Edini slovenski £m»*irfk JI H -s ▼ Zcdinjenih df«tffth | fj Velja sa tbc leto.. $3.00 $ I Za pol leta......$1.50 g GLAS NAKDDA list slovenskih delavcev v Ameriki. m The only Slovenian Dally 1 Bil -s In the United States* s- J IS m hnd twry diy txeept Suddp ffi III —: and Legal Holidays. §— Hj < 50.000 Benders, s* TBLXFOH PIBARKE: 4687 CO&TLANDT. Entered as Seoond-Clase Matter, September 21,1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4687 OOBTLANDT. NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 29, 1916. — ČETRTEK, 29. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. General Carranza izpustil ameriške vojake iz ječe. i NEVARNOST, DA BI PRIŠLO DO TAKOJŠNJE VOJNE MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO, JE ; ZAENKRAT ODSTRANJENA, VENDAR, PREDNO BO VOJNA POPOLNOMA NEMOGOČA, BO TREBA RESITI SE VEČ DRUGIH VPRAŠANJ. — IZOBRAŽENI MEHIKANCI SO SE ZELO RAZVESELILI POROČILA, DA SE JE CARRANZA UKLONIL TER TAKO PREPREČIL VOJNO. * i "" Washington, D. C., 28. junija. — Danes zvečer so do-šla v državni department neuradna, toda zanesljiva poročila, da je general Janeinto Tre vino ukazal, da se izpusti one ameriške vojake, ki so zaprti v Chihuahui od boja pri Carrizalu. V vladnih krogih vlada mnenje, da je nevarnost za takojšnjo vojno sicer odstranjena, vendar velika vprašanja so ostala še nerešena in mogočnost za vojno še ni odstranjena. Ko je vojni tajnik danes ob enajstih ponoči zapustil vojni department, je izjavil časnikarskim poročevalcem, ki so ga čakali zunaj, da ni dozdaj še nikakega ofieielne-ga j»oročila dobil, da je Carranza ugodil zahtevi predsednika Wilsona, par pa je skoro popolnoma gotovo, da so tozadevna neuradna poročila resnična. Splošno mnenje vlada, da bo Carranza pripravljen vpoštevati ameriške zahteve in da najbrže ne bo prišlo do sovražnosti. Neki vladni uradniki so izjavili, da bosta predsednik Wilson in državni tajnik Lansing v najkrajšem času zahtevala, da da mehiška vlada Združenim državam zadoščenje za napad ameriške posadke pri Carrizalu. Dalje bo vlada Združenih držav zahtevala, da gen. i Trevino takoj prekliče svoje povelje, namreč, da Carran-zove čete takoj napadejo ameriško ekspedicijo v slučaju, da bi se premikala v kaki drugi smeri kot. proti meji. Priprave za slučajno vojno se bodo ravno tako v taki ineri vršile kot so se pričele. Vse narodne straže, ko bodo zadostno pripravljene, bodo takoj poslane na mejo. Ko so južnoameriški zastopniki v Washingtonu ču-li, da je Carranza v eni točki ugodil Združenim državam, so izjavili, da IhkIo jutri še enkrat pozvali državnega tajnika, da se Mehika in Združene države podvržejo posredovanju južnih republik; pravijo, da je Carranza pripravljen. * El Paso, Tex., 28. junija. — Caranza je ugodil zahtevi predsednika Wilsona. Poveljstvo v Juarezu je naznanilo, da so v Chihuahui izpustili vseh triindvajset ameriških vojakov. Vojaki se že peljejo proti meji in bodo najbrže že danes zjutraj v Juarezu, nakar jih bodo potem tamošnje mehiške oblasti izročile na Mednarodnem mostu ameriškim vojaškim oblastim. Dalje je general Bell. tudi od generala Tre vina dobil tozadevno brzojavko. V vseh mehiških kot tudi ameriških krogih je zavladalo veliko veselje, ko se je čuio, da je nevarnost zaenkrat odstranjena. General Francisco Gonzales, poveljnik V JuareZH, in Andre Garcia, mehiški konzul v E1 Pasu, Sta VCČkrat ponovila besede: — Toraj zdaj vidite, da mi nočemo vojne, ako se je nam ne vsili. General Trevino baje ni bil pri volji izpustiti ameriških jetnikov, toda ga je v to prisilil Carranza. Zadnja poročila iz raznih mest v Chihuahui naznanjajo, da so bili bolj izobraženi krogi vsi srečni, ko so zvedeli, da je Caranza ugodil in da zaenkrat še ne bo sovražnosti, toda nižji sloji, ki ne razločujejo koristnega od Škodljivega, so, ko so čitali poročilo, preklinjali Carranzo in se pestili proti Združenim državam. Mexico City, Mehika, 28. junija. — Caranzova vlada je dala časopisju na razpolago vso korespondenco, ki jo je imela z Združenimi državami odkar je napadel Villa mesto Columbus in korespondenco z južnoameriškimi republikami, ki so silile Carranzo, da bi odnehal napram Združenim državam. El Paao, Tex., 28. junija. — Mehiške vojaške oblasti v Juarezu so vzele vsem ameriškim državljanom, ki tam stanujejo, vse orožje. To sporočil nek mormonski škof, ki se nahaja v Juarezu. Kot znano, je vlada Združenih držav dala na ves izvoz strogo prepoved, vsled česar so ameriške oblasti zadnji čas zaplenile veliko blaga, ki je bilo namenjeno preko Mednarodnega mosta v Mehiko. Tex-» 28- junija. — Ko je prišla vest, da so mehiški banditi zopet napadli ameriško obmejno naselbino in da so zopet ubili dva Amerikanca, je nastalo v mestu veliko razburjenje in so ljudje vec Mehikancev, ki so tekom »adnjih dni izražali svoja protiameriska mnenja, tirali preko mejs in jim zagrozili z linčanjem, ako se mprt vrnejo nusaj. Z zapadnih front. Nota Avstriji. Državni tajnik je poslal poslanika Penfieldu noto glede "Petrolite", da jo dostavi avstrijskemu zunanjemu ministrstvo. Washington, D. O., 28. junija. Že pretekli teden se je poročalo, da bodo Združene države poslale Avstriji še eno noto, glede napada na ameriški parnik 'Petrolite', katerega je izvršil nek avstrijski podmorski čoln. Danes je državni department poslal ameriškemu poslaniku Penfieldu na Dunaj naročilo, da dostavi noto avstrijskemu zunanjemu ministrstvu. V noti Združene države pravijo, da je bil napad na ameriško zastavo in na pravice ameriških državljanov *4dobro premišljen". Vlada Združenih držav zahteva, da Avstrija takoj ta čin obžaluje, da kaznuje poveljnika dotičnega podmorskega čolna in da povrne vso škodo. Nota se glasi, da je Avstrija svo-ječasno p.osjala nepravilna poročila in se ne vjemajo z dokazi, katere je dal na razpolago kapitan " Petrolite". Liebknecht obsojen. Sodišče ga je obsodilo na trideset mescev ječe. — Velike demonstracije. — Pruriv. Angleži napadajo na celi črti* <— Njih namen je rubita nemške utrdbe. — Boji pred Verdunom in Champagne. Na angleško-nemški fronti, 28. junija. — (Londonska "Daily Chronicle" je dobila od svojega poročevalca sledeče poročilo:) Od Ypresa do Somme se vrši hudo bombardiranje na celi črti; angleške puške in topovi zelo učinkujejo na nemške vrste. Angleži imajo majhne izgube, medtem ko so nemške zelo velike; angleške čete so v teh bojih poslužujejo čisto novega vojevanja, namreč, da rabijo kolikor mogoče veliko streljiva, toda štedijo s človeškim materijalom. Namen Angležev je zdaj v prvi vrsti razbiti nemške utrdbe in razde jati nemške zakope ter spustiti v zrak municijska skladišča. — Dozdaj so imeli velike uspehe. Kolikor sem mogel sam videti, je bil ogenj iz angleških pušk in topov nadvse uničujoč. Angleške baterije so tako postavljene, da se jih niti ne vidi kje so; na nemški strani se gotovo le toliko vidi kot da bi prihajal o-genj iz zemlje oziroma izza gore. London, Anglija, 28. junija. — Angleško uradno poročilo se glasi: Tekom preteklega dne in pretekle noči smo na vseh krajih napadali z artilerijskim ognjem in povzročali sovražniku ogromne izgube. bodisi na utrdbah kot tudi na življenju. Med sovražnimi četami najbolj grozno učinkujejo naše plinove bombe. Sovražne utrdbe so že grozno razbite in ni nobenega dvoma, da jih bodo Nemci v najkrajšem času primorani zapustiti. V nekem infanterijskem boju pri Vermelies-La Bassee potu smo vjeli 46 nemških vojakov in zaplenili več materijala. Pariz, Francija. 28. junija. — Francosko uradno poročilo se glasi : — V okraju Champagne so poskušali Nemci na večjih mestih napredovati, toda to so jim preprečili naši protinapadi. Na levem bregu Meuse pri Avo-courtu in Chattancourtu se je vršilo običajno obstreljevanje. Na višino št v. 304 so vprizorili Nemci hud napad, toda so morali odnehati, ker je bil naš ogenj prehud. Na desnem bregru reke smo pri višini stv. 321 nekoliko napredovali. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Uradno poročilo se glasi: Od La Bassee prekopa do Somme so Angleži na celi črti napadali. Pri vasi Fleury so se vršili hudi boji in smo imeli precejšne uspe- he. — V splošnem je pa položaj neiz premenjen, DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TAK0 DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BB20JAYU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev l traje tudi dalj časa in to, ako se f napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka na-- paka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati : poilje naj se po brezžičnem brsojam. FE Alf K 8AK8ER. 82 Oortlanft at„ New York, H. 7. • /-- BfltfaU naročajte m na "Glas Na* jjhV«slovenski dnevnik t Berlin, Nemčija, 28. junija. — Sodišče je obsodilo dr. Karla Lieb-kneehta na trideset mesece ječe; razen tega ga bodo tudi izključili iz nemške armade. Obsojen je bil, ker se je bil hudo pregrešil proti vojaški oblasti. Sodišče mu je prisodilo najnižjo kazen, ki se jo zamore prisoditi v takem slučaju. Liebknecht bo vložil priziv, nakar bo skorajgotovo pomiloščen. Obravnava je bila tajna. — Ko se je sestalo vojno sodišče, so spodili iz dvorane vse poslušalce. Berlin, Nemčija. 28. junija. — Ko se je vršila obravnava proti Liebknechtu, se je zbrala pred so-1 iščem velikanska množica socialistov, ki so začeli demonstrirati. — Policija je aretirala dvajset oseb. Liebknechta so aretirali, ko je šel v civilni obleki za majsko pa rado in kričal: —Proč z vojno! — Proč s cesarjem! — Zaprt je bil do današnjega dne. Sodišče se ni oziralo na njegovo imuniteta ki jo je užival kot Član državnega zbora, ampak je postopalo ž njim kakor z vojakom. Obtoženec je pripoznal, da se je udeležil parade in da je govoril o-menjene besede, slovesno je pa izjavil, da ni imel pri tem nobenih izdajalskih namenov. Izjavil je, da ni hotel pomagati; Nemčiji — Za svoje delo in agitacijo ni bil plačan. London, Anglija, 28. junija. — Danes je bil že tretji dan obravnave proti povzročitelju irske revolucije Sir Rogeru Casementu. Ko je prenehal govoriti zagovornik Sullivan, je vstal Casement in izjavil sledeče: Priče, ki so nastopile proti meni, so izpovedale skoraj same laži. Jaz nisem nikdar svetoval Ircem, da naj se bore s Turki proti Rusiji, nikdar jim nisem prigovarjal, da naj se pridružijo Nemcem in gredo na zapadno fronto. Nobenemu Ircu nisem rekel, da naj se bori za Nemce, dočim sem poskušal vsakemu dokazati, da se Irec sme in mora boriti samo za Irsko. — Laž je, da so Nemci izstradali one irske jetnike, ki niso hoteli vstopiti v irsko legijo. Laž je nadalje tudi ,da me je Nemčija podpirala z denarjem. — Za svoje delo nisem zahteval nikakega plačila in bi ga tudi ne sprejel, četudi bi mi ga bil kdo ponudil. Za njim je govoril zopet zagovornik Sullivan. Svojega govora ni mogel končati, ker mu je postalo tako slabo, da je padel na tla. Dva italijanska parnika potopljena. London, Anglija, 28. junija. — Lloydova agentura poroča, da sta se potopila italijanska parnika: Clara" in "Aventine", ki ju je torpediral avstrijski podmorski čoln. — Moštvo se je rešilo. Nizozemski parnik potopljen. London, Anglija, 28. junija. — Nizozemski parnik " Waalstroom" je zadel na mino in se potopil. — Moštvo se je rešilo. — Tako poroča Lloydova agencija. Avstrijski podmorski čoln vstavil španski parnik. Madrid, Španska, 28. junija. — Lastniki parnika "Comercio" so danes sporočili zunanjemu mini strstvu, da je nek avstrijski pod morski čoln ustavil parnik in za-vhteval, da se mu da vsa natančna pojasnila, kdaj in od kod je od-plul, kaj vozi in v katerem pristanišču se bo ustavil. Pozor pošiljatelji denarja! Amerikanci so imperi&listi, pravi dunajski časopis. Dunaj, preko Berlina in Londona, 28. junija. — "Tagblatt" je prvi dunajski časopis, ki je izrazil svoje mnenje o mehiški situaciji in povedal kaj misli o Združenih državah. Pravi, da so težnje Združenih držav anektirati ne samo Mehiko, temveč celo- Srednjo Ameriko. Pravi, da je sedanja kritična situacija le posledica ameriškega imperializma, ki se je pričel razvijati že za predsednika Clevelanda. "Tagblatt" tudi piše, da ni Villa kriv, da je prišlo do tega ktitič-nega sorazmerja, temveč, da je to napravil ameriški denar in kapitalizem, ki želi, da bi se Mehiko o-svojilo ter tako spravilo vse mehiške zaklade pod svojo kontrolo. Vlada v Washingtonu se pa — kot pravi "Tagblatt" — popolnoma strinja- s kapitalisti, ker je v to seveda primorana. Ostanke in odpadke bodo rabili sa kravjo hrano. Amsterdam, (preko Londona), 28. junija. — Nek tukajšunji časopis je dobil iz Nemčije poročilo, da so uprave v nekaterih krajih zavkazale prihraniti vse ostanke in odpadke od jedil in jih potem odposlati tovarnam, ki bodo iz teh ostankov nato izdelovale nekako konservirano hrano sa krave-mle- * Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati i morejo le zamude. Mi jamčimo vsako denarno pošiljatev toliko Časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj ▼ zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poii ljanjn denarja. 0 • H • ! K « K | S.... .90 1»0 ... 16.80 10.... 1.60 130 18.90 IS.... 1.30 140 .. 19.60 90.... 8.00 ISO--------91.00 3.70 160 ... JI.* 30.... 4.40 170.... 93.80 31.... 6.10 180... 96.30 40.... 6.80 180.... 96.60 46.... 6,60 900.... 28.01 80.... 7.90 MO— 36.00 66...- 7,86 300..«. 43,00 60.... 8.66 360 49.00 66.... 9.96 400.... 66.00 70.... 9.96 460.______63.02 76.... 10.66 600 ... 70.0Q 80.... 11.36 600 .. 84.OC 86.... 19.06 700 ... 98.0C 80 .. 19.76 810 .. 113.0( 100 . 14.00 I 900 . 136. OC 110.... 16.40 I 1000 138. tC Eer se adaj one denarju skoraj vsak dan menjajo, sno prhama računati po najMveJKh osaah ta bomo todft nakazovali po ajlh. M rn bo Sffodilo, da dofcft m ikrarik kaj več, včasih pa tadi ka^ manj. Ust dospe m sayad poaa vadi par dU kasneje te Um to Ml an■ TVT^EA FRANK »"f^ tSOeruaadtS^V^T«^ Ruska ofenziva v VolinijL Kritičen položaj na Balkanu« NEMCI POROČAJO, DA SO ZAVZELI NEKAJ RUSKIH POSTOJANK. — ZRAČNI SPOPADI. — V BTX-KOVINI SO POGNALI AVSTRIJCI RUSE NAZAJ. — ZAVEZETJE VUENEVKE. — IZ PETROGRADA POROČAJO, DA SO RUSI V NEPOSREDNI BLIŽINI KOLOMEJE. — SPOPADI V MACEDONUL — RU-MUSKA JE ZOPET ZAČELA MOBILIZIRATI. — VELIKE DEMONSTRACIJE V GALATZU. Petrograd, Rusija, 28. junija. — S fronte je dospelo danes poročilo, da je za Ruse situacija na celi fronti, ki sega od Rige do Bukovine, zelo ugodna. Nemci so stopili v Voliniji v ofenzivo in obstreljujejo ruske postojanke ob reki Styr, toda dosegli ne bodo veliko, ker jih je premalo in ker bo general Brusilov začel v najkrajšem času s protiofenzivo. Zapadno od Lutska se vrse izvanredno vroči boji. Ako Nemci zavzamejo kako ozemlje, se to zgodi s silnimi žrtvami. Ponavadi se morajo že drugi ali tretji dan umakniti. Ob reki Dvini med Dvinskom in Baranoviči je sovražnik vprizoril par vročih napadov, katere so pa Rusi uspešno odbili. Ob Strypi se bijejo hudi infanterijski boji. Sovražnik je spravil na fronto veliko množino topov najtežjega kalibra. Rusi so se približali Kolomeji. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Silna bitka, ki se bije v Voliniji, še zdaj ni končana in menda tudi tako kmalo ne bo. Armada generala Linsingena prodira v obliki klina proti Kovlu in Vladimiru Volinskem. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da ne bo mogel sovražnik na tej fronti dolgo časa vstrajati. V zadnjih 24 urah je osvojila armada generala Linsingena Vijenevko in precejšnje število važnih ruskih po-eicij južno od Sokula. Na severu je položaj neizpremenjen. Boji so se omejili samo na artilerijske spopade. V vzhodnem delu Galicije se ni ničesar posebnega pripetilo. Dunaj, Avstrija, 28. junija. — Avstrijski generalni štab poroča: — V bližini Kutv smo odbili vse ruske napade in pognali sovražnika nekoliko nazaj. Rusi ne bodo nikdar dospeli v Ogrsko nižino. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Nad Rigo se je vršil vroč boj med nemškimi in ruskimi letalci. Dva ruska stroja sta bila tako poškodovana, da sta se morala spustiti na zemljo. Rusi so izstrelili nek nemški zrakoplov. Solun, Grško, 28. junija. — Zadnje dni je zavladala ob celi macedonski fronti zelo velika živahnost. Zavezniška artilerija obstreljuje neprestano bolgarske postojanke. Kakor kaže, bodo Avstrijci, Nemci in Bolgari prehiteli zaveznike in bodo prej zaceli z ofenzivo, predno jih bodo zamogli oni napasti. Bolgari so poslali včeraj kakih 500 izstrelkov v francoske in angleške pozicije. Pri Lumnici so se vršili zelo vroči spopadi. Obe stranki sta imeli precejšnje izgube. Atene, Grško, 28. junija. — Položaj na Grškem je še vedno zelo kritičen. Grška vlada mora hočeš, nočeš, izpolniti vse zavezniške zahteve. Včeraj je podpisal kralj povelje za splošno demobili-zacijo. Vlada je morala imenovati nekega pristaša bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa poHcdj-skim šefom. Mornariško ministrstvo je prevzel admiral Damianos. London, Anglija, 28. junija. — Tukajšnje časopise poroča, da je nastalo v Rumuniji veliko razburjenje, ker je zaprla Bolgarska rumunske meje. Vlada se je začela pripravljati na vojno. Rumunsko ministrstvo je imelo včeraj dolgo sejo, pri kateri je bil navzoč tudi šef generalnega štaba in nekaj drugih visokih vojaških dostojanstvenikov. Rumunska se bo najbrže pridružila zaveznikom. Isto bo storila tudi Grška, kakorhitro bo stopil h krmilu grške vlade bivši ministrski predsednik Venizelos. Amsterdam, Nizozemsko, 28. junija. — V četrtek so proglasili delavski voditelji v Bukarešta generalno stavko. V Galacu so se vršile velike demonstracije. Ljudje so hodih po ulicah in zahtevali kruha. V spopadih je bilo mrtvih 14 omb, 35 jih je bilo pa te-sko oziroma lahko ranjenih. Policija je aretirala nad *to oseb. V mestu je bilo vso polno shodov, na kateri^ so govorniki protestirali proti dragmji. Na prošnjo galaškega sodišča je bil are. tiran socialisti^ vodja BokovskL Rujsp^oj časopisje zahteva od vlade, da naj kaj ij-Jcrep^ da ne bo taka draginja. Vlada pravi, da ne more wiankrat v tem ozira še ničesar storiti. Izjava Casementa. GLAS NARODA^ 29. JUN. 1916. ših krajih največji pogreb, kar jih je doživet slovenski narod. Vse trpi pomanjkanje. Vse, od nororojeuea do starca, ki umira vsled žalosti in stradanja. <**ira bolj je kdo ljubil domovino, tembolj trpi zdaj. Ako smo jo mi ljubili in če jo še zdaj res tako ljubimo kot pri vsaki priliki povdarjamo, je naravna stvar, da mramo sočustvovati ž njimi. — Ker si samo z izrazi sočutja niso tiie na boljšem, ampak se ohranijo lahko pri življenju le s sredstvi, ki so za življenje absolutno potrebna, jim moramo pomagati z denarjem. Pomagajmo jim torej! Dopisi. Ji Si Ki Ji Naša usoda in naloga. Eden izmed naših po krivici preganjanih ljudi je že pred leti vedel, kaj se bo zgodilo z nami. Duhovnik in pisatelj Ksaver Me ško je pisal: Zrem noč, pogubo vidim, smrti gledam v trdi, neusmiljeni obraz Vidim, kako prihaja z velikimi in naglimi koraki, kako stopa trde roke po tebi, domača naša zemlja napojeiia z našimi solzami, orose nu 7. našim potoin, oškroplj^na z našo srčno krvjo. Iti po tebi stoga neusmiljene roke, muketrpni naš narod. Oklepa se te s stotisočerimi rokami in te davi, da krvaviš iz stoterih ran in medliš in mreš. U ni i raj oč klieeš in prosiš usmilje nja, a zastonj, ne sluša obupnih tvojih klicev, tvoje prošnje so ji v za smeli. Njeno sree je brez usmiljenja. Brez milosti in bret usmiljenja hlepi po tvojem poginu in žeja po tvoji krvi. Narod moj, smrt si zapisan! — ffledam in vidim, kako se stegajo triadne t a je roke po naši zemlji, kako nas premaguje in davi tuja inoč. Vidim, kako teče pod krivi« nimi in krutimi udarci v potokih 0 tvoja srčna kri, sužnje naše ljudstvo. kako legaš v jrrob obupano, izmučeno, smrtno ranjeno. Vidim in da ti ne morem ponia pati. je moja največja bol. In tako v. veliko bolestjo stojim ob tvojem jrrobu in »tlakam, kakor plaka ljn beči sin ob odprtem grobu mate rinem. Včasih mi pride, da bi vstal, o-brisal solze, dvipnil roke in bi govoril z vznesenimi besedami višje-duhovniški blagoslov nad tvojim trrobom, narod moj, da vsaj po Mnrti spiš tiho in mirno, brez bolesti in brez tope. ... A ne morem in ne smem — ne dvignem rok in ne govorim velikega blagoslova. Počivaj v neblagoslnvljeni gomili, nmorjeno ljudstvo, da ne najdeš miru vso večnost: vstajaj ob svo jih velikih dneh in nočeh iz groba in stopaj pred svoje morilce in jim begaj krivično, s tvojo krvjo omadeževano vest! Naj ne okusijo tu di oni v miru. V prokletstvo jim bodi tvoja smrt, v prokletstvo zemlja, ki so ti jo ugrabili in te po morili na njej in te zagrebli v njo... Da, narod slovenski, smrti si bil zapisan, in še več: nad teboj je bila izrečena in deloma tudi že izvršena smrtna obsodba. Od nas je odvisno, da ne bo izvršena popolnoma. Poskušajmo rešiti, kar moremo in kolikor se da. Zamislimo se v življenje, ki ga živi na« narod v starem kraju, premolimo dobro, kaj se pravi stradati, premislimo, kaj se pravi pogasi lakote umirati. Gotovo ga ni med nami človeka, kateremu bi se ne smilile naše sirote. In če ima kdo v prsih kamen mesto srca. se mora ta kamen o-poehčati. Nikar se ne prepirajmo, ne ve-Atlimo in se bodimo brezbrižni, ko iunirajo v staran kraju nail bratje tnučemakr smrti, ko se vrši po na Precej esjanov se je že oglasilo glede konvencije J. S. K. J., vsa mnenja som dobro zasledoval. Z nekaterimi se strinjam, z drugimi pa ne. Nikakor se ne strinjam z onimi, ki pravijo, da bi se napravilo sta-Ti sistem, namreč, da hi se odpravilo centralizacijo; s tem bi, po mojem mnenju, društva dobila veliko breme na svoja rama. .Jaz misum, da je centralizacija zelo potrebna in koristna. 'Ali so bili člani bolj zavarovani za slučaj bolezni kot so zdaj? Jaz sem prepričan, da ako bi ne bUo centralizacije, bi bil marsikateri član prizadet; potem, pa tudi J. S. K. J. ne bi jfm-la toliko društev kot jih ima zdaj. Ako so pa nekateri člani zapustili društ\a, 'ker izplačujejo bolniške podporo, je pa krivda posameznih društev, ki jih niso poučila, da"je to dobro za Jednotin ob-srtan*k. Ako bodo krajevna društva sama plačevala bolniško podporo, jaz mislim, da ne bo takega napredka, se manj pa za posamezna društva. Društva bi "bila potem skoro samostojna in sama od sebe odvisna. Ona društva pa, ki so manj stala »Jednoto, so pa lahko na to ponosna. Jaz bi priporočal vsem članom, da bi to vpoštevali in da bi premislili in upam, da bodo prišli do prepričanja, da niso bili naši člani še nikoli tako zavarovani kot so ravno zdaj. Pa naj re še drugi kaj oglasijo! Josip Dremelj. zastopnik št. Conemangh. Pa. Naša pasem. Kot. je bil že enkrat v Cr. N. na-znanjemo, smo tukaj na Park Hil-lu vstanovili pevsko društvo. Zdh j že preeej dolbro pojemo; učimo se vsatk teden trikrat v dvorani rojaka Jakoba Kosa. Zdaj nas je štirinajst pevcev; pri zad-nji seji smo sprejeli Se dva nova pevca, namreč Andreja Vidriha in Alojzija Kvedra. Ta dva člana nam bosta veliko'pomagala, da se bomo mogli vdHežit dne 3. sept. koncerta vseh fdovenskih pevskih društev, ki se bo vršil v Johns-"townu, Pa. Ta flva pevca sta že izurjen«, g. Vid rili poje močan drugi bas, g. Kvedcr pa prvi tenor. Od kraja je nain res težko slo. toda .pevci od "Bleda" so nas navduševali, tako, da smo vzdržali. Gospod Sladki je (prišel na našo vstanovno sejo in imel lep govor in je £e sa'm, ki je izvrsten bariton, pristopil v naš 0.00 je vredna za vsakega igralca. Prodam jo za $40.00. J os. Kod rich, 222S Blue Island Ave., Chicago (28-30—6) m" NAZNANILO. Tempotom naznanjam članom društva sv. Barbare postaja št. 53 v Pittsburgh!!. Pa. da se vrši prihodnja seja dne 2. julija. Ker bomo volili delegata za prihodnjo konvencijo, zato je želeti, da se vsakdo seje ndele/i. Z bratskim pozdravom _ Frank Krese, tajnik. IŠČEM 100 do lf)0 mož za delati :'Sve-larje Dela je za tri leta. Gozd dober. Plača na 14 dni. Javite se na: Austin F. Pettit, 602—604 Crockett St., (24-29—6) Beaumont, Tex. INDIJANSKA REZERVACIJA v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom a poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash. _(12-6—17-7) PROŠNJA. Rojake po Združenih državah prosim, da ni i poročajo, če jim je kaj znano o mojem bratu Ignacu Cvelbar. Govori se, da ga je ubil vlak. Komur je o tem kaj znano, naj mi nemudoma sporoči, za kar mu bom jako hvaležen. li-ouis Cvelbar, 64:{, Conemangh, Pa. (24 M 6) Iščem svoja brata JOSIPA in ANTONA VIDMAR ter bratranca JERNEJA BRAJDČ, doma iz Senožeč. Prosim cenjene rojaike če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sami oglasijo. — Frank Vidmar, 1017 Howard St., San Francisco, Cal. (27-29—6)_ » Zadnji ča«? smo -prejeli par oglasov, potom katerih išče ženska moškega. Ker so taki oglasi nekaj neobičajnega, zato svetujemo vsakemu, ki stopi v zvezo z oglašate-ljico, da se povsem dobro prepriča o celi stvari, predno potroši kak cent. Za take vrste oglasi so že večkrat, bili skrbi pravi sleparji. Mi smo sicer jako previdni pri sprejemanju takih oglasov, toda vseeno se prav lahko kaj nepravilnega prigodi. P. T., Koehler, N. Mex. — Priobčili smo samo ono, kar spada v list. Osebnih napadov ne priobču-jemo. B. Z., Seattle, Wash. — Dijak, ki je*dovršil osem šol, lahko postane *Jubavnik, profesor, advokat ali karkoli, toda prej mora še dovršiti višješolske oziroma bogoslovne študije. — Osebnih napadov ne priobčirjemo. Blagovolite nam poslati dopis, v katerem ne bo osebnosti. Z dotienim rojakom se sami med seboj pogovorita. John K., Vannock, O. — Tajnik Slov. Nar. Fodp. Jednote je Mr. John Verjierber, 2708 S. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda-, največji slovenski dnevnik r Zdr. drtarak. "GLASfNAROOA" » (Sloveni© Daily.) f Owaed sad Published by CM SLOVKNIO PUBXJSmHO OO. (S corporation.) FRANX 8 A ft PER, President LOPIS BEN ED IK. Treasurer. Place ot Business of the corporation sad addresses of above officers: 13 Cortlandt 8treet. Boroogh of Muff-hattan. New York City, N. T. Za celo leto velja list sa Ameriko in Cans d o $3.00 • pol leta..................- 1-60 „ celo leto ca mesto New York— 4.00 • pol leta sa mesto New York_ 2.00 , Evropo sa vse leto............4.50 „ „ »pol leta........— 2.55 ^ getrt leta................1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak daa fgrsemia nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" i"Voice of the People") l—irHI every dsy except Sundays sad Holidays. Sabsertptlon yearly $3.00. AdTerUscsw* — agrttma*. Dopisi bras podpisa In osebnosti Hi ne priobftijejau Denar naj m blagovoli pošiljati ps e- Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam todl prejšnje bi* MrallMt naminl. da hitreje naj-demo naslovnika._ Dopisom In poBljstram naredita ta naslov: "GLAS NARODA" *2 Cortlandt St.._New York City Telefon 4487 Cortlandt. — -^swe VABILO NA JP JP PETI LETNI PIKNIK I katerega priredi Slov. samostojno, bolniško podp. društvo jji > sa Greater Now lark in sksHca. Ink. v nedeljo dne 2. juilja 1016. pri "REVNEMU LAZARJU" v Richmond Hill, L. IiL §j Priče tek ob 10. uri predpoldne. Vstopnina: Moiki 75 centov, ženske 50 centov. . Pijača prosta. Godba na pihala, ik Od Napoleon o vogra časa se je prebivalstvo Evrope protovo pomnožilo, vsled cesar ne bodo 4 miljoni niti en odstotek vsega evropskega prebivalstva. Ako račnnamo procentalno, se nam zde te izgube malenkostne. Malenkostne ? Da. malenkostne bi bile, ako bi bili ti ljudje, ki so izgubili svoja življenja, kaki starci, ki so bili že z eno nogq v grobu, ako bi bili kaki bolehni in šibki ljudje, ki niso za drugega na svetu kot za samosvojo nadlego in padi ego drugih. Toda ta odstotek evropskega prebivalstva je več vreden kot petdeset odstotkov onih ljudi v Evropi, ki so že prekoračili 40. leto. Posledice in izgube te vojne se sploh ne morejo izraziti statisti-čno., 0 Ta odstotek, ki bi se dozdeval na prvi pogled malenkosten, se sam pomnoži z ozirom na bodoče generacije. Kolike so bile in kolike Se bodo izgube življenj v sedajni vojni, se ne bo nikoli natančno vedelo, kajti vsedržave imajo tako površne sezname in statistike, da bo kaj takega skoro popolnoma nemogoče. Najbrže se bo le za izgube častnikov moglo zvedeti, toda statistike, ki se jih bo izdalo, tudi ne bodo Zanesljive. Najbolj popolni so nemški seznami, Francozi jih sploh ne Izdajajo, ruski so površni, istotako tudi angleški, avstrijski so ravno tako pomanjkljivi. Angleški seznami kažejo, da je v tej vojhi padlo 26,304 častnikov, medtem ko je v desetih Napoleonovih vojnah padlo na francoski strani petdesettisoč častnikov. * «< Toraj v dveletni vojni je samo Anglija, ki se je najmanj bojevala, izgubila več kot polovico toliko častnikov kot Francija v desetih vojnah. Grozovita, toda resnična primera ! Od 1. 1618 do ]!)ir>, pravi Gaston Boradt v svoji knjigi "Vojaško- zgodovinski vojni sez-nara", se je bilo 1,044 bitk na suhem in 322 pomorskih bojev, katerih se je vdeležilo najmanj dva-tisoč mož na obeh straneh; poleg tega je bilo pa tudi okoli 490 obleganj in 44 predaj. V treh stoletjih se je toraj povprečno na vsake šest dni bila ena bitka. Iz tega je razvidno, da je voj-, na za človeštvo najbolj priljubljen posel. Ni jih drugih podjetij, katera bi človeštvo z večjo vstrajnostjo vršilo. Ako pak pogledamo dotični seznam še bolj nazaj, vidimo, da so ljudje ta posel še z večjo vnemo opravljali in še z večjo vnemo drug drugega morili, kot pa recimo delali za svoje življenje. Ravnokar smo v neki knjigi pašli tiskan dnevnik oziroma zapisnik Ralpha Waldo Emersona (1803 - 1882), ameriškega pesni-, ka in velikega misleca, ki je smatral vse vojne za največje zlo in1 za nekako nepotrebo. Med drugim čitamo več krasnih odstavkov: — Nadvse priljubljena ali vsaj glavna študija moderne filozofije je bila, da se pride na to, katere človeške stopinje privedejo človeštvo do tega, da prične vni-čevati obstoječe potrebne postave in odredbe ter samosebe. Eden najnavadnejših pojavov je — vojna. — Vojna se zdi treznomisleče-mu človeku kot nekaka epidemija, nekaj slienega kot kolera ali inflnenca; razlika je le ta, da ta epidemija ne mori človeštvo, ker »e jih prime črev, temveč, da še jih prime moigan. 1 MOUTVENIKI: Rajski glasovi, elegantni vez i zapono _,7Q Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 Rajski Glasovi, v platno ve«. —.45 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški r—.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan ,—.50 Berilo prvo, vezano ,—.30 Berilo drugo, vezano 1—.40 Cerkvena zgodovina __.70 Hitri računar —.40 Pesmarica, nagrobni«« $1.00 Poljedelstvo r—.50 Popolni naiik o iebelar- •tvn, vezan $1.00 Postrežba bolnikom __.20 Sadjereja v pogovorih -—.25 Slovensko-angleiki in angl- ilov. tlovar $1.60 Slov.-angl in angl.-alov. ■lovar ,— 50 Trtna ni in trtoreja .—.40 Umna živinoreja (—.50 Umni kmetovalec Veliki flovemko-anffleiki tolmač 12.00 VoSčilni listi »—.25 Zgodba sv. pisma .—.60 ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE: Božični darovi —.15 Don Kižot —.20 Erazem PredjamaU »—.20 Fabiola —.85 Goeevski katekizem —25 Hedvika __.25 fiildegarda —.25 Hirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. In 2. zvezek po —.20 Dnatrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Tzansmi, mala Japonka <—.20 Jaromil «—.20 Jeruzalemski romar »—.45 Knez Črni Jurij —.25 Krvna osveta —.29 Leban, 100 beril —.20 Malomefttne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janes <—.45 Na jutrovem —.30 Na različnih potih —.20 Nedolžnost preganjan* in poveličana ' —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —JS0 Pavliha Pod Turikim Jarmom »—.29 Pregovori, prilike, rek! —J29 OPOMBA: Naročilom je prilo tovtnl, poitel nakasniel, ali poitn Revolucija na Portugalskem —J2Q Srečolovee t—.20 11 Strelec __jjI Sv. No tb ur ga —.20 Titanik ,_*3g Trojka, povest .50 Turki pred Dunajem _,83 Vojna na Balkanu, 13. eves, fl.85 Zgodovina c. in k. pešpolka it. 17 s slikami —.M I Zgodba o povišanja *-JtQ Zgodovina slov. naroda D. zvezek —»40 Zlate jagode, vea. —,30 Življenja trnjeva pot _.60 Življenje ua avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) p—.71 8PILMAN0VE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovraf- nike —^ 2. zv. Maron, krščanski deček 4. zv. Praški judek »—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza ,— 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —JO 12. zv. Prisega huronsketga glavarja — 15. sv. Angelj sufnjev - .gf KAZULEDNId: Newyorike s cvetlicami, ^ humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po *~.0S ducat po — gj Z slikami {nesta New Torka po —.11 AJbum mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —Jfl ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali «—^10 veliki »-^25 Balkanskih drla t —J.5 Evrope, vezan —.50 Vojn astenska mapa ti .50 Zemljevidi: New Tork, Co-1 lorado, Illinois, K^^rt. Montana, Ohio, Pennsyl- i vania, Minnesota, Wis- ? cons in, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po _jo Avstro-Ograke mali —Jf veliki veta* ~ ~~ m%g§ 4 Celi svet Velika stenska map* U. S. na drugi strani p« sati svet 4&S9 Žiti denarno vrednost, bodisi v *o-fh snasnksh Fafeolna Jt vri v** kCENIK KNJIGj? y/ katere ima v zalogi ^ ( SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ }) 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y. v.______v ■ rwto .mnvtf.n, 21». »111 -N. lyjtj. Ameriški Slovenci -na delo. DobrosK-nost je ena najlepših lastnosti slovenskega naroda. Da je to resnica, se je že neštetokrat izkazalo, posebno pa tedaj, ko je bila kje res kaka velika potreba. Sinili s«- nam vse, kar je vredno usmiljenja in pomilovanja. Dogodili so se že slučaji, ko smo darovali mi ameriški Slovenci enemu samemu siromaku več tisočakov; če |>ila v .stari domovini kaka velika nesreča, smo se odzvali takoj, k a ko rili t ro smo izvedeli zanjo, odzvali smo se jn>nava«■ nikdar v takih stiskah kot je ravno zdaj. Pa niti v časopis ni bilo treba pogledati. JVelwriino samo pisma, ki smo jih dobili za časa vojne od doma. Preberimo jih in jih dobro premislimo, pa bomo takoj izprevideli, da so razmere res grozne in da se je naravnost čuditi našim ljudem, kako jih morejo prena-našati. Znan nam je naprimer slučaj, ko so vzeli neki ženici v Kamniku šest sinov in jih poslali na bojišče. Od vseh šestih se ni menda niti eden vrnil... Dobro nam je znano, da so nekateri še precej dobri kmetje, ki so imeli deset do dvajset glav živine v hlevu, zdaj lako reveži kot je revež oni, ki ni še nikdar spal j>od svojo streho. Iz privatnih pisem smo dognali, da so metali otročnice iz postelj in jih pustili poginiti kakor živali. N<-katera živita so s«* podražila za sto, dvesto, tristo odstotkov. Ni ji* hiše na celem Slovenskem, v kateri bi ne bil vsak dan jok. Šli so očetje, možje in sinovi. Šli so 111 se niso vrnili. < V so se vrnili, so pohabljeni, oziroma bolni in bodo celo svoje življenje nezmožni za delo. Po Slovenskem divjajo spolne bolezni. Znano nam je, da so se trinajst in štirinajstletne deklice prodajale vojakom za porcijo menaze. Xe obsojajmo jih, pomilovanja so vredne, ne pa obsojanja. Kdorkoli je v starem kraju v zadnjih dveh letih poskusil napraviti iz nesebične ljubezni kako dobro stvar za narod, je zaprt. Xe samo takozvani puntarji po poklicu, tudi učitelji, duhovniki, odvokati, izdajatelji časopisov itd. so zaprti. Kdor noče prostovoljno prodati zadnjega repa iz hleva, mu ga vzamejo z žandarmerijsko silo. Kdorkoli pravi, da je uboj greh, in da je boljše živeti za domovino kot pa umirati zanjo, je vele-izdajalec. Vsa polja morajo biti obdelana. To je postava. Obdelovalec je le toliko časa gospodar polja, dokler ga obdeluje, za časa žetve pa stopijo na njegovo mesto drugi gospodarji. Ves zapadni del Primorske, od Predila do Trsta je uničen. Tako temeljito uničen, da ni ostal kamen na kamnu. V vsem zapadlimi delu Primorske, od Predila do Trsta, živi in si želi smrti narod starcev-bera-čev in žena-beračic. <1 • afc* Vsa naša domovina od Soče do Mure, od Drave do Kolpe, vsi ljudje, ki prebivajo po teh krajih, na katere so bili pred celim svetom ponosni, potrebujejo dveh stvari: ALI SMETI ALI PODPORE. Ker smo ljudje, ker smo Slovenci in ker smo njihovi bratje, jim ne želimo SMRTI. Ali jim bo pomagal morda Srb ? Ne, ker mora sam skrbeti za svojo rešitev. Ali jim 1m> pomagal Rus? Xe, ker ima dovolj svojih interesov in ima v sedanjem času sam dosti potreb. Ali jim l>odo pomagali zavezniki? Ne, ker nas Slovencev niso nikoli poznali in ker smo veliko premalen-kostni, da bi nas sploh mogli poznati in upoštevati. Ali lxi Slovencem morda pomagal Italjan, ki se je zagnal kot divja zver v našo zemljo, ali jim bo pomagala avstrijska vlada, ki ima vendar toliko sinov, da se za par-storke niti zmeniti ne more? Da si pa sami ne morejo pomagati in odpomoči, je vsakemu znano. Zdaj so na tehtnici: na eni strani je PODPORA, na drugi je SMRT. OD NAS, AMERIŠKI SLOVENCI, JE ODVISNO, KATERA STRAN BO MOČNEJŠA IN TEŽJA. V prepričanju, da ni niti enega našega človeka, ki bi se že vsaj deloma ne strinjal z našimi predlogi, pravimo sledeče: Vse slovensko časopisje v Ameriki se je zavzelo za idejo, da je treba pomagati rojakom v starem kraju. Že samo to je uspeh, 11a katerega so lahko vsi ameriški Slovenci ponosni. Ako se postavi vse slovensko .časopisje v Ameriki na stališče, da se mora nekaj doseči, je končni uspeh več kot zagotovljen. Vedoč, da so v odborih naših Zvez in Jednot sami izkušeni možje in da imajo v sebi veliko mero požrtvovalnosti, je vsak ameriški Slovenec prepričan, da bo akcija tembolj uspela, če se bodo sfivsali ti možje zanjo. Odborniki slovenskih društev uživajo obče spoštovanje vseh članov, katerim načelujejo. Ako bi ga ne uži-v ali,, bi sploh ne bili odbotrjikL. a. Branilec Verduna. Ameriški časnikar, ki se je daljeasa mudil v Franciji, na ver dunskeni bojišču, piše o generalu Petainu, francoskem poveljniku, ki se že peti mesec zoperstavlja velikim nemškim navalom: — Ko so se pričeli boji pred Verdunom. se s francoskimi četami ni posebno modro postopalo. Takratni poveljniki so vprizar-jali preveč protinapadov in preveč so se vmikali. izgubili so preveč zemlje, ne da bi je bilo treba. General Joffre je to uvidel in takoj poklical generala Petaina, ki se je nahajal pri rezervni armadi. in ga imenoval za poveljnika francoskim četam, ki bodo branile Verdun. Takrat so pričeli čutiti Nemci pri Verdunu velik upor in začeli so se vršiti boji, ki se lahko primerjajo z onimi pri Marni. Trdi se lahko, da so Nemci poraženi. Prve tedne verdimskih bojev se ni v Franciji govorilo drugega kot od "branilca Verd una'*, ki je bil pričetkom vojne le pol kovnik triintridesetega infante rijskega polka, ki ni bil širši javnosti še po imenu poznan. Prve tedne se je o njem govorilo vse mogoče, da je zelo nenavaden človek — čudak. Da z nikomur ne govori, je kot nihče drugi, pije ravnotako, zanima se za gotove stvari itd. Jaz poznam tri Petainove častnike, katere sem poskušal po o vin kih pripraviti do tega. da bi mi kaj povedali o generalu. — Niti besede ni res. kar se govori o njem, — je bil odgovor. — Vse, kar se je zadnji čas pisalo o Petainu, je vse skupaj prazno besedičenje. Jaz sem živel žnjim tri leta in vas lahko zagotovim, da je on človek, popolnoma enak drugim. On ravnotako je kot vi ali jaz. Tudi ni noben sitnež ali kaj »ličnega, temveč: popolen vojskovodja. Da se ne ozira na vsako malenkost in da ga nobena stvar ne razburi, da je vedno hladnokrven in resen, je to gotovo radi tega, ker je vojak, kakoršni bi morali biti tsL Da je pa ▼ njem nekaj nenaravnega, to je res; to so njegove iz- vanredne vojaške zmožnosti. On je nam, svojim častnikom, večkrat rekel, da je dolžnost vsakega častnika v mislih in sanjah — snovati bitke. Rekel nam je. da mora pravi častnik vsako minuto imeti nov načrt, ako je potreba. — Kot vsi francoski častniki, je bil tudi on izučen v Napoleonovem duhu. toda njegov najbolj priljubljen vojaški spisatelj je bil Ardad du Picq. Dalje tudi zelo hvali Bušida, ki dela čast japonskim strategom. Bušido je zelo veliko uplival na njegovo vojaško izobrazbo. Nam častnikom je vedno pripovedoval, da se ni treba toliko ozirati na lepo kretanje in se ni treba na pamet učiti vseh formul za poveljevanje, temveč, da se moramo kolikor mogoče na svoje lastne zmožnosti, katere še niso bile v nobeni knjigi navedene, ozirati ter se v vsaki stvari kolikor mogoče potrpeti in samega sebe brzdati v raznih nagonih. Reči je imel navado, da je ona četa nepremagljiva, ki je že naprej pripravljena karsibodi žrtvovati in že naprej sklene sovražnikn povzročiti največjih izgub, tudi če se bo morala sama popolnoma žrtvovati. — Petain je tudi velik konver-zaeionist. Ako bi njega slišali govoriti, ne bi mislili, da je on mož "na eno stran". On veliko čita in se zanima za vsakovrstno literaturo. — Pravijo, da je Petain podoben Kitchenerju. Kitchener je bil sicer vjolik ženi j, toda on je vsako svoje dejanje sam razbobnal. Petain pa nad vse sovraži, da se o njem veliko govori in piše. — Gotovi poveljniki, zlasti na strani sovražnika imajo poveljniki navade, da se z nižjimi vojaki pogovarjajo, šalijo in jih za lice prijemljajo ter po ramah traplja-jo. Tega ni pri francoskih vojskovodjih in še zlasti pri Petainu ne. Govorilo se je, tako sem slišal, da gre general Petain med svoje vojake in žnjimi kramlja, toda to ni res. To je zoper njegove princi-pe. — Z nami, s častniki, je ob gotovih prilikah zelo vljuden, eelo preprijazen. Gotove dni je pri njem na kosilu več kot petnajst častnikov. Tnda. ktkar mJma Slovensko katoliško ftRdSl H====® podp. društvo flv^S svata Barbare eJ====a ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE " Sedež : FOREST CITY, PA. bkMpwlMM dmm 21. Jaauija 1902 v driavi P«u*Hmiik! GLAVNI URADNIKI: Predsednik; JOŽEF PETERNEL, Box 95 Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 647, Forest City, Pa. JI. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tajnik ? JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Ps. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St. Jollet, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St.. Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIC, Box 705. Conemaugh, Pa. m. nad&ornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Aye., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, I porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans TL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Da v son Ave.. R. F. D 1 Greenfield, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box Bridgeport. O I. npravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brongbton, Pa II. npravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. Fortst City, Penna. DruStveno glasilo: "G L A S NARODA". Kratka zgodovina našo nove domovine. Konec. Lieta 3900 je bilo zopet leto predsedniških volitev. Vseh konvencij je bilo enajst in postavili so osem parov kandidatov. Nekateri so se potegovali za to, drugi za ono stvar; najvažnejše so bile: neodvisnost Filipinov, ameriška trgovska mornarica, da se ne dopusti v deželo azijskim plemenom, Monroe doktrina itd. Demokrati so skupno s stranko populistov imenovali W. J. Brva-na in Adlai-ja Stevensona. Republikanci so pa v drugič imenovali McKinleya za predsedni-šksega, Theodorja Roosevelta pa za podpredsedniškega kandidata. McKinley in Roosevelt sta bila izvoljena, in sta 4. marca 1901 nastopila, eden - vdrugič, drugi pa vprvič. Toda šest tednov pozneje, G. maja. je MeKinleva na razstavi v Buffalu. N. V., napadel nek anarhist in mu zadal dva strela, na katerih je 14. istega meseca podlegel. — Po določbah ustave je postal Roosevelt predsednik. Kot predsednik je nastopil se tisto popoldne. Za prve dobe Rooseveltove administracije je najvažneješe, da se je pričelo takrat graditi Panama prekop in da je Roosevelt pomnožil svoj kabinet za enega člana, namreč za delavskega in trgovskega tajnika. Leta 1904 je bilo v predsedniški kampanji skoro ravnotoliko strank kot leta 1900. Republikanci so imenovali Roosevelta in Charlesa W. Fairbank-sa (katerega so republikanci tudi letos imenovali za podpredsedniškega kandidata). Demokrati so imenovali pa Al-tona B. Parkerja in H. G. Davisa. Roosevelt in Fairbanks sta bila izvoljena z veliko večino. Za Rooseveltove druge administracije so se zlasti socialne razmere veliko izboljšale in trgovina se je povečala. Več let je bila v Združenih državah velika prosperiteta. Nikdar ni bilo večje kupčije kot takrat. Toda leta 1907 so izgubili ljudje vse zaupanje v bančne zavode, ker so mislili da rabijo banke njihove prihranke v šepkulacijske namene, in so dvigali denar, vsled česar je nastala velika kriza. Banke so bile primorane vstaviti izplačevanje vlog in vnovčevanje čekov. Leta 1908 so se vršile volitve enaintridesetrič; sedem strank je postavilo svoje kandidate. Roosevelt ni hotel se enkrat kandidirati, ker je hotel za nekoliko Časa privatno živeti, in je svoji stranki priporočil Williama H. Tafta, katerega so republikanci tudi imenovali, za podpredsednika pa Jamesa S. Shermana. Demokrati so pa imenovali Williama J. Bryana, že v tretje, in pa Johna W. Kerna. V večjih ozirih sta bili republikanska in demokratična stranka enaki. Obe ste zahtevali revizijo tarife, poitno hranilnico, varstvo ameriških državljanov v inozemstvu, boljše državne službe, ohranitev gozdov in pogozdovanje ter za sprejem Arizone in New Mexico v 1 nijo kot posamezni državi. Taft in Sherman sta bila izvoljena. Kmalu na to, ko je Taft nastopil .je sklical kongres, ki je sprejel predlogo, da ima kongres moč naložiti davke na osebne dohodke. Arizona in New Mexico so že več let silili za vstop v Unijo. — Leta 1910 je napravil kongres priprave za njiju vstop in 1912 sta bili sprejeti. Leta 3910 se je vršilo tudi ljudsko štetje. Naštelo se je 92 miljo-nov prebivalcev; samo v New Yor-ku jih je bilo 4,750,000, toraj več kot takrat, ko je bil Washington predsednik, v celih Združenih državah. Naj se nekoliko omenimo grlede ženskega vprašanja. Leta 1850 se je pričela kampanja za ženske pravice, naprej so jih dobile v Wyoming (1869). Leta 1910 so jih dobile še v Coloradu, Idahu, Utah in Washingtonu; leta 1911 v Califor-niji; leta 1912 v Arizoni, Kansasu in Oregonu: leta 1913 pa v Illi-noisu. Leta 1912 so demokrati imenovali Woodrowa Wilsona in Marshall. Republikanska stranka se je bila pa na konvenciji v Chieagu razdvojila. kajti eni so hoteli Tafta. drugi pa Roosevelta. Takrat je bil nominiran Taft, toda Rooseveltovi privrženci so na posebni konvenciji pozneje imenovali Roosevelta in si nadeli ime "progresivna stranka", (katero je Roosevelt ravnokar zopet združil z republikansko). Wilson in Marshrall sta bila izvoljena. Predno sta nastopila, je kongres še vpeljal paketno pošto in Taft je delavsko-trgovsko tajništvo razdelil na dva dela, namreč na delavsko, in na trgovsko. Predsednika Wilsona prvo delo je bilo, da se je spremenilo tarifo. Nastavilo se je pristojbino na mnoge predmete, katerih dotedaj se ni bilo. Kar je tudi zelo važno omeniti, je to, da je imel predsednik Wilson nadvse težke čase, kajti med-časno je izbruhnila svetovna vojna. — O njegovi administraciji menda ni treba razpravljati, ker so Se gotovo vsem v spominu vsi važni dogodki. Kje je FRANK KUZMA, podo-mače Stričev ia Z or ene pri Črnomlju. Pred enim letom je bil tu v M ing o Junction, Ohio, potem je šeft v Pittsburgh, Pa., in sedaj se nahaja nekje v SprLng-fieldu, III. Pri meni ima dva pisma, za#o .prosim, da se oglasi.— Barbara Geržina, Box 433, Mingo Junction, Ohio._ WWAKI NAROČAJI« sm" HA "GLAS NABODA", NAJVEČJI SUH VENSKI DNEVNIK V ZZ>8. Dg^ VAB. Težko delo jih bo čakalo, toda vsakdo je uverjen, daj se ga bodo lotili in tudi končali s prirojenim navdušenjem. Slovenski duhovniki imajo jako lepo priložnost, da razlože svojim faranom, v kakšnih potrebah je nas narod. Njihove besede bo vsakdo upošteval »njihovemu pozivu se bo vsakdo odzval. Ako uporabijo vse korporacije, vsa društva in sploh vse skupine, v katerih so zastopani naši ljudje, vso svojo agitatorično silo, se bo po preteku kratkega časa lahko govorilo ne samo o tisočakih, pač pa o STOTISO-ČAEU. Ker je v takem slučaju potreba upoštevati vsak nasvet, pravimo tudi mi, da zaenkrat še ni potreba skupnega odbora. .Vsako društvo, vsak časopis, vsaka Jednota, vsaka fara itd. naj nabira in naj naloži nabrane svote obresto-nosno v kaki banki. Posamezniki, ki ne pripadajo društvom, naj izroče svoj prispevek poverjeniku, katerega bo gotovo izvolila iz svoje srede vsaka slovenska naselbina. Glede nabranega denarja, je naše mnenje tole: — Nikdo nima prvenstva, nobeden nima vodstva. V očeh naroda mora biti ravno tako spoštovan tisti, ki je dal v dober namen pet centov kot oni, ki je daroval sto dolarjev. Potrebno je pa seveda, da se ne sme poslati in niti poskušati poslati tega denarja v stari kraj, dokler ne. bo končana vojna. V Evropi je namreč zdaj pri odlucujočili krogih krivica veliko bolj v časti kot pa pravica. Kaj hočemo, razmere so take, in mi jih ne bomo pre-dmgačili. Ko se bo pošiljalo denar, bodo zastopniki darovalcev že poskrbeli, da ga ne bo dobila ne Rusija, ne Srbija, ne Avstrija, pač pa EDINOLE SLOVENCI. % Pripomniti je tudi treba, da ga ne bo dobila ne liberalna, ne klerikalna in ne socialistična stranka na Slovenskem, pač pa edinole tisti Slovenci, ki so najbolj potrebni podpore. * 26. julija bo ravno dve leti, odkar je bila napovedana vojna. Ali bi ne bilo dobro, če bi določili en teden za splošno pobiranje? To naj bi bili dnevi od 22. do 30. julija. V teh dneh naj bi slovenskr društva prirejala veselice. V teh dneh naj bi bil vsak Slovenec v Združenih državah agitator in vsak Slovenec naj bi bil darovalec. Pokažimo, kaj zmoremo-. Pokažimo, da lahko naberemo mi Slovenci v enem samem tednu toliko kot so nabrali drugi v mescih in mescih! Naš trud bo plačan, tako plačan, kot ni bil še nikoli. Naše plačilo bo najvišje, ki si ga moremo misliti: — ves slovenski narod nam bo hvaležen. Uredništvo "GLAS NARODA". j kadar je čas in kadar je 'dolžnosti na vrsti, takrat je strog in pov-| sod mora biti najuglednejši red in disciplina. — j Vprašal sem ga, kako je to, da | je bil Petain pred vojno tako malo poznan in da je bil samo polkovnik. — Zato, ker nima navade, da bi se naprej silil ali mogoče še druge izpodrival. Dalje pa on nadvse sovras^ politike in ima popolnoma lastno mnenje malone o vsaki stvari, vsled cesar si je nakopal veliko sovražnikov. Potem pa: medtem ko so drugi častniki gledali, da so kolikor mogoče elegantni in s svetlimi gumbi stopali pred svoje predstojnike in se zabavali z njihovimi družinami, je Petain bil sam zase in učil svoje častnike in sebe. — Nekoč ga je nek urednik pismenim potom naprosil, da bi mu kaj omenil o svoji vojaški ka-rijeri. V odgovor mu je napisal tri datume: kdaj je vstopil v kadetnico, kdaj je postal poročnik in kdaj polkovnik. On je bil menda vprvič fotografiran v vojaški uniformi, ko je bil imenovan za poveljnika pri Verdunu. Nekoč smo ga nagovarjali, da bi dovolil, da bi priredili vsa njegova predavanja v eno knjigo, toda od govoril je, da se ne izplača, češ, da ni posebne vrednosti. Ko ga je enkrat bolgarski kralj odlikoval, ko je bral par njegovih predavanj, je vzel medaljo s prs in jo vtaknil v žep. To je vzrok, da je bil Petain nepoznan; on ni hotel, da bi se o njem govorilo, da bi se ga slavilo. »Še zdaj, ko jc vrhovni poveljnik čet pred Verdunom, je zapovedal cenzorju, da vse, kar se tiče njegovega imena, zapleni. 1 - — Toda, kljub temu, da se na vso moč trudi, da se ne bi o njem .govorilo in ga častilo, se ga vseeno smatra za enakega .Tof-freju. — Pripomnil sem, da je mogoče ravno on tisti, katerega so zavezniki potrebovali. Častniki so mi otrdili. Petain je zdaj blizu šestdeset let star in neoženjen. Ko je izbruhnila vojna, je pri-deljen kot poveljnik neki divizi-ji prvega armadnega zbora, toda bil je vedno še polkovnik. V bojih pri Marni in Charleroi se je njegova divizija zelo odlikovala ■ in je bil povišan za divizijskega generala in je bil prideljen k o-stankom tretjega zbora, ki je bil popolnoma deorganiziran, katerega je pa potem, ko ga je spravil v red, zopet odpeljal na fronto in se zelo odlikoval. General Joffre. ki je Petainove zmožnosti dobro poznal, ni popolnoma nič pomišljal. ko mu je bilo treba poveljnika pri Verdunu. Novice. Angleška mesta si bodo sposodila denar v Združenih državah. I London, Anglija, 28. junija. — Ker ni drugih virov, si bodo morale razne engleške mestne uprave poiskati posojil v Združenih državah. Novi dokazi, da je von Papen vodil nemške zarotnike v Združenih državah. Te dni se je pričela vršiti obravnava proti nemškemu zarotniku Hansu Tauseher-ju, ki je bil agent za Kruppovo tvrdko. Pri tej obravnavi je včeraj državni pravdnik Roger B. Wood dokazal, da je bil bivši nemški vojaški atašej Franz von Papen, res vodja nemških zarotnikov v tej deželi. Med drugimi dokumenti ima pravdnik tudi na razpolago več papirjev, ki so jih zvezni detektivi zaplenili von Iglti, ki je bil Papnov tajnik. Francoski kabinet se strinja z zavezniško "ekonomično" resolucijo. Pariz, Francija, 28. junija. — Francoski ministri so pri današnji seji, kateri je načeloval predsednik Poineare, z velikim odobravanjem sprejeli resolucijo, katero so zastopniki zavezniških držav nedavno sprejeli na ekonomični konferenci v Parizu. Novi itaL min. predsednik bo de. lal na to, da se pretrga sveže z Nemčijo. Rim, Italija, 28. junija. — Danes je nastopil novi laški kabinet , in brezdvoma bo zavzela zdaj Italija drugo stališče v politiki. Do- i mneva se, da bo novi ministrski predsednik delal na to, da Italija prekine vse zveze z Nemčijo. QI3S KABOPA. 29. JTTN. 1918. Za križ častni in svobodo .. zlato. §pisal Starogorski. (Nadaljevanje). "Ne bojim ne t^be.l ne tvojih krogel j, pač se ti boj Slavtte in Žarka!" Holubati ji"- priwerno zasuie- jal- F H |S "Dobro, da me *variK. Čuval s** ju bom!" " In K/>K»-iikii j«* si^Ua na konja. Na vaaki strani je jahal po en Turek,, zraven uje. pa Ifoluban. Vj«nKa j«* srd i I Ln klel. Ni mu bil«» prav, da je moral molče ja-ha(: zraven K«>s»-nke, ker mu j»* bilo to molčanje mučno. Proti večeru drugega due ho dospeli v vas Selee, odkoder so jahali na levo nekoliko vstran, po poti, ki se je vila med strmimi in porast lina skalami, a se končno izteka v dosti p out rano dolinico, ki je bila kakor nalašč za skrivališče. Obljubil je bil Osvin-begu. da ga tu počaka s svojo četo, da jmtem »ku pito od rinejo v Rudoke planine in ujamejo vojvodo vsta-groznega Slavijo. I'tnijenri Turki so si ]K>stavili Colore ui polegli. Hoiuban je bil dal napra vit i šotor za Koseukr poleg svojega in je poslal v va* toljMi, da naropa / „ "Tfu.. " je pljiutil Vjeruea "Težak |hj«i'1 bom imel. O. ko bi Muel ljudi tu, ej, dali bi vami Pa ubežati moram; za dva dni pride Oavin-beg z tilršem-izdajico ki bi me izdal. — K kaj, poglej im malo olrro£, bomo videli!" Storila *e je temna noč. Pod ne lmtn ao b»-gali oblaki ter odkrivali iu zakrivali zvezde, ki so gledal* mirno lesketaje na zemljo, na člo ve-ške trpine, na mnogobrojne aol ze, ki ao jih lila v trm trenutki trpeča bitja po turnem svetu. Straže so čepele pri ognjih ir dremale. Vjenia pa je jwipeve dovat raznovrstne dogodke iu ho dil od ognja do ognja, ker tie mi ni ljubilo apsti, kakor je t miri iu čudeča se vprašanja Mtražitikuv. Ko bi ti vedeli, zakaj ni mogr itpati, in v naj slutili, kdo je, bi hi VjeruBČi godilo vse drugače. Tak« g» pa rudi -puščali k oguju. Pa «e m*kdo ni mogel zakrpati. Koscu ka, reviea, ujeta sredi tel razhojuikov, odtrgan« od Ijublje nega ženina. Klečala je v s vrv jen •šotoru m molila « »olznimi očmi Kakor bi odprlo peklo vse neare če, tako je nenadoma planilo m njo nepripravljeno. Brezskrbne •o ji tekli duevi do sinoči, ico. j< vstala nevihta in jo zagrnila 1 grozno tesno. Udar za udarom j padal po nji. Utnorili so ji d«da ujeli njo in Bog ve, če bo kda svobodna. Solze so zalile njen črne oči in zaihtela je na gla^: "Oh, Gospod Jezus, ako akiaša mojo vstrajuoHt, daj, da skusnj frežao prdbijeeu Rafc me k te naj bi jih ugonabljal? Neveste «iaj bodo žene Tunkomt Zaročenke naj se odpovedo svojim ljubim? Nikdar! In vendar se je to dogajalo! Turki nikoli niso vprašali: Ali sa ti mati ali žena? Si-li nevesta ali zaročenka ? Ali naj narod mirno gleda vsa ta grozodejstva? "Nikdar!" je jeknilo med siromaki. "Nikdar, rajši umremo častno na bojišču, kakor da bi dalje trpeli tako sramoto!" ' Turki to vedeai in morili brezobzirno. Hoteli so uničiti maščevalce svojih nasilij. Vse pa so prekašali oni ljudje, katere je sam satan vzgojil za svojo službo. To so bili oni, ki so se poturčili ter zavrgli Krista ia svoj narod samo radi časti in slave. Osveta Turkom in poturi-eam!" To je bilo geslo za odgovor Turkom in njih pristašem. "Osve-ta za naše žene, neveste, za brate, sestre in roditelje, os veta za Kosovo !' * Povest Kosenke je le en dogod-ljaj izmed sto, da, tisoč sličnili, le še krutejših dogodkov. Slaviša, vojvoda vstašev mute-sarifata Osvin-begovega, je bil eden najdrznejših sovražnih' turškega imena. Imel je četo samih "volkov", kakor so jih nazi-vali Turki. Prišel je, ka-kor bi ga izbruhnila zemlja, izginil, kot da bi ga požrlo .peklo. Vsakokrat je ■povzročil silno zmedo in grozo. Pri vstaših je bil priljubljen; tudi pri drugih četah. Enako so ljubili in spoštovali vstaiši Žarka in Vje-rušo dale«" naokoli. Zadnjega so občudovali kot premetenega bojevnika, ki s svojimi naklepi čefcto več opravil nego stotine handžarjev. Mnogokrat je bila njegova zasluga, da so se izvili močnejšemu sovražniku. * * * Noe j? že bežala pred jutrom in v "orlovftm krilu", kakor so ua-zivali vstaši svojo trdnjavo, je bilo vse pokoncu. Prišel je bil oglednik in prinesel vest, da so Turki na četovanju. Oziral se je po vojvodi. Ni ga bilo nikjer. Nikdo ni vedel zanj. "Odšel je včeraj z Žarkom, menda k staremu Pavloviču", pravi nekdo izmed vstašev. "Nebesa! Pavlovičevo Kosenko so ugrabili, mogoče t ml i vojvodo!" je jeknil glasnik. Vsi so planili pokoneu. "V imenu Očeta in Sina..." je reklo nekaj glasov. Nato so umolknili vsi. Neki vstaš, ogromen kot hrast. Ilija po imenu, je stotpil naprej. Imel je sabljo kakor lopato. "Kaj gledate?!... Ako je resnica, kar pravi, moramo na pomoč. In to kar najhitreje! Toda. kara so se obrnili oni razboj-j niki?" j "Za begom (menda. Najbrž v. Tetovo!" pristavi oglednik. j "Pripravite se, odrinemo ta-' koj!" ukaže Ilija. j Nastal je živahen šum. Nek glas je jel peti bojno pesem, dru-1 gi so rožljali z orožjem. Že so ho-1 teli odriniti, ko prideta dva moža.1 vsa znojna in premočena. Že od daleč sta v »kliknil a geslo: "Domovina!" Bila sta SI a viša in Žarko. Straža je povesila orožje in junaka sta stopila med vstaše. _(Dalje prihodnjič). Ta s lu ž IT POHVALO NJEGOVE DRUŽINE. H. H. von Sehlieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je rojak Andri-ja Palla, 32 Mulberry St., Yon kers, N. Y. pisal sledeče pismo: [ "Pošljite mi še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Ni še 2 meseca, ko sem prvo škatljo naročil, pa ga mi je že zmanjkalo, ker sem ga dal vsakem članu v družini in reči moram, da ga vsak pohvali." 1 Eno veliko škatnljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet (mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : t Marvel Products G0.» i 9 Marvel Bldg. • PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete poiifja-tor oiignrati, pošljite lOe. v priznani prvi poljedelski državi Amerike « v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl ža kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. Našol boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; rrtove. zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem ma ja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc, Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki fe dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-» jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken JH> $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet Čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.08 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod nfivezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. I, in iotel jo je imeti. All mar nima , prtfViee?"... Ima jo, zato «mo Sli ponj o in jo vzeli. Pa vstaši so nas izsledili. &laviša je bil grozen, raz-timeiS, grozen!... Že njegovih oči |smo se bali! Postavili smo se v bran, toda dasi nas je bilo dokaj j več nego vstasev, so ti sekali po nas. kafior bi cepili drva. Prijel se jih ni niti svinec, niti jeklo. Kdor od naših ni ušel, je padel. Ozrin-bega so dobili živega v roke m ga nasadili na kol." i : '*In kaj je bilo*« I "Saj veš, kaj je z njimi! Nazaj ne damo nobene. Ko sem videl, da smo izgubljeni, sem hotel po- 1 (Iwgniti z njo, ipa se mi je ustavila. Nisem dolgo premišljal. Dal sem ji nož! Kaj pa naj storim drugega V9 I '' Tfu'je pljunil Vjeruša. : "Za to prides k preroku v raj,' prijatelj!" ' '•CJotovo! Ali od taikrait je Sla-'' viša trepet, vsem pravovernim moslimorn. Alah je velik! — Veš, 1 kje smo jo ujeli?" ! "Kje?" "Ozrio-beg ni bil rojen Tnrern. Ne, ampak rodila ga je mati J gjaurkinja. Ker pa ga je Alah ljubil, mu je naklonil milost pre- 1 roka, da se je spreobrnil. O de-j( kletu je znal že dolgo. Ravno so( brezskrbno plesali kolo, aiko si ga že videl, kar planemo po njih. Ozrin-beg je sicer dja.1, naj odnesemo samo to, druge pa pustimo.j Ali kaj misliš?! Vsak si je zase 1 ludi posknbeL Vzeli smo lepše,' drugim pa porezali vratove." r Vjeruisa se je komaj premagoval, da ni pcrinil stražniku jata-' ptana tried rebra. I' "Dobro straži, grem spat!" re-'. <"e Vjernša in odide. j1 "Alah s teboj!" L "I^aj te črvi snejo!" zamomlja Vjeruša. "'Sedaj se še jaz splazim ' od V39, kakor se je tista, katero stražite. Ha, rad bi vas videl jutri, pa ne mika me ostati!" Počasi se je priplazil do ovinka, : kjer je bil velel Kosenki počakati. Nestrpno ga je pričakovala. < "Sedaj pa le urno, da prideva ' še o pravem času v kako luknjo! ] Ddlgo ne bo, da naju zgreže, in iskali naju bodo kakor iglo! Sa- < mo,. če naju tudi ne najdejo!" Kosenka se mu je hotela zahva- i liti, on pa je dejal: "Pusti to, sedaj ni časa za govorjenje. Veseli me, da sem te od- : pihnil m rein i Holubami. Tfu!" TV. Cloboko v Rudokih planinah, , tam, kjer so skalnate stene naj- i silnejše, porastlo z mahom in grmovjem, tam, kier šumlja globok potok skozi tihi gozd, je bil glavni tabor vstaše v. Strašni prepadi, štrleče pečine, druga višja od dru- ^ gc, napol gole, napol porastle z mahom in robidovjem, so bile na-^ ravnost nepristapne. Le ozka stezica, vijoča se kraj potoka med| temi naravnimi orjaki, je peljala potnika v varen kraj, ki se je raz-j jprostiral za temi, od prirode same zgrajenimi trdnjavami in se raz-j širjal v dolinico, podobno globeli. Dočim so na onih naravnih trd-' Injavah kurile čete vstaše v, so v tej plobeli mirno počivali beguni, I "raja", ki si je bila rešila golo 'življenje pred krvoloki. Sem-le so pribežavale preganjane sirote, da' 'jim varujejo življenje nepristop-j ne gore, ki so imele z njimi več usmiljenja kot pa turški krvo-' | loki. Moški so se poprijemali handža-l [ra, da obranijo sebe iu svoje lju-j l»e, ali da jih vsaj maščujejo. Spo-( znali so, da je rešitev le v njih sa-t mih, zakaj ves svet je imel za tur-J ške grozovitosti zaprte ušesa. In tako so se množile čete vstašev j neprestano. j Nasilnost Turkov je bila že ne-j i znosna. Na svojo roko in brez I vsakega povoda^ so često planili na1 kako vasico, vzeli, kar se je dalo j odnesti, drugo pa požgali. Moške so navadno posekali, nedolžno ,deeo pa natikali na plotove. Ženam so izreza vali prsi ter jih one-čaščali in pobijali.. Nedolžna dekleta so jemali s seboj, da so umirala po haremih in da so sa m < »pašniki nasičevali svojo pohotnost.| j Nikdo ni bil varen! Ali turška ob-lost se ni ganila. Z rajo in sužnji stori gospodar, kar se mu zljabi. J Ni eudn, da je vrelo med kr-iščanskim ljudstvom, ki je zdeset-kovano in nikjer varno iskalo za-J vetja v gorah. Vstaši so redno na- J padali turške lopove in reševali zajete kristjane. Celi vilajeti (o-: kraji) so bili podobni bučečemu ! ognjeniku, ki naznanja, da sedaj j j pa sedaj izbruhne in poplavi s svojo y.go'-o lavo* vse. 4car doseže.1 Pok^ie žene je, da osrečuje mo-j ža s svojo mil t »bo, da skrbi za do-j i ber narod, da je dobra, vzorna 7 mati. In one zale mladenke, ponos uboga raje, naj bi jemal divjak, ——--——— > rok'... Sveta Devica, podpiraj c mojo prošnjo!..." ^ Amen , pristavi nekdo napol- f glasno. Kosenka se zgane. j (ilas ji >pa govori; < "Kosenka, pridi hitro in tiho sem! Pa tiho!... Vsi spe... Jaz g sem, Vjeruša!" j Vjeruša je prelezel vse ležišče. \ da se prepriča, ali že sanjajo vsi ^ w>n o raju in preroku. Vrni vsi sej je dal deklici znamenje, nato pa!j je hr.šknil mimo šotorov; devoj-ka pa mu je trepetajo sledila, x "Za to skalo počeni! Treba jeL najv**čje opreznosti iu spretnosti!" j j Kosenka se skrije. Še enkrat .pogledu Vjeruša na vse strani: v ^ I taboru je bilo vse kakor mrtvo. L "Tako, le za menoj, kakor me ( vidiš. Tudi človek mora včasih'j lezli kakor kača." DostjH-la sta o4iljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri to£be p« na predsednik« porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani Članov *e ne bode Dcirato. Društveno glasilo; *' G L A S NARODI" Mina. ' Roman. — Spisal A. P. Rusič. (Nadaljevanje). III. Mina se je kot tovarniška delavka nastanila pri stari vdovi, kjer so stanovsde še tri tri druge njene tovari&k4. Ta starka je ves svoj čas porabila |wi pletenju no-4?avie, sieer pa si je lajSala svoje striro življenje na ta način, da je imela tovarniške delavke pri sebi na stanovanju. Skrbeti ji je bilo »»mre*'- tudi zn nezakonskega srna svoje umrle seatre. Štirinajstletni plavala«! deček se je tačas nahajal v nekem ne maketa penzijona-tu, kjer je užival vso oskrbo sko-zantonj. Njegova mati je koai-r»la r tem, da si je, ko jo je njen /a|>eljivee zapustil, z britvijo prerezala žile na rokah. Ko je Mina prvikrat oglasila v p rit ličnem stanovanju gospe I Alf, jo je ta zelo prijazno sprejela. (Klkazala ji je posteljo, ki je rtala v temnem, vlažnem kotu, iti katero je morala vsako jutro sa- . na urediti. Tako j« zahteval hišni r»'d gospe Lene. Nad posteljo je visel« mala, ozka polica, ne- ; »kimio pritrjena na zid z žico. < Začetkoma se j«* Mina zelo dol- ] (jocasila. Vse njeno .V naivne rcti-
  • r»*i svojim kovvegogn in uravna- j i>joT*a perilo. , Kdo te je VM^ipnil* Kaj blebe-aš!" je vikjtila vuievnJjcna Pu- . •auova z osupni«n g-husom. Odloži*!' a je nenadoma svoje delo. NV/ika je molčala, Katicika pa ^ je yačeJa smejati. Mina! Kako zelo te vsi : jubirno!" je rekla z visokim gla-»m in tolkla s svojimi suhimi, nenavadno dolgimi rokaiini po kole-lih. "O — o! Kako se je mrla naša ' levičar«. Ampak lepa je pnbož- ' lost naše Nežike!" je zopet izpre- * to morila v šaljivem tonu pospa - ^ . . . i! Nežika je imela poten obraz m « Ijftffubano čelo. Njen re«ni glasnk ie kar oi ne!" Ne/,ika je bila z«-lo razburjena, kriZ-iula je silno in se zignnlila na svoj ko ve eg. Nato je zaihtela. ' *'Ta stara ihta!" je pripoaUftUa K at mka. I "Ni lejM(t da prepirate za ma-lertkosti", je pomirjevala gospa 1.*««. Odložila jo očala in se pre-imifl naslonila na mizo. "Lef»o ali grdo! Zakaj sitnjari. tereijaika?" me je raizvnemala rde-'■elaska in udarila z roko po mizi. "Take bresmiejne hinavščine še niaem doživela!" Gitfboko je po- • maka i a z uatmi. ( "Zakaj ne vmešava ta grda žen-ikaf Opila ae je menda zopet!" je ponižno, a pikro odvrnila Nežika, « pHa je cvoj kovteeg m m*Hx nanj. '' Ti lenoba... m iš eerlcvena!' * "Kako grdo!" "Reči še kaj!" je togotno zakričala Katinka in skočila k Ne- žiki. "Kako grdo..." dalje Nežika ni mogla, kajti razdražena rdečelaska je skočila v njo. Ta hip je priskočila Mina, prijela sopihajoeo Katinko čez pas in jo vlekla proč. Tudi gospa Lena se je razsrdila ■ "Tu se ne boste pretepale!" Medtem sta se onidve psovali in si dajali razne priimke. Naposled se je Katinki posrečilo oprostiti se Mine in v trenutku je iztrgala 1'nčaatovi šivanko iz■ rok. Huda borba se je pričela. Ka-| tinka je udarila Nežrko po glavi,! a Nežika nič manj urna jo je! prasnila po obrazu. Naposled, stal se zleknili po kovčegu. Katinka, krčevito držeča šivanko v roki, je ubadala njeaio ostrino v suho Ne-žikino telo in v njen shujšani obraz. Ta se končn-o tudi ni nič branila, le kričala je in lovila z rokama udarce. Kmalo je bil Neži-j kin mučeniški obraz poln krvi. Ko sta končno Mina in Pueanova ukrotili Katinko, jo je hotela taf šeosuvati, a ker ni mogla, je pljuvala pred njo na tla. j, el. A ona ga je . ljubila kljub vsemu tako zelo. In 1 stslaj, ko se je spomnila na svojo j revno mladost, se je zasmilUa sa-j ma sM>i. Zato pa ji je rastlio upa- i nje v odrešenj« po božji milosti.'1 molila je strastno. i Mini se je Nežika zelo smilila. 1 :i ne>k notranji glas ji je rekel, da 5 je Pučanova zelo pamet na. Kal in-J ka pa strastna in nizka ženska.'I Dolgo jo razniišljevala o svojih to- 1 varišu-ah ter je zaspala vsa trud- > na šele proti jutru. ' 1 i IV. Kmalo za Mino je prišel Študent * Janko Trebar z Dunaja na pose t * k svoji teti Leni, ali kakor je sam*, deja'1, "na poH"itniee'\ Bil je pri-|| jazne in simpatične zunajnostiJ Obleka mu je bila vedno lepo ure-J" jena, elegantna in tudi lase je imel. vsikdar skrbno poeesane. Njegovo'^ [»mglavitno načelo jo bilo, da je1 dober kovač več vreden, kot vsi:' drugi nazori skupaj. Majhne, črne | brkiee so izzivajoče štrlele kvišku. Glas mu je bil mehak, skoraj ženski. Študiral je že več let jus — z neznanim uspehom. I* Takrat je imela Mina mnogo o- 3 prav k a s Pučanovo. Ta je imela'] mogočen vpliv ra svoje tovarišice.' Edrno Nežika se ji je upirala z u-'i speli (»m. Vendar Pučanova ni bila ] razvitejša in izobraženejša fni s v o-', jih delavnih tovarišie. Edinio, kar| jo je povzdigovalo nad druge, je bila njena energija in nagla odloč-J nos*. Ta svojstva so vplivala tudi na Mino tako zelo, da je storila le to, kar ji je takorekoč zajmvedala , Pučanova. Iimela pa je Pučanova to slabo lastnost, da se je neusmi-' Ijeno norčevala iz slabosti svojih1 koleginj, katere je poznala prav taiko dobro kakor s\"oje. Mina je v svojem novem stanu potrebovala pomoči te svoje sode-( lavke. Njen je bil svet, ki se ji je ravnokar odpiral pred očmi, čisto , nov; potrebovala je torej človeka, ki bi jo vari to vodil po o^kih ste-zieah njenega težkega življenja, j Ob nedeljah in prostih popoldnevih je šla Mina a Pučanovo in njenim ljubimcem na izprehod. Včasih se jim je pridružila tttdi < Katinka, a ta .se je narvadno zgodaj opila. ter se potem v svoji zmedenosti nespodobno bra til a z vsakovrstnimi moškimi, kar ostalim seveda ni ugajalo. Neko zimsko nedeljo je Pučano- < ya povabila tudi Trebarja s seboj. 1 Šli so iz mesta. Soince je prijetno ] sijalo, nebo je bilo čisto in za&ne- J žene planine so nad celo okolico razlivale svoj j »oseben čar. Cesta i je bila slaiba, nerodno izhojena in 1 deloma topeča se v lužah. j Raz golo drevje je padal sneg, I tepen od solnea. Po poljih se je 1 iskril južni sneg, da so bolele oči od .prevelike svetlobe in beline. Na bližnjih holmcih je rnoiče samevala smrekovima in le tupat^m so bistre oči zagledale v višini samiujo-eo ponosno hojo. 1 Na telegrafskih žicah ob cesti/ je čepel sempatja promrt ptic, a't vrane so se glasno kričeč vlačile t po snežnem polju v celih krdelih. ('e/ polje je sopihal počasi vlak in njimi se jo v (meglah valil siv, zrd dim, lci se je počasi izgubljal v zraiku. Na daljnem griču je bilo videti belo cerkev, zakopano v remišljujoč, kaj naj govori, s tem'z >'elikim detetom. \ T | U "Ne vem. Zabavna nisem bila'-iikdar ', je odvrnila Mina. Njeni rlas je bil suh in naglas besedil na 1 ovažen. j "Mislil sem, da vas ženira moja L; i a vzorno st. Sicer pa sem že opa-j^, ril. da niste preglasni. To mi zelo'j sgaja, res! Vsaka vaša beseda je ^ namišljena", reče nato Trebar in (j j ogled a Mini naravnost v obraz. V j ego ve oči so bile vprašujoče. "v Ona je bila pri tem. v zadregi, :ato se je sklonila naprej in si hi-ela popravljati lase. Nekaj neznanega, privlačnega - ii je bLI Trebar. Zato se ga je v •esnici ženi rad a in premišljevala i« Skrito o njean. «1 V tem so krenili na stransko >ot, polno luž in blata. Bili so že nočno upehani. Vendar so korakali v zdržema in preeej naglo, ram pred njimi se je zasvetilo ob t >ntu -par hiš, pnleg katerih je ka- d cor za stražo stalo nekaj visokih n -mrek. Ko so se približali, .so za- ti 'lili melanholičen, otožen glas larmomik in kmalo so vstopili v u »ost ilno. V gostil."! je bilo preeej ljudi in š nladi svet je kar v veži plesal; su- d 'a j oči se pari so žareli razvneti n -eselja in dobre voljo. V hiši se je 1< cadilo od tobaka in zrak je bil te- n :uk, pokvarjen. Ko so si naročili vina in se od-K*Čili. je znova za vriskala hartno-lika. Trebar in Mina sta šla plesat " n pri tem se je nji zazdelo vse le->o in udoibno. Trebar je ibil zelo iren in spreten, a kljub temu ga p ie še težka Mina upehala, da mu " ie stoq)il znoi na. čelo. Zavladala ie v zakajenem prostoru omotica, r kateri so gostje glasno govorili, ^rnes pa jo evilil glas pokvarjene ^ larnvonike. Gostje so naposled z truig drugega suvali s komolci in " »olivali vino po mizah. ■ Ko se je družba napotila prot i I lomu, je bilo hladno. Noč je jasno čarela in sneg se je zopet strdil v nrazu. Po»t je polzela in temno so itali samotni holm i ob strani. Trebar se je krepko oprijel Mi- z ie in, razvnet od zaužitega vina, ^ ii.je govoril izmišljene pravljice g z svojega študentov^kega življe- n ija. Za njima sta počasnih korakov stopala Pučanova in Karin. 1'iho sta govorila in le včasih so > lile njune besede glasnejše. Raz. r ločno se je Čulo. kako je Karin ti- d ičal v njo in kako se ga je ona od- o očno branila. Sla sta vedno poČas-ieje in zaostajala. -v Mina je bila nekoliko omamlje. -p aa oil vina in iplesa. Naslanjala se jo na Trebarja, ki jo je držal z t lesno roko okrog vitkega pasu. h četudi vzne vol jena, je vendar č uiirao prepustila, da jo je Trebar n vedno silneje pritiskal k sebi. V mestu so električne luči b mračno brlele in izvoščki so tesnob zaviti v svojih kožuhih sedeli na kozlih svojih kočij. Konji so stali kakor okanineli, glave poveaene globoko k tlom. Ulice so ibile prazne. Tupatam so se odprla \-rata in znurzel človek se je zapodil po tlaku. j Pred domačo hoso je Trebar stisnil Mino k sebi in jo nenadoma poljubil. Ona ae mu je branila, toda bila je tre« močd in voije. Dol- I go jo je držal na svojih prsih". 2e ležala v postelji in se je Trebar v svoji sosednji sobici spravljal k' počitku, se je spomnila Pučanove. in čutila je nehote, da se je ta večer oddaljila od nje. Premišlje-1 vala je dolgo o Treibarju in svoji| naklonjenosti napram njemu, a do jasnega rezultata ni -prišla. Zjutraj je vstala trudna in zmu-čena, s težko glavo. Pnčanova je prišla domov šele prati jutru ter je ležala na svoji postelji neraz-pravljena, oprta z nogama na bližnji kovčeg. (Pride 3e.) Naročilo za ameriško armado. Chicago, 111., 28. junija. — Tukajšnje mesarske družbe so dobile od vlade naročila za 1,500,000 fun-'tov mesa in 240,000 funtov slanine. — VABILO na slavnostno otvoritev slovenske dvorane in plesno veselico, ki se (bo vršila v torek dne 4. julija 1916 V WHITE VALLEY. PA.; Program: I Društva iz White Valley se zbe-ro ob pol eni uri popoldan pod za-Ptavo društva sv. Barbare št. 8G in točno oh eni uri borno odkorakali s slovensko godbo na eelu 1 miljo daleč proti Exportu, Pa., kjer se bomo sešli z društvi iz Ex- j porta ter skupuo odkorakaili v Slovensko Dvorano. Rojak .John Rupnik bo o tvoril sla vn ost, pozdravil navzoče ter obrazložil pomen otvoritve; njemu bo sledilo še več drugih govornikov. Potem se prične veselica in ples. Vstopnina je $1.00, -pivo prosto. Tempotom. uljndno vabimo vse Slov fn.ee od tu in vseh bližnjih na-| ^eibin, da se te naše slavnosti ude- ' leže. 7,a vsestransko zabavo, dobro postrežbo in fini prigrizek bo dobro preskrbljeno. . Torej na svidenje dne 4. julija v svoji lastni dvorani! Za od'bor: Aleksander Skrlj, tajnik. __(29-30—6)_ vabilo na piknik, , j ki ga priredi dr. 'Slovenec' št. 26 S.D.P. in P.D. v Rek hard t Mines, Md., dne 4. julija na prostorih rojaka Požemela. Tempotom vljudno vabimo vse . tukajšnje Slovence in Slovenke, ' da. nas omenjeni dan polnoštevil- ] no obiščejo. Za dobro pijačo in tin i prigrizek l>ode skrbel od bor, j Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste. ( lanom gori omenjenega dru- f šiva pa naznanjam, da bwle vsakdo moral plačati $1.00 v društveno blagajno, če prav se ne bo udeležil piknika, ker čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Na veselo svidenje 4. julija! Prank Poženel, tajnik. __(29-30—6) naznanilo llanoon društva sv. Barbare postaja št. 55 v Franklinu, Pa., se naznanja, da se vrši prihodnja redna seja dne 2, julija, ob 9. uri dopoLdan v prostorih Slov. Izobr. Doma v Franklinu. Ker imamo na dnevnem redu več važnih točk, je želeti, da se vsak član udeleži o-m en j ene seje. Odbor. i t 1 naznanilo in zahvala. 1 Sorodnikom, prijateljem in ( znancem naznanjam žalostno vest, i da mi je neizprosna smrt po dol- f got rajni in mučni ibolezni odvzela ] mojega preljubega soproga j jakoba dauč. < Ranjki je bil rojen v Rakeku na i Notranjskem in je bival v Aone- j riki 2fJ let. Tu zapušča tri brate in dve sestri, v stari domovini pa J očeta in mater. Za eno se iskreno zahvaljujem ' vsem cenjenim rojalkom za vsako pomoč in za izkazano spoštovanje do pokojnika, ker ste okrasili mrtvaški oder s krasnimi venci. Hvala tudi onim, ki so ga obiskali za časa bolezni in spremili ik večnemu počitku. Ostane naj vsem v dobrem spominu in njemu naj bo lahka tuja zemlja. Žalujoči: Angela Dauč, soproga. Helena Daoč, hči. Adolf, Andrej in Anton Dauč, I bratje. I Teresija Qanč» omožena Modic, I Ana Dauč, omožena Pečjak, sestri. Braddoak, Pa. j B i J 40 MOŽ ' potrebujem za delati drva. Plača :'oid corda $1.65. Lepo rastoč gozd, (da enakega še nisem videl; vse I se rabi za d m-a, nič za logse. Tony Škerl, Kinzua Vallev Chemical Ca., (29-30—6)_Morrisons, Pa. darovi. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Johana Janežič in Marv Huter, vsaka po $1.00. V imenu reveža, najlepša hvala! is čem sliT/kmjo. (Jlede plače se dogovorimo. Kamero veseli, naj piše. Anton Lukie, 2001 S. 3. St.,_St. Louis, Mo. potrebujem dobrega kovača za delo v gozdu. Razumeti mora konje kovati in orodje popravljati. Dobra plača. Frank Mams, Box 27, Clover Lick, W. Va. ženitna ponudba. Vdovec, star 40 let, želi pridno gospodinjo Slovenko ali Nemko v starosti od 30 let naprej. Katero veseli in resno misli, naj piše na naslov "Gliiek auf!" in pošlje sliko, katero se vrne. "Gluck auf!", R. F. D. No. 3, Box 173, '_Marguerite, Pa. Rojaki! /SijC\ Columbia gramofone In (v 15 1rtovens,£e ploJ5če je dobiti G4) vedno prt: IVAN PAJK, UC Chestnut S^ Cooemmigk, Pa. «r Pluta po cenik. VABILO na plesno veselico. in k gledališkim predstavam. Veselico kakor gledališki predstavi bo priredilo društvo SV. BARBARE štev. 82 v Farrell, Pa., v torek dne 4. julija 191C v svojih lastnih prostorih. Igralo se bode dve igri dvakrat, in sieer: 1. "Krčmar pri Zvitem rogu." 2. ''Kmet in fotograf." Prvič se bodo igrali ob treh popoldan in drugič pa ob osmih zvečer. Tempotom vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz te naselbine in sosednje okoliee, posebno pa društvo "Slovenec" št. 262 in društvo ' Slovenski Dom" št. :tl v Sharon, Pa., da se te naše veseliee in predstav polnoštevilno udeleže. Cisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. V enakem slučaju bo tudi naše društvo vedno v pomoč. Za vsestransko postrežbo bode skrbel v to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje 4. julija! _Jurij Okorn, tajnik. ■ PRIPOROČILO! Ako stanujete izven Clevelanda in želite kupiti hišo v Clevelandu, pišite meni, kakšno hišo želite in v kakšni okolici, ali jo rabite za stanovanja ali trgovino, in koliko denarja lahko torej plačate. Jaz Vam takoj odgovorim na Vaše pismo, če imam kaj primernega ali ne. Ako imate prijatelja v Clevelandu, pišite njemu, da naj on pride do mene in mu pokažem in povem, kaj imam za prodajo. Sexpri-poročam JOSEPH ZAJEC 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio. Tel. Central 6494 R v * Or. Richterjev Ijj PAIN-EXPELLER IMsa rwarfby Ulafi- I catit AU^tIJ^ Sik. ■ Pristni prihaja ■M v zavoja, kot j« I^H naslikan tukaj. HI Odklonita vaa za-D voja, ki nitosape-IB| ftateni s Anchor varatveno snam- m ko. ~ |H 25 in 60 centov WW ▼ lekarnah ali na ■■ ravnoat od gRICHTER 744» VaAhitaaSl. Slovensko samostojno bolniško podporno drniN _sa Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbori Predaednik: Anton Plevel, 410 B. 5. SU New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 14S7 De Kalb Ave., Brooklyn. N. . Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma Plače, Ulendale, N. T. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Are., Rldgewood. N. T. Zapisnikar: Ivan Gerjovlch, 442 Union St. Brooklyn. N. T.. Ridaml odbori Joatp Pogadmik, 06 Ten Eyck SU Brooklyn, H. 1, Anton Cvetkovlcb. 440 Union St., Brooklyn. S. I, Viktor Volk. 68 Manjer St.. Brooklyn. N. I. Draštrtol adravnlKl Dr. Henry U. Boblnaon. <9 m. 7tb St.. New XorS, «, i, Bedna drnStvene seje n vrte vsako ČBTBTO SOBOTO v mtmm v dn-Itrerd dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. Dth 8t. blliu t. Ar«, t New iorku. N. T. In ae prično točno ob 8. nri avečer. išče se drvarje v Mellen, Wis.; po $1.30 od corda: dober rasteč les. Charcoal Iron Co. of America, (20-6—3-7)_Mellen, Wis. "Rnd bi izvedel za naslov prijatelja ALOJZIJA MIVČEK. Doma je iz Pud oba pri Ložu. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi pošlje, za kar mu bom hvaležen. — Anton Trohn, Star lioute. Bolivar, N". J. fOQOO_R \ SLOVANSKI NASELJENCU 20 tisoe akrov zemlje na prodaj v Taylor, Lincoln, Eau Claire in Forest okrajih, Wisconsin. Že jo na tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zeonlji je $7.50, $10, $12.50 do $15 za aker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite ali pa pridite sami! Slovenian Colonization Agency, Marochnich & Co., 124 — 5th St., Milwaukee, Wis. Zastonnmn Son T I no "R.v T mil OA dobit« "GLAS NARODA" skozi itirl ^ mesece dnevno, irvzemži nedelj in po- ^a stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ^^H izhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v ^B mesecu 156 strani, ali 624 stra& v itirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in razne sli- "^QBI HHHi^HHHBI ke. Sedaj ga sleherni dan razpoiiljamo i 3,0001 — Ta Številka jasno govori, da je list selo razširjen. "^01 rte osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. < SLOVENSKI HOTEL, | UN1JSKA BARA | Frank Cvetic, lastnik 0 J 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA. I Najboljše, vedno sveže .pivo, fine unijske pmodke, impor f i tirano in domače žganje. Čiste postelje, dobra domaČa ku- g J hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago. j Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". ^ - PITTSBURGH PHONOGRAPH CO. 331 PENN AVENUE, PITTSBURGH, PA. CJotovo st«- se narelirK sltivenskili plo^č v .meriki. Pišite, da vam pošljemo samili zbranih 7,a r^'t dolarjev. Ml smo v tej trgovini v.v jn-t let hi vemo, kaj želite. Ako še nimate fonografa, pišite ih> brezplačni eenik in pogoje. Stroje ošljeuio na upanje na vse straai v Združenih državah. Tu frdolej navedemo nekaj vzorcev naših plošč. v^Tnhi^N. E. 1629 Korafuha granadirjev. Igra //^ llftritrrGSSi \ newyorska vojaška godla 7."»«■. jTlijffl^^t llCv \ Zaročna mazurka Trn*. /M} \ [|v p^J 1 E. r>(l(!t Mornar nezvesta, hodi 7dru- J J[| \V ^H S/ va* (Vihar) 1% ^J ^H tj Na tujih tleli — (Nedved) 7.V. I A'ote^x E. 6057 Pastirska, mazurka 7."h-. v^^Note^^ ■ Maškera, jhilka 75e. i ^^ E. 6136 Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba, Ljubljana 7."W\ E 6136 tilihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet slovenskih pevcev. 75c. E 6137 Sija i, sijaj solnčere. Kvartet slovenskih pevcev. 7r>e. E 6137 Ponočni pozdrav. Storeh. Ludovik Bajde, z spremljeva- njem glasovirja, Ljubljana. 7rW*. PITTSBURGH PHONOGRAPH CO. 1331 PENN AVE.,__PITTSBURGH, PA. K Slovenska Društva yj 9 Ir^ po vseh Zjedinjenih državah imajo za L X geslo, da kadar treba naročiti T J L^ DOBRE IN K POCENI gjj F/ društvene tiskovine, se vselej obrnejo Vi na slovensko unijako tiskarno ž li "Qevelandsb Amerika" SI MI Udelajemo vm društvene, trgovske in I ^ privatna tiskovine. Naia tiskarna je aajbolj ^^ moderno opremljena izmed vseh sloveiukih ^Jj WM tiakaren v Ameriki. Pišite za cene vsaka tiskovino nam, predno se obrnefo kam dru- ž. 2 Sam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljšo Vjfk tiskovino. - .. K CLEVELANDSKA AMERIKA JJ l^k PRVA 8LOVENSXA UNUSKA TISKARNA ^ ff 6119 ST. CLAIR AVE. Vi CLEVELAND, O* BVQEN 8UB1 VEČNI ŽID. i (Priredil al. T.) >4 7—— (Nadaljevanje). — Seveda. — Toda poslušajte, kaj se je potem zgodilo? — Šla v prerivežo in «*a zopet opazila, ko se je posvetoval s korijižem. l*rav natančno sem slišala: — Pelji me k Džalmi! — Saj mi je vendar povedal — je rekla Adriena — da bo danes) obisk .d princa. — I«e vrjemite mi, gospodična, da vas hoče ta človek nesramno prevari t i. — N*e samo vas, tudi prinea in vse druge. Adriena se je zamislila in po kratkem molku nadaljevala: Zakaj me je pa rešil? — Zakaj je rešil hčerki generala Simona ? — čakajte, goopodii'na, nekaj sem se spomnila. — Toda odlašati ne smemo preveč. — Kaj pa je? — Pri ne stanuje v mali dvorani, ki se drži evetličnjaka. V mali dvorani bo sprej.-l tinli Rodina. — Ako greva v evetličnjak, bova vse slišali. — Tekom ene ure se lahko prepričava, kakšen človek je ta Kod in. Kaj pa misliš, Fiorina? — Jaz da bi koga špionirala? Fiorina je povesila pogled. — Zdi se mi ,da vara ničesar drugega ne preostaja. — Že dobro, že dobro. — Rečem ti pa, da .si moraš take misli enkrat za vselej izbiti iz glave. Tedaj se je nmešala Grba v pogovor. — Gospodična, jaz mislim, da ima Fiorina prav, če predlaga k* j Takega. — Na kakšen način naj spoznamo Rodinove namene? — To je najbolj ugodna prilika, ki si jo morete mislili. — Če hočete, bom pa jaz šla. — Fiorina, zapovej napreči. — Torej boste vseeno šli? — Ker vidim, da mi res drugega ne preostaja. — Grba, saj boš počakala tukaj, kaj ne? Pol ure pozneje obstala Adrienina kočija pred hišo v Rue Blanche. — Fiorina so je splaziia v evetličnjak in kmalo zatem javila svo ji gospodični, da je Rod in ravnokar dospel v mali salon in da se s prineem že pogovarjata. Osmo poglavje. PISMO. Par trenutkov prej, predno je prišla Adriena v cvetličnajk, je vstopil Rodin v Džalmovo dvorano. — Faringhi se je bil takoj odstranil. Princ je podal Rodinu roko rekoč: — Oprostit'1, ravnokar sem se prebudil. — Ni lepo od mene, da vas ni$em že pri vratih pozdravil. Rodin je zamahnil z roko. — Ah, kaj bo to. — Le sedite in kadite. — Prišel sem, da se bova malo pogovorila. — Kako srečen sem, da ste me zopet obiskali. — Moj dobri prine, z dobro novico prihajam. — Danes zopet lahko zapustite sobo. — Torej smem na izprehod? — Seveda, še danes. — Kamor hočete. — Torej idiva — je vzkliknil princ iu planil k vratom. — Kam pa, kam? — Prijateljem se grem zahvalit, ker so mi dali na razpolago tako krasno stanovanje. — Ali vam že nisem povedal, ta prijatelj nikakor noče, da bi izvedeli za njegovo ime. — In zakaj ne? — Zakaj se skriva moj dobrotnik? — Človek, kateremu preti nevarnost, se skriva. Džalma ga je začuden pogledal in prebledel. — Zakaj molčite, princ? — Kdor ima pogum, kljubuje nevarnostim. — Torej me hoče prijatelj zatajiti? — Takega človeka jaz ne pripoznam za prijatelja in nočem sprejeti od njega nobenega daru. — Toda. poslušajte vendar, moj ljubi prine. — Zdrastvujte. — Vse sem vam povedal, kar mi je bilo na srcu. — Vstal je in stopil k vratom. — Toda. princ, saj to ni prijatelj, ampak prijateljiea. Indijec je obstal in se stresel. — Kaj govorite? — Da je ženska in ne možki? — Seveda. — Ali zdaj razumete? Na Džalmovem krasnem obrazu se je pojavil izraz zadovoljno-sti in sreče. — Ženska? — je zajecal. — Katera ženska? — Parižanka? — Da, zelo ugodna pariška dama____ — Ugledna? — Torej je že stara? — Morda je par let starejša od mene. Rodin se je motil, če je mislil, da se bo Džalma začudil. Princu se je vtrnila solza, ko je izpregovoril: — Torej bo ta ženska moja----mati? Rodin je prikimal. — Povedati vam moram tudi, da vam je dala vaša neznana prijateljiea vso to hišo na razpolago in sicer brezplačno. — Po meni vam pošilja petsto louisdorjev. Obljubila je tudi, da vam bo dala vsak mesec tako svoto. — Zakaj me pa vendar nočete predstaviti tej dami? — je vpra šal prine Džalma. — Žal. da to ni moje delo. — Za tak slučaj boste lahko dobili druge boljie može na razpolago. — Pomisliti morate, da nimate sa ino prijateljev, pač pa tudi sovražnike. — Ali se ne spominjte več. k4ko so izrabljali vaše zaupanje, ko so vas tako nesramno prevarili. Baljše je, da nimate s sovražniki nikakega opravka in da jim poka žete hrbte. — No, kdaj me boste pa predstavili mojim sovražnikom? — Princ, tukaj so drugačne navade kot so na bregu sinjegž Ganhgesa. — Pri naš se more človek maščevati samo s pomočjo so diiča. — — Ako me kdo žali, sem jaz srninik in postava — je odvrnil gj prine' ponosno. — Nikar se preveč ne razburjajte. — Svojim sovražnikom st( srečno utekli in bodite srečni, da se je vse tako zgodilo. Tedaj je prišel v sobo Faringhi in rekel Rodinu, da ga čaka zunaj nek moiki s pismom od abbeja Aigrignv. — Prinesite mi pismo. — Seveda, ee nima prine ničesar proti Džalma je odkimal, Faringhi je pa odšel in se vrnil po par tre-SO&Mfc 0 JMVMNB v Si .'||1 w Davato poglavje. ADRIENA IV TrtiT.lU - Dragi prine — je rekel Rodin, ko je MftmL pismo. — Slabo T .i - K« M « » dntfa-. l^m* ri prip^Uie. ne sumičijo vsakovrstnih pregreškov iu mi ne zaupajo. Tedaj se je s šumom odgrnila zavesa, ki je ločila dorano od cve-ličnjaka in na pragu se je pojavila Adriena Cardoville. Plašč, katerega je bila vzela seboj iz Pariza, ji je zdrknil z ra-aen na tla. — Stala je ravno kot sveča v vsej svoji nebeški lepoti. Indijski princ je obstal kot okamenel. Prvi se je zavedel Rodin. — S prisilejnim navdtiženjem je vzkliknil: — O, gospodična, vi ste tukaj! — Da, gospod Rodin. — Za vratmi ste bili? — Da, za vratmi — je odvrnila Adriena in povesila pogled. — ■>ram jo je bilo. Zatem se je obrnila k Džalmi rekoč: — Prine Džalma, povedati vam moram, da stoji pred vami vač prijatelj in zaščitnik, o katerem vam je pripovedoval gospod Rodin lotov o mi boste tudi vi prijatelj, ker sem tudi jaz član one rodbi-»e, za katero se je Kodin tako vneto zavzel. Džalma j«1 mislil, da vidi prikazen. Stala sta si nasproti oba velika, mlada in krasna. — Možka in :enska lepota je bila v njima v liajvet'-ji meri vtelešena. — Ako bi ju ido tedaj videl, bi gotovo izjavil, da sta ta dva stvora vst varjen a za kupno življenje. Oba sta molčala. — Govorite vi s princem namesto mene — je rekla slednjič Ro-iinu, hoteč napraviti konee temu mučnemu prizoru. (Dalje orihodnjič). Ilmportirane Franz Lubasove harmonike | so razprodane. Imel bom zalogo «mfflTffl nI zopet po končani vojni, ter se za . M| pozneje rojakom priporočam. §1 Kupujem, prodajam in poprav- ^H^^H^^^^S D ljam stare rabljene harmonike po II dogovoru; izdelujem nove KOV- H HHHHHPm 11 ČKE po $6.00 ter nove mehove Sfl^^HH^SSSp^ S od $6.00 do $10.00. Delo trpežno 9 I m zanesljivo. DE j Alois Skulj, I j 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. ffi • * i ^AAJLA ' - dk A - - r •Frank Petkoviek | Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET VACKIOiN, ILL. ■ ■ ■ . PRODAJA fina vina, izvrstne smo tke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor- rHONB Z4f --POŠILJA denar t atari kraj aanesljlvo ta zastopnik polteno. "GLAS NARODA' UPRAVLJA v te t notarski posti apada- 82 Cortlandt Street. dela. New Xork. N. Y. «102-04 8T. OLAIR AV£n CLEVELAND, 5 Pozor! Pozor! \ j V zalogi imamo iz Btarega kraja importirane i. \ SRPE. 5 2 gj Cena 60 centov s poštnino. p j PRANK SAKSER, \ t 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. S S s p Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče | 4 dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od t I prejšnjih zalog. j MODERNO UREJENA MAMA KLAS IAMjjA_ SSm VSAKOVRSTNE TISKOVINI ^S* IZVRtTJJE PO NIZKIH-- CENAH, ■ ■■■ DELO OKUSNO. : : IZVRlUJE PREVODE T DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA mmmm DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE. CENIKI I. T* Dr SLOVENK FULISHM M HOortludt8t,n«v York,K.T. —m—mmmmmmmmmmmmmrn*m^ ■ i n ■ ■ ■ ' 1 "T—" J ■ ■ I ■!' -- l.l—- rr "GLAS NARODA" JI DUX 8LOVXMX3 HMV1I % fW ZPEUŽBHIH DRŽAVAH. — NAROČITE IS NANJ i NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Clevelan-dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik t D i ^^KNRMf^M i i i a Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročni no na naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. Upravništvo "Glaa Naroda" I; PLEŠASTIH NIKDAR VEC. Prof. Long-ov Magnetite! glavnik ; odstrani prah, povspeii rast J ln zabranl Izpadanje las. * Ozdravi glavobol. Se ne !; zlomi. Cena $1.00. MoSki * žepni česnlk za brke 25c. J Po sprejemu te svote, PCS' £1 j?«mo kamorkoli. PiSitP: i Novelty Sale« Ce., P. O. " Box 1352, Pittsburgh, Pa. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "TIIE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" , za državo New York varuje pri-ael jence ter jim pomaga, Se ao bili ] oaleparjeni, oropani ali če ao ■ nji- > mi Blabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr-1 žav, kje ae oglasiti za državljan-* ake listine. k Sorodniki naj bi čakali novo- > dosle priseljence na Ellia Island > ali pri Barge Office. Oglasite so ali pišite: STATE DEPARTEMENT i OP LABOR, | BUREAU OF INDUSTRIES j AND IMMIGRATION, I NewyorSki arad: I 230, 5th Ave., Room 2012. I Odprto vsak dan od devetih do-| poldne do petih popoldne in ob | sredah od osme do devete ure | zvečer. \ Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-P gan Building. Odprto vaak dan j od devetih dopoldne do petih po-| poldne in ob sredah od aedme do j devete ure zvečer. i m J POZOR ROJAKI! ] IIUiMdaUtaaOiBtaAtlM kakatM n wmSkm krk« la krafe. Od taca msII« sraataj* « «tlb tednih krasa) soati In dald laaia kakav ta* . aHikiia ktaaal brki la teada ta aatodo odpadaU fm 1 o« i vel i. R«Tinatlzafn. kosti bol aH trsaaja v roknb. noenb in ▼ križ n. ▼ o* mik dnob popolnoma oadia-vim. rana. opekline, bala. tava. krasta ia piatr, potne oog* kurje oče*«. —Mae v per d neb »o. polnoms odstranim. Kdor bi nI« itafib bres uspeba rabil nta iamifan se SS*00. Pišite te troj po cenik, kajiiiro ip Cepni Koledar in palljite 4 cente ▼ marksb za poštnino. JACOB WAHČI0. 10« R. 64. ML. Olavttod. O. HARMONIKE oodlal kakršnekoli vrat* ladeiojca Is popravljam po oajniijlli eeoah, a da 'o trpeSna lu csumIJIto V popravo aaceaijlvo »aakdo poilja, ker sem It nad 18 1et tukaj v tem poala m sedaj v svojem lastnem dom«. ? popravek vzamem kranjske kakor vsa draft aanaonlke ter računam po dela ka kortDo kdo aabtava besa »adaljalk »praiaaj. ■'•.1 JOHN WKNZKL, HAHTAHIL0. Rojakom v Lorain, Ohio ia okolici naznanjamo, do jih bo obiakol nal zastopnik JOHN KUMftB, U jo poohlalčan pobirati aoioi. nino m liat Glas Narodo. 8 apoitovanje« UpryvolitTo Oko Haiodo. r Rojaki naročajte m n "etaa Na-. roda", najvaeji ^uisiiall dMUk v 1 oo*. ■sa>iai KRACKERJEV BRINJEVEl S je najstarejše ia od 141 zdravnikov pripoznano m kot najboljše sredstvo Ajgjl proti notranjim boleznini ^^^^ Osna aa "BBINJ1TIQ Je: f stekleni« f LN V 12 atekJanla LZ.00 JK-^^n ? ZALOGI IMAMO tudi Osti domaČi TBOPINJKVBO la BLIVUV-■P^^JJJ KA kuhana v nafll laatnl dlstUerlJL Troplnjevoc per gaL Z2.25, |2.7B In «S.0t Muf^^nfUM Slivovi ta por saL ................ (2.1B—fS.00 TropinJevec zaboj.................... $ s.oo JMU Gh BUvovlts zaboj ..................... ns.oo ■l^llW^ Ry® Wblakey 5 lat aSar. nahol «11.0« IgfflH Bodeča Ohio Vina per gal/.... »fc^, tOe, tia H^^^mFpPjB Catawba In I>elnware per umi.......7tSc,—COe. Za B ln 10 gal. posodo računamo f I 00 aa » »2.00, sa večja naročila Je sod aastooj. Naročila a*j aa prllod denar aH Money Order ^^ | | | ^ ln natančni naslov. Za pristnost aUaAe h-ff wi The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIi AVE., CLEVELAND, EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary PubUc) _v GREATEB-KJ2W YORKIJ ANTON BUfeGAR^ 82 CORTLANDT STBEET, NEW TOR^, N. Y. IZDELUJE IN PRESKUBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. ^mmmmmmammmmmmmammmm^^ a.......a ■■■■ ■■ ■■ i mmJj Velika vojna mapa vojskajocih se evropskih dna?, V| iito A fc 21 pri JLS palci H. Ceno 15 centov. Zadej je natančen popis koliko oblega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na 'eni strani Zjedi-njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrrske *i Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ? ipkojoah n evropskih držav in pa koVmij-s\dh posestev vseh velesil. Obaega 11 resniti zemljeviao v. Cena nuno 25 centov. Naročila in denar pošljit* na: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT ČTftEBC, ' NEW YOEK, N. 7. 7 f 1 g h Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln drfavntkl o knjlft Berta pl, E} V Snttner. K | "Doli z orodjem f | Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nHt H1 i kom prebral ln jr njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga sale & V vpliva na človeka ln obsega nebroj l^pih misli. H Friderik pL Bodeostodt: Odka. je umrla madame Stael nI pT bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je SnttnerJevfe o* Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanja- ^ /J ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da kX jh se bliiajo človeštvu boljfii časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. pf y Dr. Lud. Jakobovsld: To knjigo bi človek oajrajSe poljubil. Lr V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. ry <5 Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem > gosdu pri Grleglach in sem bral knjigo x naslovom "Doli m oroŠ- K V Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko nT rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Slfljenjo. £f A Ko sem Jo prebral, sem zaielel. da bi se prestavilo knjigo v vse gy £ kulturne Jedke, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v P> V Šolah ne ameio manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto f\ Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to K knjigo? ^ G Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih S> > kdaj bral----K > C. Neumann Holer: — To Je najboljfia knjiga, kar so jih n*- H[ *c ljudje, ki se borijo aa svetovni nrir. Cr Hans Land (tur shodu, katerega je Imel leta 1800 v Berlinu): £ Ne bon slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po- f* > sodu. Naj bi tudi ta knjiga nafila svoje apostol Je, ki bi SU tujo V kriiemsvet in učili vse narode. 7 X Fioančni minister Donajewiid Je rekel v nekem svojem goro- S? fi rn v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v paeebni knjigi J £ opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben roja- 1 > iki strokovnjak, noben drflavnik, pač pa prlprosta Senska Berta a V PL Snttner jeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. iii.it™ v; da aa ne bo nikdo več navdufcval sa vojno, če bo prebral to knjiga f f CENA M CENTOV. Naraiajte J* pri: ' J | Slovenic Publishing Co., «: 82 Cortlandt Strtet, .Hew York City, H. T. | t..............................j.i.l.j...... ..:i§