na puh njen a in n e u s m i I j e n a s i bi I a tisama do sebe! Kje je veči prevzetnost, kot tuje dolgove plačevati, svojih pa ne zbrisati? Zdaj, zdaj ob tvojim smert ni m dnevu bomo vidili. V ognji oči še vališ a goreča] se boš mogla pokoriti in jest se bom smejal tvoji nespameti, ko se boš ti jokala čez svoj napuh." Potem se ji je razodel nebeški Ženin Jezus Kristus, kteri jo je tako-le tolažil: „D e boš zapopadla, kako dopadljive so mi bile dela ljubezni, ki si jih ubogim dušam v vicah skazo-vala, ti od zdaj odpustim vse kazni (štrafinge), ktere bi mogla v o č i s t i š u terpeti, in ker sim ti obljubil, vse stoterno poplačati, ti ne bom le samo povernil, temuč bom tudi tvoje poveliča-ii j e radodarno povzdignil in tvojo ljubezen do bližnjiga poplačal, s ktero si se vsim zadosto-vavnim delam popolnama odpovedala in jih zročila ljubljenim dušam v vicah.4'
Tako plačuje Jezus Kristus ljubezen vernih do duš v vicah. ako njim v prid svoje lastne zadostovavne dela darujejo, de bi vesoljniga Odrešenika naših duš posnemali. Kakor je bil vam Gospod milostljiv, tako tudi vi! t Kološ. 3, 13.) Od tod izhaja, de si neutolažljivi zopernik naš in ubozih duš v vicah vse prizadeva, de bi verne od te junaške ljubezni odvernil.
Zavoljo tega naj se zaneso tisti, ki to delo ljubezni opravljajo, de ali ne bodo v vice prišli, ali pa de bodo le kratek čas v njih ostali: zaupajo naj na dobroto Božjo, ua obljubo Jezusa Kristusa, na materno brambo preblažene Marije Device in na prošnjo tistih duš, ki so po njih rešene iz vic; zakaj, ko v nebesa pridejo, ne morejo več nehvaležne biti.
Serčno premisioranfe od se. Trojice.
(Iz stariga slov. rokopisa.)
O neskončno veličanstvo Božje, presveta Trojica! z nar veči ponižnostjo tc molim in globoko perklonjen ti ska-zujem pravo Božjo čast in hvalo. Terdno verujem vae, kar si ti, o trojedini Bog, v svetim pismu razodel, in po sveti katoliški Cerkvi verovati zapovedal. V ti pravi veri želim živeti in umreti in sim perpravijen, telo in življenje za njo dati. V tebe. o neskončna Dobrota, stavim vse svoje zaupanje. in desiravno nisim celo nič dobriga vredin, vender zaupam po tvoji neskončni milosti vse dari in gnade, ter večno življenje doseči. Ljubim te, o neizmerna dobrota! iz celiga svojiga serca. iz cele svoje duše. iz cele svoje moči. iu želim in hrepenim, te tako serčno ljubiti, kakor te vsi angeli in svetniki v nebesih, in vse bogoljubne duše na zemlji ljubijo. Tudi svojiga bližnjiga zavoljo tebe kakor sebe ljubim, in zavoljo sebe iz serca odpustim vsim, kteri so me razžalili.
•) Benedikt XIII., 4. prid. st. 12.
Serčno se zveselim nad tvojo neskončno visokostjo in častjo, in moje serce od veselja poskakuje zavoljo slave in službe, ktero tebi vsi nebeški duhovi in vsi izvoljeni ne-prehama skazujejo. Za terduo tudi jest sklenem, tebi Gospodu svojimu Bogu verno služiti, in tvojo čast po vsih svojih močeh povikševati; vse svoje trude in dela hočem nato obračati, sebe z vsim. kar imam. darovati, de bi se grešniki spokorili in k tvoji službi povernili.
Zahvalim se ti, o preusmiljena Dobrota! za vse gnade in dobrote, ktere si meni in vsem ljudem kdej skazala. in v nar veči zahvalo ti darujem vso hvalo, ktero je Kristus, Sin človekov, tebi skazoval na zemlji, iu jo skazuje pri vsih svetih mašah. S to daritevjo sklenem iu tebi darujem vse svoje misli, želje, besede in djanja, z vsimi križi iu terpljenjein; iu de bodo tebi toliko dopadljivši in meni toliko bolj zaslužljive, naj bodo z rožnato kervjo Jezusovo pokrop-Ijenc, in z mislimi, djanjem, hrepenenjem in trudam vsih svetnikov očišene.
Tebi, močni Bog! se zročiin v tvojo presveto voljo! ti z menoj zdaj in na vekomaj delaj, kakor je tebi dopadljivo. Vsi moji doperneseni grehi so mi iz serca žal. zlasti zato, ko sim ž njimi tvojo nar veči visokost in nezmerno dobroto razžalil, in svojiga Jezusa vnovič križal. Vem, de sam ne morem za svoje grehe zadostiti, torej darujem v zadostenje tvoji neskončni pravici grenko smert in prelito rožnato kri mojiga Jezusa; pa tudi vse zasluženje Marije in svetnikov, in v&c, kar mi je na zemlji še storiti in preterpeti. Terduo skleiu-m nadalje ue več grešiti, pred tvojim božjim tronam zaterdim, de nočem nikoli v nobeno reč, s ktero bi bila tvoja visokost žaljeua, pervoliti. Daj mi k temu svojo vsi-gamogočno gnado, o trojediui Bog, Oče, Sin, iu sveti Duh. Amen.
RuUenje k molitvi za sv. Odeta.
Glas sv. Očeta iz Kima se je tudi po našim cesarstvu jel razlegati in Njih mile tožbe se odmevajo v pastirskih listih in britko zadevajo serca vernih katoličanov. Graški škof med drugim v svojim pastirskim listu 15. t. m. do duhovstva in ljudstva takole govore:
..Znano Vain je, preljubi jeni v Gospodu! de so v tih dnevih poskušuje odpadeni otroci katoliške Cerkve storili nar strašnejši krivico nad rimskim papežem ali velikoveč nad Bogani samim in njegovo sveto Cerkevjo. Potem ko so namreč cele leta vse zvijače v zapeljevanji poskušali, de bi spuntali lastne podložne sv. Očeta, ki so jim bili vselej moder in pravičin vladar, so zdaj deželo sv. Petra s svojimi oboroženimi derhalihi preplovili, glas zvestih s silo za-terli, naklepam hudovoljnih pa so roko podali, iu že naj lepši okrajino cerkvene deržave nase potegnile, od kodar protijo papeževi drugi zemlji.'* — Na to opominjajo, kako so sv. Oče v tih stiskah do vsih škofov na zemlji pisali, naj moli vsa katoliška Cerkev, de bi Bog Kristusovimu namestniku moč in stanovitnost dal, in zbujuje verne k molitvi, ker druziga orožja nimamo, de bi pomagali svojimu Ijub-ljeuiinu Očetu, in ker Bog morebiti noče orožja posvetne oblasti, de sc mir poverne. ampak naše molitve. V misel vzamejo tudi, kolika previdnost Božja je v tem, de namestnik Kristusov svojo lastno deželo zase iina. Ako bi bil namreč podložnik kakiga druziga poglavarja, bi sc lahko zgodilo, kakor sc že je, de bi bil v prostim djanji svoje Božje pastirske službe zaderževan, ali pa bi mogel Bog zmiraj čudeže svoje moči in milosti skazovati, kakor perve stoletja keršanstva, kar pa ni treba, ko je Bog nasledniku sv. Petra tudi svetno gospodovanje dal in mu s tem vladanje sv. Cerkve zlajšal. Kteri tedaj hočejo sv. Očeta iz nje-goviga svetuiga posestva pregnati, se zoper Boga puntajo. Akoravno Bog lahko brez svetne vlade svojo Cerkev ohrani, je vender v tem kakor v druzih rečeh greh zoper sv. Duha, ako se natorui pomočki zaveržejo, in kdo hoče, de bi Bog
kako skrivno ali čudežno svoj namen dosegel. Po takim vvodu so odkazane molitve za sv. Očeta.
Bernski škof v svojim pastirskim listu 12. t. m. med drugim pravijo: „Kakor uni punt, ki je pred 10 leti Kim z gnjusobo napolnoval in umor tje pred noge sv. Očeta zagnal, svojih namenov ni dosegel, temuč je še le naredil, de so se nar lepši glasovi katoliške edinosti po vsih krajih razodevali; tako tudi zdaj ne bo nič premogel zoper skalo sv. Petra, in zdajavstvo in nezvestoba kralja, kteriga slepoto je Bog pripustil po svojih nezapopadljivih sklepih, mu poslednjič ne bo k zmagi pripomoglo. Rečemo: poslednjič k zmagi, ker pač mogoče je, de punt in z njim sklenjeno izdajstvo memgredoč vspeh ima. nam v kazin ali pa v po-boljšanje in poduk tid.
Tudi zagrebški kardinal vikši škof so v ta namen iz-verstin latinsk list razpisali do svojiga duhovstva, v kterim opominjajo k molitvi za sv. Očeta, popisujejo razgrajanje laških rovarjev. in razj a snujejo pravice, ua ktere je zastavljena svetna vlada rimskiga papeža.
Ogtert /#« Slovenskim in f topi si.
Iz Ljubljane. Visokočastitljiva škofijska namcstiiija je 25. t. m. razposlala naredbo. kako naj sc po vsi škofii moli /a sv. Očeta papeža IX. v Njih brilkostih. Bolj obširno prihodnjič. — l.etašujc leto je 24 mladenčev sprejetih v škofijsko semcuiše za pervo leto, edeu pa za drugo leto.
Iz Ljubljane. Njih veličanstvo cesar Kratic Jožef so visokočastitimu gosp. fajmoštru v Kamnigorici Jerneju l'ršiču red zlatiga križa s krono podelili. Njih pre-vzvišenost poglavar grof Choriiiskv sami so jim to častilo postavilo ua dom v Kamnogoi ieo prinesli.
Iz Celovca pripoveduje ^Slov. Prijatel," kako je pri sv. Jakopu blizo Celovca obhajalo več duhovnov skupaj 25 letni spomin svojiga iiiašniškiga posvečenja. Ta dogodek jc tolikanj tehtniši, ker smo malo poprej v „V o I k s fr e und uu nekaj enaciga. prav iiiičuiga brali ter je viditi. de )e ta zbujena misel sploh všeč iu se utegne še marsikje ponoviti. — V. č. g. koiisistorialni svetnik Alojzi Kul je bil namreč v dau povišanja sv. Križa povabil vse svoje sošolce kerške škofije, kterih se je bilo zbralo enajst, trije niso mogli priti, šest jih je pa že mertvih. V sredi lepo opravljene cerkvice je stal mertvaški oder z zuamuji duhovskiga staini, iu na strani proti ljudstvu so bile zapisane imena uuih še-sterih nekdanjih tovaršev. ki jih že pokriva černa zemlja. Marsikomu so se zbudile svitlc solze, ko jc bral imena svojih ljubih znancev iu prijatlov. Koj zjutrej so se pričele svete maše, ob devetih pa jele obhajati velike duhovne opravila. Nad dvajset duhovnov je kerpko iu ginljivo odpelo cerkvene bilje za rajnee. potem je imel petiudvajsel-Ictnik fajmošter Jak op Sivic peto černo mašo za pokojnike, in nji je nasledvala kosti presunljiva cerkvena pesem ^Libera."' Zaupljivo je usmiljeni nebeški Oče vslišal serčue molitve iu prizanesel ubogim vernim dušam, ako so še ktere terpelc v hudih vicah. — Ali glej! neutegama se vse lice spremeni: v belim oblačilu stopi gosp. fajm. Fr. Trciber pred altar in opravlja peto angelsko mašo. iu poslednjič se opravi še zahvalna pesem. Vsih pričujočih obličja so razodevale. kaj njih serca čutijo; goreče molitve, pesmi in zahvale so puhtele k Bogu, kije toliko usmiljen in dobrotljiv, in zdihovalo se jc zraven tega tudi za prihodnjo pomoč, de bi zamogli vsi še živi težke dolžnosti svojiga stanu vredno dopolnovati.
O poli dvanajstih, po ccrkvcnih opravilih, se /.bero častiti gg. versluiki v lepo opravljeni duhov.ski hiši, iu tu je bil priserčiu shod, ki se marsikteri že toliko let več niso vidili, že celih 25 let nekteri ne. Med vsestranskim živim veseljem se neutegama zasliši glas, de sc skof Valentin peljejo. Kacih 20 gospodov sc je razveseljeno v sedi o /a mizo krog mil. kneza škofa, kteri so bili poprej tudi v cerkev
ne podali in tam svoje molitve opravili. — Slava sveti katoliški Cerkvi, ki nas uči resnico, svojih ljubih rajneih spominjati se, moliti in darovati za nje.
Iz Ptuja se piše „Slov. Brijatlu," de ko milostni knez in škof lavantinski tudi ondotno stran, zdaj njim podverženo, k koncu u. in v začetku t. m. obiskali in se na več krajih s svojim duhovstvam zbrali. Razodevali so jim v raznih rečeh svoje želje, na pr. zavolj šolarske maše, perve spovedi in sv. Obhajila šolarjev; zavolj pripravljanja odrašenih k velikonočni spovedi; na ktere reči je posebno gledati pri tistih, ki so na potu v zakonski stan; ktere društva in hratovšine se jim naj pripravniši zde za ljudstvo, in kako je z njimi ravnati. Povedali so. kako so bili pred vcc leti v starim delu svoje škofije sklenili tudi duhovsko društvo. kteriga tovarši za vsaciga umerliga izmed njih opiaviti morajo enkrat daritev sv. maše.
Iz kelila na Štajerskim. Osemnajstima kimovcaje bil za kebclsko far o in celo okolico vesel dan. Povzdignili so namreč dva nova zvona, ktera je slavni zvonar A. Samasa v Ljubljani vlil, v visok zvonik farne cerkve, na mesto stariga zvona, ki se njegov glas k iiiajnšima zvo-novama prilegal ni. Ob 8 v jutro po dokončanih molitvah sta bila mično ovenčana zvonova v visoke line vzdignjena, spremljana od mile. vbrane glasbe in glasniga germenja iz topov. Xa to so prečastiti gospod Janez Keše, fajmošter in šolski ogleda na Ponikvi, z leče slovesno besedo spregovorili, ki jc vsim pričujočim globoko v serce segla. Med pridigo zaklicejo mili govornik: rZvonovi, pošljite skor svoj glas, razveselite nas!" —Pri tej priči se v>i štirji zvonovi oglase. — vse potihne in posluša. — Tako premih* so peli pervokiat iz zvonika, dc bi se skale veselja solzile, ko bi mogle slišati. Od veselja in čutilj poslušaveov naj molčim to, dragi bravec, si le misliti za moreš. —
Po pridigi so imeli veliko opravilo častitljivi gospod J. Kune j, fajmošter, čadramski, in stregla sta jim gg. J. Keše iu J. Regula, fajmošter v Tinjah. Končajc naj pridenem še pesmico, za to priložnost zloženo in verlim pevcam e b e I s k i m v rabo poklonjcno.
Karani. nc pozabite , lle je cerkev ta za vas. Le v domači kraj hodite.
Spolnjcne so tvoje želje. Ilraga (ara kebelska! Naj razlega se veselje Iz unetiga serca! — Novi zvoni, tuj! zvonijo Tftu danes pervokrat. Mir in srečo Ti želijo . Sveti raj pa tam enkrat.
Sveta li Marjeta. zvesta Priprošnjica pri Boju. Jezusova si nevesta. Zr«či nas tud Jezusu! Naj li naš ta dar dopade. Te Iii v čast s iuo sirili to; Sproti muc nam Božje gnade Za dušico in telo!
U Marija, čista llvica! Ne pozabi Ti na nas. Bodi naša pomočnica. Mila mati vsaki čas! Sveti Štefan, o le prosi X« nas boge grešnike; Nase prošnje k Bogu nosi. Naj nab Jezus smili se.
Poslušati Božji glas! Kadi semkaj pritecite. ko zaslište zvonov glas; Tud doma lepo molile, ko bo zvon opomnil vas!
Za Vaš trud Vam hvala bodi. Prečastiti naš pastir! Naj Vas roka Božja vodi Z revne zemlje v srečni mir! kadar bote se ločili. V zemljo verne se telo. Zvoni bojo \ a m zvonili: _l)aj Mu llug sveto nebo!'4
Tud \i farani goreči! Naj plačnik vaš Jezus bo, Naj cveto \am dnevi v sreči. Zdrava duša bo. telo! Ko ze hodcle trohneli \ hladnim krili maternim. Bodo zvoni milo peli: »V e č n a 1 u č naj sveti nji m !-kari k a I i ger. učenik.
Iz (norice 21. oktobra. — rl— Sopct nov zgled nagle in neprevideiic smerti. — 17. t. iii. zjutrej so v pred-incstu na novi e»sti mertviga našli stotnika, ki je v pokoju živel. Od mertvrida zadet je na poti proti domu koj mertev oblcžal. Nad njim so se spolnilc besede sv. pisma: ..Ob uri. ko se vam n c zdi. bo sin č I o v e k o v pri š e I" (Luk. 12). Prišel je Gospod po noči in je na cesti ž njim obrajt čez celi tek njegoviga življenja opravil. Pa bi ga bil pač srečno prestal ! — Take zglede nagle smerti naj bi si
vsi v prevdarek jemali, posebno pa tisti, ki z dušo in s tele-sam po zemlji kol kertirijejo, minljivih drobtin isejo, si po goljufijah in odertijah mavhe polnijo ; tudi oni, ki po smerd-Ijivih mlakah razberzdanosti brodijo, po noči, po dnevi po grešnih potih tavajo; — tudi oni, ki sovraštvo do svojiga bližnjiga kuhajo in se nad njim maševati išejo ; — tud oni, ki se tako radi cerkvenim zapovedim spakujejo. Naj bi le prevdarili, kaj de bi bilo, ko bi se jim Gospod nenadama oglasil, rekoč: „Daj odgovor od svojiga h i še vanj a!" Daj odgovor od svoje mladosti; — od svojih poznejših let! Veliko si me žalil, malo se pokoril! Mnogokrat sim te klical, nisi inc hotel slišati! — ,,On jim bo očital, kaj vse de so storili, ob kaki uri de so grešili.'4 (Aug.) In tudi „vest bo pričala tisti dan. kadar bo Bog sodil," (Rim. 2.) Tudi grehi bodo vpili: „Ti si nas storil, mi smo tvoje delo, nikar te ne bomo zapustili" (Toni. Kemp.) — Že pobožni Job je zdihoval: „Kaj bom počel, ko bo Bog vstal me sodit? in kaj mu bom odgovoril, ko bo odgovor tirjal?" Zaničevavci Božjih in cerkvenih zapoved! kaj si mislite, kaj bote pa vi pred sodbo počeli? — ,,Vsi hudobneži bodo obmolknili" (l»s. 106.1 Strašnejši kot ogenj bo njih osramotenje" i Bazili.) — Iu h konni se bote v tej stiski obračali, komii priporočevali? Tamkej ni kraj prošnje, noben priprošnjik ne bo pomagal (hudobnežu), noben prijatel, noben oče." (Tomaž Vilan.) Cas jc sodbe. „Pred sodbo se sodnik še potolažiti da, nikar pa ne po storjeni sodbi. (Avg.) Torej vcepite si svet Jezusa, naj boljšiga prijatla, ki pravi: „1 u vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojiga gospoda, k d a j se bo ve r n i 1 o d ž e-n i mi ne, de mu, kadar pride in poterka, zdajci odprti. Blagor tistim hlapca m, ktere gospod, kadar pride, čuječe najde." (Luk. 12).
Z Dunaja 23. oktobra, f — Že davno Vam nisini nič pisal. Temu je bilo mnogo vzrokov. Res, de se ni manjkalo dogodkov, ali moža ni bilo, dc bi jih bil vredil in zapisal. Daničitim bravcam v poduk in vedo. Spet pa moram tudi koj spoznati, de se tu v velikim mestu le malo taciga dogodi, kar bi Slovencu služilo; kar pa je, se hitro po tukejšnjih listih zve, — pa tudi od domačih reči sem-tertje kaj . ker *e s Slovcnskiga, posebno iz Ljubljane rad kteri oglasi. Tode z žalostjo moram reči: večidel je to tak „quodlibetde me večkrat sramota obide, tako spošto-vaniga. osramoteiiiga in ponižaniga naroda sin biti! Taki ,.kratkočasili" dopisi pač prav nič moralne strani, de molčim od druzih, ne pospešujejo, temuč le pomagajo, de se narod še bolj v nič tlcvlje in poslednjič brez koristi umerje. Na vse strani pa je naš narod pokazal, dc ui bil nikdar suha betva. ampak vsigdar poln življenja, iu v spoštovanji do Božjih in človeških postav gotovo nc naj zadnji, in dc ima se seduo moč, zanaprej živeti, se redovno razcvetati in delali v časni iu večni prid. De tu le memogrede omenim novih postav, ki so nam več polajšav in preiiieinb obljubile in zagotovile, — kako je mogoče, de ni le edin kake poštene in narodu koristne reči čerhnil ali sprožil in nasvetoval ? Vse se suče le o tem, naj z eno besedo rečem. de to nc velja nam! tle tedaj narod od nobene polajšave nima ničesar pričakovati Taki tedaj prevpijejo vse — se tako poštene vošila! Nasproti pa v sramoto pišejo ..kurioza" — edin litiji otl druziga ..o ti Ju ngs I o veno v." od Judov, kako so v Ljubljani silno ( ! ) čislani, od krivo-vereov, kako sc neznano vesele novih postav, iu dc jim je prisijala boljši doba. prebivši spone, ki so jih otl temnih časov sem neusmiljeno težile in morile, in tacih družili reči več. češ. da tudi tujci vedo. kako barbarstvo iu tiranstvo tam še vedno kraljuje! Kako koristno in dobro reč v misel vzeti in narod v poštenih zadevah opravičiti, jih že obide groza in kakor basniški morski mož Bi o tej sc skušajo v mriozih formah naše narodne reči svetu šaljive in neveljavne pokazati. Kaj bi neki n. pr. ogerski protesta ulje rekli, ko bi se jim ztlaj velelo, te postave ne gredo vam. ampak
pruskim ali amerikanskim protestantam itd. Ali bi bil še tak vesel šum po časnikih brati, kakor je bil zadnje dni? Tako tudi druge polajšave. Ali bi ne bilo to tako, kakor če bi kdo imel travnik, pa bi ga hotel spet v bolji stan spraviti tako. de bi vodo k njemu obračal, — ki bi ga pa nikoli ne dosegla? Ali bi ne bilo to prazno delo? Tudi za Slovenca bi mogle vse polajšave po mnenji tacih dopisnikov tako prazno delo in brez koristi biti, — in vender si je z mnogoterimi deli veliko zaslužil! Učeni, zanimivi in na vse strani koristni spis v Novicah nam pa kaže pot, kako de zamorejo tudi v Ljubljani, v središču Slovenstva, za narod kaj začeti, po tem delati in tudi končati. —
Zdaj pa še nekaj maliga od druzih noči, kolikor vem in znam. — „Akta" zadnjiga dun. cerkv. zbora so že nekaj časa sem izdane. Kat. časniki so jih odobrili in nektere poglavja posebno hvalili, kakor je znano. Zdaj ostane le, de še z Božjo pomočjo v življenje spravijo. — Silni vihar, ki so ga francoski škofje zoper puntarje in papeževe sovražnike vzdignili, je zdaj naenkrat potihnil. Nasproti pa se oglašajo zdaj taki, ki terdijo in spričujejo, de papežu ni treba po-svetniga kraljestva, ker se zamotaje v zunanjo politiko večkrat še v cerkv. zadevah roke zavežejo. Frankobr. journal ve zmirej kej taciga povedati. Sploh pa vsi zunanji časniki, ki zvonec nosijo, zdaj na vse usta vpijejo, de je Cerkev treba „reforniirati", začenši pri glavi in pri udih. Tedaj so nam časi 16. stoletja. — Tode kaj bi bilo, ko bi jo krivo-verci reformirati hotli! —
V	tukajšnjih časnikih se je unidan velik prepir vnel zastran judovskih zadev. Ne vem kako je jenjal ali potihnil. To pa je gotovo, de se močno zanje poganjajo, da bi dobili drugim deržavljanam enake pravice v vsih rečeh, naj velja kar hoče. — Velike šole so se tudi kakor druge v začetku t. m. pričele. Nedeljska služba Božja je kakor lani, v je-zuitarski cerkvi, zjutrej ob devetih, in sicer najpred pridiga, potem sv. maša z blagoslovama, pri kteri vseučiliščni šolci pojejo. — Z Bogam!
KazgieU po keršanuhlm svetu.
V	Benedkah seje 19. t. m. pričel okrajni cerkveni zbor. Vsak škof ima seboj 2 korarja in 2 svetovavna bogoslova. Kacih 60 duhovnov je vse čez, in stanujejo skupaj v patriai škim setnenišu. Ze 12. t. m. so bili tje dospeli vikši škof vi dem s k i, potem škofje, vero tiski, pad-vanski, feltrejski in belunski, k o n k o r d ijs k i. tre viški, čeneški in man t o v s k i, dalje priročnika ali koadjutorja vičenškiga, in ro viškiga škofa, ter so na-prejšnje posvetovanja pričeli. Predsedež ima patrijarh. Na-prejni posveti so v semenišu, shodni zbori pa bodo v cerkvi sv. Marka.
M o nas t irski škof v Vestfalii so razpisali pastirski list zoper roparski napad tistih, ki sv. Očetu svetno vlado spodbijajo, in ob enim so naslednje veleve dali: 1) de naj se tudi nadalje ob vsih dopustivnih dneh privzema v sv. maši molitev za papeža; 2) vsaki duhoven mora eno sv. mašo brati v namen sv. Očeta in za njih blagor; 3) vsi mnihi, ki niso mašniki, in vse nune morajo enkrat sv. Obh jilo darovati za sv. Očeta; 4) vsi drugi verni naj pervo svoje Obhajilo v namen sv. Očeta opravijo; 5) po vsih cerkvah cele škofije naj se molitev za poglavarja sv. Cerkve pri zjutra-njim in velikim opravilu, ob delavnikih pa po farui maši na glas moli.
Laško. Od poslednjiga nagovora sv. Očeta upajo veliko vspeha. Zmiraj se pošiljajo pisma (enciklike) iz Rima do nadškofov in škofov, v kterih so opominjani, de naj se z vso močjo zoperstavijo prederznosti prekucuhov in tistih, ki jim na roko grejo. In z veliko zadovoljnostjo zaslišujejo v Rimu serčne glase za katoliško Cerkev iz različnih krajev. ^Liberalci" pa se nad tem mevža s tu cmendrajo, iu lažnjive ugovore pletejo, kakor so navajeni.
Laško. Ker se Napolcou vede, kakor de bi hotel
francosko posado iz Rima vzeti, in bi bila potlej nevarnost zavolj punta, torej se glasi iz Rima, de hoče napolitauski kralj sv. Očetu pomagati, iu de bo 20.000 uapolitanskih vojakov, ki so na rimski meji, sklenjenih z rimsko vojsko, nad puntarje po suhim vdarilo, ali pa se bo enaka moč v An-kono prepeljala in krotila prekucuhe.
Prekucuhi na srednjim Laškim so vedno v veči za-dergi; poinaujkauje denara jim pritiska, zaterte ljudstva pa svoji nevolji dušek delajo. Poslednji pomoček, mislijo rogovile-ži, bi bil, de bi se rovarske okrajiue s Piemontam sklenile. — Na Toškauskim mende puntarska ntoč jako peša, pravična stran, ki se poganja za velikiga vojvoda, pa moč dobiva.
Ihta do puntarske vlade se čezdalje bolj razodeva, h tem pa rase ob enim vdanost do pravuiga velikiga vojvoda. Verh tega so kase prazne, in ne najdejo ga, de bi jim denar zaupal. K svoji nesreči so si izmislili, davke za prihodnje leto (1860) pobirati, s tem pa so si še le prav zakurili in ljudstvo razdražili; uekteri služabniki tih puntarjev. ki so bili šli davke pobirat, so z dobro nakajfaiiim obrazam domu prišli. — Tako je tudi v rimskih puntarskih okrajinah velika nezadovoljnost in glasne tožbe se slišijo zoper začasno (puutarsko) vlado.
V Florencii so bile 11. t. m. po noči podobe Viktor-Kmonvelove znad vrat stergaue. kamor so jih bili en mesec poprej nabili; bilo jih je neki 7 do 8 tavžent. —
Sardina k i kralj je bil mende več francoskim pre-latam ali vikšiin duhovskim častnikam poslal častne rede. ktere so mu pa nazaj poslali, kakor se samo po sebi razume.
Francosko. Poslednji ogovor sv. Očeta je Francosko pretresel. Spazili so, de tudi le z besedico niso omenili Francije in njeuiga cesarja, — in to se s tem bolj čudno zdi, ker 20. rožnika so bili mirno zanesljivost razodeli, ko jim je bil francoski cesar besedo zastavil, de hoče papeževo posvetno oblast ohraniti in tudi braniti, ko bi bilo treba.
Nagovor sv. Očeta 26. kimovca se je razlegel po vsim svetu in posebno ua Francoskim svet oginj vžgal. Zapo-redama razodevajo škofje svoje glase zoper punt sploh in posebej zoper neslišaui rop, kteriga prekucuhi hočejo nad svetnim posestvam sv. Očeta dopolniti. Vse stenni nad pre-zaliui govoram orleanskiga škofa, ki ga imenuje: „Vpor zoper napade, kteri sv. Očetu in a p os t o I j« k i m ■ stolu žugajo in ji zadevajo." Kuake besede svet ni kmal slišal. „Ne morem več molčati,u začne vikši pastir. rampak moram se že enkrat zoper napade vpreti, kterim sta naš sveti Oče, papež, in apostoljski sedež neprenehama iz-veržena. Ne morem več v svoji duši viharjev krotiti, ktere mi tako počenjauje zbuduje, in ki sim prepričan, de jih vse katoliške serca čutijo kakor jest. Kakošno serce bi imeli, ako bi v takim času ne terpeli, ali velikoveč, ako bi tolike ostudnosti molče, terpeli! Kako bo človek merzlo gledal in slišal, kar vsaki dan prinese itd.?" Nato zdeluje in seka prekucovavstvo in njegove podpore, deržaje iu podajavnike s toliko zgovornostjo, učenostjo in ravnoslednostjo. de bi moglo prekucuhe v lice zarudečeti, ako to bero, če kteri tudi le še malo poštenja ima. — Pravijo, ne inanj serčin je nagovor tunnskiga škofa do duhovstva. — Cezdalje več cnacih škofovskih glasov se razodeva na Francoskim.
Turško. Neki dopisnik „Kat. lista" iz C a rji grad a pripoveduje, kako so sovražniki sv. Križa zopet jeli napadati na kristjane obeh cerkev, zahodnje in izhodnje, kakor gladovni volkovi na krotko jagnje, zlasti odkar se je vojska na Laškim dokončala. Na Azijanskim in Kvropejskim, pravi on. so Turki počeli neslišanc kervništva — iz samiga sovraštva do keršanstva. Škof v Siri je torej pisano prošnjo poslal do turške vlade, de naj umiri razserdenc turke in preganjanje ustavi; ako se to ne zgodi, de se bo obernil do druzih evropejskih vlad za pomoč.
Turki stariga kopita so bili unidan napravili hudo zaroto. po kteri bi se med drugim bil mogel odpraviti tudi
„hathumajumu, t. keršanski veri vgodna postava od 17. svečana 1856. Veilko vmes naj višjih vojaških častnikov in druzih vojakov in ljudi je po ječah potaknjenih, in čakajo kazni za svoj punt.
Smert ne k iga odpadnika. Murad Bej, odpadnik poturčenik, poprej Ruskovič, je bil pred 3 mesci zginil, de ni nihče zanj vedil; našli pa so ga zdaj na rokah in nogah zvezaniga, ntertviga in gnjiliga v nekim vodnjaku ali sterni v konštantinopeljuu.
Na I. i banu v vasi Bejt-Meri. dve uri od Bejruta, se je bil 14. vel. serp. vnel hud boj med Druži, turki. in Maroniti. kristjani. Dve ženi. ena Druzovka in druga kristjana. ste se bili pri vodnjaku skregali, ker se je bil eni vere ubil. Obojna moža pritečeta in kmal jc bil ravs in boj. Druz je bil kristjana ubil. Kristjanje in Druži so se potem bili od 8 zjutraj do 3 popoldne, s sabljami, pušatni, kolini in kamni, de jc 27 Druzov in 13 kristjanov mertvih obležalo. Druži, kervavi maševavci do četertiga rodu, so se od vasi do vasi dervili in kričali: »Kristjanje so naše brate pobili, potolcimo kristjane!u in so morili, požigali in ropali. Tudi asaroniško semenišč pod škofam Tobijcm so poropali in raz-djali. 15. se jih je še več zgernilo in so poropali in po-palili 4 vasi in samostan sv. Janeza. Od druge strani pa so se bili tudi kristjanje zbrali in so Druzam požgali 4 vasi iu več mošej ali turških molivnic. Evropejci in mnihi raznih maroniških samostanov so v tem divjini razgrajanji bežali v mesto Bejrut.
Iz O o c v izhodnji Indii imajo portugieške novice naznanilo. de so preti kratkim bili odperli grob sv. Frančiška Ksavcrja in so telo tega svetnika našli popolnama celo iu ohranjeno, 'n je bilo tamkej skoz več dni postavljeno v češenje vernim.
Iz Kine ima »C i vi I ta cattolica" naslednje naznanilo'; „Ze popri j enkrat sim vam pisal, kak šum je vstal po neklerih okrajinah med neverniki zavolj prečudnih reči, ki so jih nekteri novi kristjanje delali v svoji priprostosti. Ta šum, ne de bi se bil viegel, seje iz ravno tega vzroka tudi drugam razširil. S pokropljenjem z žegnano vodo zdaj kaka goreča devica, zdaj pobožna žena, polna čistiga, terdniga zaupanja, ali bolnika ozdravi, ali požar ugasi, ali hudob-niga duha prežene. In po vsakim takim djanji je spreober-njenj po 30, 50. po stotine in še več. Taciga pomočka sc je tudi Gospod poslužil. dc je svojo sv. vero na mal otok nekoliko od Kian-Nan-a zasadil. Neka neverska deržina je imela 14letno hčerko, prav nevarno bolno. Strah, jo zgubiti . žene starše, de so pri boncih ali popih obeh neverskih ločin. Fo in Trio. pomoči iskali. Ko dekličja mati to pova-. bitev opravi in domti gre. sreča staro teto, ki je bila malo poprej po Božji previdnosti unkraj otoka sv. kerst prejela, in je bila keršansko devico seboj pripeljala, de bi otočane k vdeležju ravno te milosti spodbudovala. Novakinja. ko to reč zve. svetova obupani materi, de naj raji poskusi molitve kristjanov kakor pa boneov. je namreč kristjana tukaj, ki zna za zdravje bolnih moliti. »O naj tedaj pride." odgovori neverka. rvcč ko jih bo za molitev, bolj bo pomagalo.-* Odločeni dan pride veliko število boneov v hišo umirajoče, iu z njimi cela tropa žlahte in znaneov, ki se pri euacih priložnostih radi zbirajo, dc bi na zadnje obed zasačili. Bonci vse ljubo dopoldne molijo; bolna pa. ne tlc bi polajšanje čutila, se čedalje bolj sklepu bliža. Keršan-ska devica začne bonce dražiti: „Vpite malo glasneje. ma-iik je danes precej gluh." iu bonci povzdignejo glas. kričijo in robanijo. se le še hujši po tleh mečejo, in še hujši in močneiši udriham * kladvi po ..leseni ribi.** |*a vse zastonj: še le cez poldne sc cmerni in jeziti umaknejo tej kiist-jaui iu odidejo. ^Ostanite tukaj." klice devica. „vidili ste zdaj, de vaše molitve nične premorejo, neveste paše. koliko moč moje molitve imajo." Zdaj se približa postelji bolne
deklice, reče vse vražne reči v hiši požgali, tirja od hčere in cele deržine vero v Kristusa in de naj obljubijo, se po-kristjaniti ter reče: »Ali hočete, ali nočete? Ako resnično hočete, ako terdno verujete, vam bo dobrotljivi Bog usmiljen." „Hočemo, zares hočemo.44 so vsi rekli. „Prav, ske-sanje obuditi," jim reče, in med tem je umirajočo zaznam-njala s sv. križem, in pokropila jo je z blagoslovljeno (žegnano) vodo. Deklica je bila zopet zdrava, in vsa deržina in veliko število pričujočih seje dalo med keršenike zapisati.
Domače tlnhovne vaje 9
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Rečeno je bilo. de mora človek krotiti svoje nagnjenje po časti in človeški hvali. Kdor s c hvali, naj se hvali v Gospodu (1. Kor. 1). V tih besedah sv. Pavla je zdravilo zoper baharijo, ktera je sestra častilakoiunosti. Bahač, ki hlepi, de bi ga ljudje s hvalo kadili, se košati z dobrimi, nečimernimi, še tudi z malopridnimi rečmi; on hlasta po senci, de bi si pridobil ljudsko hvalo, — je 6U-žinj, — je farizej.
Baharija izvira iz studenca, ki se mu pravi dopa-dajanje do sam iga sebe; ona meri na nečimemo hvalo, de bi jo dosegla; njen nasledek je veliko grehov in hude šibe. — Judovski kralj Herod Agripa je bil pri nekim obha-janji, in je v prezali. s s rebra in pretkani obleki pred Ijud-stvam imel ogovor. Njegovi prilizovavci povzdignejo glas in kličejo: »Ne človek, ne! to je Bog, ki nam govori." Kralju je to prilizovanje kaj močno všeč bilo iu sprejel je nečimernik to božjo čast. — ali kaj se zgodi? Angel Gospodov udari prevzetneža in pri ti priči ga popadejo silne telesne bolečine. Neštevilno červov se mu naredi v drobu in ujeda pri živim životu tega umerjočiga človeka, ki seje neumerjočiga boga domišljeval. »Gorje mi !u jc potlej cmen-dral, »bil sim viditi kakor bog, zdaj pa moram umreti! Božja moč, kteri sim podveržen, vaše lažnjive besede osra-motuje." — Koliko jih je bilo druzih, in koliko jih je, kteri so se bahali iu časti iskali, so jo pa ravno s tem zgubili pred Bogam in pred ljudmi. Nikar tedaj svojih del okrog nc trobi! Delaj dobro, pa molči: tvoje dela naj govore, čc hočejo. Mojzesa posnemaj. Ko je z gore Sinaja doli šel, se jc njegovo obličje svetilo pred ljudstvam Izraelovim, Mo-zes pa tega nič ni vedil. Berž ko je zvedil, sc je že za-kril (2 Moz. 34.). ___
Dnhovmke zadeve*
V	goriški nadškofi i. V. č. g. Janez Budav, dekan Kanalski, je izvoljen korar in vodja v seininišu. Naslednji gg. so pa odločeni za duh. poni.: Janez Juh k sv. Luciji na mostu; — Andrej Juh v Stiak;— Friderik Kiihnel v Joaniz; — Janez Farfolja v
V	u č e; — Martin Z u c h i a 11 i v V e r n i č e ; — Anton Močnik v Sen pa s; — Peter Trevisan v Vilo Vin-c e n t i n o ; — Peter Cetiil v Strasoldo; — Jakop
V	i si nt in je izvoljen za 2. domačiga škofij s k iga ka-pclana in kance lista; — Janez Burba, kaplan v C' a v e n c a n i, pride v pokoj.
V	ljubljauski škofi i. Duhovnimu pomočniku, ka-tehetu in učeniku v Radolici. gosp. Silvestru Keše-tu, je begenjska fara podeljena, in na ujegovo mesto pride gosp. Janez Mesar, duhovni poni. v Bistrici ua Bohinjskim; — v Bistrico pa gosp. Jan. Sad ni k, duh. pom. in namestnik v Begu j ah.
Dobrotni darovi*
Za afrikanski misijon:
Neimenovan za srečno zadnjo uro 1 tolar. t. j. 2 gold. 12 kr. — Drugi v ravno ta namen 5 gold. st. d.
Za misijon gosp. Olivieri-a:
V	čast Jezusoviga presv. Serca 5 gold.
Odgovorni vrednik: Lllfea Jeran — Založnik: Jožef Blaznik