Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prezzo Ur 0.40
Stev. 158
V Ljubljani, v soboto, 12. julija 1041-XIX
]Leto VI.
Izključna pooblaščen k a ta oglaševanje italijanskega in tujega , , izvora: Uniona Pnbblicitd italiana & A, Milano.
Oredolitvo la aprivit Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazlone, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6» Lnbtana.
Concesslonarla udariva per la pobblicitd di provenlenza Italiana vi n ed eatera: Dnione Pobbliciti Italiana S. A* Milano.
Duce planincem, vračajočim se iz Albanije
Mussolini je včeraj v Bariju osebno pozdravil planinsko divizijo »Tridentino«, obiskal ranjence v bolnišnicah
in rudarje v rudnikih
Bari, 12. Julija, s. Duce je dopotoval v Bari in prinesel svoje pozdrave planinski diviziji »Tri-dentina«, ki se je vrnila iz Albanije. Poveljnik divizije general Santovito je predstavil Duceju svoje oddelke na vojaškem vežbališču. Množica planincev v popolni bojni opravi je bila vojaško strnjena in je vzbujala veličasten vtis.
Duce je v počasnem obhodu pregledal vse oddelke in polk planinskega topništva. Potem je divizija brezhibno korakala po nabrežju med gostimi množicami ljudstva, ki je vzklikalo italijanskim planincem.
Pri paradi divizije je Duce imel naslednji govor:
»Častniki, podčastniki, desetniki in planinci »Tridentine«!
Prišel sem med vas, da vam izkažem zasluženo čast, da vam izrežem svoj pozdrav in s svojim pozdravom še pozdrav in priznanje italijanskega naroda. Z vami iz »Tridentine«, ki ste hrabro in s svojo krvjo posvetili odsek pri Devo-
liju, hočem počastiti tudi vaše tovariše iz drugih divizij, ki so se v vojni proti Anglo-Grkom vztrajno borili. Vsi ste potrdili slavno izročilo svojih bataljonov, izročilo, ki se izraža v neukrotljivi drznosti, v visokem smislu za dolžnost, v železni odločnosti med bojem. To so bile, so in bodo vojaške vrline italijanskih planincev. Domovina računa na vas, ker ste ji dali in ker ji boste dali zmago. Pozdrav Kralju!«
Potem je Duce obiskal nekaj vojaških bolnišnic in se ustavil pri vsakem ranjencu. Njegova navzočnost je vzbujala žive in navdušene manifestacije. Pregledal je tudi neko vojno letališče. Razen tega je obiskal neki rudnik, čigar izkoriščanje pomeni znaten prispevek h kovinski avtarkiji. Rudarji in nameščenci so Duceja navdušeno pozdravljali.
Vojno poročilo št. 401
Bombe na angleški oporišči Ciper in Haifo
Uradno vojno poročilo št. 401 pravi:
Naša letala so znova napadla letališče N i -c o s i o na Cipru. Na tleh je bilo razdejanih več sovražnih letal.
Državni Podtajnik za pravosodje na obisku pri vrhovnih slovenskih sodnih ustanovah
Ljubljana, 12. julija, s. Državni podtajnik v ministrstvu za milost in pravico, Eksc. Putzolu, je dopotoval včeraj v Ljubljano. Na postaji ga je sprejel Eksc. Visoki Komisar, poveljnik armadnega zuora Eksc. Robotti, poveljnik grenadirske divizije, ljubljanski župan ter zastopnik slovenskega sodstva s predsednikom vrhovnega sodišča dr. Kondom in predsednikom apelacije dr. Goljem na čelu.
Po sprejemu na postaji in po pozdravih, se je odpeljal v vladno palačo, kjer so mu bili predstavljeni po Visokem Komisarju bivši ban, člani sosveta ter drugi zastopniki slovenskih in italijanskih oblasti. Eksc. Visoki Komisar mu je izrekel dobrodošlico.
Opoldne je Eksc. Putzolu v spremstvu Visokega Komisarja obiskal sodnijsko palačo. Tam ga t« sprejel predsednik apelacije dr. Golja in ga toplo pozdravil v imenu sodniškega zbora. V salonu so Eksc. Putzolu predstavili komisariatu? svetnike ter okrožne in okrajne sodnike. Prvi
»Ministrski svet komisarjev« v Belgradu
Belgrad, 12. julija, s. Imenovanih je bilo 9 ministrskih komisarjev, ki tvorijo »Ministrski svet komisarjev«. Predsednik tega sveta je Milan Ačimovič, ki je bil v eni izmed Stojadinovičevih vlad notranji minister. Ob ustoličenju novih ministrskih komisarjev je Ačimovič imel goyor, v katerem je izrazil živo željo srbskega ljudstva, da bi tudi ono postalo delaven član v novem evropskem redu.
Zloglasni ameriški polkovnik Donovan, znan po svojih vohunskih potih na Balkanu letošnjo zimo, je bil imenovan za voditelja ameriške obveščevalne službe.
predsednik slovenskega kasaeijskega sodišča je izrazil hvaležnost slovenskega sodstva za ukrepe, ki sta jih izdala vlada in Visoki Komisariat, da bi zagotovila razvoj sodstvene uprave. Na koncu je izrazil vdanost našega sodstva.
Zastopnik fašistične vlade je v svojem nagovoru dejal, da je vzel na znanje čustva lojalnosti, ki jih je slovensko sodnijstvo doslej kazalo ter se zahvalil za topli sprejem. Nato je pohvalil mirnost in naglico, s katero je bil zagotovljen redni razvoj sodnega delovanja. Fašistična vlada bo z enako lojalnostjo skrbela za ureditev sodstva v novi pokrajini in bodo koristi ter pričakovanja sodnikov v zakoniti meri izpolnjena.
Na sedežu Visokega Komisarja je potem bila seja, na kateri so obravnavali razna vprašanja, ki so v zvezi z našim pravosodjem.
Ostali oddelki bombnikov so bombardirali petrolejske naprave v Haifi in so bombe povzročile obsežne požare, ki so trajali več ur.
Severna Afrika: Sile Osi so obstreljevale naprave in utrdbe Tobrukainsos strojnicami streljale na angleške tanke vzhodno od S o 11 n m a. Sovražnik je izvedel nočne polete na B e n g a z'i in D e r n o.	,
Vzhodna Afrika: Običajna delavnost sprednjih oddelkov v pokrajini A m h a r i. Sovražnik je poskušal izvesti polete nad pokrajino Gondarja, toda naša lovska letala so takoj posegla v boj in sestrelila dve angleški letali.
Ponoči so angleška letala zopet bombardirala N a p o 1 i. Mnogo škode je nastalo na zasebnih poslopjih, civilno prebivalstvo pa je imelo pet smrtnih žrtev in 35 ranjenih. Sovražna letala so bila nad Napolijem tri ure.
Rim, 12. julija, s. Ministrstvo za Vzhodno Italijansko Afriko z ganjenim ponosom objavlja, da je v Vzhodni Afriki padel dr. Francesco Bellom in, ki je bil v službi v Ammaji (Djima). Tako je upravno vodstvo Italijanske Afrike izgubilo 42 uradnikov, ki so padli v boju za domovino. Med uradniki ministrstva za Italijansko Afriko, ki so padli na poljn časti, so bili trije odlikovani z zlato vojaško kolajno, štirje s srebrnimi kolajnami, eden pa je dobil bronaslo kolajno.
Podrobnosti o strahotni bitki pri Bjalistokn
Bojišče kakor pri Verdunu — Ženske v sovjetski vojski — En dan uničenih 2000 motornih vozil — Boj proti sovjetskim strelcem na drevju
Hitlerjev glavni stan, 12. julija, s. Nemško Sovjetsko letalstvo je izgubilo skupno 6233 uradno voj.no poročilo pravi:	!
Kakor je bilo že objavljeno e posebnim uradnim poročilom, se je z dvojno bitiko pri Bialistoku in Minsku zaključila sedaj največja materialna in oboroževalna bitka v svetovni zgodovini. Zajetih je bilo 332.898 vojakov, med temi več poveljujočih generalov im divizijskih generalov. Zaplenili smo 3382 tankov, 1809 topov in mnogo orožja je bilo ali uničenega ali pa zaplenjenega.
Tako se je skupno število do sedaj na vzhodnem bojišču ujetih rdečih vojakov zvišalo nad 400 tisoč mož.
število zaseženega in uničenega gradiva je naraslo na 7615 tankov in 4423 topov.
80.000 ameriških vojakov na Islandiji - prednja straža za zasedbo angleške dediščine v Evropi
Berlin, 12. ju^j, g. Pod naslovom »Islandija — druga izdaja Filipinov« prinaša >12 Uhrblat« zanimiv članek, v katerem ponavlja izjave, ki jih je pred kratkim dal bivši republikanski kandidat za predsednika Združenih držav Willkie. Po njegovih izjavah naj bi Amerika nameravala poslati svoje, čete tudi na Irsko in na Škotsko. List pristavlja, da torej 80.000 ameriških vojakov, poslanih na Islandijo, ne pomeni samo, da skuša Amerika zabosti v hrbet tiste evropske narode, ki so zdaj v boju zoper boljševizem, temveč naj bo teh 80.000
vojakov tudi prednja straža za pripravljajočo se zasedbo dediščine angleške moči. Roosevelt, ki je zvest svojim načelom, bo tudi tu znal narediti svoj veliki posel.
List pravi, da je ves evropski tisk obsodil ameriške napadalne namene glede Evrope in brezmejni pohlep Združenih držav po ozemlju. Toda nič ne bo ustavilo nemških podmornic pri njihovem delu in lov na prevoze bo vedno bolj neusmiljen. Vse to ameriško vmešavanje je samo izraz' tistega, kar nosi Roosevelt globoko v srcu-
Divjaški angleški napadi na starodavna
nemška mesta
Berlin, 12, julija, s. Nemški poročevalski urad d *noisi “dal posebno poročilo, v katerem pravi, j angleško letalstvo pet noči zaporedoma, t. j. M.. ‘ do 10. julija bombardiralo westfalsko mesto Munster. Lj^stvu so metali Angleži letake, v katerih pravijo, da bodo s takim bombardiranjem na-daljeva i. Poročilo pravi, da v Miinstru ni posebnih vojaških ciljev. Mesto leži v bogati poljedeljski pokrajini in j« znano po vsem svetu, zlasti v Angliji, po 6V0)ih umetnostnih in kulturnih zakladih. Miin-ster ni le eno izmed najlepših nemških mest, tem-
več v Evropi sploh, Poročilo podrobno navaja prekrasne stavbe v Miinstru in našteva razne znamenite umetnine v njiih, omenja tudi zgodovinske dogodke, ki so se odigrali v njem. Bombe, ki jih Angleži mečejo na to mesto s sitematično vztrajnostjo, s.°. Poročile razvaline med vsemi temi umetniškimi in zgodovinskimi zakladi, so hudo poškodovale stolnico, baročni grad in druge znamenite stavbe. Vse to v nočeh, ko je svetila krasna luna, ki ni dovoljevala nobene pomote. Te strahote so nov dokaz za način angleškega vojskovanja.
Bankovce po 500 din bodo na Hrvaškem zamenjali v dneh od lo. do julija, kakor je sporočila Hrvaška državna banka. Nov denar bodo vsem takoj izplačali brez vsakega odbitka. Zamenjavali ga bodo lahko tudi na vseh poštah in davčnih uradih. Bankovci po 500 din veljajo samo še do 15. julija.
Okrog 700 hrvaških vojnih ujetnikov se je dozdaj že vrnilo iz Nemčije. Od teh je bilo le 60 navadnih vojakov, vsi drugi so bili častniki in podčastniki. Za časa svojega, ujetništva so živeli na Westfalskem. Navadne vojake so takoj
spustili na njihove domove, častnike in podčastnike, rezervne in aktivne so najprej popisali, tako da so se aktivni takoj lahko vrnili v službo. Na vlaku, s katerim so se pripeljali v domovino, je dvojezični napis: Kroaten — Hrvati.
Vsi Srbi, moški in ženske, oziroma vsi pravoslavni, ki so stari od 16—60 let, se morajo priglasiti zaradi evidence ravnateljstvu ustaške policije v Zagrebu. Ta poziv velja tudi za tiste, ki so morda prestopili v drugo vero. Kdor se ne bo odzval pozivu, ga bodo odvedli na prisilno delo v taborišče.
letal
Berlin, 12. julija, s. Vsi nemški listi obširno pišejo o napredovanju na ruskem bojišču. »VSlki-scher Beobachter« podčrtava, da je trezna in zadržana govorica nemških vojnih poročil vedno bila dokaz, da so na obzorju že veliki dogodki in da se za redkobesednimi poročili skrivajo operacije, ki so odločilne važnosti. Nemško vrhovno poveljstvo je vedno znalo o pravem trenutku molčati in o pravem trenutku govoriti. Mi smo vedno poudarjali, nadaljuje list, da predstavlja Stalinova črta, za katero se zdaj razvija boj, sestav močnih obramb in da sega izredno globoko. Poudarjali smo, da bo sovražnik tod nudil zagrizen odpor. Vemo pa, da se bo boj za to postojanko odločil v nemško korist.
Berlin, 12. julija, s. Nemški p6ročevalski urad javlja, da je nemško letalstvo včeraj na dveh krajih bombardiralo železniško progo med Meningradom in Moskvo. Promet po tej življenjski progi ie bil pretrgan. Drugi letalski oddelki so bombardirali železnico iz Žitomirja v Kijev in dosegli enake uspehe. V okolici Smo-lenska so nemški bombniki z uspešnimi napadi spravili s tira nekaj vlakov, od katerih se jih je nekaj vnelo. K molku sta bili prisiljeni dve sovjetski protiletalski bateriji. V okolici Smo-lenska so bojna letala napadla številne sovjetske avtomobilske kolone. Uničile so 379 avtomobilov. Na koncu poroča isti vir, da je nemško letalstvo Z uspehom bombardiralo razne cilje na Ribiškem polotoku, kjer so bile uničene postojanke sovjetskega topništva. Tam je v zalivu Motomski bila potopljena 1500 tonska ladja, neka 4000 tonska pa je bila hudo poškodovana.
Trst, 12. julija, s. »Le Ultime Notizie« prinašajo v dopisu iz Berlina izjave nekega nemškega častnika o silovitih bojih pri Bjalistoku in pri Minsku. Omenjeni častnik sodi, da so izgube v uničevalnih bitkah okoli teh dveh krajev tolike, da bi utegnile škoditi sovjetskim’ obrambnim možnostim, ne toliko zaradi izgub na ljudeh, ki sicer znašajo veliko deset tisoč, pa so vendar postranskega pomena za vojsko, ki šteje več milijonov, temveč bolj zaradi uničenja kakih 8000 oklepnih voz ter nad 6000 letal. Rezerve sovjetske vojske, čeprav so zelo ogromne, ne bodo mogle pokriti takih izgub.
Bojišče med Bugom in Bjalistokom nudi strahoten pogled. Po širni planjavi stoji na stotine in stotine bojnih voz, nekateri od njih ie gore in okoli vsakega so prave gore trupel. Ves predel med rekami Bugom, Lesno in Narevo je dobesedno pokrit s trupli ruskih vojakov. Število mrtvih v tej bitki presega zadosti grozotno število stotisoč. Ujetniki, ki jih je iez 300.000, zdaj vsi kopljejo grobove. Med ujetniki ne manjka tudi žensk, ki so oblečene kakor moški in imajo tudi glavo obrito, kakor njihovi moški' vojaški tovariši.
Bombardiranje nemškega topništva in letalstva na tem bojišču je trajalo skoraj tri tedne nepretrgoma. Na sovjetsko vojsko je padlo več milijonov granat in bomb ter povzročilo strahotne učinke. V teh tednih srditih bitk so bombe in granate tla tako razrile, da kaže. bojišče značilni videz bojišč iz prejšnje svetovne vojne, kakor na
Knez Piemontski pri pregledu mož
Turin, 12. julija, s. Prestolonaslednik knei Piemontski je včeraj pregledal bataljon gojencev topniške in inženirske akademije na nekem pla-, ninskem vežbališču. Visoki Poveljnik je v sprem* stvu poveljnika turinskega armadnega zbora in poveljnika akademije pregledal bataljon pod orožjem ter se potem udeležil nekaterih bojnih vaj. Nato je knez Piemontski pregledal nekaj oddelkov obmejne straže ter tudi tam prisostvoval nekaj vajam, v katerih so vrli miličniki pokazali svojo popolno usposobljenost.
Zamenjava denarja na Kosovem
Tirana, 12. julija, s. Albanski uradni list prinaša Ducejev razglas o zamenjavi dinarjev v albanske franke. Za sto dinarjev bodo prebivalci v kosovski, debarski in struški pokrajini dobili po šest albanskih frankov. Na podlagi te zamenjave se labko poravnajo kakršni koli dolgovi.
Ustanovitev uničevalne armade v Leningradu
Helsinki, 12. julija, r. Od včeraj izhaja v Leningradu nov dnevnik >Narodno saopčenje«. List je glasilo krajevne policijske armade v Leningradu, ki so jo ustanovili te dni. Ta nova edinica bo v glavnem obsegala stare revolucionarje in bivše bojevnike iz državljanske vojske. Njena naloga je pred prihodom nasprotnika v mesto uničiti vse, kar se le da. Pred zasedbo naj ta vojska pobija vohune, izdajalce, raizširjevalce novic in vojaške begunce. Dalje morajo ti policijski bataljona preprečevati beg ljudstva iz mesta na kmete. V primeru nevarnosti bodo ti oddelki morali ostati do konca v mestu ter Leningrad požgati in pognati v zrak v skladu z načeli sovjetskega vojskovanja.
Vesti 12. julija
Da bi ustavil nemško napredovanje, je Stalin izročil poveljstvo na bojišču trem najboljšim sovjetskim generalom, čeprav sta dva od teh bila doslej v nemilosti. Na severnem delu bojišča, kjer se boii razvijajo v smeri proti Leningradu, zapoveduje maršal Vorošilov, ki ga Sovjeti smatrajo za največjega strokovnjaka za mtorizirano orožje, na srednjem delu je vrhovni poveljnik maršal Timošenko, ki naj brani pot v Moskvo, na južnem bojišču pa konjeniški maršal Budjeni, poročajo švedski listi.
Turške oblasti so zasegle 11 francoskih parnikov c begunci iz Sirije, begunce pa internirale.
Francoska vlada ▼ Vichyju je odklonila angleške poboje za premirje v Siriji ter zapovedala, naj se boji nadaljujejo.
Ameriški senator Taft je izjavil, da je zasedba Islandije pravi vojni napad in ukrep, katerega bi predsednik Roosevelt ne bil smel storiti brez privoljenja zbornice.
Ameriška senatna komisija za zunanje zadeve je sklenila zaslišati mornariškega ministra Knoxa ter poveljnika mornarice admirala Starka, da ji bosta dala podatke o navodilih, katera so dobile ameriške vojne ladje glede patrulira-nja po Atlantskem morju.
Španske oblasti so v Barceloni zaprle voditelja catalonske komunistične stranke Gutierreza, ki je odgovoren za aretacijo in usmrtitev številnih osebnosti med državljansko vojno.
Osrednje glasilo nar.-soc. stranke v Nemčiji, >V61. kischer Beobachter« bo odslej kot prvi nemški list izhajal v latinici in nič več v gotici.
Španska vlada je včeraj in danes imela več važnih sej.
Bolgarski finančni minister je včeraj predložil zbornici zakonski načrt za izredni proračun v znesku 4 milijarde ter 500 milijonov levov. Ta izredni proračun je potreben za tekoče posle.
primer pri Verdunu, kjer ni bilo niti enega metra prostora brez luknje od granate.
Najsilovitejše bitke so bile v Bijalovješkem gozdu, kjer so se na 6lehernem drevesu vgnezdili izbrani strelci, Mongoli in Čerkezi. Teh ni moglo pregnati ne topništvo, ne letalsko bombardiranje. Gozd so od sovjetskih strelcev po silovitih bojih očistili šele metalci plamenov in napadalni oddelki.
Ob robu tega gozda, ki bo ostal v spominu vsem vojakom, kateri so se udeležili te akcije, «• je razvila največja bitka med oklepnimi divizijami. Sovjetske motorizirane brigade, med katerimi io biH vsi izbrani oddelki sovjetske vojske, »o se spuščale v boj z našimi motoriziranimi divizijami ob največjem preziranju nevarnosti. Samo na tem edinem predelu je bilo v enem dnevu uničenih morda več kakor 2000 oklepnih voz.
Budimpešta, 12. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno: Naše čete nadaljujejo operacije po določenih načrtih.
V madžarskih vojaških krogih poudarjajo zlasti vojna dejanja pionirjev in kolesarskih oddelkov. Ti sp presegli vsako pričakovanje. Sovjeti so pri umiku spustili v zrak vse mostove, vse prehode in vse železniške proge. Madžarski pionirji so morali obnoviti nekaj sto mostov in prehodov. Ker se je zaradi tega napredovanja motoriziranih oddelkov zakasnilo, so povsod poslali naprej kolesarske od-delke, ki so v sedanjih bojih pokazali svoie velike vojaške vrline.
julija, s. Finsko letalstvo je t velikim uspehom napadlo sovjetska oporišča v Severnem morju. Zadeti sta bili dve torpedovki, nekaj pa jih je bilo pognanih v beg. Med zadniimi sovjetskimi letalskimi napadi na Finsko je bilo 1 sestreljenih 14 sovjetskih letal.
-
Koncert solistov Kr. Opere iz Rima
Kakor je le časopisje poročalo, je Kraljeva rimska Opera priredila pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata koncert svojih poznanih solistov na Kongresnem trgu, da bi tudi ostala publika, ki ni mogla priti v gledališče, bila deležna njihovega petja in poznanja slavnih imen. Nastopilo je vei pevcev, med katerimi je pač najbolj zanimal gosp. Benjamin Gigli, peli pa so še sopranistka ga. Marija Caniglia, baritonist g. Gino Becchi, mezzosopranistka ga. Moder* Limberti, sopranistki gg. Marija Huder in Tina Macchia; na klavirju sta pevce spremljala gg. Rainold Zamboni ter Nikolaj Rucci. Na programu so bila izključno dela italijanskih avtorjev, Cilea, Puccinija, Verdija, Rossinija, Giordana. Na tem koncertu je po kulturi oblikovanja dosegel največji uspeh g. Gino Becchi, ki je pel znano arijo Figara iz »Seviljskega brivca«, dočim je vžgal veliko navdušenje g. Benjamin Gigli zlasti
z dvema šaljivima popevkama. Pa® pa sta pevca lepo podajala v duetu, zlasti g. Gino Becchi. Zelo pomembna in močna poustvarjalna osebnost visoke glasbene kulture je sopranistka ga. Marija Caniglia, ki smo jo spoznali že kot Violetto v Traviati; po svojem oblikovanju ne zaostaja prav nič mezzosopranistka ga. Medera Limberti. Ti so najpomembnejši pevci, bodisi po svoji glasovni kvaliteti, bodisi po svoji oblikovalni potenci in kulturi. Tako smo imeli priliko slišati in primerjati moči te operne skupine, ki je z njihovimi imeni pridobila velk ugled po svetu. Vendar je prostor za solistične koncerte najbolj primeren v dvorani, kajti na prostem se marsikaj izgubi. Koncert je bil v splošnem zelo dobra glasbena prireditev, ki je popolnoma uspela; občinstvo ji je z zanimanjem sledilo kljub grozečemu dežju, k: je jel padati proti koncu in tudi množico razgnal nekoliko prezgodaj.
»Ta je pa domač! Sami smo ga pridelali!«
Ljubljana, 12. julija.
Tako se ti rada pohvalita pri kosilu meščanski oče ali gospa mama zdaj, ko gre poletje naglo kvišku in zemlja že daje prve plodove, prvo nagrado za tisto delo, ki ga je spomladi opravljal na vrtu, ali kje na parceli kmečkega dela že ne več vešči meščan. V potu svojega obraza je ob-delaval zemljo — posel, ki se ga je bil od mladih nog že čisto odvadil — pa se ga je vendarle lotil z ljubeznijo. Nekaj te ljubezni je pomalem le še tlelo nekje v srcu in spominu skoraj slednjega našega mestnega človeka — saj je večina, pretežna večina ljubljanskih meščanov neposredno ali posredno kmečkega pokoljenja, tako da ljubezen do zemlje v prvem ali drugem, pa tudi v tretjem rodu le še ni mogla čisto usahniti. Sila sedanjih razmer je tej ljubezni še bolj spontano pomagala do novega oživljenja.
Kako je marsikak uradnik, profesor, obrtnik vzdihoval in sopihal, ko je v zgodnji pomladi kopal zemljo. Kakšne potne srage so mu lile s
čela, ko je pozneje pomagal mladi rasti z osi-panjem in pletjem k boljšemu in lepšemu napredovanju. Marsikakšno urico je prebil na svojem »posestvu«. Končno pa je že dobil prvo nagrado. Ta dan so imeli prvič na mizi solato z domače zemlje. Bolj ko je šlo leto kvišku, vse nove in nove plodove Je dajala zemlja — in gospodinja je vesela, saj prihrani na mesec kar Čedno vsotico. Kako okusen je domači stročji fižol, grah, kumarice, kolerabice, kifeljčar! Pa koliko vsega še raste za poznejši čas! Zdaj meščana že zares veseli »kmečko delo«, ko vidi, da se mu je rentiralo. Zdaj je vesel uric, ki jih je P° dnevnem pustem pisarniškem delu prebil na svoji njivi. Opazil je, da ga to delo samo po sebi razvedri in mu prepodi ves šum in zmedo številk in črk iz glave.
Kmetovanje je tedaj dvakrat koristno. In ker je to naš meščan spoznal, je čisto gotovo, da bo odslej tudi pozneje, ko se spet povrnejo boljši časi, večina letošnjih »kmetovalcev« ostala zvesta temu poslu, ki so ee mu letos prvič posvetili 1
Današnji trg je bil zelo dobro založen
Tudi lipovo cvetje gre dobro v denar
Ljubljana, 12. julija.
Današnji trg je bil pa res dobro založen z vsem, kar vam je poželelo srce. Se zgodaj je bilo, pa je bilo na trgu že mnogo branjevk in kmetic, ki so pripeljale na prodaj svoje pridelke. Dolge vrste stojal je bilo zasedenih. Skoro ves trg je bil napolnjen, kar se le redko zgodi. Prednjačile so seveda branjevke in zelenjadarice, ki so pripeljale na trg toliko solate in druge zelenjave, da je prav gotovo ne bodo vse spravile v denar. Sicer so ljudje pridno posegali po res lepih glavicah solate, mnogo bolj pa bi še, če bi bilo zabelo za zelenjavo dovolj. Tako pa gospodinje kupijo lo toliko, kolikor dopušča olje, ki ga imajo dma v steklenicah. Kakor je bilo mnogo zelenjave, ni bilo nobonih mlečnih izdelkov, kar Je že vsakdanji pojav. V dolgi vrsti so danes spet stale gospodinje pred stojnico, kjer prodaja mestna
nj,š!Wi
onb'
Pol Vegove ulice le že tlakovane
Zaradi ugodnega vremena so dela pri tlakovanju Vegove ulice hitro napredovala. Najprej so zorali vso ulico, nato pa so začeli valjati cestišče z velikim mestnim valjarjem. Ko je bilo tudi s tem končano, so pa začeli cestišče polivati s smolnato gmoto, katero so posipali z drobnim in finim peskom. Ko so tudi to plast zvaljali, so bila dela na prvi polovici Vegove ulice že končana. Doslej je torej tlakovana Vegova ulica od Kongresnega trga pa do konca vseučil iškega poslopja proti Napoleonovemu trgu. Izdelani del ceste je že^ izročen prometu, vendar pa se ga lo redki poslužujejo, saj samo ta del ceste ni tako važen, kakor bo važna vsa Vegova ulica, ko bo delo na njej dokončano. Kakor je upati, bodo dela kmalu končana in cesta izročena prometu. Posebno zaradi prometa morajo delavci pohiteti, kajti vsa vozila se morajo zdaj posluževati daljših poti, če hočejo priti iz trnovskega okraja v središče mesta.
Zgodba Schubertove lihe ljubezni do dunajskega dekleta, ki je zajeta v Sehubert-Berthčjevi spevoigri »Pri treh mladenkah«. S čustvom in humorjem naslikani biedermaierski Dunaj je okolje, v katerem se dejanje godi. V glavnih partijah bodo nastopili: Vidalijeva, Janko, Zupan, Pollčeva in Polajnerjeva, Barbičeva, Španova, Belizar in Mo-dest Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zupan. To bo zadnja opereta, ki jo bo uprizarjala naša Opera v tekoči sezoni. — Na premiero, ki bo v soboto zvečer ob 20. za red Premierski, opozarjamo.
Zahtevajte povsod naš list!
občina jajca. Danes so prodajali zadnjič jajca na stojnici, kajti odslej bo prodajanje jajc urejeno na drug način, kakor je bilo že javljeno v časopisju. Jajca so šla tudi danes hitro v denar. Človek skoro ne bi verjel, da so jajca tako cenjena, če tega ne bi na lastne oči videl. Tudi zgodnjega sadja so kmetice dovolj pripeljale in še drago ni bilo.
Krompirja je bilo danes, kolikor sl ga poželel. Sedaj ga drže po 2 L, vendar pa se dobi pri nekaterih prodajalkah še ceneje. Solata je kakor rečeno najcenejša in si jo lahko vsak privošči. Fižol v stročju je bil na prodaj po 4 do 4 in pol lire, lepi pa so bili paradižniki po 4 L. Čebule je bilo na pretek, tako bele kakor rdeče in so jo prodajali po 4 I* Vsak dan več Je tudi povrtnine z domačih njiv kakor kumaric, buč. ko-ierabic, zelja in ohrovta. Starega kislega zelja ni več dobiti in so zeljarice svoje lanske zaloge dodobra izpraznile, narezale pa so že novega. Kmalu bomo na trgu lahko videli novo kislo zelje, ki je še prav posebno dobro.
Na trgu, kjer prodajajo domače gozdne sadeže, je bilo tudi danes izredno živahno. Prav mnogo je bilo seveda borovnic, kako pa tudi ne, ko je pa sedaj zanje glavna sezona. Bile so po 2 L liter. Skoro nič manj ni bilo na prodaj rdečih gozdnih jagod, ki so pa bile že dražje. Po 5 L so jih prodajali. Breskve so bile po 8 L, marelice po 10 L, hruške po 8 do 10 L, ribezelj po 4 do 5 L, češenj je bilo že manj in še te kaj rade gnijejo, pa so bile po 8 do i0 L. Letos nismo imeli sreče s češnjami. Nismo se Jih mogli privoščiti kakor druga leta, ko so bile na prodaj po 3 din ali pa malo dražje. Ves čas so jih prodajali po okrog 10 L za kg.
Na današnjem trgu si mogel dobiti prav vse, kar si hotel, razen mesa seveda. Veliko je bilo na trgu že posušenega lipovega cvetja, po katerem so ljudje prav pridno posegali. Vsak, kdor Je mogel, ga je že sam nabral toliko, da pa bo imel za čez zimo; kdor pa ni hotel na lepo, pa mora iti pač v žep. Drugega mu ne preostaja, če bo pozimi hotel imeti skodelico toplega in zdra-
Novo cerkev Matere božje bodo zgradili ob Plitvičkih jezerih v spomin na 1300 letnico pokristjanjenja Hrvatov. Tako je odložil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Prispevke za zgraditev te cerkve zbira po vsej Hrvaški društvo »Hrvatska žena« in je dozdaj nabralo že 151.646 din. Na vse .hrvaško prebivalstvo So zdaj naslovili prošnjo, naj vsak žrtvuje svojo prvo kuno, ki jo bo zaslužil, kot prostovoljni prispevek za to veličastno novo cerkev na rlitvicah.
Natečaj za lepak Ljubljanskega velesejma
Tiskovni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Po odredbi Visokega Komisarja, je razpisan natečaj za lepak za Velesejem v letu 1941-XIX, pri katerem lahko sodelujejo slovenski umetniki.
Lepak, ki mora imeti velikost 70x100 cm in se lahko ponatisne v štirih barvah, mora uspešno prikazati gospodarski pomen nove italijanske Pokrajine ter njene proizrajalne možnosti. V risbi mora biti napis »Ljubljanski velesejem 4—18 oktobra XIX«, ki mora biti nad vse viden. Umetnik, ki ga bo žirija izbrala, mora napraviti tudi naslednji napis: »Fiera di Lubiana — Ljubljanski velesejem 4—18 ottobre XIX«.
Udeleženci natečaja morajo poslati osnutke s psevdonimom najkasneje do 25. julija ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo izročiti zaprto kuverto z imenom in točnim naslovom udeleženca. Kuverta mora nositi samo psevdonim.
Predsednik žirije bo delegat Vis. Komisarja.
Nagrade so naslednje: 1. 3000 lir, 2. 1000 lir, 3. 500 lir, 4. 500 lir.
Nagrajeni lepaki bodo postali last Ljubljanskega velesejma.
Kanalizacije za Bežigradom
Ljubljana, 12. julija.
Nihče ne more trditi, da kanalizacija ni potrebna, 5e hočemo, da bi bilo mesto ali kakršno drugo naselje zdravo, če ni dobre kanalizacija, ki bi odvajala onesnaženo vodo in druge odpadke, je dana velika možnost, da ee razpasejo hude epidemične bolezni, ki so že nemalokrat tirjale na tisoče ln tisoče nedolžnih žrtev.
Tudi naša mestna uprava se prav dobro zaveda, kake važnosti je kanalizacija in vedno moreš v tem ali onem delu mesta videti mestne delavce, kako razkopavajo ceste in ulice ter polagajo v globoke jarke nove cementne cevi, več ali manj debele. Sedaj so ae delavci, ki imajo na vesti skrb za kanalizacijo mesta, spravili na bežigrajski okoliš. 2e nekaj tednov kopljejo v Linhartovi ulici. Tu polagajo res velike, debele cementne cevi, kajti tu bo šel glavni odvajalni vod od hiš, ki so bile zadnja leta sezidana za top-ničarsko vojašnico. Kanalizacija v Linhartovi ulici bo še nekaj časa trajala, ulica pa je seveda za vsak vozni promet zaprta.
Prav tako so predvčerajšnjim začeli razkopavati ozko Costovo ulico Tudi tu bodo položili nove cevi, ker so stare že obrabljene in ne morejo več v polni meri služiti svojemu namenu. Tudi tu je polovico ozke ulice zaprte. Samo kolesarji gredo še lahko mimo, voz pa že ne more, kajti ulica je le preozka. Tudi pri novih hišah vzdolž Tyrševe ceste razkopavajo cestišče in polagajo nove odvajalne cevi.
Zastopniki romunskih oblasti prispeli v černovice
Skozi razdejano mesto so se peljali pod slavoloki in skozi gost špalir
navdušenega občinstva
Črnovice, 12. jul. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Prvi vlak iz Bukarešte je prispel v Dornesti, ki leži 40 km od glavnega mesta Bukovine, Črnovic. Z njim so se pripeljali vsi zastopniki civilnih oblasti, ki so jih poslali iz romunske prestolnice, da takoj začno z novo organizacijo Bukovine. V noči na 22. Junij je bil ta prvi vlak, ki je znova vozil skozi skrajno točko Moldavije in pripeljal v Bukovino, le nekaj kilometrov proč od bivše romunsko-sovjetske meje, kjer je prišlo do prvih spopadov z rdečimi četami.
Od prve železniško postaje v Dormestiju se je zaradi tega, ker ni bilo mostov, ki so jih bili pognali v zrak boljševiki in razdejali tudi železniško progo, potovanje nadaljevalo z avtomobili proti Crnovicam, in sicer skozi kraje ob Seretu, kjer je potekala sovjetska meja. Bodeča žica, ki je obdajala kot branik sovjetsiko ozemlje, je bila na več krajih pretrgana. Koče, ki so služile sovjetskim obmejnim stražam, so bile razdejane po letalskih bombah. In dalje odtod so se pokazali znaki vojne: sovjetski tanki, napol razdejani, razbitine letal, ki so treščila na tla in zgorela, ubiti konji ob cesti, kolone rdečih ujetnikov, zastraženih z bajoneti romunskih vojakov, ki se spuščajo v ravnino skupno z motoriziranimi romunskimi oddelki proti prvim bojnim črtam, dalje na stotine in stotine vozičkov, naloženih z najrazličnejšim pohištvom in v spremstvu ljudstva, ki se vrača na svoje domove. Z obrazov vseh teh ljudi se bere sreča. Ti kmetje pozdravljajo po romunsko vrste avtomobilov, od veselja vriskajo in vzklikajo osvoboditeljem.
In tu so napadalne postojanke, ki so jih rdeči zgradili 20 km proč od njihove meje z Romunijo. Narejeni so tu strelski jarki in bunkerji iz cementa, ki so Jih granate romunskih topov in bombe z nemškiii letal čisto razdejale.
Točno ob 14 so avtomobili z zastopniki romunskih oblasti pripeljali v Črnovice. Peljali so se skozi slavoloke, ki jih je kmečko prebivalstvo postavilo 5. julija zvečer romunskim osvobodilnim četam. Ljudstvo je tvorilo špalir in je mahalo z italijanskimi, nemškimi in romunskimi zastavami v pozdrav tistim, ki prinašajo deželi poroštvo za njihovo svobodo.
Razdejanje v černovicah
Črnovice, nekoč tako živahno, lično in lepo
mesto, je zdaj opustošeno, umazano in hudo razdejano. Nobena šipa na oknih ni ostala cela, prav nobena. Mnogo vrat je vdrtih, po trgovinah ni nobenih napisov več. Hiše imajo polomljene železne zapahe. Tu so kradli ruski in judovski razbojniki pretekle dni. Na trgu »Unirea« se je skupina hiš sesula po požaru, ki so ga zanetiii boljševistični vojaki in tamkajšnji Judje. Cela trgovska četrt je en sam kup razvalin, iz katerih se še danes kadi. Docela porušena je tudi veličastna poštna palača, podrta mnoga druga poslopja in uničena vsa ostala. Cerkve v mestu so oskrunjene na sramoten način po ruskem vojaštvu, kakor pripoveduje neki 70 letni gvardijan, ki je po čudežu ušel smrti. Na ostuden način so jih spremenili v umazana stranišča po ukazu višjih častnikov. Vodne napeljave in električna centrala so porušene. Tramvajske tire so pognali z dinamitom v zrak. Isto so storili z dvema železniškima postajama v črnovicah.
Prvi splošni vtis, ki ga dobiS pri obisku to
ga mesta, je tak, kakor da bi se nad njim razdivjala barbarska podivjanost, ki je po enem letu boljševiške zasedbe porušila, ponesnažila vse, kar je vlada prave omike zgradila v tolikih letih dela in naporov.
S Hrvaškega
Zagreb, 12. julija, s. V Zagreb je prispel bolgarski poslanik pri poglavnikovi vladi Mekarov, ki bo danes izročil svoje poverilnice.
Zagreb, 12. julija, s. Po odredbi vladnega zastopnika je v Banjaluki prepovedano kupovati pri Srbih ali Judih, sprejemati od njih darila ali jemati v varstvo njihove premičnine in nepremičnine. Tisti, ki bi se proti temu. pregrešili, bodo prišli pred izredno sodišče.
Zagreb, 12. julija, s. 40.000 delavcev, ki so zaposleni v lesni industriji, je sklenilo kolektivno pogodbo, ki določa osemurni delavnik in mezdo najmanj 5.50 din na uro. Te vrste delavci, ki so po veliki večini iz krajev, kateri so bili zdaj priključeni hrvaški državi, so prejemali mezdo 1.5Q din na uro. Poleg te pogodbe imajo delavci, ki so zaposleni v lesni industriji, uživajo velike olajšave za zgraditev lesenih hišic.
Zagreb, 12. julija, s. Minister za narodno gospodarstvo je ustanovil prvi sklad za izsuševanje močvirij pri Trnovcu v Liki, s čimer bodo pridobili nadaljnjih 3000 ha plodne zemlje.
Zagreb, 12. julija, s. V navdušeno sprejetem govoru, ki ga je imel v zagrebški Delavski zbornici in v katerem se je obrnil tudi na hrvaško mladino, je minister Budak prikazal velik pomen družine. Temelj vsakega avtoritarnega režima — je dejal med drugim — je družina. Samo krepke in zdrave družine morejo ustvariti močno in zdravo državo. Komunizem pa, čigar
vzor je anarhija, Je zanikanje države ln Je njegovo razdiralno delo predvsem usmerjeno k uničenju družine. Komunizem razdira vezi med starši in otroci ker ne ve, da 8 tem, ko ograža družine, ograža tudi obstoj države.
Na mestu bo odpnščen iz službe vsak drž. uradnik, ki ga bodo zalotili v pijanem stanju. Okrožnico v tem smislu je poslalo pravosodno ministrstvo vsem sodiščem, drž. tožilstvom, kaznilnicam in drugim podobnim ustanovam. Drž. uradnikom je prepovedana tudi vsaka hrupna zabava po gostilnah in drugih javnih lokalih. Najstrožje pa je prepovedano vsem državnim uradnikom in uslužbencem vsako kritiziranje in omalovaževanje poglavnikovih odredb.
Ribiči ob dalmatinski obali so letos napeli vse sile, da bi nalovili čimveč rib, ker računajo, da bodo zaradi pomanjkanja drugih živil šle dobro v denar, čeprav letos ribolov dozdaj ni bil ravno najboljši, vendar računajo, da bodo ribiči v letošnji poletni sezoni lahko nasolili do 60.000 sodčkov sardel. Poln tak sodček tehta 60 kg.
Vse rezervni častniki na Hrvaškem, ki so služili v bivši jugoslovanski vojski pri protiletalskih odelkin, se moraio priglasiti najpozneje do 15. julija poveljstvu protiletalske obrambe v Zagrebu. Navesti morajo vse potrebne osebne podatke (starost, rojs*®1 kraj, narodnost, vero, šole, izobrazbo itd.). Kdor se
Ine bo javil, ga bodo smatrali takšnega, ki se izogiba vojaški službi in se bo moral zagovarjati zaradi kršitve vojnega kazenskega zakona.
(£d;ar Wallare:
Na sever, potepuh!
»Kaj se je neki zgodilo?«
»Neki ubogi potepuh. Kako krasen načrt si je zamislil! Hotel je še nocoj priti čez reko in ujeti brzovlak v Albanv. Sedaj pa bo revež moral v ječo!«
Umaknil se je od okna.
»Ne v ječo, na električni stol bi morali spraviti takšne ljudi,« je dejala ladv Georgina in si prižgala cigareto.
»Zakaj?« je začudeno vprašal Robin. »Saj so to zelo dobri dečki. Precej dobro jih poznam ... večkrat sem že bil v njihovi družbi. Zelo zabavni so in romantični.«
»Zdi se mi, da si že cel Amerikanec,« je dejala ladv Georgina. »Ta tvoja simpatija za potepuhe je nekaj izrednega.«
»Saj sem sam tudi potepuh,« ji je odvrnil in si po njenem zgledu prižgal cigareto.
Ladv Georgina si je zamišljeno grizla ustnice.
»Ali misliš, da bi oni potepuh mogel priti čez reko in v notranjost Združenih držav?«
Misel na potepuha s potnim listom se je Robinu zdela zelo smešna.
»Saj s potnim listom vsak lahko pride. Če bi se mi zljubilo svoj dopust tako izrabiti, bi potoval v Newvork in nazaj brez listin. Poznam nekega irskega lumpa, ki tihotapi žganje v Združene države. Ta bi me prepeljal čez reko in zopet nazaj, ne da bi mi bilo treba plačati za to en sam cent.«;
Ladv Georgina je zamišljeno ogledovala svojo cigareto.
»Tega ne verjamem,« je dejala počasi.
»Tvoja opazka je zelo malo ljubezniva,« je pripomnil Robin in se nasmehnil.
»Koliko denarja bi pa potreboval za potovanje-v Nevvvork in nazaj?«
Nič več kot petdeset centov in z isto vsoto se vrnem.«
»Tega ne verjamem. Saj je nemogoče.«
Njena opazka ga je vzpodbudila.
»Ali hočeš, da staviva?« jo je vprašal.
»Dragi moj, dobro veš, da nimam denarja, da bi mogla staviti s teboj.«
Pri teh besedah se je kakor slučajno poigravala s kamejo na svojih prsih.
On se je ujel.
»Tisoč funtov stavim proti tvoji kameji, da bom s petdeset centi v žepu in brez listin prišel v Nevvvork in nazaj. Res sijajno bom izrabil svoj dopust. 2e ob sami misli na to potovanje se čutim kar prerojenega.
Georgina ga je dolgo molče gledala.
»Tisoč funtov proti moji kameji. Teh tisoč funtov bi mi zelo prav prišlo. Velja torej, Robin! Sprejmem stavo.«
Med tem časom pa je Georgina v svoji glavi že zasnovala načrt s takšno naglico in tako podrobno, da bi Robin bilo zelo presenečen, če bi mogel o tem le slutiti.
Naslednjega dne se je Robin že ob peti uri zjutraj odpravil sam na pot. Ladv Georgina pa je že s ponočnim brzovlakom odpotovala v Chicago, kjer je poiskala nekega višjega policijskega častnika, ki je osebno poznal vsakega lumpa posebej v državi Illionis.
Na zadnji strani vile lorda Rockforda je široka veranda. Hišo je lahko spoznati po velikih okroglih, modrih kitajskih vazah, z dragocenimi cvetlicami. S te verande je mogoče videti celo mesto Ottavo.
Tudi v tem je bila Robinova posebnost, da je stanoval tako daleč od Rideau Halla, ki je bil središče kanadskega sveta. Kljub tej oddaljenosti pa je sedaj redno prenočeval v Rideau Hallu.
»To je prav za prav smešno,« je dejala Oktober.
»Dostojnost je moja najljubša slabost,« je priznal.
Oktober je namršila obrvi.
»Nikakor mi ni neprijetno stanovati v tej krasni vili, posebno sedaj, ko sem se privadila temu, da povsod diši po tobaku. Toda zakaj nisi tudi ti tukaj? Ali ni nespametno, da spiš drugje. Sobarica, ki si jo včeraj najel, že začenja klepetati o najinih zakonskih težavah. Ce bi ji dovolila, bi me gotovo še pomilovala.«
Robin je vzdihnil.
»To je prav za prav zelo dolgočasna zadeva. Toliko sitnosti imam zaradi raznih pojasnil, a končno sva vendarle poročena; o tem niti najmanj ne dvomim.«
»Cemu bi se morala znova poročiti?«
Približal je svoj stol k njenemu.
»Slišal sem, da se ženske zelo rade spominjajo na svoj poročni dan; da skrbno shranijo obleko in celo cvetlice, da bi jih spominjale na one lepe trenutke.«
»Kaj hočeš reči s tem?«
»Tudi moški se tega dne radi spominjajo,« je Robin mirno nadaljeval. »A jaz ne morem
ohraniti niti potolčenega očesa, kakršno sem imel ob najini poroki. In če bi se ves teden ne obril nit: ne umil, vse to bi me ne spominjalo dovolj na ono noč.«
»Bil si strašen,« je dejala Oktober zamišljeno. »Bil se pravi potepuh in poleg tega še...«
»Pijan,« jo je prekinil Robin resno. »To rad priznam. In prav to sem hotel reči. Rad bi se poročil trezen.«
Oktober ga je opazovala z zanimanjem.
»Težko je, spominjati se te celo takšnega, kot si bil pri miss Ellen. Ko sem te danes zjutraj zagledala v uniformi, se te nisem nikakor več mogla predstavljati, da si si nekoč sam opral srajco in da si si od nekoga ^Posodil uro, da si mogel kupiti staro, ponošeno ‘obleko. Ali si miss Ellen že pisal?«
Robin je. prikimal.
»Ali si ji kaj poslal?«
»Vrnil sem ji list, katerega fe men oče podpisal na smrtni postelji. Ne potrebujem ga več; njegovemu spominu pa bi mogel škodovati. Gotovo ga bo obdržala.« .
»Ali si ji kaj poslal?« je vztrajala Oktober.
»Denar? Seveda. Nisem ji pa mogel povedati, kdo da sem. Zdi se mi pa. da to že ve. Ali se spominjaš, ko je rekla, da ie že videla nekje mojo sliko? Nekoč sem se peljal tja z guvernerjem, ko je šel obiskat svoiega prijatelja.«
»Kam pa?«	.
»V ono mesto, katerega nikoli nisva mogla doseči.«
»Ogdensburg,« je vzdihnila Oktober.
Robin pa se je zresnil
Žale so praznovale svojo prvo obletnico
V prvem letu Je bilo z Žal 682 pogrebov, iz mesta pa samo 81
Ljubljana, 12. julija.
Ta teden so naše svojstvene Zale praznovale obletnico, ko so bile blagoslovljene in izročene svojemu namenu. Lani 9 julija je bil pa z Zal prvi pogreb, ko je o pomenu Zal prav lepo govo-. ril župnik Jenko iz Most, ki je z Zal spremil k Sv. Križu preužitkarja Antona Plevnika. Mestni pogrebni zavod je svojemu prvemu gostu na Zalah priredil najslovesnejši pogreb popolnoma brezplačno.
Vseh pogrebov z Zal je bilo v prvem letu 632 !n pri pogrebih so se Ljubljančani navadili na Zale ter jih začeli hvaliti. Zadovoljni so bili pogrebci, ker je slovo od pokojnih sedaj prav naglo opravljeno, pri pogrebih iz mesta je pa trajalo tudi po več ur. Se bolj so pa z Zalami Ljubljančani zadovoljni zato, ker kapelice in vse okolje Zal vliva v razbolena srca tolažbo in lajša bolečine težkega slovesa od dragih svojcev in prijateljev. Pogrebi z Zal, so sedaj resnične slovesnosti, kjer se človek zatopi v misli na pokojnega in na slovo od njega ter ga pri tem nikdo ne moti, kakor se je to dogajalo pri dolgotrajnih pogrebih skozi vse mesto med največjim prometom in tudi med vrstami ljudi, ki se niso vedli prav nič pietetno, temveč navadno z najrazličnejšimi opazkami bolj ali manj tehtno prodajali zijala.
Pogrebi z Zal so prava opravila pobožnosti in poglobitve. Na drugi strani pa Zale navdajajo pogrebce s plemenitimi občutki, ki jih v srcih zbuja že sama lepota našega Vseh svetih vrta. Ze na Zalah občutimo tisto mistično odmaknjenost od onostranstva, izmučena srca pa hladi duh blaženosti v večnosti.
Ni več potrebno spominjati na neprijetnosti in zadrege, ki so jih imeli svojci umrlih, predno
Novice iz Države
Malteška razstava v Rimu zaprta. V navzočnosti velikega števila Maltežanov in povabljencev je bila včeraj v Rimu zaključena »Malteška razstava«, ki so jo že 16. maja odprli in ki jo je vsega skupaj obiskalo približno 80.000 ljudi. Prišli so si jo ogledat iz vseh krajev Italije. Predsednik odbora Malteške akcije, prof. Carlo Mallia, Je imel pri tej priliki na navzočne govor, v katerem se je toplo zahvalil ravnateljstvu razstave m Kr. zastopstvu, da sta dala pobudo za reševanje vprašanja^ Malte in junaški stoletni odpor tega otoka, ki čaka na osvoboditev. Govor je žel med občinstvom navdušeno odobravanje.
Nemški otroci na počitnicah v Julijski Benečiji. V četrtek zvečer se je pripeljalo v Trst 160 nemških otrok z Dunaja. Tam so ostali en dan, nato pa so nadaljevali svojo pot v Rovinj, kjer bodo ostali dva meseca na počitnicah v tamkajšnji koloniji S. Pelagio. še isti večer pa se je s posebnim vlakom pripeljalo na glavno tržaško postajo še 300 nemških otrok, organiziranih v »liitlerjugend«. Ti pa so prišli iz Miin-chena, Kolna in Diisseldorfa. Na postaji so se ustavili le za četrt ure, da so se malo pokrepčali, nato pa so se odpeljali dalje proti Opatiji, kjer nameravajo ostati šest tednov.
O zamenjavi dinarjev v lire poroča »Agen-zia Economico Finanziariac, kakor piše tržaški »II Piccolo«, sledeče: T3^ dni so se končali posli z zamenjavo dinarjev v lire na področju Ljubljanske pokrajine. Ljudje so pri-V£.ej- *“menjat velike zneske denarja, mnogo tudi v kovancih Vseh vrst, za katere je bilo treba dolgotrajnega in potrpežljivega dela, preden so ga nakovali. Ves denar je bil vzet iz prometa v kratkem času enajstih dni, kar je zares presenetljiv uspeh, če se upošteva, da je denar zamenjavalo vsega skupaj le 12 uradov Italijanske banke, od katerih jih je bilo pet v prestolnici, sedem pa v drugih važnejših središčih Ljubljanske pokrajine.
Požar v skladisču papirja. V noči od četrtka na petek je približno okrog polnoči izbruhnil požar v skladišču papirja na Via Corri-doni v Trstu. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci z dvema brizgalnama. Posrečilo se jim je ogenj vsaj omejiti. Gasili so več ur. Kako je požar nastal, dozdaj še ni ugotovljeno.
12.500 kg surove kave pretihotapil. Pred kazenskim sodiščem v Trstu Je bila te dni zanimiva razprava, pri kateri je sedel na zatožni klopi nek 56 letni Ivan Celič, doma z Reke pri Sušaku. Obtožen je bil, da je pretihotapil čez carinsko mejo ogromno kave, kar 12.500 kg. V roke pravice je padel v Trstu prav v trenutku, ko je stopil z vlaka. Je znan tihotapec in je bil že prej večkrat kaznovan. Sodišče ga je obsodilo na pet mesecev zapora, na 1100 lir denarne kazni in ga je kot »poklicnega« tihotapca poslalo za tri leta na prisilno delo nekam na km®te. To ga bo morda že spametovalo, da ga ne bodo zlepa več obletavale tihotapske muhe.
je Ljubljana dobila Zale Sedaj mrliči po stanovanjih ne povečujejo več potrtosti žalujočih do onemoglosti in prizorov obupa. Zale so omilile, olepšale in oplemenitile slovo od naših dragih.
Skratka, Ljubljančani so zadovoljni z Žalami. Najlepši dokaz temu je 682 pogrebov z Zal, iz mesta je bilo pa samo 81 pogrebov. Pri teh pa moramo pomisliti zlasti na redovnice in redovnike ter sploh na duhovščino, ki pred pogrebom z večino počivajo po cerkvah. Toda tudi redovniške hiše svoje sestre in brate že spremljajo z Zal k večnemu počitku.
Zanimivo je, da je med temi 81 pogrebi iz mesta bilo največ pogrebov iz Trnovega in z Ga-ljevice, čeprav je naše prebivalstvo dobro poučeno, da so pogrebi z Zal za petino cenejši kakor iz mesta. Vsi pogrebi najodličnejših in najuglednejših meščanov so bili z Žal. Med 682 umrlimi, ki so počivali na Žalah, je bilo tudi 6 pravoslavnih in 2 starokatolika. Tudi vsi ti so počivali na Zalah v istih kapelicah, kjer ee je od svojih poslovilo 674 rimokatolikov. Žale so namreč na razpolago prav vsem veroizpovedim ter je Mestni pogrebni zavod vedno upošteval želje strank ter njih svojca položil v ono kapelico katero so želeli.
Že prej smo omenili, da je bila večina pogrebov skozi mesto iz Trnovega in z Galjevice. Svojci so rekli, da na željo pokojnega, vendar ee Je pa pokazalo, da so naročali dražje pogrebe iz mesta posebno revnejši sloji, skoraj brez izjeme se pa Žal poslužujejo premožnejši sloji, čeprav so pogrebi z Žal cenejši, ter so svojci pri pogrebih z Zal prihranili natanko 36.088.50 lir stroškov.
Zale so pa tudi vsak dan lepše, saj je danes urejenih že vseh 14 kapelic skoraj popolnoma, molilnica je pa dobila že prekrasen oltar, ki ga občudujejo domačini in tujci. Za posebno krasoto pa vsi obiskovalci smatrajo čudovito lepo oblikovana svetila po kapelicah. Te dni dobe spet tri kapelice nove svetilke izredno plemenitih oblik, v kratkem pa dobi tudi molilnica dvoje lestencev, ki spadajo pač med najlepša dela sodobne cerkvene arhitekture.
Tudi lepe klopi sole postavljene po vseh Zalah in kmalu bo tudi novi vodnjak poživljala vedno tekoča voda. Raznovrstna trta bo obrasla bele stene kapelic, razvilo se bo vse rastlinstvo, da bodo Zale prav kmalu vse v zelenju in cvetju. Postale bodo pravi vrt notranje zbranosti in naj-plemenitejši izraz nase srčne kulture.
•
Vse lestence ali svetilke na fotografijah |e po natrhh projektanta izdelala tvrdka Bratov Zmuc na Jyrsevi cesti z mojstrskim znanjem, da nova svetila res predstavljajo vrhunec slovenske umetnostne obrti.
Ljubljanske gradbene drobnarije
Ljubljana, 12. julija.
Ljubljana bo dobila v kratkem novo ulico
preko starega nunskega vrta kot podaljšek Šubičeve ulice do Kongresnega trga. Podiranje stare Šinkovčeve hiše na Kongresnem trgu naglo napreduje. Ves stari gradbeni material iz ruševin te hiše nasipljejo na nunskem vrtu kot prvi temelj nove ceste, istotako so pa tudi začeli s podiranjem samostanskega zidu na Muzejskem trgu, tako da je odprt prost pogled v smeri nove ceste. Tako padajo v pozabljenje stare samostanske idile tihega uršulinskega vrta, ki je kot oaza sameval sredi živahnega mestnega življenja. Samostani, kot kraji molitve, ge umikajo samostanom kot središčem živahnega prosvetnega življenja. Moleča cerkev se umika učeči cerkvi I
Lep košček, prijeten na oko, je nastal z modernizacijo okolice kapelice pri Čadu pod Rožnikom. Mestna občina je modernizirala v vsej okolici pota, zgradila med kapelico lično stopnišče do vozne poti na Rožnik, a pred kapelico so zgradili zaokrožen prostor istotako z ličnim stopniščem iz kamenja. Ves prostor so zasadili z grmičjem kot zaprt kraj molitve. Namestili so udobne klopi, zgradili novo ograjo pred kapelico iz kamenja ter ustvarili tam nov kras Ljubljane. Stara kapelica Matere božje ima zlasti sedaj vedno dovolj obiskovalcev.
Vedno bolj pereč problem pa postaja obrežno zidovje Ljubljanice pri mostu sv. Jakoba. Vedno bolj se ruši ter pada v strugo, pa tudi tlakovano dno se dviga na več krajih, tako da je nevarnost, da se vse skupaj podre. Talna voda razjeda betonsko škarpo, saj teče voda na vseh koncih in krajih skozi razpokano zidovje v Ljubljanico. Potrebno bo popolnoma razrušiti vse zidovje ter zgraditi vse znova, kar bi zopet zaposlilo nekaj brezposelnih delavcev. —nik.
Violinska virtuozinja Pina Carmirelli je
umetnica, ki je dobila kmalu po svojih prvih koncertnih nastopih zelo lep Bloves, in ocene njenih koncertov pravijo, da se takoj pri prvih zvokih spozna, da stoji na koncertnem odru velika
virtuozinja, kateri so tuje vse tehnične težkoče, ki jih zahtevajo posamezna dela. Njen ton je izredno lepo izoblikovan in je tudi prav tako topel, zato zveni vsaka melodija izredno čustveno in prisrčno. Povsod, kjerkoli nastopi ta umetnica, je deležna izredno prisrčnega sprejema in toplega aplavza, kar njena visoka umetnost v resnici zasluži. To umetnico bomo slišali na koncertu, ki bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata v ponedeljek, dne 14. ti m. ob pol devetih zvečer v veliki filharmonični dvorani. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.	,	,
Športne vesti
Jutri vsi na lahkoatletski nastop SK Planine
Jutri dopoldne bodo na Stadionu velike lahkoatletske tekme pri katerih bodo nastopili številni atleti. Kar pa bo nastopu dalo še posebno pjivlač-enost, pa je nastop deklet, ki se bodo po dolgih letih odkar je spala naša ženska lahkoatletika, spet borila na tekališču in zelenem travniku.
Vse tekmovanje, pa čeprav bo nastopilo veliko fantov in deklet, ne bo trajalo dalj kakor malo več kot tri ure. Tekmovanje s« bo začelo ob 9 dopoldne. Velik kader atletinj bo postavil posebno ljubljanski Hermes, ki se je začel resno ukvarjati z žensko lahkoatletiko, s prijavami pa ne bo zastajala skoro nič tudi domača Planina. Zatorej naj velja za jutri geslo: Dopoldne vsi na Stadion.
DKSK »Edinstvo« obvešča vse klube in dirkače, da je dirka katera bi se morala vršiti v nedeljo 13. t. m. odložena za nedoločen čas zaradi tehničnih razlogov. Dan kdaj bo, bo naknadno javljen v časopisih.
Splitski Hajduk ni izgubil nobenega svojih igralcev. Vsi so se vrnili domov in bodo spet igrali za svoj matični klub.
Nemika kolesarja Kilian in Vopel sta se nekaj dni preden je izbruhnila nemško-ruska vojna, vrnila srečno iz Sev. Amerike, kjer sta nastopala na večjih kolesarskih prireditvah. V Ameriki sta bila 18 mesecev. Od sedmih šestdnevnih dirk sta jih spravila v svoj žep pet. Razen tega sta bila zmagovalca skoraj na vseh dirkah, kjer so nastopali v dvoje. V Nemčijo sta prišla preko Japonske in Rusije.
Spet dva znana nemžka športnika sta padla. Na ruskem bojišču sta padla pred dnevi spet dva znana športnika: lahkoatleta Hellmuth Hamann in Friedrich Helling. Hamann je bil trikrat nemški prvak in je bil 12 krat državni reprezentant. Na olimpijskih igrah leta 1936 j« dobil bronasto ko-
lajno. Sodeloval j« v štafeti 4 X400 m, ki je postavila tudi novi nemški rekord.
V Italiji so bile zadnjo nedeljo velike lahkoatletske prireditve. V Ferrari je zmagal atlet Bal-bussa v maratonskem teku v času 2:49:49,4 pred Ebertom, ki je rabil za isto progo 2:55:31,4. Tudi v hoji na 25 km je bil dosežen kar rezultat. Zmagal je Gullino v času 2:18:46 pred Gressevichom 2:19:39.
Nov sijajen plavalni rekord je postavil spet Francoz Artem Nacache v Marseillu. Po četrtem poizkusu mu je uspelo postaviti nov rekord na progi 200 m prsno, za katero je rabil 2:36,8 min, Že pred časom to imeli ta rekord Francozi, pa so jim ga Amerikanci kasneje prevzeli. Doslej gaje imel Amerikanec Kasley s časom 2:37,2 min; Ta rekord so naskakovali doslej že mnogi najboljši svetovni prsni plavači, pa ga niso mogli zrušiti. To je sedaj uspelo Francozu Nacacheu-ju. Novi rekorder je plaval v metuljčkovem stilu.
Pri nedavnem srečanju hrvaške in nemške teniške reprezentance na Dunaju je nemški reprezentant Heinrich Henkel obhajal majhen praznik. Pri tej tekmi je Henkel že v 15 nastopil na belem igrišču proti Hrvatu Punčecu.
Pred kratkim so imeli Madžari izbirni lahkoatletski nastop, pri katerem so poizkusili vse svoje najboljše može, ki bodo zastopali Madžare proti Švedom. Tekmovanje je bilo v Budimpešti in so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Zelo dobro je tekel Szilagy na 5000 m. Rabil je 14:38,6 min., na 1000 m pa je zmagal Harsany v času 2:26,3 min.
Na Švedskem je postavil zelo dober čas atlet Kalerne na progi 3000 ra, saj je rabil zanjo le 8:38,4 min.; Robert Tegstedt pa je vrgel kopje 66.10 m daleč — in se je tako postavil v vrsto najboljših švedskih metalcev koipja.
Tudi v Španiji so lahkoatletiko povsem prerodili in reorganizirali. Športna tekali&ča so spet oživela in tekmovanja so se tudi začela. Pred nedavnim je bil v Barceloni velik lahkoatletski na-stoip pri katerem je atlet Carcia postavil kar štiri nove španske rekorde.
Koledar
Danes, sobota, 12. julija: Moh. in Fort. Nedelja, 13. julija: 6. pb. Marij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Upraviteljstvo III. mešane ljudske Sole r Ljubljani vabi ves učiteljski zbor in vse učence te šole, posebej še učence III. in IV. razreda višje ljudske šole, da se udeleže pogreba svoje dobre učiteljice Vide Jakličeve. — Zbor v soboto, dne 12. t. m. ob 16.30 pred šolo.
Proizvajalce oglja iu posestnike gozdov — Ravnateljstvo državnih gozdov Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino spet opozarja na naredbo št. 30. Visokega Komisarja o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva, ki so objavljeni v »Službenem listu« št. 46, posebno pa še na določila člena 1., ki pravi, da morajo vsi lastniki gozdov v mejah in ob pogojih, določenih v veljavni gozdni zakonodaji, proizvajati čim največ drv in oglja. Da se pa za izdelavo oglja prebivalstvu omogočijo primerne cene, bo ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani kupovalo oglje neposredno od proizvajalcev ter zato ravnateljstvo sprejema pismene ali ustne ponudbe oglja tudi neposredno od proizvajalcev in lastnikov gozdov.
Promenadni koncert priredi turistični odbor mesta Ljubljane v nedeljo, 13. julija od 10.30 do 12 v Zvezdi, ko bo glasbeno društvo »Zarja« pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajalo naslednji program: 1. Verdi »Aida, himna in triumfalna koračnica«; 2. Trojan »Jubilarni zvoki«, predigra; 3. dr. Čerin »Valček Vera«, medita-tion; 4. Verdi »Oberto Conto di S. Bonifacio«, predigra; 5. Učakar »Činkole«, koračnica; 6. V. Giogni »Zlate sanje«, duet; 7. Gregorc »Vesela gmajna«, venček narodnih pesmi; 8, Knajzel »Po. zdrav iz Knina«, koračnica.
Naročnikom revije »Umetnost«, mesečnika za umetniško kulturo, sporoča, da bo še nadalje izhajala. Št. 9—12 izidejo skupno z izredno zanimivo vsebino. Približno bo tudi kazalo za cel V, letnik. »Umetnost« je že v tisku in izide konec julija. — Vljudno prosimo vse naše cenj. naročnike, ki eo spremenili svoj naslov po zadnjih dogodkih, da nam izvolijo sporočiti svoj novi naslov, da jim bomo mogli dostaviti revijo. — Naslednja 1. štev. novega VI. letnika izide zopet normalno meseca septembra. — Uprava »Umetnosti«, Ljubljana, Pod tumom 5.
LJnblJanško gledališko
DRAMA
Začetek ob 20
Sobota, 12. julija. »Okence«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih igralcev.
Nedelja, 13. Julija. »Via mala«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih igralcev.
OPERA
Začetek ob 20
Sobota, 12. julija. »Pri treh mladenkah«. Red Premierski.
Nedelja, 13. julija: ob 10. Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 lir navzdol. — Ob 20. Pevska tekma. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Druga pevska tekma v Operi bo 13. jfrtija, v nedeljo ob 20. v Operi. Zanjo vlada nenavadno zanimanje. Priglasilo se je že preko 60 tekmovalcev iz najrazličnejših stanov: mnogo dijakinj in dijakov, visokošolcev, sodni pripravnik, uradnikov in uradnic, dentiistka, pekovski, krojaški, trgovski in torbaraki pomočnik, tiskarski uslužbenec itd. Tekmovalci bodo peli poleg narodnih in umetnih pesmi tudi pesmi naSih komponistov: Škerjanca, Pavčiča, Prelovca, Vilharja, Premrla, Preka, Medveda, Gerbiča. Poleg teh bodo peli znane arije iz različnih oper: La Boheme,.Traviata, Madame Butter-fly, Evgenij Onjegin, Faust, Rigoletto, Marta itd. Zastopani so tudi skladatelji: Paolo Tosti, Grieg, Schumann, Gluck, L8we, Pergolese, Giordani itd. P, n. občinstvo opozarjamo, da bo javna pevska preizkušnja v nedeljo dopoldne ob 10., za katero veljajo cene od 5 lir navzdol, zvečer ob 20. pa bo pevska tekma, zanjo pa veljajo cene od 10 lir navzdol. P. n. občinstvu priporočamo nakup vstopnic v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi. — Vse tekmovalce, ki so se prijavili za pevsko tekmo, ob-veilamo, da bo v nedeljo, 13. t. m., ob 10. javna pevska preizkušnja. Note naj po moinosti prineso
*	seboj.
Darujte za starološkl »Dom slepih«
cavod sa odrasle slepet čekovni račun £t 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana
GRADO
1’isola della sabbia d’oro (Prov. di Trieste)
Spiaggia ideale per famiglie e bambini. — Impianti curativi uniči in Europa.
otok zlatega peska (Prov. Trieste)
Idealna plaža za družine in otroke. — Edinstvene zdravilne naprave v Evropi.
IERME NADINE , raorske Topilce
Bagni ealdi d’acqua marina. Bagni di mare alPacido carbonico Bagni di schiuma al zotofoan Inalazioni — Nebulizzazioni — Irrigazioni
SOLARII)!*!
di sole e di sabbia — Tutte le cure sotto sorveglianza , medica Ridutfoni ferroviarie del 50%
Vroče kopeli v morski vodi. Morske kopeli t ogljikovo kislino Penaste kopeli v totofoanu Vdihavanje — nebuliiacije — izpiranje
SONČENJE
Sončne in peščene kopeli — Vsa zdravljenja pod zdravniškim nadzorstvom
Na Železnicah 50% popusta I n f o r m a z i o n it	Informacije;
ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO - TROSTE AZIENDA AUTONOMA DI SOGGIORNO - GRADO A LUBIANA - UFFICIO C, I. T., TYRŠEVA 11
Charlie Chan v San Franciscu
Alberso Parco „Alla Salute" Grado
Casa familiare distinta. Di fronte alla spiaggia. 100 letti. Acqua cor-rente. Bagni. Prezzi convenient’. Prospetti a richiesta. Telef. 75
Odlična družinska hiša. Nasproti plaže. 100 postelj. Tekoča voda Kopališča. Cene primerne. Prospekti na zahtevo.	Telel.	75
»Upam, gospod nadzornik, da nam prinašate pojasnila v tej stvari,« je rekla Morrow.
Duff je odmajal z glavo:
»Sramujem se svojega neznanja, gospodična, katori od mojih starejših tovarišev bi znal znabiti lepše pomagati, toda žalibog sem trenutno jaz edini član Scotland Yarda, ki se nahaja v Ameriki. Razumite me... da sem še nekoliko premlad.. .<
»To sem že opazila,« je odvrnila mladenka z lahnim nasmehom.
»Vsi ti dogodki, ki so v zvezi s smrtjo sira Frederika, 60 se pripetili že zdavnaj prej, preden sem vstopil v policijsko službo. Sedaj bom 6toril vse, kar je v moji moči...«
»Želite cigareto?« mu Je ponudil Kirk.
»Hvala, ne bom. Kadim pipo, če mi gospodična dovoli?«
»Brez nadaljnjega, kar izvolite,« je odgovorila Morrow. »To popolnoma odgovarja tradiciji Sherlocka Holmesa.« Duff se je nasmehnil:
»In to je, bojim se, edina podobnost med menoj in Sherlockom Holmesom. Kakor eem vam bil malo prej rekel, som šele pred kratkim časom stopil v službo prestolniške policije... komaj pred sedmimi leti. Gotovo je, da vem za umor Hilarija Gotha, čeprav se je ta dogodil pred več leti. Videl sem v kriminalnem muzeju tiste znamenite kitajske copate, ki so jih našli na njegovih nogah tisto noč, ko je bil ubit. Kar pa se tiče Eve Diran, pa mi je znana cela zgodba njenega izginotja. Celo več. Pred petimi leti mi je bila poverjena nadaljnja preiskava o tem. Razširila se je namreč novica, da
se Eva Diran nahaja v Parizu in tedaj me je sir Frederik poslal tja, da bi stikal za njo. Novica ni bila točna, vendar sem se pri tem iskanju seznanil z majorjem Diranom, ki je bil tedaj v Parizu. Ubogi mož... tedaj je doživel le že eno razočaranje več v dolgoletnem svojem trpljenju. Upam, da bo danes zvečer mož srečnejši.«
»Kako to, da se major sedaj nahaja v Ameriki?« je vprašala Morrow.
»Sir Frederik mu je brzojavil, naj pride,« je pojasnil Duff. »Prispel je v Newyork pred tednom dni. Ko sem v Chicagu 6topil iz ekspresnega vlaka, sem v njem našel tudi majorja Dirana, nakar sva skupaj nadaljevala pot«
»On nam bo vsaj lahko resno pomagal k uspehu,« je rekla Morrow.
»Nadejam se, da bo mogel. Kar se mene tiče, kakor sem vam bil že rekel, sem pregledal vse akte, pa nisem našel ničesar, kar bi me spravilo na kakršni koli sled. Eni reči se čudim: namreč, zakaj je morilec enel žametne copate z nog ubitega sira Frederika? Kje so sedaj te copate? Zdi ee mi, da so silno važen do-kazilni material. Kaj mislite vi o tem, gospod Chan?«
»Copate so bile že pri umoru Hilarija Gotha, pa niti tedaj se z njihovo pomočjo ni dalo nič izvohati.««
»To vem,« je priznal Duff. »Toda jaz nisem babjeveren in copate me navzlic temu še vedno v nezmanjšani meri zanimajo. Obstoji pa neka stvar, o kateri vam lahko dam drobno pojasnilce. Vi, gospod Kirk, imate strežnika po imenu Paradyja?«	, „,
»Da, res dober strežnik jex ll J#lgi
»Jaz se bavim z afero Paradjr. Ta
mož je, če se ne motim, vtikal svoj noa v pošto sira Frederika? Kje je sedaj?
»V kuhinji ali v svoji sobi. Bi radi govorili z njim?«
>Da, kasneje, pred odhodom.«
Flanery se je pojavil z nekim visokim plavušastim moškim, ki je bil oblečen v dežni plašč, e katerega je kapljala voda. Bil je major Erik Diran, z obrazom ožganim od sonca, živahno modrih oči, pravi tip angleškega športnika.
»Vstopite, major,« je dejal Flanery.
Predstavil je Angleža vsem navzočim, nakar mu je Kirk pomagal sleči plašč.
Nastopil je trenutek . neprijetnega molka.
»Gospod major,« je začel Flanery. »Vi še ne veste, zakaj smo vas privedli semkaj. Prišli ste v San Francisco na povabilo sira Frederika, ali ne?«
»Da,« je mirno odgovoril major.
»Ali vam je povedal, zakaj morate priti?«
»Sporočil mi je, da obstoji upanje, da bom našel... mojo ženo.«
»Vaša žena je izginila pred petnajst leta v tajinstvenih okoliščinah, ali ne?«
»Da.«
»Ali ste od tedaj sploh kaj slišali o
njej?«
»Nič. Seveda, prihajale so še nekatere neresnične novice, katere smo takoj pograbili, ki so pa čisto razumljivo ostale brez vsakega rezultata.«
»Ali niste nikoli slišali, da je bila v Nici ali v Newyorku?«
»Nisem. Teh mest mi nihče ni omenil kot njenih bivališč.«
»Ali bi jo spoznali, če bi jo seda] srečali?«
Major Diran je z zanimanjem dvignil svoj pogled.
Japonska in njeno prebivalstvo
Petina vseh ljudi na japonskem otočju živi samo v šestih velemestih
Zadnja številka časopisa »Wirtschaft und Statistik« prinaša izid ljudskega štetja, ki je bilo lani 1, oktobra. Iz tega poročila prinašamo naslednje zanimive podatke:
Samo na pravem Japonskem otočju živi, oziroma je živelo na dan tega ljudskega štetja 73 milijonov ljudi. Številke so seveda zaokrožene. Koreja ima 24.3 milij. prebivalcev, otok Forinoza 5,3, otok Sahalin 400.000, Kvantung 1,300.000, otoki, ki se štejejo kot japonske mandatne'pokrajine, pa 2,100.000 prebivalcev. Na dan 1. oktobra t940 je torej vse ozemlje, ki spada pod Japonsko, štelo okroglo 105 milijonov ljudi.
V šestdesetih letih se je število japonskega prebivalstva' podvojilo, samo v zadnjih dvajsetih letih pa se je dvignilo za 27.5 milijonov, če upoštevamo vse zgoraj navedene japonske pokrajine. Na samem Japonskem otočju v pravem pomenu besede pa se je ljudstvo pomnožilo v istem razdobju dvajsetih let za 17 milijonov.
Vsekakor moramo reči, da so ljudje na Japonskem izredno gosto naseljeni. Povprečno jih pride na vsak kvadratni kilometer 191. Da je to precej, se vidi, če vzamemo za primer Italijo in Nemčijo, kjer je gostota prebivalstva tudi zelo visoka. V Italiji pride na kvadratni kilometer povprečno 143 ljudi, v Nemčiji pa tudi ne dosti manj (132). Tam, kjer ni več dosti možnosti za življenjski obstoj spričo velike obljudenosti, se mod prebivalstvom pojavlja vedno izrazitejša težnja po izselitvi v tista področja zunaj prave Japonske, ki so zdaj tudi že pod japonskim vplivom.
Zelo značilno pa je za Japonsko dejstvo, da cela petina vsega otoškega prebivalstva, t. j. 14.4 milijone ljudi živi samo v šestih velemestih japonskega cesarstva, in sicer v Tokiu 6.8 milijona, v Osaki 3.2, v Nagoyi 1.3, v Kyotu 1.1, v Yokohami in Kobe po 1 milijon.
Prebivalstvo v prestolnici Tokiu se je v zadnjih petih letih pomnožilo za 15 odstotkov, v Nagoyi za 22 in v Yokohami celo za 37 odstotkov. Iz teh podatkov se pač najlepše vidi da se japonska mesta hitro razvijajo in da je glede na ta nenavaden razvoj na prvem mestu pristaniško mesto Yokohama.
In zdaj poglejmo še, v kakšnem razmerju sta si na Japonskem števili moških in žensk. Podatki omenjenega nemškega časopisa povedo, da je bilo na Japonskem leta 1935 več moških kot pa žensk in sicer je tedaj prišlo na vsakih 1000 moških le 994 žensk. Ljudsko štetje, ki je bilo izvedeno lani 1. oktobra, pa daje tudi v tem oziru precej drugačno sliko. Izid je pokazal, da »ženski svet niti za moškimc in da ga bo številčno prav v kratkem tudi ujel, če ga morda letos že ni. Lani so namreč na vsakih tisoč moških našteli že 999 žensk. Če bi bilo vse drugo v redu, bi od tisočerih ena sama morala ostati sama... Vzrok, da so ženske številčno tako napredovale, pa je morda treba iskati tudi v dejstvu, da je vcJjna zahtevala več žrtev med moškimi, kakor pa med ženskami, čeprav so na Japonskem tudi te že davno začele nositi vojaške uniforme, seveda bolj za zaledje, kjer so od moških prevzele lažje posle.
Sloviti pevec Beniamino Gigli p« sijajnem nastopu na Kongresnem trgu sprejema xlat lovorjev venee
Ugasla slava časopisnega mogotca Hearsta
Mož, nad katerim so se maščevale lastne časopisne senzacije
Ime časopisnega magnata Hearsta ni dobro znano samo v Ameriki, pač pa tudi v Evropi. Bil je na vrhuncu svoje moči in slave tedaj, ko je bil lastnik 28 dnevnih časopisov m 13 periodičnih listov. Zato je razumljivo, da je imel lahko na splošno javnost velik vpliv. Hearst je bil sin bogatega kalifornijskega farmarja in je še kot mladenič prosil svojega očeta, naj mu da denarja, da bi sam začel izdajati kak časopis. Želja se mu je izpolnila. Postal je urednik in lastnik časopisa »San Francjsco Examiner«. V njem je mladi časnikar začel uveljavljati svojo metodo, ki je obstajala v tem, da je objavljal senzacionalne novice, s katerimi je v prvi vrsti hotel povečati krog svojih naročnikov in bralcev.
~r.vw
‘\\\
Pri delu na polju bi tudi mala Metka rada pomagala.
V začetku l!tat ni prav dobro .šel. Ko je Hearstu umrl oče ter mu zapustil ogromno premoženje, je imela njegova mati dosti skrbi, da sin ne bi vsega podedovanega premoženja zapravil. Devet milijonov pa so njegovi časopisi kljub temu požrli do dneva, ko je njegova mati umrla.
Presenetljiva poročila naj bi mu množila milijone
Bralci pa so kmalu uganili, zakaj Hefcrstovi časopisi prinašajo tporoflila v tako senzacionalni obliki. Magnatu ni bilo dosti do tega, da bi bralcem postregel z zanesljivimi poročili in jih pravilno poučil o tem ali onem dogodku, pač pa naj bi »senzacije« le vedno bolj kopičile njegove težke milijone. Kmalu se mož ni zadovoljil več z enim samim svojim listom, pač
5>a so začeli izhajati kar po vrsti »New York ournal«, »Chicago American Times«, Washing-ton Times« in drugi. Urejal jih je en sam mož, Randolph Hearst. Noben članek ni izšel brez njegovega privoljenja, in neprestano je pel uredniški koš. Nobena politična gonja se ni) začela ali minila brez Hearsta. Kdor se mu ni pokoril, je izgubil službo, s komur pa je bil zadovoljen in kdor ie pisal tako, kakor je Hearst želel, je dobil dvojno plačo.
Na kaj vse se je spravil
Z leti se je zelo razširilo njegovo delovno področje, način poročanja pa se ni prav nič spremenil. Leta 1896 je Hearst svoje časopjsje skoraj popolnoma posvetil špansko-ameriški vojni. Čez nekaj let je z nenavadno silovitostjo nastopil proti predsedniku USA Mac K:*ileyu, in mnogi pripisujejo vprav Hearstovemu vplivu njegovo prezgodnjo smrt. Hearst je nastopil proti družbi »Standard Oil Co«, delal proti vstopu Amerike v svetovno vojno, na svoj račun vodil boj proti Mehiki, bojeval se je proti Rooseveltu in se ostro postavil proti komunizmu v Združeni/h ameriških državah. Tudi v film
je posegel, nobena stvar ni ušla njegovi pozornosti. Pri tem pa je treba pripomniti, da mu denar ni bil cilj, pač pa sredstvo ta dosego cilja. Znal je naložiti ogromne vsote, da je dosegel tisto, kar si je želel, ali pa, da je mogel škoditi svojim nasprotnikom.
Ogromno premoženje — ogromni dolgovi
Leta 1935 so cenili Hearstovo premoženje na 200 milijonov dolarjev brez gotovine.
Hearstovi dolgovi pa tudi niso bili majhni. Dosegli so bajno vsoto 80 milijonov dolarjev. Nekateri njegovi časopisi se namreč niso mogli sami vzdrževati in kriti stroškov, pa jih je moral Hearst iz drugega žepa pokriti. Tako so mu njegovi trije dnevniki v Chicagu, Newyorku in Detroitu naredili kar 9 milijonov dolga. Njegova tovarna konzerv tudi ni delala tako, kakor je lastnik želel, na borzi pa Hearst prav tako ni imel vselej sreče. Toda še večje vsote je ta čudoviti magnat zapravil z raznimi domislicami, ki so ga stale toliko, da njihovih stroškov ni mogel pokriti kar po več let. Kupoval je ogromne množine dragocenih umetniških izdelkov za bajne vsote, dostikrat pa se je potem zgodilo, da jih je prodal za nekaj prebitih par. Njegova galerija je bila polna najdragocenejših slik starih in sodobnih umetnikov, toda čim mu katera od njih ni več ugajala, jo je enostavno zavrgel brez ozira na njeno visoko ceno. Njegov umetniški okus je bil kaj čuden. Dajal je prednost starim skrinjam in zlatim ter srebrnim predmetom, ki so bili nekoč last drugih bogatašev, katerim usoda tudi ni bila naklonjena in so se nenadno zaradi svojega razkošja in zapravljivosti znašli na cesti.
S 77 leti postal »stolpičar«
Nobena stvar ni večna in tudi Hearstovo bogastvo je počasi skopnelo. Pred dobrim letom dni ie' ta nestalni mož začel v svojih listih z novo taktiko. V njih so se začeli pojavljati v četrtem stolpcu prve strani članki, v katerih Hearst zavzema svoj« stališče do raznih vprašanj, bodisi političnih, socialnih, umetniških in drugih. 77 letni časopisni magnat je postal, kakor pravijo v Ameriki, »stolpičar«, kar naj pomeni, da ie v časopisu vedno en stolpec na razpolago njemu. Temu stolpcu posveča največjo skrb in žanje več uspeha, kakor marsikateri znameniti uvodničar. Število Hearstovih časopisov je padlo in danes se lahko postavlja »samo« še z osemnajstimi dnevniki. Njegovih upnikov je tudi vedno več, toda magnat noče odnehati. Pred nedavnim je prodajal na dražbi svoje dragocene zbirke.
Celo predsednik USA bi bil rad
"Ne smemo pa iti tudi preko dejstva, da se je Hearst prizadeval, kako bi zasedel predsedniško mesto v Združenih ameriških državah. Toda ta njegov sen mu je pregnal neki mladi, sposobni mož s tem, da je razkril pred javnostjo njegove mahinacije. Hearst mu tega ni nikdar odpustil, in ko so bile leta 1928 volitve, je Hearstov koncern podpiral Hooverja proti tistemu mlademu možu, ki je bil nekoč onemogočil Hearsta. Bil je to newyorški guverner Al Smith, demokratski kandidat, hud sovražnik tajne prohibicije. Hearst je proti temu naščuval množice pod nesramnim geslom »Rom and Rum«, kar naj pomeni »Rim in rum«: Smith ie podlegel, toda tudi Hearst svojega cilja ni dosegel.
Nekoč luksus — zdaj vsakdanja t;; Hrana
Sodobni človek' je res od sile razvajen. Starodavni naši predniki so bili dokaj skromnejši v vsakem oziru, zlasti glede hrane. Danes bi se morda kdo čudil, kako so mogli živeti brez številnih, vseh mogočih začimb, ki jih pri kuhi uporablja sodobna gospodinja. Nekoč so živeli ljudje brez sladkorja, kave, čaja, čokolade, da celo brez krompirja, brez katerega si danes
človekovo hrano* kaj težko predstavljamo. Tja bile začimbe kakor ga
P«
ropi saditi tudi šele 1812. Kavo in čaj Evropa
do 15. stoletja so bile začimbe kakor poper ali cimet pravi luksus, ki so ga bogati ljudje plačevali z zlatom. Sladkorno peso so začeli v Ev-
pozna šele od 17. stoletja dalje. Čokolado so smatrali prvotno za zdravilo in jo je, kakor kot prvi bolnik užival kardinal Ri-
pravijo.
chelieu. Sveče so delali iz voska, in šele v 19. stoletju iz stearina. Tobaka do tedaj, ko je bila odkrita Amerika, sploh niso poznali, v Evropo pa so ga prinesli konec 15. stoletja. Ženskam je začel dišati šele 300 let pozneje. Krompir, ki je še zlasti za današnje čase eno najvažnejših živil, nam je tudi dala Amerika.
*
Eksc. Visok Komisar Emilio Grazioli med delavci v ljubljanski tobačni tovarni
Deset Nemcev ubitih v Panami
Iz mesta Paname v istoimenski srednjeameriški državi poročajo, da je bilo 'pri nekem spopadu v vasi Cotito, dvajset milj od meje s Costarico, ubitih deset Nemcev, ki so bili tam naseljeni, poleg tega pa ranjenih še. več drugih. Poročila pripominjajo, da je policija uvedla strogo preiskavo in da je nekaj sumljivih ljudi tudi že prijela. Drugih podrobnosti o tem dogodku še ni. (»II Giornale d’Italia«.)
Zlat prstan v krompirju
Zdaj je čas, ko na deželi kmetje že kopljejo najzgodnejši krompir. Vendar pa najbrž pri tem delu ne bo nihče tako srečen, kakor ie bil nek kmet iz Oeddoja na Švedskem. Ko je kopaj na svoji njivi krompir, se je nenadno nekaj posvetilo v njegovih rokah. Kaj čudno je pogledal, ko je zagledal v krompirju, ki ga je držal v rokah, vraščen prstan. Bil je zlat, kakor se je pozneje ugotovilo. Kmet pa je hotel to uganko rešiti do kraja. Začel je poizvedovati pri domačih in pri sosedih, če ni morda kdo izgubil kakšnega prstana. Na vse zadnje je ugotovil, da je to prstan njegove stare matere, ki je že davno umrla.
V
Si*""”
% 'K
v rfK :«
Del tovarniških naprav v Leuni pri Dresdenu, največjem podjetju za izdelovanje umetnega bencina
Maršal ltalo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'llalla tol mondo
Razume se, da je ves prizor bil filman. Priznati moram, da prisotni belokožci z menoj vred, niso bili bogve kako ginjeni, pač pa so se neizmerno zabavali. Seveda sem se moral truditi, da sem vsaj na zunaj ohranil dostojanstven izraz.
Prihod številnih ladij
v Ne w - Y o r k. v pristanišču se pridružujejo zboru
Sirene .	.
siren neštevilnih tovarn in delavnic. Z vseh oken mahajo roke in robci v pozdrav. Tudi najvišje strehe in stolpi so natrpani z gledalci. Z najvišjih streh plapolajo zastave. Na trgih in ulicah, ki se že zavijajo v večerni mrak, je promet popolnoma ustavljen zaradi množic, ki se zbirajo in zrejo proti nebu, kjer so v popolnem redu razvrščeni naši aparati.
Usmerimo se proti Brooklynu; nad hišami ?n cestami, ki so iz višine podobni šahovnici. Pristanišče Floyd Bennet je na skrajnem koncu Coney Islanda. Dolga cesta, ki cepi predmestje Flatbuch v dva dela je prenatrpana s tisoči In tisoči avtomobilov, ki so prepeljali ogromne množice meščanov na kraj našega pristanka. Ponovi se zopet to, kar smo doživeli v Chicagu. Bliža se nam velikanski zrakoplov Macon v spremstvu neštevilnih letal.
Spustimo se v nižino in še enkrat preletimo v krogu nepregledno morje glav, nato se polagoma, drog za drugim nalahko spustimo na morsko gladino.
Ura je točno 20.
Zmagoslavje.
Sprevod avtomobilov se začne pomikati proti mestu. Mojemu avtomobilu sledi drugi, v katerem je general Pellegrini s sodnikom Freschijem, general Nolarn in admiral Stirling; v tretjem podpolkovnik Longo ita Cagna. Pred nami koraka godba, oddelek mornarjev in oddelek policistov na konju. Drug oddelek spremlja vrsto avtomobilov. Nadzemska železnica je natrpana z
ljudmi, ki visijo kakor grozdi nad nami. Na cestah, trgih, oknih, strehah, povsod se gnete na deset in stotisoče gledalcev. Naš sprevod se le počasi pomika naprej. Vreme je krasno. Zdi se,
ki pa mnogo pove, je moj odgovor. Sprevod se pomika naprej med gostim špalirjem ljudstva, kjer se ponavljajo podobni prizori. Pozdravljam na desno in levo; imam občutek, kot da pred-
kot da bi tudi nebo hotelo sodelovati, da bi sprejem bil čim ve- stavljam domovino rti v njenem imenu pozdravljam njenesin^r ličastnejši. Ves pestri prizor je tako fantastičen, da se zdi kakor in hčere. Ta množica ve, da smo preleteli ocean in se izpostavili sanie. Od vseh strani se oglašajo sirene in njihov glas se meša smrtni nevarnosti, da pridem k n j ita in da proslavimo domovino
Vedo da smo poslanci tistega, ki je izboljšal njihov položaj, ki
sanje. Od vseh strani se oglašajo sirene in njiihov glas z vzklikanjem množice.
Pred nami je Wall Street, trgovsko središče vsega sveta, v čigar podzemljih se kopiči zlato vsega vseta, kjer vsako poslopje nosi ime enega izmed bajno bogatih bankirjev. Ta cesta je tako ozka, da vanjo nikoli ne posije sonce; hiše so temne in neprijazne. Tu je borza, ki je videla rasti in izginiti neizmerna bogastva. Tndi tisti ljudje, ki so v oblasti mamona, in ki jih omamlja slepa igra usode, so danes zapustili pisarne, telefone in pisalne stroje ter pohiteli na strehe in balkone, da prisostvujejo našemu zmagoslavnemu pohodu.
A že se bližamo italijanskemu delu mesta, med Bowllng Greenom in glavnim trgom City. Tukaj zbrana množica govori jezik naših mest in Izraža svoje navdušenje v pestrih narečjih Abruzzov, Campanije, Puglie in Sicilije. Pogled na množice odkriva čudno mešanico raznih stanov. Ta prizor ni Ie veličasten ampak tudi ginljiv. Kretnje so bolj živahne, glasovi bolj močni, v očeh se blestijo solze. Je to ubogo ljudstvo iz Eittle Ita. ly, ki je spremenilo eno izmed četrti New Yorka po običajih in okusu južnjakov, ki hrepenijo po soncu in zraku in ki le neradi prenašajo jetništvo velikih mest. Drago, ljnbko, slikovito ljudstvo moje domovine, preveč obrekovane po površnih turistih, ki ne vidijo tvoje dnše. Kakšna Čustva napolnjujejo naša srca ob tem zmagoslavnem pohodu nove Italije! Ob desni in levi skupine delavcev, utrujenih mamic, deklet v pisanih jopicah in otrok s temnimi in živahnimi očmi. Vsi z neizrekljivim navdušenjem pozdravljajo trobojnico, ki plapola na čelu našega sprevoda. Vse oči so uprte v nas, vse roke se stegujejo nam v pozdrav. Vzkliki ljubezni in navdušenja odraslih se mešajo med srebrne glasove otrok. Delavec drži otročička na rokah; cela kopica večjih dečkov ga obkroža. Kazoč na to mojo družinico zakliče: »Vsi ti so za Mussolinija in Italijo!« Kratek pogled,1 zdravljajo.
ji m je vzbudil zavest lastnega dostojanstva. Mislijo na bodočnost, ko bodo njihovi otroci začeli boj za obstanek in jih ne bodo več mogočniki teptali kot manjvredne... Zbogom mala Italija! Naj ti bo ta dan začetek srečnejše bodočnosti!
Ameriški Italijani.
Ob 18. uri je bilo določeno zborovanje v Madison Square,
ob 21. uri slavnostna večerja.
Zborovanju je prisostvovalo približno 200.000 ljudi. Polo lea teh je morala ostati izven stadiona, ker zanjo ni bilo več prostora. Zadovoljiti se je morala s tem, da nas je mogla pozdraviti
ob našem prihodu.
še enkrat nas vodi pot preko booklynskega mostu proti Long Islandu. Ko dospemo na stadion, je ta že prenatrpan z^ nepreglednimi množicami. Vse naokrog plapola na tisoče italijanskih in ameriških zastav. Pomikamo se skozi špalir v belo oblečenih deklic, ki nas obsipajo s cvetlicami. Godba svira našo hinii« medtem ko nas množica stoje navdušeno pozdravlja. Poleg malih Italijank so razvrščeni veterani s kokardami na prsih. P° poti posuti s cvetjem dospemo do visokega odra v sredini sto* diona, kjer se vsi moji letalci strnejo okoli mene. Vsi pogledi se uprejo v nas. Vzklikanje je vedno viharnejše in se cele pol ure ne more poleči. Ko nastane tišina, pristopi župnik iz Bro-ok)yna, don Orcesi, dušni pastir italijanske kolonije in mo“ z glasom, ki izdaja globoko ginjenost, molitev letalcev. Množica posluša v sveti zbranosti. Nato napovedovalec naznani moj po zdravni govor. Na odru so postavljeni mikrofoni, s pomočjo ka-terih bo moj glas mogel slišati ves svet. Srce mi hitreje utripa ob misli, da me v tem hipu posluša onstran oceana 40 milijonov Italijanov, ki so v duhu združeni s temi tisoči, ki me tukaj po-
Za Ljudsko tiskarno . Ljubljani. Joie Kramar« - Izdajatelj. Inž. Jože Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izha javsak ^1«™» ob 12 Mesečni inaročnin« Je 6 Ur, ca Inozemsko 1Q Lil ~ Cterfoiitxo< Kopitarjeva ulic 6TH - Oprat«! Kopitarjev« ulica t, Ljubljana -	*«. 40-01 do 40 05 -
Bodivuifiii H090