Št. 31. V Goiici, v soiioto dne 19. aprila 1902. Letnik IV. Izhaja vsak tor<*k in Hoboto v tt'ilnu oh It. mi j) it- < I j) < 11 (1111' za incslo t«?r ol, ?>. uri popoldne za ilcžclo. Ako padenata dnova praznik izide d;ui prej ob 6. zveOVr. Stain' po posti projcman ali v Gorici na doin pošiljan cclolctno K K., pollotno 4 K. in četrlleliio 2 K. lJrodaja so v Gorid v tobakarnab Schwarz v Solskili ulkuh in Jcl- lersitz v Nunskili ulicah po H vin. GORICA (Zjutraiije izriunje.) Ireduištvo in upra vniätvo «e nabajata v «X a r o d n i t i s k a r n »», ulica Wtturiiii h. St. 9. iJopisf jf nasloviti na urednižtvo, oglase in narocnino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi su račuinjo po petit- vrstah in sicnr ako s>t; tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako se w-Ckral tiskajo. railu- iiijfj se po pogudbi. Izdajatelj in odgovorni ur*»dnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušiej. Dogodki v liolgiji. Nekaka kopija zadnjili Iržaških do- godkov — seveda v veöjem I'ormatu — so dogodki, ki se vršijo zdaj v Belgiji, zlasti pa v stolnem rnestu Bruselju. Oblika je ista, le uzroki so drugačni. Vendar pa so tudi v Bruselju zopet d e 1 a v s k i sloji ono dobrodošlo orodje, s pomocjo katerega hočejo doseči svoj natnen iz- vestni I'aktorji, tudi v Bruselju je zopot delavec in ž njirn priprosto nedolžno ljudstvo oni I'aktor, ki žrtvuj svojo svo- bodo, svojo kri in življenje za dobrobit samooblastnežev: torej zopet najgrsa prispodoba izkoriščanja nižjili mäs po brezvestnih sebičnežih! * * * Zakaj gre prav za prav v Belgiji, kateri je resnični uzrok k r v a v i id do- godkom, ki so ondi zdaj na dneviiern redu V Za umevanje tega treba, da nave- demo nekoliko zgodovine. Belgija — domovina nadvojvodinje Štefanije, udove po cesarjeviču nadvoj- vodi Hudoli'u prestolonasledniku avstrij- skernu — je bila do predzadnjih deset- letij neznatna državica, ki nieji na severu na Nizozemsko, na jugu na Francijo, a zapadno na severno morje. Beigijsko kraljestvo je mnogo manjše od Avstro- Ogerske in kot tako tudi ni prišteto med velevlasti. Še le po zasedanju ro- dovitnih dežel ob Kongu v Al'riki se je povzpela Belgija do veüjega iinena in poslej so se tudi zboljsale njene doslej jako skromne-iinance. Mej tern se je dvignila njena velika iudustrija, rudo- kopstvo in druge gospodarske panoge tako, da je Belgija danes jodna mej pr- vimi industrijskimi državaini. Ker zavzema osobilo rudokopstvo in velika industrija prvo mesto v na- rodnem gospodarstvu Belgije, je umevno, da igra v tej državi socijalno vprašanje veliko vlogo. Kajti na teh podjetjih se preživlja več stotisoč delavnih ljudij obo- jega spola. Čeravno pa so se dosedaj oni krogi, ki razpolagajo z delavstvoin t. j. indu- strijalci in njih oprode, socijalno-derno- kratski voditelji mnogo prizadevali da bi uvedli v krščp.nsko vladovani Belgiji ta- kozvane „liberalneki ali t'ramasonske raz- mere in bi zlasti radi vrgli dosedanjo vlado in ž njo seveda tudi monarhicni zistein, se jim to še vedno ni posrečilo. Nasprotno so se rnnogi njihovi poskusi razbili ob modrih in clovekoljubnih sklepih belgijske zakonodaje in so nasprotniki vlade prišli nemalokrat v velike skripce. Tako s<> n. pr. židoliheralci in so- cijalni demokratje pred letoin 189H pri- ti.skali na to, da se uvede volilna ref'orina na takozvanem „pluralnem zistemu". ker so pričakovali, da dosežejo potcMii svoj narnen. Ali ta rei'onna se je izvršila, huj- skači pa so vendarle ostuli na cedilu ker s svojinii nakanami niso mogli prodreti pri ogromni večini kralju in državi zves- tega prebivalstva. Ta volilna reforina daje splošno volilno pravico, vsled katere ima vsaki Belgijec, ki ima 25 let in ki dokaže. da je eno leto biva! na istem mestu. pravico voliti in volji'ii biti. Nepremično premo- ženje v vreijnosti 2000 t'rankov ali do- kazana renta lOo I'rankov daje pravico k oddaji d v e li glasov, a v i A j a i z o- brazba k oddaji treli glasuv. Za tako volilno preosnovo so sev»*da /. veseljein glasovali nasprotniki v nadi. da prodrejo. ali zainaii. Tako j»1 bilo zopet pri starem do danes — in vsi do>(nlanji poskusi nasprolnikov so se izjalovili. Ali sc vedno niso odnehali in stalnn so huj>k;tli ih'lavce in ljudstvo. >'adejali so se. ila pride s časoni v delavske mase druy dub. s ka- terem lxule mogoče prodreti. Tako so zdaj iztaknili novo srtnlstvo za dosej;o svojega namena in to je: sjdošna in enaka volilna p r a v i o a. Toila glej! Za isto splosno in jed- nako volilno pravico je zopet vse bei- gijsko prebivalslvo možkega in ženskoga spola. To pa hujskačein zopet ni bilo prav in začeli so nastopati sami proti isti jednakosti katero vedno poudarjajo v svojem vzvoličavnein prograniu. Kajti židoliberalcem in soc. dem. tudi v Belgiji ni toliko za splosno volilno pravico, kakor pa za to, da vržejo sedanjo katoliško vlado. V svojem oklicu kar neprikrito zahtevajo, da mora vlada odstopiti, da inora revolucija triumtirati in da je do- volitev provizoričnih kreditov preprečiti z obstrukcijo. Ministerski predsednik grot' de Smet de Naeyer je v zbornici povdar- jal, da se lakih stvari ne sine trpeti. Vlada je za to, da se o kreditih razpravlja in da se razprave o re. Fredlog ministrov je bil sprejet in na- sprotniki so bili v silni zagati. Naposled niso vedeli druzega izida. nego da vpri- zore splo.šen štrajk in da nahujskajo de- lavstvo v javne Skandale t. j. da z bru- talno silo na odprti ulici dosež^jo to. kar se jim ni posrečilo doseči z razlicnimi mahinacijauii. Delavstvo se je po hujskačih zares dalo zavesti in danes stoji mnogo tisue delavcev oboro/.cnih na cesti. Bevolverji poka.'o, noži se bliskajo in tudi dinamit je že stopil v službo nasilnikov; kri teče po ulicab bruseljskib ter bolnišnice in inrtvašnice se polnijo z Zrtvami brez- vestnib socijalističnih bujskačev. Prvi vodja Mic. dem. Vandervelde je izjavil. da je ..> i I a p r ¦• d vse m i d r u n i m i r a z I o g i". 2->. t. in. Sf vr^e v Belgiji nove vo- litve v državni zbor. Ker se psevdolibe- ralci in socijalni demokratje boje, da bi doživeli ta «Ian iinv pora/.. hočejo že prej z b r ii t a I ii u s i I n doseči to. kar bi tezko dosegli mirnim postavmm potom. nainreč vreii sedanjo vlaio. Ta naiiujra jia tt- t'leincntt'. ki hučejo proti vsem za- konom naravf prodreti s svojim čelom, postavlja še ie v pravo luč in ni izklju- Oeno, da jim bude to več škodovalo nego konstilo. 1'oložaj v Belgiji je jako kritičen. Kralj je nenad'.mia odpotoval v Ostendt*. ker noče biti prica dogodkom prihodnjih dnij. Vojaštvo je na nogah, eete se po- innožujejo. V Bruselju kroži po mestu kavaierija z goto sabljo v eni roki, v drugi roki s samokresom. Med delavstvo je razdelilo vodstvo soc. dem. 17.000 r e v o I v e r j e v, Župan mesta Bruselja je izdal oklic, da se ne smejo zbirati Ijmlje v gručah po mestu. Vendar se soc dem. za ta oklic ne zmeni, niarveO po mestu se zbirajo velike množice ljudstva. ki zasramujejo po- licijo in vojaštvo ter uprizarjajo izgrede. Vlada je ukrenila vse v prepreeenje naj- hujšega. zlasti je izgnala mnogo tujeev, kateri so na suinu. da so igrali vlogo bujskačev. Vlada se ne uda revolucijo- narnemu pritisku in njen odločni nastop odobravajo prijatelji reda. Kaj prineso za Belgijo najbližji (Jnevi, se ne ve, vendar je najgotoveje, da bodo plačali krvavi račun za to ko- medijo le vbogi delavci, kolovodje pa si kakor vedno, obn^ejo brke. Politični pregled. Oriavni zbor. V torek je poslanka zbornica do- vršila razpravo o poračunu naucneya mi- nisterstva. Ta dan se je ogiasii k besedi tudi dr. Ž i t n i k. V svojem govoru orne- njal je tudi ceij.-ko gimnaziio z ozirom na opazke rninisterskega pred>ednika dr. Koerberja. Dr. 2itmk je rekel : Najprvo moram vsaj kratko odgovonti na izvajanja gosp. rnin. predsednika od zadnjega torka glede celj.-kega vprusanja. Ta izvajanja so na levici povzruOila živahne uguvore. Iz tega pa nikakor ue sledi. da sum inorda blovenci zadovoljni z odgovurom posp. min. predsednika. Naäprotno : mi se ni- kakor ne inoremo >prijazniti s staližčem vis. vlade v tern vpraianju. G. min. pred- sednik je izjavil, da giasovanje due 21. sušca ni prav nič na stvari lzpremenilo. S to mislijo se mi ne moremo strinjati, ker glasovanje dne 21. sušca je na stvari mnogo izpremenilo. Prvič je zbornica odobrila postavko v proračunu za dvo- jeziOn»1 razrede v Celju. Drugic je vis. zbornica odklonila ^tiirgbovo resolucijo in s tern priznala, da ni govora o razpustu nižje uimnazije v Celju. Iz tega pa sledi za vlado ustavna dulžnost, da se ne dotika obstoja te sole in tudi ne dovoli, da bi ji drugi majali podlago. Zato bodi visoki vladi rečeno : Mi smo 21. suk-a zmagali v javnem, po- štenem parlameutarnein boju in te zmage si ne pustimo kratiti. Ako pa se vlada boji, da bi levica vsled tega ustavila par- lamentarno delo. naj vlada biagobotno pomisii. da more isto tudi desnica storiti. Zato ne silite slovenskega naroda v pozi- cijo. v kateri bi moral uporabljati skrujna sredstva. Gospod ministerski predsednik je sicer rekel. da Slovenci sami niso ve- seli tega solskega zavoda. Jaz ne vein, kdo je to povedal gospodu ministerskeinu predsedniku. Jaz le konstatujem, da je slovenski narod vesel te sole v Celju in da se hoče te sole tudi v bodoče veseliti. Nočem in pri tej pritiki tudi ne morem obširneje odgovarjati na izvajanja gospoiia ministerskega predsednika. ker smo sedaj že pri ljudskih šolah. Dovolj je, da sein označil v tern vprašanju slovensko sta- lišče, ki je itak satno ob sebi umevno. To stališee zopet jasno in odločno ozna- čiti je bilo potrebno z ozirom na gotove spletke zadnjih dni. Govornik govori dalje o nalogi ljud- ske sole sploh ter obširneje o razmerah : LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. - 1902.) (Dalje). Ker je bila pa vecja potreba, je krenil zdaj ban s svojimi krdeli mesto proti Budapešti, pa proti upornenm Du- naju skoz bakonjsko sumo mimo Gyura (Rab) in Požuna proti Austriji. Dne 6. oktobra je došla vsa vojska v (ogerski) Starigrad (Altenburg) kjer je počivala. Državni zbor ogerski je tedaj proglasil Jelačiča kot sovražnika mažarske države; cesar Ferdinand pa ga je imenoval za svojega namestnika „Alter ego" in po- oblažčenega poverjenika na Ogerskem, Erdeljskem in v sosednjih deželah, kakor tudi za najvišjega poveljnika vseh tam postavljenih krdel vseh strok. Vse to mi je došlo v spomin vozečemu se mimo postaje Velencze, kjer se pa vlak ni uslavil, marveč je dirjal s strabovito naglostjo po vedno ravnem polju proti Stolnembelgradu, kjer se je ustavil pa le ena panoga železnice proti severu v Ko- morn; Nemški: Kommorgen*) je le iz- mišljeno), druga pa nad blatnim jezerom v Vešprin in naprej na vse kraje, dru- žeča se z drugimi črtami. Da, Ogerska ima gosto železno mrežo in jako nizke päsinene cene („Zonentarife"), posebno za blago. Močno me je mikalo videti že enkrat tisto dolgo blatno jozero, nad in pod kterim je nekdaj vladal slovanski knez Kocelj po celi Panoniji to stran Donave, kjer pa zdaj, razun v sombo- teljski skoliji (Steinamunger-Zalad.ka žu- panija) vlada le mažarščina. Ko sem se vozil 1. 1881 v Bim, se je peljal z menoj tudi neki vrlo naroden župnik iz Belo- tineov po imenu: Marko Žižek, ki je pa že pred leti umrl. Ta mi je s solzami v očeh pravil, kako brezozirno tlačijo Mažari slovenski rod ob Muri; povsod, celo v ljudskih solah se goji edino le *) Komorn, da je skrCiono i/. »Künunor- goiuV! Slari vojaki so res pravili, ila je stal na Irdiijavi volik kanmili kip deviio, ki je molela ligo (z mko) proti sovražniku. Kip device pa poineni, da si ni še noben sovražnik liio^ol osvo- jiti s silo te trdnjave (Jungfräuliche Festung?). mažarski jezik ^magyar-nyelo!) in da ima slovensčina zavetišce edino le še pri ne- kterih duhovnikih naroilnjakih in v ka- toliških ceikvah, v slovenskih propove- dih in službi bc/.ji pa v slovenski raz- lagi krščanskega nauka. Mod tern ko ima slovenščina med duhovniki in drugimi zavednitni katoličani se edino zavetje*), se pa mažarsko izgojena „inteligenca" iz kruhoborstva pridružuje mažarski poli- tiki. ter postaja najhujša sovražnica lastnemu rodu, kakor nmn je priča že spredaj omenjeni Julij Wlasits, ^Vlašic) minister verstva in pouka! Takim ma- žarskim oprodani daje mužarska vlada povsod prednost pri povisanju v službi. Vendar pa je rekel oni castiti niož- župnik, da se bodo prekmurski Slovenci še kaj oasa vzdrzevali, ali slednjič bodo morali le podleci prehudemu pritisku, kakor so že morali podleci ostali panon- ski Slovani! V teh za slovensko uuteče src.e neprijetnih spominih je prilomastil naglie na postajo Lepseny, blizo blatnega *) Vendar šteje souiboteljska škuliija 351 udov Moliorjanov. Iz tega je paÖ razvidno, kako koristno deluje ta družba tudi med ubtuejiiiuii jezera, kjer se tudi ni nic vstavil, niar- veu dirjal naprej proti obrežju tega je- zera, kamor je v svoji naglosti hinali dospel. Krasno je to jezero, ono meri 6i2 iniriametrov, in z moevirji eelo 10. Dolgo je 90 kilometrov, široko pa 20 do SO kilometrov. Po njem vozijo ladije jadrniee, parniki in čolni; okoli obrežja koder vodi želoznična proga. je voda plitva in semtertje mocvirna. Med tern ko je to ^doljnje) obrežje prav ravno, je ono onstran strnio, ker se nad njini vzdigujejo odrasleki bakonjske sume. Je- zero je tudi ribovito (polno in sicer precej dobrib rib), kakor mi je pravil moj dobri sopotnik in e. kr. stotnik. Semtertje jih je bilo celo videti, kako so se vspenjale ven nad gladino jezera, da sem se tej prikazni cudil. Še le na po- staji Sio Fök ob lO1/., uri, se je ustavil naglie; kajti tukaj je veliko kopališče in veliko židovskih palač in letovišč. Vse polno elegantno oblečene gospode obo- jega spola je tu čakalo vlaka, iz kterega jih je mnogo izstopilo. Med temi .sta iz- stopila tudi ona sopotnika žida, oče in sin, ter pustila nani one mažarske čusnike i---- _;--- i_i _ T\4 l.tiolu na&ii tna-iu va\ra v ljudskih šolah v slovenskih obmojnih pokrajinah, osobito na KoroSkem. Ob enem je bila v večerni torkovi seji volitev v kvotno deputaeijo, za katero je bil iz skupne zborne zopet določen tudi poslanec Povše. Ko je bil sprejet proračun naučnega • ministerstva, prešla je zbornica k obrav- navi proračuna fin. ministerstva. Zbor- nica se že vedno bavi s proračunotn tin. ministerstva. V sredo je zbornica izvršila volitve v delegaeije. Izvoljeni so bili med drugimi: za GoriSko: dr. An- ton e 11 i, za Trst dr. B a s e v i, za Istro Polesini, za Kranjsko dr. Šusteršič, za Koroško Dob e r n i g, za Tirolsko dr. Kathrein in dr. Conci, za Solnograd dr. Sylvester. Čehi so si izbrali za Češko: Herolda, Kaftana. Kramara in Pacaka, za Moravsko Začeka itd. Ljudska nemska stranka je po svojem članu Hoflmann-Wellenhofu stavila nujen predlog glede odškodnin obeinam za vr- šenje poslov v prenesenem delokrogu. Ta predlog ima sicer innogo dobrega za-se; ali ljudska nemska stranka in ga stavila zaradi tega, ker ima v sebi nekaj dobrega, marvee le zaradi tega, da zavlačuje pro- računsko obravnavc ter dela s tern sit- nosti vladi in parlamentu. Ta predlog piK "\ je vceraj na dnevni red in pri tej pi iiki govoril je Hoffmann proti subven- ciji mestu Praga v znesku 16,000.000 K. Min. preds. dr. Koerber pa je subvencijo zagovarjal. Vlada zoper kmečki stan? Veliko nevolje je mej prijatelji kmeč- kega stanu prouzročilo neko umirovljenje v poljedelskem ministerstvu. Ondi je bil do zadnjega easa nameščen kot voditelj akcije za reformo žitne kupčije v knie- tijski stroki znanstveno izobraženi sek- cijski svetnik dr. Scheimptlug. Ta mož se je resno zavzel za koristi kmeta tr- pina in je z vso odločnostjo nastopil proti borzni špekulaciji z žitom. S teni pa se je seveda hudo zameril židovskim žitnim špekulantom. Ko je prišel na kr- milo minister Giovanelli, ki baje ni po- sebno odločen mož, so dobivali v mini- sterstvu čedalje veeupliva prijatelji borzne kupčije. Iznašli so nov načrt, ki bi bil v škodo kmetu-proizvajalcu, a v korist bor- zijancem. Zatö so se zastopniki kmetij- stva uprli. Mej temi je bil tudi dr. Scheim- ptlug, ki je svoje mnenje odkrito povedal. Vsled tega ga je pozval na odgovor sek- cijski načelnik baron Beck ter mu dal na razpolago: ali stopiti v pokoj, ali pa se podvreči disciplinarni preiskavi. Dr. Schmeipflug je izvolil prvo in šel v po- koj. S tem je ustreženo borzijancem, a kmetijstvu se je vzela jedna najboljših opor in to na onem mestu, kjer bi se tega ne pricakovalo. Razmere v Italljl. Listi poročajo o dosedaj še ne- znanih senzacijonalnih dogodkih v Italiji. V italijanski armadi se je pojavila velika nezadovoljnost vojaštva, katero je v raznih mestih že naravnost odpovedalo pokor- ščino. Prvi vzrok te nezadovoljnosti je slaba prehrana vojakov, slaba nezdrava bivališča v vojašnicah in grdo ravnanje z vojaki. Med vojaštvo je zašel duh so- cijalistične propagande in vojaki smatrajo vojašnice za ječe in vojaško službo za t!ako državi. Ta propaganda se širi po vseh oddelkih vojaštva po celi Italiji. Po- sebno pa je vzbudil v vojaštvu jezo namen vlade, da okupira Tripolis v. Afriki. Vo- jaštvo se hoee tej nameri naravnost upreti. Razni narodni voditelji nastopajo vjavnih metingih (shodih") proti tej nameri in slikajo nasledke nesrečne abesinske vojne. Jednaki nasledki zadenejo prebivalstvo, ako bi Italija hotela zasesti Tripolis. Za- stopniki Ijudstva menijo, da bi vlada bolje storila, ako bi za isti denar pustila obdelovati rodovitna polja v Siciliji. Ka- labriji, Apuliji in v rimskih provincijah, mesto, da se spusti v špekulacijo s Tri- polisom, kjer ni druzega ko nerodovitna pusOava; od okupacije pa bi imeli do- biček jedino le vojni in drugi liferantje, kakor je bilo to z Abesinijo. — Da bi se vlada izognila mo/ni m eventuvalno- stim, je sklicala k orožnim vajani velik del rezervistov in 17 rekrutnih oddelkov pod zastavo. Ima pa s lein še baje neki drugi namen. Umor ruskega minlstra. V torek dne 15. t. in. se je izvršil v Petrogradu unior iz masčevanja na ministru za notranje stvari, Sipjaginu. 0 priliki zadnjih dijaških nemirov lanskega leta v Kijevu je bil kaznovan visokošo- lec v Kijevu, Balšanev. Zaradi tega se je hotel maščevati nad minisirom notra- njih zadev, kar je tudi izvršil v torek popoludne. Preoblekel se je v unifbrmo ruskega adjutanta ter prieakal v veži palace državnega sveta Sipjagina. Ko je notranji minister dosel, izroči mu Bal- čanev neko pismo; minister seže po pismu, pri tej priči pa vstreli Balsanev petkrat nanj z revolverjem. Minister je bil takoj mrtev. Vöjna v južni Afrikl. Ceravno še vedno vihrä boj na bojnem polju v južni Afriki, vendar po- ročajo listi, da so mirovna pogajauja stopila v resen štadij. Angležki listi ob- javljajo vest, da sta si obe stranki iz- brali za kraj pogajanj Pretori.jo, stolno mesto Transvaala. Tija so se baje s po- sebnim vlakom odpeljali burski voditelji: predsednik Stejin, Schalk-Burger, gene- rali Botha, Mayer, Delarey in Dewet. An- gleže zastopata lord Kitchener in kapski gaverner Millner. Med Londonom in Pre- torijo igra neprenehoma brzojav. Kralj Edvard je v neprestani dotiki s koloni- jalnim ministrom Chamberlainom in voj- nim ministrom Balfourjem. Poslednji je izrekel nado, da se pogajanja dovrše z dobrim vspehom, — ako pa bi to ne bilo mogoče, se bode morala vojna na- daljevati in skončati, naj stane koükor hoče. — No, to si bodo v Londonu pač prernislili, kajti vojna stane že da- nes 160 milijonov funtov šterlinov t. j. že nad dve milijardi krön. — Ali mej tf>m se vrse boji na yseh koncih in krajih in vojni vspehi so vča- sih na jedni strani, včasih na drugi vendar imajo Angleži vedno več izgub ko Buri, kar je naravno, ker je njih vo- jaštvo nevajeno podnebja, nevešče kraja in skrajno utrujeno in demoralizovano. Domače in razne novice. „Goriška ženska podr. družbe sv. Cirila in Metoda" priredi dne 20. t. m. v dvorani „Goriške čitalnice" v prid narodnemu šolstvu svojo letošnjo besedo, z blagovoljnim sodelovanjem ča- stitega čitalniškega pevskega zbora. — Spored : 1. Fr. Gerbič: „Moj spominek"; mešan zbor. 2. B. Smetana: „Hubička", duo za klavir in harmonij iz istoimne češke opere. 3. A. Nedved: „Tvoj mirni čuvam stan", samospev za sopran. 4. „Svatje na poti iz cerkve", živa siika, prizor iz življonja starih Gorenjcev. f). Fr. Abt: „Slavnost na kraljovem dvoru"; ženski zbor s klavirjem iz uglasbene pravljice „Pepolka". 6. Fr. Prešeren: „Krst pri Savici", drainatiziral Jos. Nolli, z živimi slikami. —Osebe : Deklarnovalka uvoda. — Crtomir. — Bogumila. — Du- hoven. 7. A. Nedved: ,.Zvezdi" ; mešan zbor. Začetek ob 8Va uri zvečer. — Vstopnina l krono; za šolsko inladino 40 vin. Sedeži: I-1I vrsta (na divanih) po 2 K; -- III-IV vrsta 1 K 50 vin. V-1X vrsta na stolicah 1 K; Ostali sedeži 40 vin. Listki za sodeže bodo na prodaj zadnja dva dneva pri čitalničnein čuvaju in na večer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici. Listki za sedeže se obdrže, vstopnice se pa oddajo v sobi pred dvorano. Blagosrčni darežljivosti deležencev in zadržanih vabljencev se priporoča Načelništvo. Inirl je v četrtek dop. tukajžnji odvetnik dr. Angel Canetti, star 54 let. t Pater Ladislav llrovat. — V Novemmestu na Dolenjskeni je uinrl v pondeljek 14. t. m. pater Ladislav Hrovat, c. kr. ginmazijski prolesor v pokoju in sloveči slovenski pisatelj. Bojen je bil 20. marca 1825 v Zgornjem Tuhinju pri Kam- niku. Po dovršenih 6 latinskih šolah je šel v samostan, kjer je bil 1. 1849 po- svečen v mašnika. Po člokončanih študijah so ga poslali na Dunaj, kjer je naredil srečno izpit iz klasične iilologije. Že leta 1854 je prišel na. novomeško gimnazijo, in se tam iskreno posvetil profesorskemu poklicu. Podal se je kmalu na pisateljsko polje in je spisal več jezikoslovnih in tudi drugih sainostojnih del. Posebno ga je zanimala staroslovenščina. Pater Ladislav je bil med prvimi, ki so orali ledino na slovenskern slovstvenem polju. Največjo zaslugo si je stekel s svojo „Slo- vensko-latinsko slovnico za slov. mladež". Bil je 36 let prot'esor in je bil za svoje zasluge odlikovan od presv. cesarja z zlatim križcem. Pokojnik je vzbyjal v vsakomur navdušonje za mili naš materin jezik in ostane kot učitelj in prijatelj vsa- komur, ki ga je poznal, v neizbrisnem spominu. Večna luč naj mu sije! Slo- venski narod pa mu ohrani hvaležen spomin. Monspr. dr. Fr. Nagl — tržaski škof. — Uradna „Wiener Zeitung" ob- javlja imenovanje msgr. dr. Nagla za škofa tržažko-koperskega. Rajši z „Lego'* neffo z Av- strijo ? — Nek tuk ajčnji s lo venski("?) list se drgne ob dopis, ki nam je došel od nekega slov. korminskega volilca, v katerem dopisu povdarja slovenski voli- lec, da čotudi v Korminu odločujejo le Lahi, vendar se spodob1', da slovenski volilci podpirajo a vs t rij s k i in krščan- ski mislečo stranko, ne pa nasprotno. Omenjeni goriški list pa svetuje Bricera, naj rajši ne gredo volit, kakor da bi podpirali poštenejo in avstrijski mislečo ital. slranko. Ali smo že res tako vrlo napredovali, da stoje slovenski časopisi v očitni službi židovsko liberalne ital. propagande ?..... Častitamo ! Iz Brd nam pišejo : Laška „Lega" ima v Brdih tri agente in sicer v Medani nekega Henrika, v Vipolžah nekega An- tona, na Dobrovem pa nekega Jožesa. Ti trije možakarji delajo na vse kriplje za Naglosovo stranko, torej za „Legino" stranko in za stranko, ki bi najrajša vse Slovence potopila v žlici vode in ki pre- ganja vse, kar je avstrijskega miSljenja. Brici, opozarjamo Vas na te možakarje in Vas svarimo, da se nikakor ne dastp vjeti ob prihodnjih obc'inskih volitvah v Korminu na njih limanice, pač pa, da podpirate pošteno avstrijsko korminsko stranko. Židovsko-iiberalno-socijalistična ital. stranka pošilja na razne osebe grozilna pisma. Elekti'ionu r.izsvitljava. — 24. t. in. bo obhodila posebna komisija našo mesto, da 'pregleda ulice in trge, po katerih se ima upeljati električna razsvitljava ter da sprejiMiia morebitne ugovore strank proli nupravam te razvetljave. Ogenj. — Vtieraj zvečer okolo 6 ure je začelo goreti pri izvoščeku IJžaju na tržaški cesli. Vnela se je neka slama pod lopo, stoječo blizu hleva. Prihiteli so hitro na pomoč brambovci iz bližnje vo- jasnice in ogujegasei in posrečilo se jim je, da so ogenj kmalu udužili. Škode baje ni bilo posebne. fiorisko vinarsko društv«. — Odbor, ki se je bil izvolil na shodu .goriških vinogradnikov dne 27. l'ebr., je že sestavil pravila za vinarsko društvo. V kratkem se skliče ustanovni shod. Zblaznelec unirl. — V tukajšnji bolnišnici je umrl te dni zblazneli kam- nosek France P u r i 0 iz sežanskega okraja, katerega so prepeljali v norišnico dne 31. decembra 1900. Znorel je vsled ljubosumnosti proti svoji ženi. V tej svoji slrasti in blaznostije v svojern kraju ranil več oseb, predno so ga prepeljali v no- rišnico. Ta nesrečncž je bil najnevarnejši norec v tukajšnji norišnici. Posrečilo se mu je tudi dvakrat uteči iz norišnice; ker je bil jako močan, je z rokarni zrušil zid in ušel. Pri neki drugi priliki se rnu je posrečilo na način divjakov z drgnenjem lesa ob les, da je napravil ogenj in res zažgal svojo slamnico in je tudi hotel zažgati vso norišnico. Pazniki so seveda pravocasno zapazili njegovo vedenje in so mu preprečili namero. Okraden. — Neki Jože Erjavec je bil v torek na Goriščeku v družbi no- vincov. Pri tej priliki mu je nekdo po- tegnil iz žepa mošnjiček, v katerem je bilp 21 kron denarja. Tatu niso še našli. Ne nosile na trg pokvarjenega mleka! Neko J. G. h Solkana so obsodili na 6 dni zapora, ker je prodajala pokvar- jeno rnleko. Prvi špargeljni. — 4 t. m. prinesli so na trg prve špargeljne in sicer 5 ki- logramov, prodali so jih po 3.50 K kilo.; 5. t. m. 25 kilg. po 3.20 K; 6 t. in. 50 kilg. po 3.60 K; 7. t. m. 60 kilg. po 2.80 K; 8. t. m. 80 kilg. po 2.40 K; 9. t. m. 70 kilg. po 2.— K; 10. t. m. 80. kilg. po 1.80 K; 11. t. m. 100 kilg. po 2.10 K; 12. t. m. 2 kvintala po 1.80 K; 13. t. m. 21/-, kvint. po 1.80 K; 14. t. in. 6 kvint. po 1.70 K; 15. t. m. 7 kvint. po 1.30 K; 16. t. m. 12 kvint. po —.80 K; 17. t. m. 14 kvint. po —.80. K. Izpred sodiäca. — V pondeljek je bil obsojen 23 letni Evgen Franceschin iz Biij radi žaljivih izrazov proti kato- liški veri na 1 mesec zapora. Zagovarjal ga je dr. Tuma. — Jožef Cigoj je bil obtožen zaradi nespoštljivih izrazov na- sproti Nj. Velič. Bil je oproščen. Zago- varjal ga je dr. Franko. Včeraj pa sta bila obsojena 3OIetni Alojz Trevisan in Egidij Gociancig, časnike. ako bi se hoteli učiti našega melodičnega(?!) jezika, ter s pozdravom: „Išten Önnel"! (Z Bogom ostanite!) sta se pomešala med ostale potovalce, gre- doče v bližnje blagovališče: Etterem Sio-Fök. Gostilna Sio-Fök). V začetku ali na vzhodu je to je- zero bolj široko, potem se zožuje. Na- sproti Sio-Föku onstran jezera je zopet drugo znamenito kopališče Balaton-Fü- red. Malo proti zahodu je jezero ožje, ker isto čini nekak zemeljski jezik, sredi kterega je trg Tihäny, kjer je stal nekdaj slovenskega kneza Koc6lja obzidan grad. Povsod je videti nasprotno obrežjo po kterem in nad kterem so posejane vasi in bele katoliške cerkve. Geli dve uri smo se od Sio-Föka vozili vedno blizo jezerskega obrežja, ki je poino lepih le- tovisč in kopališčnih kolib na kolih blizo obrežja, v plitvih krajih jezera. — Vse obrežje je ravno ; semlertje rastejo bujni vinogradi, sadonosna drevesa in žitne njive, ki so bile ravno požete. — Kar me je pa poleg te raznovrstnopti še po- sebno zanimalo, bile so ob obeh straneh železne proge mnogoštevilne cede oger- čede na pol divjih bivolov z nekako neotesanim truplom in tumpasto glavo. Ti bivoli imajo navado, da si izkopajo po močvirju jame, da se v njih blatu valjajo. Njih meso ni nič kaj vžitno, pač pa je mleko njih krav dokaj tečno, kakor mi je pravil moj dobri sopotnik, s kte- rim sva se od Sio-Foka v kupeju saina vozila do Pragerskega, Konjskih čed pa je bilo le malo videti, ker so jih baje veliko že pokupili Angleži za svojo ne- človeško vojno proti hrabrim Burom v južni Afriki. Po jezeru je plavalo se.tJi- tertje raznih povodnih ptic in žerjalov, kakoršnih nisem še dosihmal videl, ki pa se niso nič kaj bali vlakovega ropotanja, marveč so mirno plavali in Mali sem- terlje, iskajoče si v jezerski vodi in v mocvirju svoj plen. Tudi sva se z gosp. sopotnikom pogovarjala o raznih raz- merah, ki vladajo zdaj na Ogerskem. Med drugim mi je pripovedoval, kako mora potnik tudi na železnici paziti, da ga ne okradejo. Posebno je to bolj no- varno v južni Ogerski, v nekdajni voj- vodini in Banatu, kterih imena pa so izginila z zernljevida, ker jih je vse do- Veckrat je namreč slišati, kako so bili okradeni veletrgovci vračajoči se z žitnih in živinskih sejmov. Tü vstopijo v vlak lepo oblečeni gospodje in ženske dvom- Ijive cene, ki napeljujejo one, pri kterih slutijo veiiko noveev, h hazardnirn igrarn, pri kterih jih navadno dobro oskubijo; a če to ne gre, pa jim ponudijo neko dobro pijačo, ktera jih pa tako omoti, da kmali zadremljejo. V temstanju pa ti prekanjeni goljufi istirn spraznijo žepe in listnice ter jo potem, ko so to srečno opravili, popihajo iz vlaka brž na bližnji postaji, (allomašt maž.) da ni za njimi ne duha ne sluha ! Da res, „extra Hun- garim non est vita itd." V takih pogo- vorih sva po dveurni vožnji polcg tega idiličnega jezerskega obrežja dospela konec jezera, kjer je postaja : Balaton Szent-György in kjer se je vlak ustavil komaj „kettö perezig" ali 2 niinuti, v toliko, da je bilo videti onstran tukaj že ožjega jezera veliki trg Keszthely, če- gar hiše stoje po obronkih odraslekov bakonjskega gojzda z veliko belo cer- kvijo in visokim stolpum. (Nekilo bi se kar zgrozil videti povsod katoliäke kali?!) Ta trg je zdaj zaradi tega zna- menit, ker je rojsten kraj sedanjega oger- skega Primasa, ki je vvrščen kot kardi- nal rimsko-katoliške Cerkve po številu 16i. — On je reda sv. Benedikta. rojen v Keszlhely u, v ve.šprimski škofiji dne 12. febr. 1832; kardinal pa je postal 16. jan. 1893 ; tedaj ima zdaj ravno 70 let. Irne mu je : „Vaszary Ferencz Kolos" ali Vaszary Franciscus Claudius. V Bimu ima svojo kardinalsko cerkev sv. Silve- ^tra in sv. Martina. On je pristen Mažar po rodu in mišljenju, kar so navadno tudi ostali mažarski žkofje in duhovščina, kakor sein moral to slišati ; kar pa ne more biti v prospeh katol. cerkvi; zlasti ne tam, kjer so druge politično tlačene narodnosti, kakor je to na Ogerskem. Zalibog, da pri Mažarih se še vedno tudi v djanju ravnä po sramotni mažarski prislovici: „Toth nein emberik, da „Slo- van ni človek !" Katoliška cerkev pa je že po svojem namenu in bistvu pribeža- lišče in zavetnica vsih zatiranih. Kdor dela drugače, bodisi kdor koli, greši in je nevreden ud te dobre Matere Cerkve! (Dalje pride). ; oba iz Goriee. Prvi na 7 mesecev ojstre ječe in drugi na tri tedne zapora. Obtožona sta poleg drugega da sta na Velikonooni praznik na poslaji v Zagraju vpila „1'roč zduliovni!" „Proc" z duhovsko kapo!" „živio Asino!" in „živio socijalizem !•' Bresadola novi inestnl inžener. — Mestnim inzenerjom v Gorici jo ime- novan neki Bresadola, južni Tirolec. Xesrece. — 27 letni zidar France Prinčič iz gorenjega Gerovega je peljal voz apna po jako strmem in slabem potu. Po nesreui se zvrne voz nanj ter ga tako niočno poškoduje po obrazu in na hrbtu, da so ga morali prenesti v bolnisnicu. 91 letni kniet Janez Hrovat iz Do- bravelj pri sv. Križu jo gonil voli, ki so peljali voz gnoja. Na nekern mestu se starčku spodrsne in pade; voli so vlekli voz dalje in kolesa so mu šle čez levo nogo, katero mu je popolnoma slrlo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenib bratov. 48 letni France Podbršček iz gor. Vrtojbe je bil s i.ovari.ši v neki krčini v Gorici. Ko izpije, vstane in se napoti proti domu po vrtojbenski cesti. Med po- lo m se mu zavrti v glavi in pade, pri tej priliki se še precej vdari na glavo; vendar se pobere in gre počasi dalje; ko pride domov, pa se zopet opoteče in pade, tu se je pa udaril tako budo na glavo, da so ga morali prenesti v bol- nišnico. 43 letni Anton Pušnar iz spodnjoga Gerovega, je vozil gnoj na polje. Na ne- kem kraju pa je bila pot tako strma, da voz uide navzdol. Pusnar je hotel voz zadržati, pri tem pa pade podenj in se močno pobije po glavi, zlomil si je tudi nekaj reber. Grozen miKir. — V Saložu pri Zgoniku na Krasu se je dogodil v pone- deljek 14. t. m. grozon umor. 58 letni vdovec Janez Škerk je ta dan zjutraj ob 8 uri z dolgim noženi večkrat prebodel svojo 25 letno „nevesto'1, (žeuo svojega sina). Vzrok groznemu uinoru so bili vedni prepiri v hisi. Oznanilo. — V smislu §. 58 za- kona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 se register o obeni pridobnini, zadevajoč odmero za priredbeno dobo 1902-1903 za sledeče davčne skupine: II. razred: Okraj trgovinske zbornice Goriške-Gradiščanske, III. in IV. razred: Gorica-mesto, 111. in IV. razred: Gorica- dežela, lahko vpogleda po dotienih dav- čnih zpvezancih, in sicer pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva (Via Teatro 5. 1. nadstr.) ob uradnih urah skoz 14 dnij od 22. aprila 1902 naprej. Letosnja pomlad se je prikazala v prav prijazni podobi. Vse tako bujno zeleni in cvete, da je veselje. Sadno drevje, zlasti češnje in češplje je kar zagrnjeno v jeden cvet. Katnur pogleda oko, vse je v cvetju in goriška okolica in bližnja Brda so podobna cvotočemu raju. Ako ne pride kaka nesreea, bode tudi letos mnogo koščenega sadja, eešenj in češpelj; pa tudi jabolka in hruške dobro kažejo. Merkiienje lime. — Dne 22. t. m. inrkne luna popolnoma. Popolno mrk- nenje bo trajalo od 710 min. zvečer pa do 8*35. Mrknenje. neha ob Ur55 po noči. Videlo se bode nekoliko tudi pri nas. — Vaziio za pod ko vač«. — G. kr. namestništvo je ustanovilo posebno ko- misijo za izpraševanje podkovačev. Kdor želi delati izpit, naj se oglasi do konca m eseca maja ali novembra pri namest ništvu. Star a mera in vaga prepov«- dana. — Trg. ministerstvo je izdalo na- redbo, vsled katere se ima kaznovati kolikor kupce toliko prodajalce, ki bi prodano ali kupljeno blago lehlali po funtih ali rnerili po bokalih. Za gospodaraki napredek I)al- macije. — Druätvo za napredek Dal- macije je imelo nedavno temu svoj VII. obcni zbor na Dunaju. Zbora se je ude- ležil ministerski predsednik dr. plem. K o e r b e r, železniški minister Wittek, novi namestnik dalmalinski baron Handel in mnogo odličnih oseb. Predsednik dru- štvu grof Harrach je slikal gospodarski položaj kršne Dalmacije in naglašal, da je društvu naloga zbuditi zauimanje kul- turnega sveta za Dalmacijo. Naloga dru- štvu je še osobito ta, da stopi- v zvezo s prebivalstvom vse Dalmacije v svrho pornoči na gospodarskem polju. Član Deskovie je v krasneni govoru opisoval stanje in potrebe cele dežele in stavil zahtevo, da druälvo ne pušča v nemar priprostega ljudstva Dalmacije. Prvo, kar bi moralo društvo storiti, bila bi perma- nentna (trajna) dalmatinska razstava na Dunaju, katera mora imeti trgovinski značaj. Ta predlog je bil sprejet z ži- ednika bode drufitvo delalo na to, da ida natančen opis vseh razmer Dalma- ijo, ker brez tacega dela ni mogoče do- iti točne slike o tem, kako naj se ibrne denarna podpora. Društvo se je onstiluiralo in si izvolilo i za nadalje vojirn predsednikom grof a Harracha, rofa Landskrona, I. dr. Ivčeviča II. pod- iredsednikorn. Ponemeevanje slov. Štajerske. — Deželni šolski svet štajerski je dovo- il trgu Ljutomer nernško solo; dosedaj e bila tarn slovensko-nemska ali utra- ivistična šrtla za Ljutomer in okolico. Jstanovitev nemške sole v okraju z ma- one izkliučno slovenskim prebivalstvom Tiore biti ustanovljena jedino le s po- lemčevalnim namenom in ta nainen majo pangermarii s slov. Ätajerjem od ^elja pa do Gradca. Kako se skrhi /a slovenske in H'insko sole na Štajerskem. — V Keldbachu, v tem srednještajerskem me- ¦itecu, so dobili že pred 10 leti poleg petrazredne deške, tudi petrazredno de- kliško solo. — öedaj pa je izdan ukaz naučnega ministra, s katerim se dekliška šola razpurfča, ker ji primanjkuje učenk. /^družila se bo z deško solo, pa se bodo razredi vedno na pol prazni. Na Sp. Sta- jerskem pa rnorajo irneti vkljub pro.snjarn in pritožbam razredi čez 100, da do 150 učencev. Drnštvo „Zve/da". Odbor drustva ,.Zvezdau na Dunaju uljudno naznanja, da bode rneseca maja t.!. še le drugo nedeljo. to je 11. maja dru.^tvena zabava s kon- certom in sher v dvorani „Ressource"1, Du naj. I. Heichsrathsstrasse Atev. 3 — (za palačo dr/avnega zbora). Mesec ju- nij, julij. avgust bodo drustveni popolu- danski izleti in sicer: 1. V Marija Knzers- dors, v nedeljo 1. junija — z južno železnico iSiidbahnhol' - do postaje Hrunn-Marija Enzersdorfj — sestanek in koncert v Marija Enzersdorfu, v restav- raciji ,.Zum Schottenhof'4, Hauptstrasse 17; — izlet vodi g. Drag. Dolenc; 2. v Ober St. Veit, v nedeljo 6 julija, z mestno železnico (Stadtbahn i — sestanek in kon- cert v reslavraciji „Zur Kinsiedelei*' — [\ XIII. okraju. „Stock im Weg" st. 1 i; — izlet vodi g. Kudoll Malic; 3. Irenen- thal, v nedeljo 3. avgusla — vozi se po zahodnji železnici iWestoahii' do postaje ,.Cnter-Tullncrhaclr ; sestanek in k^ncert v revstaraciji g. Antona Kunzl. v lrenen- thal-u; izlet vodi g. Vinko Krusir. Se- stanek bode vsakokrat ob \. uri popoludne v naznanjenih restavracijah. üil ineseca septembra t. I. počensi bodo dru^tvene zabave zopet na Dunaju, v dvorani „Ressource'1, I. Reichsrathstrasse st. 3, in sicer vsako prvo nedeljo vsakega meseca (7. septembra, 5. oktobra. 2. novembra, 7. decembra i. t. d.'i Ker je drustva „Zvezda"' namen : izobrazba, zabava v pristno siovenskem duhu ter podpivanje udov, kar dosezaj druStvo s predavanji, podukom v raznih strokah. petjem, glas- bo, gledališkimi predstavami i. t. d., oklenilo se je ,,Zvezde" toliko vrlih Slovenk in Slovencev na Dunaju in okolici, da je dosedanja dvorana postala pretesna. Odbor je zato oskrbel večo pa tudi lepso dvorano. Da bode ta polna, prosi odbor, da drustvu ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in da pridobi vsak ud še po eneira ali vec udov za družt- vo. Na ta nacin bode „Zvezda" se bolj prospevala pod zmagonosnim praporom: Naprej zastave Slave! Odbor drustva „Zvezde" na Dunaju. Lepe reei iz blažene ltalije. — Turinski listi pripovedujejo, kako so tarn redarstvene oblasti prišle na sied veliki družbi tatov, katera je izvršila ne- številno tatvin v ten mestu. Ta druzba je „delovala" pod naslovom nekega — postavno dovoljenega drustva. DruStvo je imelo svojega predsednika, svoj odbor, ki je izdeloval nacrle za tatinstva. Člani društva so se morali v vsem pokoriti naredbam odbora. Drustvo je sestojalo iz možkih in ženskih članov vsake starosti. Ženske so imele nalogo, stopati v službo v hise, kjer se je hotelo pokrasti in so dajale tatovom pouk o his:iih razmerah. Ta družba je štela več sto članov in imela posebno krčmo za sestanke, kjer je pred- sednik delil med člane— „čisti dobi6eku. Policija je dosedaj zaprla 40 članov, druge pa še išče. — Tako je v blaženi Italiji. Kraljica Natalija katoli^anka. — Parižki listi prorocajo, da je srbska kraljica-udova Natalija prestopila iz pra- voslavja h katoličanstvu. Geremonijo pre- stopa je izvršil župnik cerkve de Notre Dame v Parizu v prico abe ürebiona in markija Gastrillo. Kraljica se v naslednjih dneh poda v Rim k sv. Očetu. — Nekateri listi vedo poročati, da se namerava kra- ljica Natalija zoDet omožiti in sießp z nfikim Samoinor odvetmftkega kandi- data. — Pri Zidanern Mostu se je te dni ustrelil koncipijent Ijubljanskega advokata dr. Valen^aka, dr. burner. Na vizitki, ki so jo našli pri njern, je bilo zapisano „nepoboljšljiv pijanec'. Uzrok samomoru pa so bili baje razni dolgovi. Nov kardinal. — Iz Budimpešte se poroča, da bo baje skoro imenovan kardinalom zagrebški nadškof dr. Juraj P o s i I o v i č. To bi bilo nekako zado- ščenje glede zavoda sv. Jeronirna. Potuj^evanjc Bosne in Ilerce- govine. — L'prava zasedenih dežel menda rada vidi, če slovansko prebivalstvo za- pušča rodno zemljo ter dela tako pro- stora novim naseljencem Nemcern in Mažarom. Pri^lo je že tako daleč, da sla že obe pokrajini posuli z nemškimi in ogrskirni naseljenci. zlasti Židi. Zdaj pa je uprava posegla celo tako daleč, da je izrekla naredho, da se vsakernu, ki bi se tudi le začasno inudil v tujini, odvzame domovinska pravica. Nedavno sta bila na ta način dva srbska bega, ki sta se mu- dila nekaj časa v Carigradu. iztirana čez niejo. Mrtvem prebodli srce z vilami. —¦ V Karansebesu na Ogerskem so ne- znani storilt-i po noči odkopali grob ne- davno umrlega vaskega nf)tarja A I e k- sandraPopovi c s a. Odprli so rakev in mrtvecu z železnimi vilami prebodii srco. Storili so to njegovi sovražniki, ki so se v svoji babjevernosti bali. da bi se umrli notar kot varnpir ne povrnil med nje. Jileten deeek vet'kraten morilec. — V Draždanih je dognalo sodisče, da je sunil 9letni sin nekega cestnega po- metača tekom dveh let 2 dečka in 1 de- klico v Labo, in so vsi trije utonili. Deček je menda kriv tudi se drugih zavratnih uinorov. Napaden je bil pred oltarjem. ; — V Italiji v vasi Sappada Agordino >o \ našli posestnika Valta obeSenega pred ! njpgovo hi.šo. Skoro pa so dugnali. da se ni sam obesil. Uogatega Valta so zločinci zahrblno napadli v kipelici pred oltar- jem ter ga pobili na tla, potem so ga pa i nesli na dorn. da jim pokaže težko ra- njeni Valta lnviiitv i'io-iil\il/k Adi\t\__ je ustavila deio, ker jej je ogerska vlada odrekla nadaljnjo podporo 20.0CK) krön na leto. Vsled tega je izgubilo delo 1000 delavcev. Vso upravo in stroje v/ame tvrdka v Kiel, kjer ima neko večjo ladje- delavnico. Železnica, ki druzi i'rno morje z Adrijo. — V Rusiji se bavijo z na- crtom. zvezati radi lažje kupčije z žitom Crno morje z Adrijo. Crta bi žla iz bol- garskega zaliva Varna po železnici \rarna Plevna-Solija do bolgarsko-srbske meje, potem čez Ristovac do crt« Sibevce- Solun ter bi se priklopila progi orijentske družbe Mitrovica-Verisovič. Potem bi kre- nila po turškem ozemlju po črti Ve- risovič-Prižen. v drinski dolini do črno- gorske meje, po Črnigori čez Sv. Ivan v barski zaliv. Za najüitarejspga moza na s\etu označuje neki novijorški list 130!etnega Noatha Radyja, ki živi v «sirotisnici v Novem BrunSviku. Mož je oslepel. I>ve vrsti zob. — V Hagerstownu v Arneriki rasteta neki deklici dve vrsti zob v spodnji čeljusti. Cena živeža pred ."»."> leti. — Kako se polagoma draže najpotrei>nej>a živila to je kruh in meso. to opažamo vsaki dan. Da so se pa v teku 55 let tako po- dražila kakor vidimo \i nastof>nega, ne bi skoro človek verjel ko bi ne büo tis- kano v neki vojaški okro/.nici bivše „Ge- neral kornande" v Zagrebu iz I. 1847. po kateri se vstanovija sledeči cpnik kru- ha in mesa : En funt dobre govedine 4 novčiče in pol. 1 funt teletine 6 novc.. 1 funt sveže slanine 8 novč., 1 funt svin- skega mesa 3 novč.. 1 funt fine moke 3 novč.. slabejše 2 novč. Hleb kruha v teži 1 funt in 28 lot. 6 novcev, 1 hieb cr- nega navadnega kruha, ki je tehtal tri funte. 0 novcev. Če je bilo temu tako, imajo prav nasi stari Ijudje. ki pravijo da je bilo enkrat lepše na svetu. nego dandanes. Kako zboljsati vodo v vodnjakih. — Čestn se pripfti da postane voda v vodnjakih kalna, ali da dobi zoprn okus po gnjilobi ali zemlji. V prvi vrsti se moramo prepričati, ako je v voJnjaku kaj lesa. če je isti morda jjnjil da se nadomesti z novim. ker ničesar se voda bolj ne navzame kakor gnjilega lesovja. Ali pa so pokvarjenosti vode kriva morda tla ali stene v vodnjaku. ki so vsled časa postale nesnažne. Treba je stene celoma oOistiti in dno posuti kaka dva centimetra na debelo z apnenitn prahom. Drugi dan izprazni se mej tem vod- njak zopet celoma ter odstrani oni apneni prah iz njega, tako da je vodnjak popol- noma snažen. Sedaj pa se nasuje na dno 10—20 cm. na debelo navadnega drvenega oglja katerega se pokrije z ravno toliko lego navadnega drobnega kamenja. Na zadnje položi se kake 2—3 kose kamenene soli v vodo. Gez par dni bode voda celoma čista in sveža, brez kake napake. Ednokratno čišcenje na ta način zadostuje za celo leto.Le kjer bi bilo po- sebno slabo. moralo bi se storiti dvakrat v letu. Dirka s smrtjo. — Jednak slucaj kakor je sledeci. se je se malokdaj pri- petil v zgodovini amerikanskih železnic: Po Baltimore & Ohio Southwestern progi med postajama Shoals in Washington sta se pomikala dva hitra tovorna vlaka. Vlak št. 33 je bil v Shoals ko je dobil povelje, da naj odrine naprej ker je proga zanj prosta in da nasprotni vlak st. 50 čaka nanj v Washington. Kmalu za tem pa je vlak št. 50 dobil novo po- velje, naj odide ker caka nanj vlak št. 33 v Shoals. Naravno je, da bi se bila zvečer ta dva vlaka zaletela drug v druzega in da bi bila nesreča neizogibna. Tu pa je postajni načelnik v Washington zapazil pomoto, hitro odšel na tir ter tarn vkazal preniikalni lokomotivi naj zdirja z vso niocjo za tovornim vlakom. Strojevodja je uvidel za kaj se gre in zakuril je lo- komotivo na vso moC*. Deset milj ochWa- shingtona so šele zagledali rdeče luči na kabusu tovornega vlaka. Kmalu so bili skupaj. Tovorni vlak je dobil znamenje naj zapelje na stranski tir postaje, katero so ravnokar in kakor po naklučju dosegli. Ni bil še dobro na tem tiru, že pridirju, nasprotni tovorni vlak z vso hitrostjo na postajo. Preprečena je bila huda ne- sreca. — Železniška družba gotovo no bo pozabila obdarovati vrlega postajnega načelnika. Čuden boliiik. — Nedavno je bil iz neke bolnišnice v azijski Rusiji od- puščen čuden bolnik, po stanu železniški delavec. Trpel je od redke bolezni, zvane maladie des tisc. Njena lastnost obstoji v tem da bolnik nehote oponaša dejanje drugih ljudi: Ako kdo piže, ki je zraven njega, sede bolnik in tudi piše; ako kdo njegovi navzočnosti, začne tudi on jesti itd. Ali ta bolnik oponaša tudi živali! Ko čuje lajanje psa, laja tudi sam: ako poje petelin — zaene tudi bolnik kikisikati. Vr bolnišnico je tega bolnika dovedla raz- posajenost njegovih tovarišev, katerim je njegova bolezen služila v zabavo. Na- vadno se jih je zbralo dosti okrog njega in vsak je proizvajal drug glas in drugo delal. In bolnik se je mučil da bi vse oponašal. V bolniSnici mu niso mogli pomagati, ker znanost ne pozna nikakega pripomoOka zoper to Čudno bolezen. Ta nesrečni človek se je zopet povrnil k svojemu poslu, da bode zopet v zasmeh in zabavo objestnih in hudobnih ljudij. Bol.nik je star 3f> let in drugače povsem zdrav. Slučaji te bolezni so redki; najvee se jih dobi v severni Sibiriji, v jakutskem okrožju in na Amuru. Tolmači se z vplivom puste in mrtve sibirske prirode na clo- veka, zlasti po zimi, kadar brezkrajne snežne in ledene poljane kar prevzamejo eloveka. Avstralski častnikl v Južni A- friki — niorilci. — Londonski ,.Morning Leader" poroea, da je bilo več avstralskih častnikov obsojenih v jeeo ali v izgnan- stvo, ker so ropali in morili Bure in Burke. Največja zločinca pa sta bila po- roenik Hancock in pa Je neki stotnik Morant, ki sta postrelila v zabavo več za- morcev tercelonekaj rnož lastnega polka, takozvane Bushveldt Carbineers. Hancock je izvedel, da je deset Burov na poti v Pietersburg z namenom, udati se Angle- žem, ter da imajo seboj 20.000 funtov šterlingov. Dal jih je zgrabiti ter postreliti, dasi so bili brez orožja. Sergeanta Mor- rison in Grey sta bila določena. da ob- sodbo izvršita. Ker sta se branila, je rao- ralo postreliti Bure moštvo iz druge stot- ni.je. Oticirja sta se nato polastila 20.000 f. st., ki so jih imeli Buri skrite v svoji prtljagi. Ker pa sta čula, da ve za njun zloein v bližini živeči nemški misijonar Hesse, je sei Hancock k njemu ter ga ustrelil. Hotel je ustreliti tudi misijonar- | jevega slugo, a sluga mu je, dasi ranjen, užel. Nernški konzul v Pretoriji je za vse to izvedel in naznanil Kitchenerju, ki je takoj odredil preiskavo. Hancock in stotnik Morant sta hotela preiskavo onemogočiti s tem, da sta hotela postreliti še oba sergeanta, Morrisona in Greya, ki pa sta pobegnila v Pietersburg. Hancock pa je dal ustreliti vojaka, ki je sergeanta svaril. Preijkava pa je vendarle dognala vso resnico, in častnika sta bila obsojena na smrt ter ustreljena. Baje 50% avstralskih vojakov je sama zločinska sodrga iz ru- dokopov. Zločini se se zgodili že v juliju 1. 1901 v takozvanem Buschlandu, 200 km severno od Pietersburga. Poročnik Han- cock je bil prej — kovač! Iz Bruslja po- ročajo, da je dejal poslanik dr. Leyds, da so ti zločini le mala slika cele vojne, ker se taki zločini zgode večkrat. Male zločince Angleži streljajo, velike pa pro- slavljajo. Le vsled zahteve nemškega ge- neralnega konzula je moral Kitchener častnika morilca obsoditi. Dolgo se je branil ter ju celö zagovarjal, češ da so tudi Buri večkrat zločinci. •v V Sturiji pri Ajdov- scini vršil se bo v soboto, dne 26. aprila t. 1. semenj za živino in drugo blago. V V Zupanstvo v Sturiji dne 15. aprila 1902. Avg. Schlegl, župan. jKriton son, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, imabogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčrni prist- na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briakih, dal- matinskih in isterskih v I - nogradov. Dostavlja na dorn in razpoSilja po želez- tiici na vse kraje avstro-egerske monarhije v Hodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo. Java, Cejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Kortu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste, Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namrec po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencic v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v €*orici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in nioške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liajvcčji izberi, kakor : sukno, platno, prte- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadaljevsakovrstnoperilo^rajce. Jäger itd. itd. Vne po liajnižjili ceiiali. Ceue so «taliie brez yosa.jan.ia. „Ceotralna posojilnica^ v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katcrc o- brestuje po 4'/2 pu linn es e č n o: nevzdignene obresti pripisujo konec lota h glavnici. Rentni davek plačuje poso- jilnica sanra. Dajo posojila udorn tia osobui kredit po 6'\0 in na vknjižbo po 5'/-j- Sprojerna člane z gla v n i mi d o- 1 e ž i po 200 K in z o p r a v i 1 n i in i d e1e ž i po 2 K. Otvarja članom tekoče računo, katere obrostuje po dogovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8— 12. ure zjutraj v ulici Vetturini St. 9. i o- L sod, stiskalnicM» za vino in sadje Jj vsake volikosti, kakor tudi krat- r kocasnili ig<»r slovcnskih „iWjiri- *\ janic" t. j. licnih in trpožnih Y miz iz Inh'ga Icsu, ki imajo L ziiotraj tro- ali štiridolno kcg- i| Ijiščc /. vi'lcnci in kegljavnično r blagajno po najmtvoj.si sestavi. za ¦j krrmarjo, zasebnike itd. L v Pevmi, r za Soškim mostom. p. Gorica, ¦^ priporoOa p. n. občinstvu svojo w tx'u'ato zalogo. zagotavlja naj- k hitrejšo postrežbo in jako nizke J cene. Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea s<> p. 11. olu-in- stvu v (iorici in z dczclc. Prodaja kavino prinicso. sladkor. liiilo. slauino. ri/. maslo surovo in knhano. i olje. inoko iz ¦\sajdiT-ovili I mlinov in vs(k j(kslviii(k. Zaloga žvoplonk ! sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v G orici » Stolna ulica St. 2. Prodaja >lrojr hhii b n;t tt'tlcii- skc ali nu'scriif» k oltrokc. St roj i so \v. prvili tovani Icr najbolj^e kakovusli Priporoca so slav. ubčiiislvu. „Narodna Tiskarna" ima v zatogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri igre" za slov. mladino in „Zgodwino folminskv sol*1" = TISKA== brošure, © diplomc, trgovske račune, $ pisina in zavitke s firnio, ® cenike, 8& vahilii na karton in S 6B na pax>ir $ © „NARODNA TISKARNA" =zzzz= v Gorici, ulica Vetturini St. 9 = je preskrbljena % povscui novinii crkaini, oki'tiski in liiiim papirjcm, t«r more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spii(Iajo II. mi |»r('il|)ol(liu' za incslo l(.T ol, ;{. uri popoldin' za dc/Ho. Ako padc nata iIiicvm praznik iziilc d;in prej ob <). zvečnr. Stain1 |)o |><>š11 picjciiiun ali v Gorici na (Join pošiljan ccloldno 8 K., pollctno •& K. in tit-li lli'lno 2 K. Proilaja se v (Joriri v lobakarnah Schwarz v Šolskiji iilic;ili in .lei- lersil/. v Nuiiskili uliculi po H vin. GORICA (Veeerno i/danjo.) Irediiiittvo in upravui»tvo it- nahajata v «.\ a r o d n i t i » k ar u i», ulica Vetturiiu h. At. 9. I)opisc je nasi .>viti nu urednižtvo, '»fflasf in narocuino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi s« račurujo po petit- vWah in siter ako se tiskajo 1-krat po \i viii., 2-krat po 10 vin.. 3-krat po a vin. Ako se večkrat ti*kajo, ra<3u- injo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" iou.gov. J. Marušič). l)ot>o tudi zboljsalc njciic doslej j jako skroninc-linancc. Mcj tein sc jc dvi^nila njcna vclika indnstrija. rudo- kopstvo in dru^c güspudar.sku panoge tako, da je Bel(,'ija dancs ji»dtia nicj pr- viini industrijskimi drzavaini. Klm' zavzema osobito rudokopstvo . in velika industrija jirv « inesto v ua- rodnem ^ospodarstvu Mclgijn, je umcvno, da igra v (cj državi socijalno vprasanjc ¦ vcliko \ioj,H). Kajti na tcli podjcljia sc prcživlja več stolisoč dclavnih Ijndij obo- jcga spola. (ieravno pa so so dosedaj oni krogi, ki razpoiagajo z delavstvom i. j. indu- strijalci in njih oproile, socijalno-deino- kratski voditelji innogo prizadcvali da bi uvedli v krščansko vladovani Belgiji ta- ( kozvane „liberalne" ali frainasonske raz- mere in bi ziasti radi vrgli dosedanjo vlado in ž njo seveda tudi monarhični zistein. sc jiin U) š<; vedno ni posroOilo. Nasprotuo .so se mnogi njibovi poskusi razbili ol) modrib in Olovekoljubnih sklepih liclgijske zakonodaje in s(j nasprotniki vlado pri.šli nenialokrat v voliko žkripce. Tako so n. pr. židolibcralci in so- cijalni dcmokratje |>red Jctoin IH9H pri- tiskali na to, da sc uvede volilna reforina na takozvanein ,.pluralnem zisteinu". kcr so pricakovali, da (Josežejo potem svoj nainen. Ali ta rcforina sc jc izvrsila, buj- skači pa mi vcndarlc o>tali na (.-cdilu kcr s svojimi nakanami niso mogli prodrcti I*ri ogroinni vcOini kralju in državi zvcs- tcga prcbivalstva. Ta volilna rclorma dajc splo>no volilno pravico. v.-lcd katcrc ima vsaki Bolgijcc, ki ima 'J'i let in ki doka/.c da j(^ cno leto bival na istcm mestu, pravico V(jliti in voljt'ii biti. Ncpreinično promo- žcnjf v vrcdiiMsii Jooti I'rankov all do- kazana rcnta 10" I'rankov da.jo pravico k oddaji d v c h glasov, a v i s j a i z o- b r a z b a k oddaji trch glasov. Za tako volilno prcosnovo so >eveda /. vcm-Ijcui j glasovali nasnrotniki v nadi. da pnulrejo. ! ali /anian. Tako jc bilo zopet pri stareni ] do dunes — in \>i doscdanji poskusi j iiasprotnikov so sc izjalovili. All >V vedno niso t'dnchali in stalin» so hujskali ddavce in ljudstvo. Nadejali so sc, da pride s ! časom v dclavskc inasc drug dub. s ka- tercih builc mogoOe jinulrcti. Tako so zdaj i/.taknili novo srcdslvu za do.sego svojega I nainena in to jc: splosna in cnaka volilna p r a v i c a. Toda glc.i! Za isto splosno in jed- nako volilno pravieo jc zopet vse bel- gijsko prebivalstvo možkoga in ženskega spola. Ti> pa bujskačeni zope( ni bilo prav in zae'-cli so nastopati saini pn»ti isti jednakosti katcro vedno poudarjajo v svojem vzvcliravncin prograinu. Kajti židoliboraleem in soo. dem. tudi v Belgiji ni toliko za splosno volilno pravico, kakor pa za to, da vržejo sedanjo katoliško vlailo. V svojem oklicu kar ncprikrito zahtovajo, da mora vlada odstopiti, da inora rcvohu'ija triuintirati in da jo do- volitov provizoriOnih kreditov preprečiti z obstrukcijo. Ministerski predsednik grof do Smot do Naeyerjev zbornici povdar- jal, da so takih stvari ne sine trpeti. Vlada j(4 za to, da se o kreditih razpravlja in da ho razprave o rcviziji ustavo vr.še. 1'redlog ministrov jc bil sprejet in na- sprotniki so bili v silni zagati. Naposled niso vedeli druzega izida, nego da vpri- zore splosen .^trajk in da nahujskajo de- lavstvo v javno .skandäle t. j. da z bru- t; 'no silo na odprti ulici dosežejo to, kar so jim ni posročiio doseči z razlienirni mabinacijami. Dclavstvo so jc po buj-kačib zarcs dalo zavosti in dancs stoji mnogo tisuc delavcev oboro/.onib na ccsti. Bovolverji pokaj), noži so bli.skajo in tudi dinainit jc lc stopil v službo nasilnikov; kri teOe po ulicab bruseljskih ter bolnišnico in inrtvasmce se polnijo z žrtvami brez- vestnib soeijali.stiOnib bujskačcv. Prvi vodja m»c. «Jon». Vandervelde jc izjavil, (ia je ..s i 1 a p r c d v s e in i d r u g i in i r a z I o g i". 2J. t. in. sc vrse v Bolgiji nove vo- litve v državni zbor. Kor so psovdolibe- ralci in socijalni demokratje boje, da bi doživcli ta dan nov poraz. hočejo že prej z b r ii I a I ii o silo doseči to. kar bi tezko dosogli mi mini postavnim potom. nainrcc vrcd-i sodanjo vlado. Ta namora pa te clcmente. ki hočejo proti vscin za- konom narave prodreti s svojim celoin, postavlja so le v pravo luc in ni izklju- Oeno. da jim bode to voe »kodovalo nego koristilo. Položaj v iiolgiji je jaKo kriticen. Kralj je nenadorna odpotoval v Ostendc. ker noOe biti priča dogodkom prihodnjih dnij. Vojastvo je na nogah, čete se po- innožujejo. V Bruselju kroži po mestu kavalerija z golo sabljo v eni roki. v drugi roki s samokresom. Med liolavstvo je razdelilo vodstvo soc. dem. 17,000 r e v o 1 v e r j e v. Župan mesta Bruselja je izdal oklie. da se ne smejo zbirati ljudje v gručab po mestu. Vendar se soc dem. za ta oklic ne zmeni, niarveč po mestu se zbirajo velike množice Ijudstva. ki zasramujejo po- licijo in vojaštvo ter uprizarjajo izgrede. Vlada je ukrenila vse v preprecenje naj- hujšega, zlasti je izjmala mnogo tujcev, kaleri so na suniu, da so igrali vlogo bujskačev. Vlada se ne uda revolucijo- nanieinu pritisku in njeii odločni nastop odobravajo prijatelji reda. Kaj prine.-o za Belgijo najbližji dnevi, se no ve, vendar je najgotovejo. da bodo placaü krvttvi racim za to ko- rnedijo le vbogi dolavoi. köhovodje |.»a si kakor vedno, obrisojo brktf. Politični pregled. Državni zbor. V torok jo poslanka zbornioa ilo- : vr.šila razpravo o poračunu naučnega mi- I nisterstva. Ta dan so je oglasil k bes.edi | tudi dr. Ž i t n i k. V svojem govoru onie- | njal je tudi celjsko gimnaziio z ozirom na opazko ministorskega pred»ednika dr. Koerberja. Dr. Žitnik je rekel: Najprvo morarn vsaj krat.ko odgovoriti na izvajanja gosp. min. predsednika od zadnjoga torka glede celjskega vprašanja. Ta izvajanja so na levici povzroeila živahne ugovore. Iz tega pa nikakor ne sledi. da smo inorda Slovenci zadovoljni z odgovorom posp. min. predsednika. Nasprotno: mi se ni- kakor ne nioremo sprijazniti s stališčem vis. vlade v toni vprašanju. G. min. pred- | sednik je izjavil. da glasovanje dne 21. ¦¦ sušca ni prav nic na stvari izpremonilo. j S to mislijo se mi ne moreino strinjati. ' ker glasovanje dno 21. sušea je na stvari j mnogo izpremonilo. Prvič je zbornioa , odobrila postavko v proracuuu za dvo- | jeziOne razrede v Celju. DrugiO je vis. i zbornica odklonila Stiirghovo resolucijo in s tein priznala, da ni govora o razpustu nižje gimnazijo v Celju. Iz tega pa sledi za vlado ustavna dolžnost, da se ne dotika obstoja te sole in tudi ne dovoli, da bi ji drugi majali podlago. Zato bodi visoki vladi reeeno : Mi smo 21. susea zmagali v javneni. po- štenem parlamentarnem boju in te zinage si ne pustimo kratiti. Ako pa se vlada boji, da bi levica vsled tega ustavila par- lamentarno delo, naj vlada blagobotno pomisli. da more isto tudi desnica storiti. Zato ne suite slovenskega naroda v pozi- eijo. v kateri bi moral uporabljati skrajna sredstva. Gospod ministerski predsednik je sicer rekel. da Slovenci sami niso ve- seli tega šolskega zavoda. Jaz ne vein, kdo je to povedal gospodu ministorskoinu predsedniku. Jaz le konstatujem, da je slovenski narod vesel te sole v Celju in da se hoče te sole tudi v bodoče vesoliti. Nočeni in pri tej priliki tudi ne inorem obširneje odgovarjati na izvajanja gospoda ministerskega predsednika, ker smo sedaj že pri ljudskih šolah. Dovolj je, da sein označil v tern vprasanju slovensko stu- lišče, ki je itak sanio ob sebi umevno. To stališee zopet jasno in odločno ozna- čiti je bilo potrebno z ozirom na gotove splelke zadnjih dni. Govornik govori dalje o nalogi ljud- ske sole sploh ter obsirneje o razmerah LISTKK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. - 1902.) (Daljo). Ker je bila pa vecja polroba, jo krenil zdaj ban s svojimi krdeli inesto proti Budapežti, pa proti upornemu Du- naju skoz bakonjsko sumo iniino Gyura (Kab) in Požuna proti Austriji. Dne 6. oktobra je došla vsa vojska v (ogerski) Starigrad (Altenburg) kjor jo poeivala. Državni zbor ogerski je tedaj proglasil Jelacica kot sovražnika mažarske državo; cesar Ferdinand pa ga je iinenoval za svojega namestnika „Alter ego" in po- oblaščenega poverjenika na Ogorskem, Erd61jskem in v sosednjih deželah, kakor. tudi za najvisjega poveljnika vseh tarn postavljenih krdöl vseh strok. Vse to mi je došlo v spomin vozocemu se mimo postaje Velencze, kjer se pa vlak ni ustavil, marveč je dirjal s strahovito naglostjo po vedno ravnem polju proti umuiii {oj perczig ^minuiej. ua toci gre I ena panoga železnice proti severu v Ko- morn; Nomški: Konnnorgon*) je le iz- mišljeno), druga pa nad blatnim jezorom v Vošprin in naprej na vse kraje, dru- žoča so z drugimi crlami. 13a, Ogorska ima gosto železno inrežo in jako nizke päsmone cone („Zonentarife''), posobno za blago. Mouno me je mikalo videti žo onkrat tislo dolgo blatno jozero, nad in pod ktorim jo nekdaj vladal slovanski knez Kocelj po celi Panoniji to stran üonavo, kjer pa zdaj, razun v sonibo- teljski školiji (Stoinatnanger-Zaladska žu- panija) vlada lo mažaršeina. Ko som se vozil 1. 1881 v Bim, se je poljal z monoj tudi noki vrlo naroden župnik iz Bolo- tinčov po imenu: Marko Ž i z e k, ki je pa že pred leti uinrl. Ta mi je s solzami v očeh pravil, kako brezozirno tlačijo Mažari slovenski rod ob Muri; povsod, celo v ljudskih žolah se goji edino le *) Komoni, da jt> skrCiem) iz »Koumior- gi>n*V! Slari vujaki so ros pravili. da jc stal na tnJnJMvi vclik kainnili kip device, ki j« inolela lig(» (z roko) proti sovražiiiku. Kip device pa Pis. I mažarski jezik ^magyar-nyelo!» in da ima slovenst'ina zavotiščo edino le še pri ne- kterih duhovnikih narodnjakih in v ka- toliAkill eeikvah. v slovenskih propovo- dih in službi božji. pa v slovenski raz- lagi krščanskoga nauka. Med tern ko ima slovenščina mod duhovniki in drugimi zavednimi katoličani so edino zavetje*), se pa mažarsko izgojena „in'oligenca" iz kruhoborstva pridružuje mažarski poli- tiki. ter postaja najbujša sovražnica lastnemii rodn, kakor natn je prit-a že spredaj onionjoni Julij VVIasits, (Vlašio) minister vorstva in pouka! Takini nia- žarskim oprodam daje mažarska vlada povsod prednost pri povišanju v službi. Vendar pa je rekel oni častiti mož- župnik, da se bodo prekmurski Slovenci šo kaj casa vzdrževali, ali slednjič bodo niorali lo podleöi prehudemu pritisku, kakor so že morali podleči ostali panon- ski Slovani! V teh za slovensko cuteče sree neprijetnih spominih jo prilomast.il naglič na postajo Lepseny, blizo blatnega *) Vendar šteje soinboteljska nkoiiija 351 ....... . - ." Slovenci! Pi«. I i jezera. kjer se tudi ni nič vstavil, niar- več dirjal naprej proti obrežju tega je- zera, kamor je v svoji naglosti hmali dospel. Krasno je to jezero, ono ineri 6lJ miriainetrov. in z moevirji celö 10. Dolgo je 90 kiloinetrov. široko pa 20 do HO kiloinetrov. Po njem vozijo ladije jadrnice, parniki in eolni; okoli obrožja koder vodi železnična proga. jo voda plitva in semtortje moevirna. Med teni ko je to (doljnje) obrežje prav ravno, je ono onstran strmo ker se nad njim vzdigujejo odrasleki bakonjske sume. Jo- zero je tudi ribovito ^polno in sicer precej dobrih rib), kakor mi jo pravil moj dobri sopotnik in c. kr. stotnik. Seintorlje jih je bilo celo videti, kako so se vspenjale ven nad gladii.o jezora, da sem se tej prikazni čudil. Se lo na po- staji Sio Fök ob 10l/2 uri, se je ustavil nagliO; kajti tukaj jo voliko kopališOe in veliko židovskih palac in letovisjö. Vse polno elegantno oblečene gospode obo- jega spola je tii čakalo vlaka, iz kterega jih je mnogo izstopilo. Med temi sla iz- stnnil» fiuli nm\ snnni.niku žida. OČe ill f kupeju; češ: Til imate naše mažarske v ljudskih šolah v slovenskih obmejnih pokrajinah, O9obito na Korožkem. Ob enem je bila v večerni torkovi seji volitev v kvotno deputacijo, za katero je bil iz skupne zborne zopet določen tudi poslanec Povše. Ko je bil sprejet proračun naučnega ministerstva, prešla je zbornica k obrav- navi proračuna fin. ministerstva. Zbor- nica se že vedno bavi s proračunom I'm. ministerstva. V sredo je zbornica ir iila volitve v delegacije. Izvoljeni so bili med drugimi: za Goriško: dr. An- t o n e 11 i, za Trst dr. Basey i, za Istro Polesini, za Kranjsko dr. Šustersič, za Koroško Do b ern i g, za Tirolsko dr. Kathrein in dr. Gonci, za Solnograd dr. Sylvester. Čehi so si izbrali za Česko: Herolda, Kaftana, Kramara in Pacaka, za Moravsko Začeka itd. Ljudska nernska stranka je po svojem članu HofTmann-Wellenhofu stavila nujen predlog giede odškodnin občinam za vr- šenje poslov v prenešenem delokrogu. Ta predlog ima sicer mnogo dobrega za-se; ali ljudska nemška stranka in ga stavila zaradi tega, ker ima v sebi nekaj dobrega. marveč le zaradi tegaf da zavlačuje pro- računsko obravnavo ter dela s tern sit- nosti vladi in parlamentu. Ta predlog prišel je včeraj na dnevni red in pri tej priliki govoril je Hoffmann proti subven- ciji mestn Praga v znesku 16,000.000 K. Min. preds. dr. Koerber pa je subveneijo zagovarjal. Vlada zoper kmefckl stau? Veliko nevolje je mej prijatelji kmeč- kega stanu prouzročilo neko umirovljenje v poljedelskem ministerstvu. Ondi je bil do zadnjega časa nameščen kot voditelj akcije za reformo žitne kupčije v kme- tijski stroki znanstveno izobraženi sek- cijski svetnik dr. Scheimpflug. Ta mož se je resno zavzel za koristi kmeta tr- pina in je z vso odločnostjo nastopil proti borzni špekulaciji z žitom. S tern pa se je seveda hudo zameril židovskim žitnim špekulantom. Ko je prišel na kr- milo minister Giovanelli, ki baje ni po- sebno odločen mož, so dobivali v mini- stersUu čedaljevečuplivaprijatelji borzne kupčije. Iznašli so nov načrt, ki bi bil v škodo kmetu-proizvajalcu, a v korist bor- zijancem. Zatö so se zastopniki kmetij- stva uprli. Mej temi je bil tudi dr. Scheim- pflug, ki je svoje mnenje odkrito povedal. Vsled tega ga je pozval na odgovor sek- cijski načelnik baron Beck ter mu dal na razpolago: ali stopiti v pokoj, ali pa se podvreči disciplmarni preiskavi. Dr. Schmeipslug je izvolil prvo in šel v po- koj. S tem je ustreženo borzijancem, a kmetijstvu se je vzela jedna najboljših opor in to na onem mestu, kjer bi se tega ne pričakovalo. Razmere v Italljl. Listi poročajo o dosedaj še ne- znanih senzacijonalnih dogodkih v Italiji. V italijanski armadi se je pojavila velika nezadovoljnost vojaštva, katero je v raznih mestih že naravnost odpovedalo pokor- ščino. Prvi vzrok te nezadovoljnosti je slaba prehrana vojakov, slaba nezdrava bivališča v vojašnicah in grdo ravnanje z vojaki. Med vojaštvo je zašel duh so- cijalistične propagande in vojaki smatrajo vojašnice za ječe in vojaško službo za tlako državi. Ta propaganda se širi po vseh oddelkih vojaštva po celi Italiji. Po- sebno pa je vzbudil v vojaštvu jezo namen vlade, da okupira Tripolis v Afriki. Vo- jaštvo se hoče tej nameri naravnost upreti. Razni narodni voditelji nastopajo vjavnih metingih (shodih) proti tej nameri in slikajo nasledke nesrečne abesinske vojne. Jednaki nasledki zadenejo prebivalstvo, akc bi Italija hotela zasesti Tripolis. Za- stopniki ljudstva menijo, da bi vlada bolje storila, ako bi za isti denar pustila obdelovati rodovftna polja v Siciliji. Ka- labriji, Apuliji in v rimskih provincijah, mesto, da se spusti v špekulacijo s Tri- polisom, kjer ni druzega ko nerodovitna puščava; od okupacije pa bi imeli do- biček jedino le vojni in drugi liferantje, kakor je bilo to z Abesinijo. — Da bi se vlada izognila možnim eventuvalno- stim, je sklicala k orožnim vajain velik del rezervistov in 17 rekrutnih oddelkov pod zastavo. Ima pa s tern še baje neki drugi namen. Umor ruskega minlstra. V torek dne 15. t. m. se je izvršil v Petrogradu umor iz maščevanja na ministru za notranje stvari, Sipjaginu. 0 priliki zadnjih dijaških nemirov lanskega leta v Kijevu je bil kaznovan visokošo- lec v Kijevu, Balšanev. Zaradi tega se je hotel maščevati nad ministrom notra- njih zadev, kar je tidi izvršil v torek popoludne. Preoblekel se je v uniformo ruskega adjutanta ter prieakal v veži palače državnega sveta Sipjagina. Ko je notranji minister došel, izroei mu Bal- čanev neko pismo; minister seže po pismu, pri tej priči pa vstreli Balšanev petkrat nanj z revolverjem. Minister je bil takoj mrtev. Vojna v južnl Afrikl. Ceravno še vedno vihrä boj na bojnem polju v južni Afriki, vendar po- ročajo listi, da so mirovna pogajanja stopila v resen štadij. Angležki listi ob- javljajo vest, da sta si obe stranki iz- brali za kraj pogajanj Preiorijo, stolno mesto Transvaala. Tija so se baje s po- sebnim vlakom odpeljali burski voditelji: predsednik Stejin, Schalk-Burger, gene- rali Botha, Mayer, Delarey in Dewet. An- gleže zastopata lord Kitchener in kapski gaverner Millner. Med Londonom in Pre- torijo igra neprenehoma brzojav. Kralj Edvard je v neprestani dotiki s koloni- jalnim ministrom Chamberlainom in voj- nim ministrom Balfourjem. Poslednji je izrekel nado, da se pogajanja dovrše z dobrim vspehom, — ako pa bi to ne bilo mogoče, se bode morala vojna na- daljevati in skončati, naj stane kolikor hoče. — No, to si bodo v Londonu pač premislili, kajti vojna stane že da- nes 160 milijonov funtov šterlinov t. j. že nad dve milijardi kron. — Ali mej t^m se vrse boji na vseh koncili in krajih in vojni vspehi so vča- sih na jedni strani, včasih na drugi vendar imajo Angleži vedno več izgub ko Buri, kar je naravno, ker je njih vo- jaštvo nevajeno podnebja, nevešče kraja in skrajno utrujeno in demoralizovano. Domače in razne novice. „Goriška ženska podr. dražbe sv. Cirila in Metoda" priredi dne 20. t. m. v dvorani Gorške čitalnice" v prid narodnemu rfO.otvu svojo letošnjo besedo, z blagovoljnim sodelovanjem ča- stitega čitalniškega pevskega zbora. — Spored : 1. Fr. Gerbič: „Moj spominek"; mešan zbor. 2. B. Smetana: „Hubicka1, duo za klavir in harmonij iz istoimne češke opere. 3. A. Nedved: „Tvoj mirni čuvam stan", samospev za sopran. 4. „Svatje na poti iz eerkve", živa slika, prizor iz življonja starih Gorenjcev. 5. Fr. Abt: „Slavnost na kraljevetn dvoru"; ženski zbor s klavirjem iz uglasbene pravljice „Pepelka". ti. Fr. Prežeren: „Krst pri Savici", dramatiziral Jos. Nolli, zživimi slikami. — Osebe: Deklamovalka uvoda. — Črtomir. — Bogumila. — Du- hoven. 7. A. Nedved: „Zvezdiu; mešan zbor. Začetek ob 87a uri zvečer. — Vstopnina 1 krono; za šolsko mladino 40 vin. Sedeži: I-1I vrsta (na divanih) po 2 K; — IH-IV rrsta 1 K 50 vin. V-1X vrsta na stolicah 1 K; Ostali sedeži 40 vin. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnja clva dneva pri čitalničnem čuvuju in na večer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici. Listki za sedeže se obdrže, vstopnice se pa oddajo v sobi pred dvorano. Biagosrčni darežljivosti deležencev in zadržanih vabljencev se priporoča Načelništvo. Umrl je v četrtek dop. tukajšnji odvetnik dr. Angel Canetti, star 54 let. •j* Pater Ladislav Ilrovat. — V Novemmestu na Dolenjskem je umrl v pondeljek 14. t. m. pater Ladislav Hrovat, c. kr. gimnazijski profesor v pokoju in sloveči slovenski pisatelj. Rojen je bil 20. marca 1825 v Zgornjem Tuhinju pri Kam- niku. Po dovršenih 6 latinskih šoiah je šel v samostan, kjer je bil 1. 1849 po- svečen v mašnika. Po dokončanih študijah so ga poslali na Dunaj, kjer je naredil srečno izpit iz klasične filologije. Že leta 1854 je prišel na novomeško gimnazijo, in se tarn iskreno posvetil profesorskemu poklicu. Podal se je kmalu na pisateljsko polje in je spisal več jezikoslovnih in tudi drugih samobtojnih del. Posebno ga je zanimala staroslovenščina. Pater Ladislav je bil med prvimi, ki so orali ledino na slovenskem slovstvenern polju. Najvecjo zaslugo si je stekel s svojo „Slo- vensko-latinsko slovnico za slov. mladež". Bil je 36 let profesor in je bil za svoje zasluge odlikovan od presv. cesarju z zlatim križcem. Pokojnik je vzbujal v vsakomur navdušenje za mili naš materin jezik in ostane kot učitelj in prijatelj vsa- komur, ki ga je poznal, v neizbrisnem spominu. Večna luč naj mu sije! Slo- venski narod pa mu ohrani hvaležen spomin. Moiisgr. dr. Fr. Nagl — tržaski škof. — Uradna „Wiener Zeitung" ob- javlja iinenovanje msgr. dr. N a g 1 a za škota tržaško-koperskega. Rajši z „Lego4- nego z Av- strijo ? — Nek tuk ajžnji slovenski(?) list se drgne ob dopis, ki nam je došel od nekega slov. korminskega volilca, v katerem dopisu povdarja slovenski voli- lec, da četudi v Korminu odločujejo le Lahi, vendar se spodobi, da slovenski volilci podpirajo avstrijski in krščan- ski mislečo stranko, ne pa nasprotno. Omenjeni goriški list pa svetuje Bricem, naj rajši ne gredo volit, kakor da bi podpirali poštenejo in avstrijski mislečo ital. slranko. Ali smo že res tako vrlo napredovali, da stoje slovenski časopisi v očitni službi židovsko liberalne ital. propagande ?..... Častitamo ! Iz Brd nam pišejo : Laška „Lega" ima v Brdih tri agente in ^icer v Medani nekega Henrika, v Vipolžah nekega An- tona, na Dobrovern pa nekega Jožefa. Ti trije možakarji delajo na vse kriplje za Naglosovo stranko, torej za „Legino" stranko in za stranko, ki bi najrajša vse Slovence potopila v žlici vode in ki pre- ganja vse, kar je avstrijskega mišljenja. Brici, opozarjarno Vas na te možakarje in Vas svarimo, da se nikakor ne daste vjeti ob prihodnjih občinskih volitvah v Korminu na njih limanice, pač pa, da podpirate pošteno avstrijsko korminsko stranko. Židovsko-liberalno-socijalistična ital. stranka pošilja na razne osebe grozilna pisma. Elektrinia razsvitljava. — 24. t. m. bo obhodila. posebna komisija naše mesto, d;i pregleda ulice in trge, pokaterib se ima upeljati eleklrična razsvitljava ter da sprejema morebitne ugovore strank proti napravam te razvetljave. Ogenj. — Včeraj zvečer okolo 6 ure je začelo goreti pri izvoščeku Ušaju na tižaški cesti. Vnela se je neka slama pod lopo, stoječo blizu hleva. Prihiteli so hitro na pomoč brambovci iz bližnje vo- jašnice in ognjegasci in posrečilo se jiin je, da so ogenj kmalu udušili. Škode baje ni bilo posebne. Goriško vinarsko društvo. — Odbor, ki se je bil izvolil na shodu goriskih vinogradnikov dne 27. febr., je že sestavil pravila za vinarsko družtvo. V kratkem se skliče ustanovni shod. Zblaznelec umrl. — V tukajšnji bolnišniei je urnrl te dni zblazneli kam- nosek France P u r i d iz sežanskega okraja, katerega so prepeljali v norišnico dne 31. decembra 1900. Znorel je vsled ljubosumnosti proti svoji ženi. V tej svoji strasti in blaznosti je v svojem kraju ranil več oseb, predno so ga prepeljali v no- rišnico. Ta nesrečnež je bil najnevarnejši norec v tukajšnji norišnici. Posrečilo se mu je tudi dvakrat uteči iz norišnice; ker je bil jako močan, je z rokami zrušil zid in ušel. Pri neki drugi priliki se mu je posrečilo na način. divjakov z drgnenjem lesa ob les, da je napravil ogenj in res zažgal svojo slainnico in je tudi hotel zažgati vso norišnico. Pazniki so seveda pravočasno zapazili njegovo vedenje in so mu preprečili namero. Okraden. — Neki Jože Erjavec je bil v torek na Goriščeku v družbi no- vincov. Pri tej priliki mu je nekdo po- tegnil iz žepa mosnjiček, v katerem je bilo 21 kron denarja. Tatu niso še našli. Ne nosile na trg pokvarjenega mlekft! Neko J. G. iz Solkana so obsodili na 6 dni zapora, ker je prodajala pokvar- jeno mleko. Prvi špargeljni. — 4 t. m. prinesli so na trg prve špargeljne in sicer 5 ki- logramov, prodali so jih po 3.50 K kilo.; 5. t. m. 25 kilg. po 3.20 K; 6 t. m. 50 kilg. po 3.60 K; 7. t. m. 60 kilg. po 2.80 K; 8. t. m. 80 kilg. po 2.40 K; 9. t. m. 70 kilg. po 2.— K; 10. t. m. 80. kilg. po 1.80 K; 11. t. m. 100 kilg. po 2.10 K; 12. t. m. 2 kvintala po 1.80 K; 13. L m. 2l/.2 kvint. po 1.80 K; 14. t. in. 6 kvmt. po 1.70 K; 15. t. m. 7 kvint. po 1.30 K; 16. t. m. 12 kvint. • po —.80 K; 17. t. m. 14 kvint. po —.80. K. Izpred sodteča. — V pondeljek je bil obsojen 23 letni Evgen Franceschin iz Bilj radi žaljivih izrazov proti kato- liški veri na 1 mesec" zapora. Zagovarjal ga je dr. Tuma. — Jožef Cigoj je bil obtožen zaradi nespoštljivih izrazov na- sproti Nj. Velič. Bil je oproščen. Zago- varjal ga je dr. Franko. Včeraj pa sta bila obsojena 30letni Alojz Trevisan in Egidij Gociancig, časnike. ako bi se hoteli učiti našega melodičnega(?!) jezika, ter s pozdravom: „lšten Önnel"! (Z Bogom ostanite!) sta se pomešala med ostale potovalce, gre- doče v bližnje blagovaliače: Etterem Sio-Fök. Gostilna Sio-Fök). V začetku ali na vzhodu je to je- zero bolj široko, potem se zožuje. Na- «proti Sio-Föku onstran jezera je zopet drugo znamenito kopališče Balaton-Fü- red. Malo proti zahodu je jezero ožje, ker isto čini nekak zemeljski jezik, sredi kterega je trg Tihäny, kjer je stal nekdaj slovenskega kneza Kocčlja obzidan grad. Povsod je videti nasprotno obrežje po kterem in nad kterem so posejane vasi in bele katoliške cerkve. Celi dve uri smo se od Sio-Föka vozili vedno blizo jezerskega obrežja, ki je polno lepih Je- tovišč in kopališčnih kolib na kolih blizo obrežja, v plitvih krajih jezera. — Vse obrežje je ravno; semtertje rastejo bujni vinofjradi, sadonosna drevesa in žitne njive, ki so bile ravno požete. — Kar me je pa poleg te raznovrstnosti še po- sebno zanimalo, bile so ob obeh straneh HBIU UIIV1VI ti JliATlAlIll 'VJVTJCIII, UaiJO | cede na pol divjih bivolov z nekako neotesanim truplom in tumpasto glavo. Ti bivoli imajo navado, da si izkopajo po močvirju jame, da se v njih blatu valjajo. Njih meso ni nie kaj vžitno, pač pa je mleko njih krav dokaj tečno, kakor mi je pravil moj dobri sopotnik, s kte- rim sva se od Sio-Foka v kupeju sama vozila do Pragerskega. Konjskih čed pa je bilo ie malo videti, ker so jih baje veliko že pokupili Angleži za svojo ne- človeško vojno proti hrabrim Burom v južni Afriki. Po jezeru je plavalo sem- tertje raznih povodnih ptic in žerjalov, kakoršnih nisem äe dosihmal videl, ki pa se niso nie kaj bali vlakovega ropotanja, marveč so iiiirno plavali in letali sem- tertje, iskajoče si v jezerski vodi in v močvirju svoj plčn. Tudi sva se z gosp. sopotnik,om pogovarjala o raznih raz- merah, ki viadajo zdaj na Ogerskern. Med drugim mi je pripovedoval, kako mora potnik tudi na železnici paziti, da ga ne okradejo. Posebno je to bolj ne- varno v južni Ogerski, v nekdajni voj- vodini in Banatu, kterih imena pa so guuiiua „iiiegaiuinanm magyarorsaga" i • Večkrat je namreč slišati, kako so bili okradeni veletrgovci vračajoči se z žitnih in živinskih sejmov. Tu vstopijo v vlak lepo oblečeni gospodje in ženske dvom- ljive cene, ki napeljujejo one, pri kterih slutijo veliko noveev, h hazardnim igrarn, pri kterih jih navadno dobro oskubijo; a če to ne gre, pa jim ponudijo neko dobro pijačo, ktera jih pa tako omoti, da kmali zadremljejo. V temstanju pa ti prekanjeni goljufi istim spraznijo žepe in listnice ter jo potem, ko so to srečno opravili, popihajo iz vlaka brž na bližnji postaji, (allomašt maž.) da ni za njimi ne duha ne sluha ! Da res, „extra Hun- garim non est vita itd." V takih pogo- vorih sva po dveurni vožnji poL ? tega idiličnega jezerskega obrežja pela konec jezera, kjer je postaja: 'a aton Szent-György in kjer se je via.; ustavil komaj „kettö perc/Jg" ali 2 minuti, v toliko, da je bilo videti onstran tukaj že ožjega jezera veliki trg Keszthely, če- gar hiše stoje po obronkih odraslekov bakonjskega gojzda z veliko be!o cer- kvijo in visokim stolpoin. (Nekdo bi se jerKve Äz-aamnja nase suznosu', an i kali?!) Ta trg je zdaj zaradi tega zna- menit, ker je rojsten kraj sedanjega oger- skega Primasa. ki je vvrščen kot kardi- nal rimsko-katoliške Cerkve po številu 16i. — On je reda sv. Benedikta, rojen v Keszthely u, v vešprimski škofiji dnö 12. febr. 1832; kardinal pa je postal 16. jan. 1893; tedaj ima zdaj ravno 70 let. Ime mu je : „Vaszary Ferencz Kolos" ali Vaszary Franciscus Claudius. V Rimu ima svojo kardinalsko cerkev sv. Silve- stra in sv. Martina. On je pristen Mažar po rodu in mišljenju, kar so navadno tudi ostali mažarski škofje in duhovščina, kakor sem moral to slišati; kar pa ne more biti v prospeh katol. cerkvi; zlasti ne tarn, kjer so druge politično tlačene narodnosti, kakor je to na Ogerskem. Žalibog, da pri Mažarih se še vedno tudi v djanju ravna po sramotni mažarski prialovici: „Toth nern ember", da „Slo- van ni človek !" Katoliška cerkev pa je že po svojem namenu in bistvu pribeža- lišče in zavetnica vsih zatiranih. Kdor dela drugače, bodisi kdor koli, greši in je nevreden ud te dobre Matere Cerkve! oba iz Gorice. Prvi na 7 mesecev ojstre ječe in drugi na tri tedne zapora. Obtožena sta poleg drugega da sta na Velikonočni praznik na postaji v Zagraju vpila ,.Proč z duhovni!" „Proö z duhovsko kapo!" „živio Asino!" in „živio socijalizem !•' Bresadoia novi mestnl inzciwr. — Mestnim inženerjem v Gorici je ime- novan neki Bresadola, južni Tirolec. Nesreee. — 27 letni zidar France Prinčič iz gorenjoga Cerovega je peljal voz apna po jako strrnorn in slabern potu. Po nesreci se zvrne voz nanj ier ga tako močno poškodujo po obrazu in na hrbtu, da so ga morali prenesti v bolnišnico. 91 letni kinet Janez Ilrovat iz Do- bra velj pri sv. Križu je gonil voli, ki so peljali voz gnoja. Na nekem mestu se starčku spodrsne in pade; voli so vlekli voz dalje in kolesa so mu šle čez levo nogo, katero mu je popolnoma strlo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. 48 letni France Podbr.šček iz gor. Vrtojbe je bil s tovariši v neki krcmi v Gorici. Ko izpije, vstane in se napoti proti domu po vrtojbenski cesti. Med po- toin se mu zavrti v glavi in pade, pri tej priliki se še precej vdari na glavo; vendar se pobere in gre počasi dalje; ko pride dornov, pa se zopet opoteče in pade, tu se je pa udaril tako budo na glavo, da so ga morali prenesti v bol- nišnico. 43 letni Anton Pušnar iz spodnjega Cerovega, je vozil gnoj na polje. Na ne- kem kraju pa je bila pot tako strma, da voz uide navzdol. Pusnar je botel voz zadržati, pri tern pa pade podenj in se močno pobije po glavi, zloinil si je tudi nekaj reber. (irozen uinor. — V Saležu pri Zgoniku na Krasu se je dogodil v pone- deljek 14. t. in. grozen uinor. ;j8 letni vdovec Janez Škerk je ta dan zjutraj ob 8 uri z dolgirn nožeui večkrat prebodel svojo 25 letno „nevesto", (ženo svojega sina). Vzrok groznemu urnoru so bili vedni prepiri v hiši. Oznanilo. — V smislu §. f>8 za- kona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 se register o občni pridobnini, zadevajoč odmero za priredbeno dobo 1902-1903 za sledeče davčne skupine: II. razred: Okraj trgovinske zbornice Goriške-Gradiščanske, III. in IV. razred: Gorica-mesto, III. in IV. razred: Gorica- dežela, lahko vpogleda po dotičnih dav- enih zavezancih, in sicer pri davenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva (Via Teatro 5. 1. nadstr.) ob uradnih urah skoz li dnij od 22. aprila 1902 naprej. Letošnja pom lad se je prikazala v prav prijazni podobi. Vse tako bujno zeleni in cvete, da je veselje. Sadno drevje, zlasti češnje in češplje je kar zagrnjeno v jeden cvet. Kamor pogleda oko, vse je v cvotju in goriška okolica in bližnja Brda so podobna cvelocemu raju. Ako ne pride kaka nesreea. bode tudi letos mnogo košeenega sadja,češenj in češpelj; pa tudi jabolka in hruške dobro kažejo. Merkneuje lune. — Dne 22. t. m. mrkne luna popolnoma. Popolno mrk- nenje bo trajalo od 710 min. zvečer pa do 8-35. Mrknenje neha ob lO!55 po noči. Videlo se bode nekoliko tudi pri nas. — Važno za podkovače, — C. kr. namestništvo je ustanovilo posebno ko- misijo za izpraševanje podkovačev. Kdor želi delati izpit, naj se oglasi do konca m eseca maja ali novembra pri namest niätvu. Stara in era In vaga pr^pove- dana. — Trg. ministerstvo je izdalo na- redbo, vsled katere se ima kaznovati kolikor kupce toliko prodajalce, ki bi prodano ali kupljeno blago tehtali po funtih ali merili po bokalih. Za gospodarski napredek Dal- inacije. — Društvo za napredek Dai- macije je imelo nedavno temu svoj VII. občni zbor na Dunaju. Zbora se je ude- ležil ministerski predsednik dr. plem. K o e r b e r, železniški minister Witlek, novi namestnik dalmatinski baron Handel in mnogo odličnih oseb. Predsednik dru- štvu grof Harrach je slikal gospodarski položaj kršne Dalmacije in naglašal, da je društvu naloga zbuditi zaniinanje kul- turnega sveta za Dalmacijo. Naloga dru- ätvu je še osobito ta, da stopi v zvezo s prebivalstvom vse Dalmacije v svrho pomoči na gospodarskem polju. Clan Deskovič je v krasnem govoru opisoval stanje in potrebe cele dežele in stavil zahtevo, da društvo ne pušča v nemar priprostega ljudstva Dalmacije. Prvo, kar bi moralo društvo storiti, bila bi perma- nentna (trajna) dalmatinska razstava na ,il]J.n,aJ%uJ^^jelflr^aimprfe;diog7rea^"f ?ednika bode društvo delalo na to, da izda natančen opis vseb razmer Dalma- cije, ker brez tacega dela nf mogoče do- biti toene «like o tern, kako naj se obrne denarna podpora. Društvo se je konstituiralo in si izvolilo i za nadalje svojim predsednikom grof'a llarracba, grola Landskrona, 1. dr. Ivčeviča II. pod- predsednikoni. PoiMMii('(3vantje slov. Štajerske. — Deželni Solski svet štajerski je dovo- lil trgu Ljutomer nem.ško šolo; doscdaj je bila tani slovensko-nemSka ali utra- kvistična .sola za Ljutomer in okolico. Ustanovitev nem.ške sole v okraju z ma- lone izključno slovenskim prebivalstvom more biti ustanovJjena jedirio le s po- nemčevalnim namenom in ta narnen irnajo pangermani s slov. Štajerjem od Celja pa do Gradca. Kako se skrbi za slovcnske in iieinslio sole na Stajerskem. — V Feldbachu, v tem srednje.štajerskem me- stecu, so dobili že pred 10 leti poleg petrazredne deške, tudi petrazredno de- Idiško šolo. — Sedaj pa je izdan ukaz naučnega ministra, s katerini se dekli^ka .šola razpušča, ker ji primanjkuje učenk. Združila se bo z deško solo, pa s"e bodo razredi vcdnö na pol prazni. Na Sp. Šta- jerskeni pa inorajo imeti vkljub prošnjam in pritožbani razredi üez 100, da do 150 učencev. Društvo,,Zvezda". Odbor družtva ,.Zvezda" na Dunaju uljudno naznanja, da bode rneseca maja 1.1. Še le drugo nedeljo, to je 11. maja dru.^tvena zabava s kon- certom in sieer v dvorani ,,K(jssource'1, Dunaj, I. Heichsrathsslrasse .štev. 3 — (za palačo državnega zbora). Rlesec ju- nij, julij, avgu.st bodo drustveni popolu- danski izleti in sicer: 1. V Marija Knzers- dors, v nedeljo 1. junija — z južno železnico (Südbahnhof — do postaje Brunn-Marija Enzersdorf) - sestanek in koncert v Alarija Enzersdorfu. v restav- raciji ,.Zum Schottenhol'-, Hauptstrasse 1"; -— iziei. vodi g. Drag. Dolenc; 2. v über St. Veit, v nedeljo 0 julija, z inestno železnico (Stadtbahn) — sestanek in kon- cert v restavraciji ,,Zur Einsiedelei" — (v XIII. okraju, ,.Stock im Weg1' št. 1); — izlet vodi g. Rudolf Malič; 3. Irenen- thal, v nedeljo H. avgusta — vozi se po zahodnji železnici ^VVestbahn) do postaje „Unter-Tullnerbach" ; sestanek in koncert v revstaraciji g. Antona Kunzl, v Irenen- thal-u ; izlet vodi g. Vinko Krusie. Se- stanek bode vsakokral ob 4. uri popoludne v naznanjenih restavracijah. Od meseca septembra t. 1. počenši bodo društvene zabave zopet na Dunaju, v dvorani „Ressource", I. Reichsrathstrasse Zt. 3, in sicer vsako prvo nedeljo vsakega meseca (7. septembra, :'). oktobra, 2. novembra, 7. decembra i. t. d.) Ker je drustvu „Zvezda" namen: izobrazba, zabava v pristno siovenskem duhu ter podpiranje udov, kar dosezaj društvo s predavanji, podukom v raznih strokah, petjem, glas- bo, gledališkimi predstavami i. t. d., oklenilo se je „Zvezde" toliko vrlih Slovenk in Slovencev na Dunaju in okolici, da je dosedanja dvorana postala pretesna. Odbor je zato oskrbel večo pa tudi lepšo dvorano. Da bode ta polna, prosi odbor, da društvu ostanejo zvesti vsi dosedanji udje in da pridobi vsak ud se po enega ali vec udov za društ- vo. Na ta način bode ,.Zvezda" še bolj prospevala pod zmagonosnirn praporom: Naprej zastave Slave! Odbor društva „Zvezde" na Dunaju. Lepe reel ^z blažene Italije. — Turinski listi pripovedujejo, kako so tani redarstvene oblasti prisle na sied veliki družbi tatov, katera je izvršila ne- številno tatvin v tem rnestu. Ta družba je „delovala" pod naslovom nekega — postavno dovoljenega društva. Društvo je imelo svojega predsednika, svoj odbor, ki je izdeloval načrte za tatinstva. Člani drustva so se morali v vsem pokoriti naredbam odbora. Društvo je seslojalo iz možkih in ženskih članov vsake starosti. Ženske so imele nalogo, stopati v službo v hiše kjer se je hotelo pokrasti in so dajak tatovom pouk o hišnih raztnerah. Ts družba je štela več sto članov in imela posebno krčrno za sestanke, kjer je pred- sednik delil med clane— „uisti dobicek" Policija je dosedaj zaprla 40 članov druge pa že išče. — Tako je v blaženi Italiji Kraljlca Natalija katoli^auka — Parižki listi proročajo, da je srbskf kraljica-udova Natalija prestopila iz pra- voslavja h katoličanstvu. Ceremonijo pre- stopa je izvršil župnik cerkve de Notrt Dame v Parizu v pričo abö Brebiona in markija Castrillo. Kraljica se v naslednjil dneh poda v Rim k sv. Ocetu. — Nekater znanim francoskim dostojanstvenikom. SaiTif»inoi* odvetmškega kandi- data. — Pri Zidanem Mostu se je te dni ustrHil koncipijfiit Ijubljanskega advokata dr. Valenčaka, dr. Šumer. Na vizitki, ki so jo naSli pri njem, je bilo zapisano „nepoboljšljiv pijanec". [Jzrok samomoru pa so bili baje razni dolgovi. Nov kardinal. — Iz BudimpeAte se poroča, da bo baje skoro imenovan kardinalom zagrebski nadškof dr. Juraj P o s i I o v i 6. To bi bilo nekako zado- äü-enje glede zavoda sv. Jeronima. Potujčcvanje Bosne in Herce- goviin». — l'prava zasedenili dežel inenda rada vidi, če slovansko prebival.-tvo za- pušča rodno zemljo ter dela tako pro- stora novim na.seljencem Nerncem in Mažarom. Pri.^lo je že tako daleč, da sta že obe pokrajini posuti z nemškimi in ogrskimi naseljenci. zlasti Židi. Zdaj pa je uprava posegla celo tako daleč, da je izrekla naredbo, da se vsakemu, ki bi se tudi le zač-asno mudil v tujini, odvzarne domovinska pravica. Nedavno sta bila na ta način dva srb.ska bega, ki sta se mu- dila nekaj časa v Garigradu. iztirana čez mejo. .llrtvecu prebodll sree z vilanii. — V Karansebesu na Ogerskem so ne- znani storilci po noči odkopaii grob ne- davno umrlega vaškega notarja A I e k- s a n d r a P o p o v i c s a. Odprli so rakev in mrtvecu z železniini vilarni prebodli srce. Storili so to njegovi sovražniki, ki so se v svoji babjevernosti bali. da bi se umrli notar kot vampir ne povrnil med nje. Meten deček večkraten m(»riiec. — V Draždanih je dognalo sodisče, da je sunil 9letni sin nekega cestnega po- metača tekom dveh Jet 2 dečka in 1 de- klico v Labo, in so vsi trije utonili. Deček je menda kriv tudi še drugih zavratnih umorov. Xapaden je bil pred oltarjem. — V Italiji v vusi Sappada Agordino so nasli posestnika Valta obešenega pred njegovt» hisü. Skoro pa so dognali. da se ni sarn obesil. Bogatega Vaita so zločinci zahrbtno napadli v kaoelici pred oltar- jem ter ga pobili na tla, potem so ga pa nesli na dorn. da jim pokaže težko ra- njeni Valta svoje zaklade. Pot od kape- lice do njegovega doma je bila vsa okr- vavljena. Potem so Valta ubili in obesili pred hišo. da bi Ijudje mislili. da se je bogati starec sum obesil. (iro/.en rupar pred sodisfem. — Te dni stoji pred porotnim sodiscem v mestu Lucca v Italiji glasoviti ital. ropar Musolino. K tej obravnavi je doslo 40 Oasnikarskih poroeevalcev. 10 advokatov zagovornikov, dva državna pravdnika. trije civilni zagovorniki in 186 prič. Proti Muso- linu je vloženih 18 obtožb radi raznih zlo- činov. Res, „slaven" obtoženec! Vseslovauska umetuiška in in- dustrijska razstava v Potrogradu. — Meseca februarja prihodnjega leta name- ravajo v Petrogradu otvoriti vseslovansko umetniško in industrijsko razstavo, za katero je bilo že lani določeaih 30.000 rubljev. Na tej razstavi sodeljujejo le bal- kanske države Srbija. Bolgarija in Črno- gora. Predsednik začasnega pripravljal- nega odbora je grof Nikola PavJovič Ignatijev. Koliko je iniela Rusija stroskov in dohodkov v letn 1901. — Redni doliodki Rusije so znašali v tem letu 1.798,656.000 rubljev. Redni stroški pa 1.561.725.000 rubljev. Izredni dohodki so znasali 163.677,000 rublj., izredni stroški pa 169.074.000 rubljev. Beliiijska kraljica je nevarno zbo- lela. Iz Bruyelja so odpotovali trije zdrav- niki v Spaa, kjer kraljica prebiva, da ob- državajo konzilij o njeni bolezni. Velika knoiiinju in dijak. — V petrograjski aristokraciji gre — tako po- ročajo neki listi — od ust do ust sen- zacijonalna povest, katere glavna junaki- nja je velika kneginja Jelena, hči earje- vega brata. Veliko kneginjo so hotel dati generalu Viktorju Napoleonu, po- tomcu velikega l'rancozkega cesarja Na- poleona I., ali ona ni mogla zupopast zakaj n»j bi se pokorila dvorni etiketi ko je naklonjena ubogemu dijaku. Ker je vedela, da car no privoli v njeno zvezo pa je poiskala drugo pot, da doseže eil, svojega srea. Predlagala je dijaku, da b pobegnila v ino/emstvo, kar je dijal kajpada takoj hotel izpeijati. Ali bih nista dovolj previdna in redarstvo ju j< zasačilo v Varšavi. Tu so ju locili: kne ginjo so odvedli nazaj na dvor, dijakj pa — v Sibirijo. Top razletel. — Na angležk vojni ladiji „Mars"4 so se delali streln poskusi s topovi „Barbette" kalibra IS palcev. Pri tej priliki razpoci jeden takil topov in je ubilo 2 castnika, 8 pomor 1 v' 'xwv iicittVXCV lKgUDUO üeiO. — I Ladjedelnica Howald & Cornp. na Reki je ustavila delo, ker jej je ogerska vlada odrekla nadaljnjn podporo 20.00a živila to je kruh in meso, to opažamo vsaki dan. Da so se pa v teku 55 let tako po- dražila kakor vidimo iz nastopnega, ne bi skoro človek verjel ko bi ne bilo tis- kano v neki vojaški okrožnici biv.se ».Ge- neral komande" v Zagrebu iz I. 1847. po kateri se vstanovlja sledeči eenik kru- ha in mesa: En funt dobre govedine 4 novčiče in pol, 1 funt t^letine 6 nove-.. 1 funt sveže slanine 8 novč.. 1 funt pvin- skega mesa 3 novč.. 1 funt fine moke 3 nove.. slabejše 2 nove. Hieb kruha v teži 1 funt in 28 lot. 6 novcev. 1 hieb čr- nega navadnega kruha, ki je tehtal tri funte, ö novcev. Če je bilo temu tako, imajo prav na.si stari ljudje. ki pravijo da je bilo enkrat lep~e na svetu. nego dandanes. I Kako zb(»ljš«'iti vodo v vodnjakih. — Često se pripcti da postane voeia v vodnjakih kalna, ali da dobi zoprn okus po gnjilobi ali zemlji. V prvi vrsti se moramo prepriOati, ako je v vodnjaku kaj lesa. če je isti morda gnjil da se nadomesti z novim, ker ničesar se voda bolj ne navzame kakor gnjilega lesovja. Ali pa so pokvarjenosti vode kriva morda tla ali stene v vodnjaku, ki so vsled časa postale nesnažne. Treba je stene celoma očistitt in dno posuti kaka dva centimetra na debelo z apnenim prahom. Drugi dan izprazni se mej tem vod- njak zopet celoma ter odstrani oni apneni prah iz njega. tako da je vodnjak popol- noma snažen. Sedaj pa se nasuje na dno 10—20 cm. na debelo navadnega drvenega oglja katerega se pokrije z ravno toliko lego navadnega drobnega kamenja. Na zadnje položi se kake 2—3 kose kamenene soli v vodo. Čez par dni bode voda celom.t čista in sveža, brez kake napake. Ednokratno Ciščenje na ta nacin zadostuje za celo leto. Le kjer bi bilo po- sebno slabo, moralo bi se storiti dvakrat v letu. Dirka s smrtjo. — Jednak slučaj kakor je sledeči, se je še malokdaj pri- petil v zgodovini amerikanskih železnic : Po Baltimore & Ohio Southwestern progi med postajama Shoals in Washington sta se pomikala dva hitra tovorna vlaka. ! Vlak št. 33 je bil v Shoals ko je dobil 1 povelje. da naj odrine naprej ker je proga zanj prosta in da nasprotni vlak št. 50 čaka nanj v Washington. Ktnalu za tem pa je vlak st. 50 dobil novo po- velje, naj odide ker Oaka nanj vlak št. 33 v Shoals. Naravno je, da bi se bila zvecer r ta dva vlaka zaletela drug v druzega in da bi bila nesreča noizogibna. Tu pa je postajni načelnik v Washington zapazil pomoto, hitro odšel na tir ter tain vkazal premikalni lokomotivi naj zdirja z vso močjo za tovornim vlakom. Strojevodja je uvidel za kaj se gre in zakuril je lo- komotivo na vso moO. Deset mil) od Wa- j shingtona so šele zagledali rdeOe luci na kabusu tovornega vlaka. Kmalu so bili ,' skupaj. Tovorni vlak je dobil znamenje naj zapelje na stranski tir postaje, katero j so ravnokar in kakor po naklučju dosegli. I Ni bil še dobro na tem tiru, že pridirja . nasprotni tovorni vlak z vso hitrostjo na posiajo. Preprecena je bila luida ne- ., sreča. — Železniška družba golovo ne "_ bo pozabila obdarovati vrlega postajnega načelnika. Cndi'ii bolnik. — Nedavno je bil iz neke bolni^nice v azijski Rusiji od- ! puščen Ouden bolnik, po stanu železni.ški ^ delavec. Trpel je od redke bolezni, zvane maladie des tisc. Njena lastnost obstoji 1 v tem da bolnik nehote oponasa dejanje I ka^a'^aslja" tudi"bolnik, alco 'kdo joka, I preliva tudi bolnik soize; ako kdo je v njegovi navzočnosti, začne tudi on jesti itd. Ali ta bolnik oponaša tudi živali! Ko čuje lajanje psa, laja tudisam: ako poje petelin — začne tudi bolnik kikirikati. V bolnišnico je tega bolnika dovedla raz- posajenost njegovih tovarišev. katerim je njegova bolezen služila v zabavo. Na- vadno se jih je zbralo dosti okrog njega in vsak je proizvajal drug glas in drugo delal. In bolnik se je mueil da bi vse oponaSal. V bolnišnici niu niso mogli poinagati, ker znanost ne pozna nikakega pripomocka zoper to čudno bolezen. Ta nesreeni elovek se je zopet povrnil k svojemu poslu, da bode zopet v zasnieh in zabavo objestnih in hudobnib ljudij. Bolnik je star 3f> let in drugače povsem zdrdv. Slucaji te bolezni so redki; najveO se jib dobi v severni Sibiriji, v jakutskeni okrožju in na Amuru. Tolmači se z vplivom puste in nirtve sibirske prirode na elo- veka, zlasti po zimi, kadar bre/.krajne snežne in ledene poljane kar prevzamejo človeka. Avstralski castuiki v Južni A- fpiki — inorilt'i. — Londonski „Morning Leader" poroča, da je bilo več avstriilskih častnikov obsojenih v jeeo ali v izgnan- stvo, ker so ropali in morili Bure in Burke. Najveeja zločinca pa sta bila po- ročnik Hancock in pa še neki stotnik Morant, ki sta postrelila v zabavo več za- morcev tercelonekaj mož lastnega polka, takozvane Bushveldt Carbineers. Hancock je izvedel, da je deset Burov na poti v Pietersburg z namenom, udati se Angle- žem, ter da imajo seboj 20.000 funtov šterlingov. Dal jih je zgrabiti ter postreliti, dasi so bili brez orožja. Sergeanta Mor- rison in Grey sta bila določena, da ob- sodbo izvršita. Ker sta se branila, je mo- ralo postreliti Bure mostvo iz druge stot- ni.je. Oficirja sta se nato polastila 20.0001'. St., ki so jih imeli Buri skrite v svoji prtljagi. Ker pa sta čula, da ve za njun zločin v bližini živeči nemški misijonar Hesse, je šel Hancock k njernu ter ga ustrelil. Hotel je ustreliti tudi rnisijonar- jevega slugo, a sluga mu je, dasi ranjen, ušel. Nemški konzul v Pretoriji je za vse to izvedel in naznanil Kitchenerju. ki je takoj odredil preiskavo. Hancock in stotnik Morant sta hotela preiskavo onemogočiti s tern, da sta hotela postreliti še oba sergeanta, Morrisona in Greya, ki pa sta pobe;nila v Pietersburg. Hancock pa je dal ustreliti vojaka, ki je sergeanta svaril. Preiäkava pa je vendarle dognala vso resnico, in častnika sta bila obsojena na smrt ter ustreljena. Baje 50% avstralskih vojakov je sama zločinska sodrga iz ru- dokopov. Zloeini se se zgodili že vjuliju 1. 1901 v takozvanem Buschlandu, 200 km severno od Pietersburga. Poročnik Han- cock je bil prej — kovač! Iz Bruslja po- ročhjo, da je dejal poslanik dr. Leyds, da so ti zlot-ini le mala slika cele vojne, ker se taki zločini zgode veekrat. Male zločince Angleži streljajo, velike pa pro- slavljajo. Le vsled zahteve nemškega ge- ncralnega konzula je moral Kitchener častnika ^orilca obsoditi. Dolgo se je branil ter ju celö zagovarjal, češ da so tudi Buri večkrat zločinci. V Sturiji pri Ajdov- Sčini vrsil se bo v soboto, dne/26. aprila t. 1. semenj za živino in drugo blago. v y Zupanstvo v Sturiji dne 15. aprila 1902. Avg. Schlegl, župan. jftntoti son, klobučar in gostilničar v Serneniäki ulici, irnabogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčrni prist- na dornača vina ter postreze tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (»OIUCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in iaterskih v f nogradov. DoHlavIja na (Join m razpošilja po želez- tudi uzorce. " I C«n« iimnn. Po«tr«iba poitena. 1 Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoöa častiti duhovžoini in slavnemu obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, JSandomingo, Java, Cejlon. Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korl'ii istersko in dalniatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Rloko št. 0, 1, 2. H 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in c druge vrste. nainrec po !/s kila in od 1 funta. Testenine h tvornice Žnideršič & Valeneie v 11. Bistriei. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vrse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ciioi-iei, Gosposka ulica liiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstiiegii manufakturnega blaga za ženske in nioške obleko, za vsak stan in vsak letni čas v liajvecji izberi, kakor: sukno, platno, prte- nino. Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jäger itd. itd. Yse po liajnižjili ceuali. One so Ntalne brez yoga.jaii.ja. ¦ Jenlralia [wr'otf v GoriL^ registrovana zadruga z omejeno zavezo. sprejenia hranilne vloge, katore o- brt'stuje po 4'/2 poluinesečno; nevzdigiiene obresti pripisuje konec lota h fflavnici. Rontni davek plačuje poso- jilnica sama. l»;iji' posojila urfom na osobni krcdit \)u 6"/0 in na vknjižbo po 51/';,. Sprcjcrna člane z gl a v n i tn i il o- le ž i po 200 K ia z opra vil ni in i d c 1 e ž i po 2 K. Otvarja članom tekoče raču no, katere obrestujo po do^ovoru. Za nala- ganje in vračanjo so na iazpolaj:o po- ;' ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mo^oce poslati denar brez. poštnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnik od8—12. ure zjutraj v ulici Vetturinl St. 9. p («ospodu Ickarnicarjii I Gabrijelu PIC CO LI 8 v Ljuhljani. B Vašc železnato vino scm ft s prav ilobrim uspobom vporab- ^ Ijal pri neki gospej. ki je dolgo P trpela na živeib. — Prosim Vas ö torej, da mi doposljete še st^st | steklenic zgoraj navedenega vina. | Dr. L. Färber, jt i1. kr. stabili zilravnik. I V (i o r ic i, (). junija 1901. j, Prodaja se v lekarnah v Gorici, it Tolminu, Trstu, v Istri in Dalma- ^ ciji po 2-40 K stoklenico. it Podpisani priporoča slavneiiiu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijace na primer: i'raneoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, tini rum. različna vina, goršice (Senü Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se do be tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & ValenOič v Ilirski Bistriei, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin, trgovoc v Semeniski ulici h. stv. ^ (v lastni hiši) o/ % Or? • l^ U I Jakob Miklus, I I Irgovec z lesoni in oprko, zaloga j vsakovrsliiega lrd(;ga in niebkega j koroškega in kranjskega lesa ter j I pohistva, rakev (ti'iig). vitiskih po- I sod, sliskalniue za vino in sadje | vsake volikosti, kakor ludi krat- I Koüasnili iger slovcnskih ,,iHari- | janic" t. j. liciiib in trpežnih i ' mi/ h trdega h'su, ki imajo ' I ziiotraj tro- ali štiridclno keg- i | Ijišč-e z vrlenci in k(4gljavnično | blagajno po najnovejsi sostavi. za | krčmarje, zasebnike itd. I I v Pevmi, i za Soškirn mostom. p. Gorica, ' I priporoča p. n. občinstvu svojo I ' ln)gato zalogo. zagotavlja naj~ ' , hitrejšo postrežbo in jako nizke i 1 cene. | Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea s(k p. 11. olu-in- 1 stvu v iforiei in z (lcži^h1. Prodiija kavino primrso. ; sladkor. milo. slaiiiuo. riž. : maslo surovo in kuhauo, i olje, moko iz Majdicevih mlinov in vse jestvine. Zaloga zveplenk sv. Cirila in JYtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v G orici» I StoJna ulica St. 2. Prodaja slrojc ludi ^ n;i tcdon- öko ali rnesecne k obrokc. S t roji so iz pi'vih tovarn ter najboljse kakovosli Priporoča se ylav. obcinstvu- „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „llijado", „TnI igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske Sole1' = TISKA ==¦ brošure, $ tiiplome, tr^ovske račiine, S pisnia in zavitke s firmo, 68 ccnik«', ® valtila ua karton in $ & na papii-' $ $i „NARODNA TISKARNA" =zzzn v Gorici, ulica Vetturini St. 9 _ je preskrbljcna z povsem noviini rrkaini, okraski in finiiii pa pi rJ