PREDSEDNIK OS ZS MARTIN POGRAJC
Konkretno
in odločno
v akcijo
\:i sejah ohčinskega sveta in predsedstta /veze sindikatov ter na posvetih s predsedniki IO OO ZS simi se dogovorili, kdo in kakšne aklivnosti bomo i/vajali v pripravah na 10. kongres ZSS. /.a\esl, da predkongresne aktiv-nosti ne smejo dobili /nacaj en-kratne akcije, nam je narekovala, da smo razgrnili kongresne do-kumente povsod, kjer delavd združujejo svoje delo.
Nadaljevanje na 3. strani.
(Nadaljevanje s 1. strani)
S tako širino smo želeli doseči, da bi delavci lahko ovrednotili delo slovenskih sindikatov med 9. in 10. kongresom, se opredelili za resolucijske usmeritve pa jih oplemenitili s spoznanji in do-sežki vsakodnevne prakse.
Kljub zaostrenim možnostim go-spodarjenja, ki zahtevajo tudi racio-nalizacijo dela in časa, so delavci našli čas za razprave o sicer obširnih kongresnih dokumentih. Žal pa je še vedno velik odstotek tistih OO ZS, ki so razpravo izvedle nevsebinsko s pripombo, da podpirajo kongresne dokumente. V TeoliK Papirnici Vevče, Saturnusu, ŽK Žito in Totri pa so delavci dokaj kritično pokazali na nekatere nedorečenosti v kongre-snih dokumentih. Vsebinsko bogate pripombe smo dobili tudi na sejah odborov sindikatov dejavnosti pri občinskem svetu ZS in na »okroglih mizah«, v HP Kolinska, sozdu Emona, BTC Ljubljana in GIP Gra-dis Ljubljana.
Občinski svet ZS je na 3. redni seji strnil razpravo o kongresnih doku-mentih v več ugotovitev — navajamo najpomembnejše.
Osnutek kongresnih nalog je preobsežen, premalo konkreten. Opustiti bi morali vse, kar obreme-njuje besedilo, preveč idealno prika-zuje stanje in premalo obvezuje tiste, ki bodo odgovorni za izvajanje nalog.
Odločno premalo upoštevamo in izvajamo sprejete zakone, resolucije, samoupravne sporazume in samou-pravne akte. Kadar pa ni ustreznih ukrepov, ne kličemo na odgovornost kršiteljev navedenih dokumentov.
Na kongresu se moramo dogovori-ti, kdo in kako bomo izvajali sprejete naloge na različnih ravneh.
Osnutek resolucije opredeljuje naloge predvsera za izvršne odbore OO ZS, manj za osnovne organiza-cije ZS in njihove člane.
Delavci se sprašujemo, ali je seda-nji ekonomski minimum še opravi-čeni minimum, čeprav ga nekatere DO v imenu stabilizacije želijo še
zmanjšati; predvsem zasledimo te primere v vzgoji in izobraževanju.
V kongresnih dokumentih ni opredeljen položaj delavcev pri za-sebnih obrtnikih in delovnih invali-dov.
Tudi v zaposlovanju delavcev, predvsem mladih, ki prvič iščejo za-poslitve, je v sindikalnih nalogah premalo povedanega in nikjer ne za-sledimo konkretnih rešitev.
Nedorečen je problem nadurnega, honorarnega dela. Dobro planiranje in skrbna organizacija dela, predv-sem pa realni planski dokumenti bi to problematiko zmanjšali ali celo od-pravili.
Zakaj je zamrlo samoupravno sporazumevanje v kmetijstvu in ži-vilski industriji in tako prihaja na tem področju do velike neusklajenosti? Ce bi samoupravne sporazume de-javnosti ponovno uveljavljali, bi bila družbena usmeritev nepotrebna.
Kontrolna funkcija in odločanje o gospodarjenju z družbenimi sredstvi še vedno ni v pristojnosti delavcev v samoupravnih organov. Družbeni pravobranilci samoupravljanja naj bi več pozornosti posvečali nadzoru drugih porabnikov družbenih sred-stev, kot so banke in zavarovalnice, ki gospodarijo s sredstvi ozdov in so precej odtujene možnostim nadzora samoupravnih organov teh ozdov.
Pri zmanjšanju družbene režije se stvari ne spreminjajo, število delav-cev je enako ali se celo zvišuje. V tej zvezi velja videti tudi boljše vredno-tenje proizvodnega dela, štipendira-nje več delavcev za proizvodne po-klice (omejitve za administrativne), boljšo organizacijo dela in večjo dis-ciplino v strokovnih službah, večjo odgovornost vodstvenih delavcev v teh službah, pripravo ustreznih meril za nagrajevanje administrativnih de-
lavcev, odpravo številne nepotrebne dokumentacije in gore papirjev, ki so povsem odveč.
Natančneje je potrebno opredeliti naloge ZS pri boljšanju delovanja samoupravnih organov, predvsem delovanja samoupravnih delavskih kontrol in delegacij. V ZS moramo posvetiti vso pozornost usposablja-nju samoupravnih organov prek ra-zličnih oblik, tudi s poživitvijo klu-bov samoupravljavcev.                ,
V zdravstvu se samoupravni spo-razumi,  ki  urejajo svobodno  me-njavo dela, prepozno podpisujejo in je tako otežkočeno planiranje in or-ganiziranje dela. Zaradi uveljavlja-"ja zakona o deviznem poslovanju je vse zdravstvo v neenakopravnem po-ložaju, saj s svojimi storitvami ne more pridobivati deviznih sredstev, za kvalitetno opravljanje svojih sto-ritev pa jih neobhodno potrebuje.
V  osnutku resolucije je oprede-ljeno izobraževanje in izpopolnjeva-nje, vendar ni  razvidno,  kako se bomo v izostrenih gospodarskih ra-zmerah tega lotili in kakšna je kon-kretna vloga sindikata pri izobraže-vanju.
Svobodna menjava dela v vzgoji in izobraževanju se ne uresničuje tako, kot je bilo želeti; predvsem to velja za vlogo sindikata pri iskanju naju-streznejšega nagrajevanja po rezul-tatih dela.
V posebnem poglavju bi morali — ne nazadnje — obdelati problema-tiko delavcev iz drugih republik in delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Številni njih problemi nareku-jejo, da jih rešujemo hitreje in učin-koviteje kot do sedaj.
Pri obveščanju zanemarjamo že preizkušeno učinkovite načine: ogla-sne deske, razglasne postaje, dnevne in tedenske biltene, pa informacijske
sestanke in druge oblike obveščanja in dogovarjanja v sindikalnih skupi-nah, k jer je preprosta iti živa beseda s točnimi dejstvi najučinkovitejša in slehernemu nudi tudi največ možno-sti, da se iz prejemnika informacij spremeni v sporočevalca in subjekt skupaj izoblikovanih stališč.
MARTIN POGRAJC