Ljudski odbori izbirajo zdaj člane novih svetov. Doslej je bilo pri občinskih in okrajnem ljudskem odboru skupno 88 svetov s 716 člani. Ti organi so razvijali obsežno upravno in družbeno dejavnost ter izdatno prispevali k boljšemu delu ljudskih odborov s tem, da so posredovali pobude in predloge drugih organov upravljanja in državljanov.
Pokazalo pa se je, da so sveti ljudskih odborov cesto preobremenjeni z
upravnim delom na škodo njihove družbene vloge in nalog. Vzrok je deloma še v predpisih, deloma pa v tem, da jih ljudski odbori premalo usmerjajo v osnovno, družbeno dejavnost. Nekateri smatrajo, da bi bila birokratizacija, če bi nekatere upravne posle prepustili uslužbencem ljudskih odborov. Toda tega se lahko mnogo manj bojimo kot pa dejstva, da začenja ob-lizovati birokratizem tiste svete, ki jih zasiplje tekoče upravno delo tako močno, da se iz družbenih organov nujno spreminjajo v podaljške uprave.
Spet se ponekod tudi kažejo nepravilne težnje, naj bi bili člani novih svetov predvsem strokovnjaki za delovna področja posameznih svetov. Toda ali b i res lahko uspešno opravljal svojo družbeno vlogo, denimo, svet za blagovni promet, v katerem bi bili predvsem uslužbenci trgovskih podjetij, ne pa drugi razgledani delavci, gospodinje itd., ali pa, denimo, svet za šolstvo, v katerem bi bili samo profesorji in učitelji?
AKTUALNb.MPRAŠ^
3
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X., ST. 88 — CENA D IN 10.
Kranj, 11. novembra 1957
Med problemi, ki žulijo gostinstvo, jc pomembno omeniti sistem nagrajevanja.
Ugotavljamo, da sedanji sistem ne omogoča ustreznega in-dividualnega nagrajevanja po osebnem delovnem uspehu. Zato so v nekaj gostinskih podjetjih v kranjski občini poizkusili uvesti plačni sistem na osnovi odstotka, ki ga v skupno ustvarjenem prometu doseže posameznik. Stvar pa je obtičala, ker se niti organi upravljanja niti sindikalna organizacija zanjo niso dovolj zavzele, medtem ko so, denimo, v nekaterih krajih Slovenskega Primorja, ta sistem bolj dosledno uresničili ter z njim uspeli.
Kje je krivda, da smo na Gorenjskem obtičali glede tega ob začetnih poizkusih? Če človek skuša to dognati, sliši lahko različna mnenja. Računovodje gostinskih podjetij se takemu načinu nagrajevanja upirajo, ker bi jim dal več dela z obračunavanjem ustvarjenega odstotka prometa za posameznika oziroma z izračunavanjem zaslužka posameznika. Nekateri direktorji smatrajo, da bi tak način obračunavanja kvaril odnose v kolektivu. Vsakdo bi se namreč potem tepel za to, da bi stregel gostom ob najugodnejšem dnevnem času (popoldne in zvečer, ko je gostov največ) in pri najboljših omizjih (blizu godbe, plesišča itd.). Plačilni natakarji tudi niso navdušeni za predlaga-
r
RAZGOVOR MIJALKA TODOROVICA Z GOSPODARSKIMI IN POLITIČNIMI DELAVCI
V petek, 8. novembra dopoldne je član Zveznega izvršnega sveta in član Zveznega gospodarskega odbora tov. Mijalko Todorovic obiskal kranjske tovarne »Sava«, »Intcks« in »Ti-skanina«. Popoldne je tov. Mijalko Todorovic na povabilo Kluba gospodarstvenikov odgovarjal v Sindikalnem domu v Kranju na vprašanja gospodarskih in političnih delavcev Gorenjske o aktualnih problemih. (Odlomke iz tega razgovora bomo objavili v petkovi številki našega lista.) Razgovoru sta prisostvovala tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov .Boris Kraigher in podpredsednik tov. Viktor Avbelj.
V soboto si je Mijalko Todorovic v spremstvu podpredsednika Izvršnega sveta LRS Viktorja Avblja, predsednika Okr. odbora SZDL Kranj Franca Popita in predstavnikov Železarne ogledalo predel, obrate, plavž, martinarno, žično valjamo in ja-vorniške valjarne. Gost je poslušal tudi predavanje tovariša Smoleja o razvoju Železarne na Jesenicah in delu podjetja. Ogledu Železarne je sledila konferenca s predstavniki železarn Zenica, Sisak, Ravne, Store, Smederevo in Jesenice, na kateri so gosta seznanili s problemi črne metalurgije.
Posvet aktivov mladih zadružnikov
Z uspelimi izkušnjami v široko proizvodnjo
Na posvetovanju predstavnikov mladih zadružnikov, ki je bilo danes v Kranju, je bilo ugotovljeno, da so se te organizacije zelo razširile. V pičlih dveh letih je kmečka mladina malone po vseh vaseh našla svoje zanimivo torišče dela v teh aktivih. Skupno je danes v okraju 41 aktivov, v kateriih aktivno sodeluje 2244 članov. Skoraj pri vsaki kmetijski zadrugi je mladina osnovala te organizacije.
Tudi v organizacijskem pogledu so se ti aktivi dokaj utrdili in opravičili svoj obstoj. Na posvetovanju so govorili člani klubov iz Brezi j, Križ, Kranja, Preddvora, Radovljice, Goric, Pod-ljubelja in iz drugih krajev. Toda njihovi uspehi, oblike dela in tudi njihove težave so skoraj povsod enake. Premalo je bilo sodelovanja in pomoči' s strani zadrug. Nezadostno razumevanje za te mladinske organizacije na vasi so ponekje pokazale tudi druge družbene in politične organizacije. Seveda je velik del krivde tudi na samih aktivih, ki niso znali najti "pravih stikov s temi organizacijami. Vse preveč so bili zaprti v krog svoje organizacije v dosedanjem delu. Malokje so uspeli prodreti v širino in zajeti v njihovo dejavnost širši krog kmetovalcev - zadružnikov, sodelovati z uprav-
<D sliki in ke&edi
Žene iz Primorja tudi ob deževnih dnevih ne izostaja-jo na jeseniški tržnici. Gospodinje jih hitro obkolijo. "Po čem je solata, grozdje, hruške?« Vse je tako drago!
Le kdaj bodo v tem, močnem delavskem centru Uredili lepše tržnice in jih založili z zadostnimi količinami dobrega in gospodinjam dosegljivega blaga?
nimi odbori zadrug in njihovimi odseki in zainteresirati tudi druge organizacije na vasi in občini, in dobiti od njih potrebno pomoč. To glavno pomanjkljivost dosedanjega dela aktivov mladih zadružnikov so mladinci na posvetovanju samokritično ugotavljali in sklenili narediti temeljito prelomnico v svojem delu.
Kljub temu pa so aktivi mladih zadružnikov v večini primerov dosegli dokaj lepe uspehe. Organizirali in izvedli so mnoge poizkuševalne akcije za večji hektarski pridelek in podobno. Na manjših površinah so, seveda po navodilih agronomov in kmetijskih strokovnjakov, preizkusili razne kulture, različne načine obdelave, uporabo raznih umetnih gnojil in podobno. Zelo uspešni so bili v teh deli aktivi v Naklem, Gorjah, Križah, Podljubelju in drugod. V Tržiču in Bohinju so člani klubov izvedli široko akcijo za beljenje in urejevanje hlevov, kar so živinorejci zelo lepo sprejeli, odobravali pobudo in pomagali mladincem. Zlasti je bila dejavnost klubov povsod živahna pri škropljenju sadnega drevja. Mladinci v Radovljici so organizirali akcijo za čimboljša semena žit. Člani kluba so si razdelili področja in obiskovali kmete ter jim svetovali in pomagali do dobrih, prečiščenih semen.
Vsa ta dejavnost pa, kot je bilo rečeno na posvetovanju, se jc v večini primerov začela in tudi končala v okviru samega aktiva. Le malo je bilo primerov, da je kmetijska zadruga spoznala v tej aktivnosti mladine resne, splošno koristne predloge ter namene
iin je za to tudi dala svojo pomoč oziroma skušala to iniciativo mladine proučiti in sprejeti v okvir svoje splošne dejavnosti.
Aktivi mladih zadružnikov se sedaj že pripravljajo na svoje letne občne zbore. Prav tako se pripravljajo na svoje občne zbore tudi kmetijske zadruge. Prav to priložnost pa hoče mladina v teh aktivih izkoristiti za prelomnico svojega dela. Načrte svoje bodoče dejavnosti bodo skuišali v skladi ti oziroma vključili v perspektivne načrte samih zadrug. Aktivi mladih zadružnikov hočejo razbiti obroč svoje ozkosti in postati sestavni del vsake zadruge na vasi. Njihove dvoletne izkušnje pospeševalnih akcij itd. hočejo prenesti na široko proizvodnjo — v celotno zadrugo. Na podlagi dosedanjih izkušenj so pripravljeni delati in pomagati v upravnih odborih zadrug, v njihovih odsekih in drugih organizacijah na vasi. To pa je pravilna pot. V zadruge, in s tem sploh v odnose na vasi, bodo klubi mladih zadružnikov lahko prinesli marsikaj novega, koristnega in naprednega v cilju izboljšanja življenjske ravni kmečkih proizvajalcev.
Da bi bili teim nalogam tembolj kos, so na današnjem posvetovanju govorili tudi o teoretičnem in praktičnem izobraževanju v kmetijskih šolah. Konec novembra bo v okraju začelo kar 18 kmetijskih šol in 4 seminarji. Zanimanje za te šole je precejšnje in v mnogih krajih teh šol še niso organi-nizirali samo zaradi pomanjkanja predavateljev.
k. M.
ni sistem nagrajevanja. Pred vojno plačilni natakarji v donosnih lokalih sploh niso dobivali plače, marveč so morali lastniku lokala celo sami plačevati nekakšno najemnino, da so lahko opravljali to donosno službo. Razen tega so morali iz svojega žepa plačevati naročnino na vse časopise, ki so bili gostom na razpolago itd. Zdaj pa je plačilni natakar skoraj povsod nekako priviligiran, ker obdrži vso napitnino; redna plača je marsikateremu samo dodatek, ker je napitnina večja od plače. To nesorazmerje med prejemki plačilnih natakarjev in drugih gostinskih uslužbencev je neprijetno celo gostom. Marsikateremu gostu je namreč mučno to, da prejme njegovo napitnino plačilni natakar, ne pa tisti, ki je pri mizi dejansko stregel in od katerega je predvsem odvisna kvalitetna postrežba. Tak način nagrajevanja ostro nasprotuje merilom, ki so v ljudeh že močno zasidrana.
Tako že gosti, ki se sicer ne spoznamo na probleme gostinstva, ugotavljamo, da sedanji način nagrajevanja v gostinstvu ne ustreza. Čutimo pa tudi druge nevšečne posledice takega neustreznega nagrajevanja, saj v vsakodnevnem življenju ugotavljamo, da med gostinskimi delavci še ni čutiti dovolj prizadevanj za solidnejšo kulturne j šo postrežbo ter za razvoj gostinstva in turizma sploh.
Potemtakem postaja vedno bolj nujno, da sledimo zgledom v nekaterih drugih krajih (recimo v Piranu), kjer so sistem nagrajevanja v gostinstvu že mnogo bolj prilagodili potrebam kot pa pri nas na Gorenjskem.
Posebno poglavje je še nagrajevanje v sezonskih gostinskih podjetjih. V borih dveh,ali treh sezonskih mesecih si nekatera taka podjetja zagotovijo plačni sklad in plačilo nizkega pavšala, potem pa nekaj uslužbencev, ki ostanejo v podjetju tudi v mrtvi sezoni, vse leto prejema plače (in dobi še dobiček v višini ene ali dveh plač), dasiravno vsaj pol leta v glavnem ne opravljajo nobenega dela, tako, da nekateri uslužbenci lahko mirno obiskujejo to ali ono šolo, drugi (obrtni delavci) šušmarijo itd. Kako naj bi se ti ljudje, ki si na ta način zagotovijo redne prejemke, še resno zanimali za razvoj gostinstva in turizma? To je problem, za katerega se zanima že širša javnost, ki se sprašuje, ali je to res prav. O tem kaže tudi javno razpravljati, saj širši javnosti ni vseeno, kako je urejena ta gospodarska panoga, ker posledice vsi čutimo.
PERSONALNA SLUŽBA NAJ  BO SLUŽBA VODENJA LJUDI Radovljica, 9. novembra.
Danes je bil v Radovljici posvet o nadaljnjem izobraževanju personalnih uslužbencev. Priredil ga je Zavod za organizacijo dela in varnosti pri delu LRS. Posveta so se udeležili zastopniki podjetij iz vse Slovenije. V dopoldanskem delu posveta je profesor Mitja Kamu-šič iz organizacijskega oddelka tovarne »Planika« Kranj govoril o personalni in kadrovski politiki podjetja, popoldne pa je profesor Ivan Bertoncelj govoril o izobraževanju delavcev v podjetjih.
Kranjska Svoboda pred novimi nalogami
Kdo je ne pozna — Kranjske gore? Poleti in pozimi privlači mnoge izletnike, turiste in športnike. Tudi jesenski motivi, kot kaže slika, so zelo mikavni. Morda, žal, včasih celo preveč v originalni prirodni zaostalosti, ki le ne nudi obiskovalcem zaželenega razvedrila.
Novoizvoljenega" predsednika DPD Svoboda Kranj-center Lojizeta Založnika sem našel v »ob-rctkovalnici« Prešernovega gledališča. Čeprav je bil v kostumu in maski —■ talilo je namreč tik po končani predstavi dirame »Upor kotorskih mornarjev«, sem izkoristil priložnost in mu zastavil nekaj vprašanj.
»Kaj menite o nalogah Svobode po reorganizaciji Prešernovega gledališča?«
»Kljulb raznim objektivnim in subjektivnim činiteljem,« je povzel brez dolgega premišljanja tov. Založnik, »ki so v mnogočem zavirali uspešnejše delo, je Svoboda od marca 1954, ko je aktivno posegla v kulturno-prosvetno dejavnost Kranja, zabeležila vrsto lepih uspehov. Z reorganizacijo Prešernovega gledališča pa se bodo ti uspehi nedvomno podvojili, kajti spričo ugodnejših finančnih pogojev in primernih prostorov — zlasti za delo iramske sekcijo — bomo naša hotenja laže uresii-čili. Članstvo se dobro zaveda, da se po reorganizaciji profesionalnega gledališča nismo obogatili zgolj z ugodnoj šimi delovnimi pogojii, temveič smo si nadeli tudi del kulturnega poslanstva, ki ga je doslej opravljalo Prešernovo gledališče.
»Koliko članov združujejo vse sekcije?«
»V petih sekcijah je včlanjeno okrog 550 članov. S številom članstva smo zadovoljni, vendar pa bi potrebovali iz.kuse.ne člane, ki bi z nasveti in pobudami sugestivno usimertjali naše delo v smeri, ki obetajo še večje uspehe.«
»Katera sekcija je najšibkejša?«
»Vsekakor vzigojno-izobraževalna. Na letošnjem občnem aboru pa smo j:i določili dve nalogi, in sicer: strokovno izobraževanje članstva v tisti dejavnosti, s kateio se ukvarjajo v posameznih sekcijah in splošno izobraževanje (množic z raznimi tečaji in predavanji. Novost, ki jo bomo uvedli v tej sekeij.i, bo anketiranje, s .katerim bodo interesenti siaimi predlagali teme predaivainj.«
»Ali imate v načrtu še kakšno novo obliko dela?«
»Da — poživiti hočemo družabnost, kar bomo dosegli z družabnimi večeri za članstvo in nečlane. Druiga in ne zadnja novost |bo •uistanoviitev mladinskega pevskega zbora v sestavu Prešernovega pevskega zbora. Oder in dvorana v Sindikalnem domu pa bosta, služila mlad in-k emu gledališču, čigar predhodnik, pionirska dramska sekcija je bila ustanovljena lani.« S. s.
ESJ
2   Glas Gorenjske
Kra/nj, 11. novembra 1957
A Politični odbor Generalne skupščine je v petek, 8. novembra končail razpravo o posledicah atomskega sevanja. V dvodnevni razpravi so prišla do izraza nsprotujoča si mnenja o pomenu teh problemov in ukrepov, ki bi bili potrebni za omejitev atomskega sevanja. V prvi skupini, ki ji je načeloval češkoslovaški delegat, so dokazovali škodljive posledice atomskega sevanja, v drugi skupini, kjer je bil tudi ameriški delegat, pa so zagovarjali mnenje, da problema nc kaže napihovati in s tem vzbujati neutemeljen; strah. Jugoslovanski delegat je podprl zamisel o sklicanju mednarodne znanstvene konference o teh vprašanjih A Pariz, 9. novembra. Francosko poveljstvo v Alžiru je poslalo danes s helikopterji nujne okrepitve na skrajni alžirski jug, kjer so enote alžirske narodnoosvobodilne vojske na novo prodrle proti fancoskim garnizijam na petrolejskih poljih Sahare.
A V poročilu o gibanju umetnih zemeljskih satelitov, ki so ga 9. novembra objavili v Moskvi, ugotavljajo, da se opazovanja in meritve nadaljujejo po programu. O Lajki, ki potuje v satelitu, niso tokrat nič poročali. To je povzročilo domnevo, da je Lajka poginila, da so se pokvarili aparati, ki registrirajo delovanje njenega organizma, in pa to, da se je morda že spustila s padalom na zemljo. A Komandant jugoslovanskega odreda UNEF podpolkovnik Koričanac je v soboto 9. novembra priredil na ladji »Jugoslavija« v Port Saidu poslovilno kosilo ob odhodu 280 vojakov in oficirjev, ki so 6 mesecev prebili na Sinaju. Na kosilu je bil tudi poveljnik sil UNEF general Burns. V poslovilnem nagovoru je izrazil priznanje odhajajočemu jugoslovanskemu odredu za dobro opravljene težke naloge.
A V Rimu je bil v soboto končan prvi del IX. konference Mednarodlne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO). Delegati 74 dežel so obširno razpravljali o položaju prehrane in kmetijstva na ■vetu. Razprava je pokazala, da so bile dežele z razvitim gospodarstvom zainteresirane le za razdeljevanje kmetijskih pridelkov, medtem ko so se gospodarsko manj razvite dežele zavzemale predvsem za tehnično pomoč in vprašanje kmetijske proizvodnje.
A New York, 9. novembra. Delegacije Irana, Mehike, Filipinov in Jugoslavije so v posebnem političnem odboru predlagale skupni osnutek resolucije, ki poziva južnoafriško vlado, maj se začne pogajati z Indijo in Pakistanom o ureditvi položaja Indijcev v Južnoafriški uniji. A I* New Delhija poročajo, da je predsednik Južnega Vietnama med obiskom v New Delhiju zaman prepričeval indijsko javnost, da je njegova država izven blokov.
A V soboto zvečer je v Havani v raznih krajih mesta eksplodiralo nad 50 bomb. Domnevajo, da so to storile revolucionarne skupine. A V Kairo je te dni prispel predsednik mednarodlne banke za obnovo in razvoj Eugene Black, da se bo z zastopniki egiptovske vlade razgovar-jal o povračilu odškodnine delničarjem bivše Sueške družbe.
LJUOJE IN DOGODKI
»BITI ALI NE BITI"
IZDAJA CAROPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TLBKc / DIREKTOR SLAVKO BBZNfK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNAL/NI BANKI V KRANJU •l-KB-1-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA CM DINARJEV,  MESEČNA 50 DINARJEV
■ME
Od 11. do 18. novembra ne bo bistvenih sprememb. V prvi polovici tedna oblačno s padavinami, v drugi polovici pa je pričakovati prenehanje padavin.
Obletnica Oktobrske revolucije je bila za nas in za večino ljudi po koledarju delavnik, a so jo vseeno praznovali vsi tisti, ki sta jim pri srcu mir in napredek. To že dolgo občutijo ne samo narodi Sovjetske zveze in socialističnih držav, marveč tudi delovne množice po vsem svetu, ki so si v zadnjih štiridesetih letih osvojile nauk o zakoniti in nujni poti človeštva v socializem.
Nič ni čudnega potemtakem, če je praznik močno odjeknil tudi v mednarodnem življenju in mu dal prav posebno obeležje. Predsednik Tito je upravičeno takole zapisal o njem: »V sedanjih mednarodnih dogodkih, ko so nebo nad človeštvom znova zastrli temni grozeči oblaki, ko trdoglava politika protagonistov nasilja in vojne znova ogroža mir, ko ogrožajo mir vsi tisti reakcionarji, ki se z raznimi pretvezami vztrajno bojujejo proti napredku, proti socializmu kot univerzalnemu sistemu bližnje prihodnosti, morajo pridobitve Velike oktobrske revolucije služiti velikemu cilju, za katerim teži miroljubni svet, namreč miru.«
Res, obletnica velikega Oktobra, tega revolucionarnega do-dogka z vsemi daljnosežnimi posledicami, z osvojitvijo milijonov ljudi izpod kapitalističnega, imperialističnega in kolonialnega gospodstva, je enoglasen poziv k miru, k sodelovanju in sožitju sveta. Ta se je izrazil na praznik ob slovesnem zasedanju vrhovnega sovjeta ZSSR v razglasu, naslovljenim na sovjetske državljane in na vse parlamentarne in javne delavce sveta. Ob isti priložnosti je tak poziv izzvenel iz referata prve-
ga sekretarja CK KP SZ Ni-kite Hruščova in iz pozdravnih govorov vodij tujih partijskih in državnih delegacij, ki so se udeležile obletnice oktobrske revolucije v Moskvi. Pridružil se jim je tudi vodja naše delegacije podpredsednik vlade Edvard Kardelj, ko je posebej poudaril, kako tuja je socialističnim silam misel na vojno in kakršnokoli vsiljevanje tuje volje posameznim državam in narodom.
Pozivov za mir in zahtev po njem vse svetovne javnosti niso mogli preslišati tisti, ki so odgovorni za današnje napete mednarodno odnose. Nedavne napovedi za bližnje ofenzivno zasedanje Atlantske vojaške zveze, ponovne grožnje z atomskim orožjem, ki so — mimogrede povedano — že smešne ob sedanjih sovjetskih znanstvenih uspehih, trdovratne izjave o nadaljevanju politike sile, vse to njihovim avtorjem lahko prinese le odpor delovnih ljudi v lastnih deželah in prezir v svetu. Mar ni vznemirjenost ljudstva v Ameriki, zaradi katere je moral predsednik Eisenho-wer spregovoriti teden dni prej, kakor je nameraval, dovolj prepričljiv dokaz o brezglavem ravnanju vojnih hujskačev?
Ves svet zahteva mir ob sedanji alternativi za »biti ali ne biti« človeškega rodu. Tej zahtevi se bodo slej ko prej morali ukloniti vsi zagovorniki nasilja, če nočejo, da bodo s politiko sile pokopali tudi sebe.
Prva skromna znamenja, da današnji mednarodni položaj narekuje skrajno previdnost in pametno ravnanje, se že kažejo na obzorju. Združene države so sicer zavrnile vabilo Hruščeva, naj    bi    se    sestali najvišji
predstavniki kapitalističnih in socialističnih držav in se iskreno pogovorili o najbolj perečih mednarodnih zadevah. Tudi Velika Britanija je sprejela poziv sovjetskega državnika odklonilno. Toda treznejše presojanje ponudbe Hruščeva napovedujejo nekateri ukrepi, ki so pač nekoliko v ozadju — verjetno zaradi razloga, da ne bi »izdali« kakšno popuščanje. Tako je na primer Eisenhower odgodil obisk v Londonu — baje zaradi pomanjkanja časa. Razlog utegne držati, kajti pomiriti ameriško javnost zaradi sovjetskih sput-nikov in se ustrezno pripraviti na pariško zasedanje Atlantskega pakta gotovo terja precej časa.
Drugi migljaj za sporazumevanje je te dni prispel iz organizacije Združenih narodov: Amerika in Sovjetska zveza sta pristali, da v komisijo ZN za razorožitev vstopi 10 novih članov. Sovjetski delegat je namreč v preteklem tednu zagrozil, da njegova vlada ne bo več sodelovala v tej komisiji, če je ne bodo razširili. Tako bo razširjena komisija za razorožitev za zdaj omogočila nadaljnje delo o tem življenjsko važnem mednarodnem vprašanju.
Se dlje so šli v Londonu. Čeprav so formalno odklonili vabilo Nikite Hruščova za sestanek na najvišji ravni, pa se na morebitne razgovore že pripravljajo. Nekateri londonski časopisi so objavili kar seznam vprašanj, ki bi prišla v poštev pri razpravi s sovjetskimi voditelji, skratka, želja za sporazum je tako očita, da je niti uradni krogi ne prikrivajo več.
Jelo Turk
v nedeljo smo zabeležili
mladinci v »savi« Želijo zbliZanja med delavsko in dijaško mladino
Danes je bila v tovarni »Sava-« v Kranju mladinska konferenca, na kateri so mladi člani delovnega kolektiva tovarne razpravljali o najaktualnejših problemih, ki jih tarejo. Na konferenci so govorili precej o odnosu dijaške mladine do delavske in kmečke in sklenili poiskati pot za zbližan je dijakov in delavcev. Ob koncu konference so izvolili tudi novo vodstvo.
m.
počastili so jeseniške plavzarje
Za 20-letnico vestnega dela na visokih pečeh Železarne Jesenice je upravni odbor podjetja sinoči priredil plavžarjem svečano proslavo. Istočasno so slavili tudi dvajsetletnico obratovanja prvega plavža. Povabili so delavce, ki delajo na visokih pečeh, in upokojence, ki so že zapusti-
li to delovno mesto. Jubilantom so podelili diplome, upokojencem pa spominske slike.
U.
TRIGLAV : MLADOST 8:1 (4:1)
V povratni prijateljski tekmi je kranjski Triglav danes visoko zmagal nad Mladostjo iz Stražišča. Častni gol so napadalci Mladosti dosegli že v prvem polčasu, potem pa do konca tekme niso uspeli doseči niti enega gola. Napad Triglava je bil danes zelo razigran in bi bil lahko rezultat še višji. Dobro je igrala tudi obramba. Tekmo je zaradi slabega vremena gledalo le malo gledalcev.
PARTIZAN TRZlC : MLADOST B 18:15 (12:9)
V tekmi gorenjske rokometne podzveze je danes Partizan iz Tržiča premagal B moštvo kranjske Mladosti. Tekma je potekala  v  rahli  premoči Tržičanov
r
41. »Samo to sem ti prišel povedat!"
O
N
E
D
E L
J
E K
w
V..
Zdemkimega moža v podjetju izelo cenijo. Dober strokovnjak je, raizen tega pa zelo prizadeven član upravnega odbora. Tudi) nia občinskem ljudskem odboru ga dobro poznajo, saj se je v aadnjem letu kot predsednik enega izmed svetov močno uveljavil.
Zdenka ga prav tako ceni, toda želi s!i, |dia bi se z njo večkrat pomenil o težavah, ki jih ittna piri svojem delu, ipa tudi o mjernih vsakdanjih skr-beh. Kadar se vrača domov utrujen, ga ne imuči z gospodinjskimi1 in vzgojnimi zadevami, toda že nekalj časa na 'tihem (ugotavlja;, da mož čedalje manj razume njene želje. Ob sobotah in nedeljah mu je že neštetokrat omenila, da bii šla rada v družbo, iV kino in podobno, a vsakokrat zaman. Mož je želel sobotni večer ali nedeljo preživeti doma. 'Ni mu bulo za kramljanje z znanci, zato jih Zdenka ni vabila.
Tako so jima skupne proste ure minevale vedno v njunem domu. Tega, da je me raizume, iZdenka možu nikdar mi omenila, ker se je želela lilzoignrti morebitnim nesoglasjem, predvsem zaradi otrok, ki sta jih imela obadva rada. Zdenka je pogosto želela, da (bi z možem skupno odločala o tem, aliii najj otroka n. pr. obiskujeta telovadbo pri Partizanu ali ne, ali naj gresta v kino, ali naj jima kupi takšno ali drugačno obleko ipd. Te zadeve je mož vedno prepuščal mjej, vendar je čutila, da ni ona edina poklicana raa to.
Zdenka je tedaj preživljala notranjo krizo. V tistih dneh ji je mož pri kosilu nekoč naročil: »Za locojišnji večer pripravi majhen prigrizek! Prijatelja M,i!tj:a in Stane ista mi za rojstni dam podarila umetniško izdelano cigaretno dozo in buteljko ha-Icške kapljice. Zato sem ju povabil, naj se nocoj oglasita pri nas.« 'Zdenka se je tega izelo razveselila. Oba moževa prijatelja je poznala še ilz dijaških let, potem pa so se le redkokdaj videli.
V njem dom sta Mitja lim Stane tisti večer prinesla nekaj novega življenja. Zdenka je marsikaj izvedela, o čemer se prej možu ni zdelo vredno govoriti. Ob odhodu jiu je povabila, naj še prideta. Njene besede miso izražale samo vljudnsti, temveč resnično željo po nadaljnjih prijateljskih stikih.
Mitja se je povabilu prvi odizval. Ugajalo miu je, da ga Zdenka s tako prijaznostjo in veseljem sprejema. Nekoč, ko je moža vpričo njega spet nagovarjala za ogled nekega novega filma, je mož njeno željo kot navadno odbil in predlagal, naj ?1 film ogleda siaima. Mitja se je takoj ponudil za spremstvo, kar je Zdenka z veseljem sprejela. Izkoristil je priložnost, da bi (smel biti sam z njo.
Naslednji večer sta se res odpravila v kino. Na poti proti domu pa je Mitja začel 'Zdenki nenadoma .zaljubljeno dvoriti. Ugajala mu je in bil je prepričan, da je tudi1 ona čakala tega trenutka. Njen odločen odpor ga je zato. tembolj presenetil. Razšla sta se brez slovesa. Sprva je bil užaljen, potem pa se je kesal, da je za vedno zapravil njeno prijateljstvo. Spoznal je, da Zdenka moža ljubi, da pa mnogo pretrpi zaradi tega, ker njen življenjski tovariš ne doume, da ni srečna v tako odmaknjenem življenju.
Kmalu po tistem se je Mitja spet oglasil na Zdenkinem stanovanju. Hladno ga je sprejela, ta pa ji je v opravičilo 'samo prijateljsko stisnil roko. »Oprosti,« je dejal, »mislil sem, da si želiš ljubezni, zdaj pa sem spoznal, da hočeš Živeti možu enkopravmo življenje sredi družbenih dogajanj, da hočeš odločati še o čem drugem kot o družinskih zadevah. Rešitev zate je služba. Samo to sem ti prišel povedat.« Im poslovil se je. -ey
J
vendar so bili tudi gostje večkrat zelo nevarni,
m.
TURNIR SREDNJEŠOLCEV V KRANJU
Danes je bil v Stražišču turnir kranjskih srednjih šol v namiznem tenisu, ki ga je priredila IKS »Iskra« iz Kranja. Nastopilo je pet ekip. Zmagala je ekipa I. gimnazije iz Kranja, ki je dobila vse dvoboje, kljub temu, da je nastopila le z dvema tekmovalcema, pred ekipo Gumarske šole, ki je v odločilni tekmi premagala »Iskro-« z rezultatom 5:1.
Končen vrstni red: I. gimnazija 4 točke (20:8), GlS 3 točke (17:7), IKS 2 (13:14), STTS 1 (10: 16), Mlekarska šola 0 (5:20).
Namesto srednješolskega prvenstva v šahu so se danes v prostorih restravracije Iskra srečale v prijateljskih brzoturnir-skih dvobojih ekipe I. gimnazije, Gumarske, Tekstilne in Mlekarske šole. Prve tri ekipe so bile zelo izenačene. Zmagovalec je bila I. gimnazija iz Kranja z 9 točkami pred Gumarsko šolo 7, Tekstilno šolo 6,5 in Mlekarsko šolo 1,5. Presenetila je Gumarska šola, ki je proti pričakovanju osvojila drugo mesto.
KRANJSKI ŠAHISTI
V POLFINALU
Danes dopoldan bi moral biti v Kranju odigran šahovski dvoboj v četrtfinalu moštvenega republiškega prvenstva med šahisti iz Kranja in »Obrtnikom« iz Maribora. Ker Mariborčani niso prišli, da bi odigrali dvoboj, so domačini dobili dvoboj brez borbe z rezultatom 8:0 in se tako plasirali v nadaljnje tekmovanje.
PRVENSTVO GORENJSKE
V KEGLJANJU
Sinoči se je začelo na Jesenicah prvenstvo Gorenjske v kegljanju za posameznike, na katerem sodeluje 41 najboljših keg-ljačev iz klubov Triglav - Kranj, Ljubelj - Tržič, Prešeren - Radovljica, Bled, Kranjska gora, Gradiš - Jesenice, Partizan -Smlednik in Jesenice. Tekmovanje je trajalo dva dni, včeraj in danes, nadaljevalo pa se bo spet prihodnjo soboto in nedeljo.
V prvem delu tekmovanja so dosegli najboljše rezultate: Ve-hovec (Triglav, Kranj) 1653, Pečar (Kr. gora) 1646, Kelih (Jesenice) 1645, Korošec (Jesenice) 1640, Urbar (Kr. gora) 1624, Rogelj Triglav, Kranj) 1620, Jakopin (Ljubelj Tržič) 1600 itd.
DELAVSKI SVET »ISKRE«
SKLENIL USTANOVITI IZOBRAŽEVALNI CENTER
V sredo, 6. novembra je delavski svet »Iskre« sprejel predloge upravnega odbora o poslovnih etikiih podjetja z inozemstvom, o štipendiranju dijakov in študentov, predloge o premijah, nagradah itd. Odobril je Itudi predlog za povečanje števila zaposlenih na obstoječih delovnih Imestih iin za uvedbo nekaterih novih delovnih mest. Sklepal je o namestitvi patro-nažne sestre v obratni ambulanti, ki naj bi posvečala vso skrb izapcsleniim (delavkam - materam.
Na zasedanju so obravnavali osnutek plana za leto 1958, ki predvideva povečanje proizvodnje in Iprsiduktiivnosti. Proizvodnja maj bi se v primerjavi' z lanskim letom povečala za 13 %, delovna storilnost pa za 8 do 10%. ! I
V podjetju že dalj časa razpravljajo o potrebi po izobraževalnem centru. Sklep o njegovi ustanovitvi je delavski svet Isprejel. |V ;centru za izobraževanje bodo poučevali na novo sprejete delavce in posredovali večjo izobrazbo že zaposlenim delavcem in uslužbencem. Delo centra bo usmerjal strokovni svet, ki je že pripravil splošni učni program.
Delavski svet je nato razpravljal  še  o jpomoči 'delavcem z nizkimi prejemki, ki stanujejo v samskem domu, sprejel pravilnik 'HTZ in sklepal o najetju posojil. V. PREDAVANJE V KLUBU GOSPODARSTVENIKOV Danes, 11. t. m. bo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju inig, Stjepan Hann, direktor Zavoda za produktivnost dela v Beogradu predaval o problemih in pomenu merjenja produktivnosti. PROSVETNI   DELAVCI JESENIŠKE OBČINE SO ZBOROVALI V KRANJSKI GORI V petek, 8.  novembra so se prosvetni delavci jeseniške občine (zbrali na .redni letni sindikalni skupščini v Kranjski gori.   Zbora   hli   obiskal noben predstavnik oblasti, čeprav so billi vabljeni, kar so udeleženci grajali. V raizpravi so prosvetni delavci omenjali pereče vprašanje materialnega položaja uslužbencev v prosvetni stroki, ki še vedno nimajo zadovoljivih materialnih  pogojev. Obravnavali so tudi stanovanjske probleme, ki so prav jtako zelo žgo&i. V zvezi   z   reorganizacijo   'šol so ugotavljali,   da   skoraj povsod primanjkuje  učil   in ponazoril, na manjših šolah pa pogrešajo celo najosnovnejše predmete kot so:  slike,   zemljevidi  itd. Del razprave so posvetili tudi odnosom med učitelji in učenci, med profesorji  in učitelji ter upravitelji sol. Sprejeli so vrsto sklepov in napotil za delo v bodočem letu. T. II. SKUPNA SEJA ObLO JESENICE Pod vodstvom novega predsednika ObLO  Jesenice Franceta Trevna je bila v petek, 8. novembra   na   Jesenicah druga skupna seja obeh zborov ObLO. Potrdili so predlog o razrešitvi direktorja Železarne, predlog o potrditvi kupo - prodajne pogodbe med Železarno in Zdravstvenim domom ter določili višino nagrade za novo izvoljenega predsednika ObLO. U. S SEJE ObLO KAMNIK Novo izvoljeni Občinski ljudski odbor v Kamniku je na prvi seji izbral za predsednika Alfreda Janka. Za predsednika zbora    proizvajalcev    so izvolili predsednika delavskega sveta v tovarni Titan Filipa Novaka, za predsednika občinskega zbora pa Marico Brejčevo. Okrajni ljudski odborniki so Alfred Janko, Marica Brejc in J. Svetic. Na seji so izbrali tudi vse odbor-niške komisije in svete. Na novo so ustanovili  svet za blagovni promet. z. PROSLAVA V METALURŠKI INDUSTRIJSKI SOLI NA JESENICAH Spomin na Oktobursko revolucijo so na Jesenicah počastili z javnimi in internimi proslavami v podjetjih   in ustanovah. Najlepša interna proslava je bila na Metalurški industrijski šoli. Program so naštudirali učenci metalurške šole in orkester jeseniške glasbene šole. U.
Kranj, 11. novembra 1957
3
Žensko kolo, sivo, z dinamo, popolnoma novima plaščema in zračnicama ter torpedom, zaradi selitve prodam za 14.G00 din.
Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam novo kuhinjsko pohištvo. — Lubej, Planina, ženski šumski blok, soba št. 2.
Prodam ali zamenjam 2-dru-žinsko hišo v Kranju za enakovredno v Ljubljani. Vselitev v Kranju možna po dogovoru. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam motorno kolo znamke »ILO PHANOMEN« 125 cc:n. Kamna gorica 49.
Ribiška družina Kranj sprejema prošnje za sprejem v članstvo do zaključno 30. 11. 1W57. Prošnje oddati pri »Putniku« Kranj. — Upravni odbor.
jev četrt kg, sirček 80 dim kg. orehi 225 din kg, krompir 10 din kg, cvetača 30 din kg.
V KAMNIKU
Živilski trg v Kamniku je še nadalje najbolj založen z zeljem, ki ga po cele vozove nudijo po 8 din kg. Kislo zelje je po 44 din kg, krompir na drobno po 11 in 12 din kg. Zelo lepa cvetača je bila po 36 din kg, čebula 50 din kg, česen 140 din kg, kostanj pa po 40 din kg. Jabolka so na trgu po 40 do 60 din kg, hruške moštarice pa tudi po 60 din kg.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
DPD    »Svoboda«    Kranj —
dramska sekcija, uprizori v torek 12. novembra ob 20. uri Frie-dericha Wolfa dramo »KOTORSKI MORNARJI« — za izven.
(lUAhJl I Ht ŽIVALSTVA
DPD Svoboda v Stražišču vabi mladino, ki je že dovršila obvezno šolanje, in odrasle, da se vpišejo v
ANGLEŠKI TEČAJ (začetni in nadaljevalni)
V nadaljevalni tečaj se lahko vpišejo tisti, ki že znajo nekaj angleščine. Mesečni prispevek enaša 150 din.
Prijave za vpis v tečaj oddajte v pilsarni osemletne šole Lucijam Seljak v Stražišču do 15. novembra.
Prav tako vabimo šolsko in poišolsko mladino k vpisu v baletno šolo.
Vpis ob nedeljah ob 9. uri v novi šoli v Stražišču.
Prispevek Iznaša 100 |din mesečno.
Starejšo mladino in odrasle pa vabimo, da pristopijo k moškemu oziroma ženskemu pevskemu zboru. Vaje so v ponedeljkih iiln četrtkih ob 19. uri v poslopju osemletne šole »Ivan Cankar« (bivša gimnazija).
Želimo, da bi Svoboda vsaj na nekaterih področjih zadostila in-teserom prebivalstva.
Odbor.
KINO.____
»STORŽlC« KRANJ, 11. in 12.
novembra amer. film »TUJEC ME JE POKLICAL«. 13. in 14. novembra amer. barv. cine-maseope film »KOMANCl«. — Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
»TRIGLAV« PRIMSKOVO, 12.
novembra amer. barvni film »DVOBOJ NA SREBRNEM POTOKU« ob 19. uri.
»SVOBODA« STRAŽIŠCE, 13. novembra, amier. barvni film »DVOBOJ NA SREBRNEM POTOKU« ob 19. uri.
»RADIO« JESENICE, 11. in 12. novembra amer. barvni film »LOV NA VOHUNA«. 13. in 14. novembra francoski film »HEROJI SO UTRUJENI«.
»PLAVŽ« JESENICE, 12. novembra' italijanski film »HCl POLKA«. 14. novembra ameriški film »LOV NA VOHUNA«.
ŽIROVNICA, 13. novembra italijanski film »HCl POLKA«.
DOVJE MOJSTRANA, 13. novembra amer. film »LOV NA VOHUNA«.
BLED, 11. novembra slovenski film - komedija »NE ČAKAJ NA MAJ« ob 17. in 20. uri. Od 12. do 14. novembra francoski film - komedija »STOPNIŠČE ZA SLUZINČAD«. V torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri.
RADOVLJICA, 12. in 13. novembra ameriški film »VZDOLŽ TEMNIH ULIC«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri.
TflZNl PM.GLLU
V KRANJU
V petek je bil živilski trg v Kranju dobro založen s solato, zeljem in sadjem. Endivija, ki so jo nekaj časa prodajali že po 60 dinarjev, je bila tokrat za 10 dinarjev cenejša*. Zelje |je bilo naprodaj po 10 dinarjev kg, torej tudi: za 2dinar.ja ceneje kot pretekli teden. Nekaj oko-ličank je prineslo kostanj, ki je zdaj že po 70 dinarjev iiter. Ostale cene: kislo zelje 40, kisla repa 30, paradižniki; 50, hruške 80, jabolka 50 do 60 dinarjev kg, surovo maslo 120 dinar-
uri ter Radijski dnevnik ob 19.30 uri.
TOREK,   12. NOVEMBRA
6.40 Naš jedilnik.
8.05 Pol ure za ljubitelje domačih pesmi in napevov.
8.35 Drobne orkestralne skladbe.
9.30-Virtuozi na raznih instrumentih vam igr-i,v).
11.30 Za dom in žene. *
12.30 Kmečka univerza — Ing. Bine Stritar: Katerih prvin našim tipom tal najbolj primanjkuje.
12.40 Johannes Brahmo: Madžarski plesi.
13.15 Indonezijska zabavna glasba.
14.20 Za otroke — (Manica Ko-manova pripoveduje).
16.00 Popoldanski koncert.
18.00 Športni tednik.
18.50 Domače aktualnosti.
20.30 Radijska igra — Nakamu-ra Sinkiči: Pojoča skrinjica — Režiser: Maša Slav-čeva, glasba: Bojan Adamič, igralci: Jelka Cvete-žar, Marijan Kralj in Franjo Kumer.
Konferenca ravnateljev osemletk kranjskega okraja
V KRANJU
Poročili so se: Janez Kalan, elektromonter in Ana Hafnor, bolničarka; Miroslav Bohinjec, posestnik in Terezija Oblak, na-meščenka; Jože Potočnik, tov. delavec in Ana Omerza, tov. delavka; Ciril Vehovec, tov. delavec in Frančiška Sušnik, tov. delavka; Franc Skušek, tov. delavec in Marija Zore, tov. delavka; Jože Pintar, železniški skladiščnik in Marija Klemen-čič, poljedelka; Stanislav Gre-gorc, posestnik in Marija Narobe, kmečka delavka; Alfonz Šinkovec, strojni ključavničar in Marija Kerovec, kuh. pomočnica; Janez Križaj, skladišču delavec in Rozalija Glač, tov. delavka; Franc Stular, kov. strugar in Frančiška Brezar, tkalki; Ernst Lombar, kolar in Marija Grašič, gosp. pomočnica;
Rodile so: Minka Lotrič, gospodinja — dečka, Hedvika Zcmc, tov. delavka — dečka, Marija Mam, tov. delavka — dečka, Gabrijela Dagarin, tov. delavka — dečka, Nežmah Marija, gospodinja — deklico, Marija Udir, tov. delavka — deklico, Ivana Skofic, gospodinja — deklico, Mihaela Zaletel j, tov. delavka — deklico, Antonija Jerič, gospodinja — deklico, Frančiška Smid, gospodinja — deklico, Ana Zavrl, gospodinja — deklico. Amalija Klobovec,
gospodinja — deklico, Ana Te-pina, tov. delavka — deklico, Angela Veternik, predilka — •dečka, Marija Podakar, kuh. pomočnica — deklico, Ana Skrk, gospodinja — deklico, Katarina Bolka, gospodinja — dečka, Gabrijela Boncelj, tov. delavka — deklico, Frančiška Mikič, delavka — deklico, Ana Gerkman, delavka — dečka.
NA JESENICAH Rodile so: Hasnija Crnovič, gospodinja — deklico, Nada Tomšič, gospodinja — deklico, Rajna Simovič, gospodinja — dečka, Marija Stergulc, gospodinja — deklico, Anica Soklič, kuharica — dečka, Kristina Prc-skar, gospodinja — dečka, Emilija Robič, gospodinja — deklico, Tončka Mišmaš, učiteljica
— dečka, Marija Pfeifer, tov. delavka — dečka, Mara Smoloj, gospodinja — dečka, Marija Ber-ce, delavka — dečka, Begija Gerzič, gospodinja — deklico, Julijana Čufer, gospodinja — dečka, Jožefa Pungaršek, gospodinja — dečka, Tončka Zupan, delavka — dečka, Rozalija Ros, gospodinja — deklico, Anica Grobovšek, uslužbenka — deklico, Mercija-Marija Reinchard, brez poklica — deklico, Antonija Ccferin, gospodinja — dek^ lico, Tajiba Dimirača, gospodinja — dečka. Ivanka Crnovič, gospodinja — deklico, Danica Frlic, delavka — dečka, Marija Skerbenc, drž. uslužbenka — dečka, Viktorija Možica, gospodinja — deklico, Marija Debe-vec, gospodinja — dečka, Jožica Dobravec, gospodinja — dečku, Bernarda Mandot, gospodinja — dečka, Rezka Mohorič, delavka
— dečka, Klara Lavtičar, ekonom — dečka, Julijami Rutar, gospodinja — dečka, Vida Mar-kelj, kmečka delavka — deklico,
SREDA, 13. NOVEMBRA
8.05 Pisana paleta. 9.00 Jezikovni pogovori. 11.00 S popevkami iz dežele v deželo.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Drago Vresnik: V pragozdu.
12.30 Kmetijski nasveti — Pavla Janež: Gospodinjstvo na vasi.
13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Janez Tomšič: Zgodbe o jazbecu.
16.00 Koncert po željah.
18.00 Kulturni pregled.
18.30 »Glasba narodov sveta« I.
— Črni kontinent poje. 18.50 Razgovori o mednarodnih
vprašanjih.
ČETRTEK, 14. NOVEMBRA
6.40 Naš jedilnik. 9.00 V glasbi po svetu. 10.10 Prelistajmo naš zabavni album.
11.00 Odlomki iz Wagnerjevih oper.
11.30 Cicibanom — dober dan!
— Mira Mihelič: Jesenske zgodbice.
11.45 Pesmi za naše male.
12.30 Kmečka univerza ,— Prof. ing. Ivo Jelačin: Brez dobrih živinorejcev ne bo napredka v živinoreji.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 Humoreska tega tedna — Georges Mikes: Dol s počitnicami.
16.00 Z našimi solisti in skladatelji.
17.10 Ali jih poznate? (nagradne zabavne glasbene uganke).
18.00 Radijska univerza — Ing. Henrik Sebaher: O akumulacijskih hidroelektrarnah.
18.45 Četrtkova reportaža.
19.50 Tedenski notranje politični pregled.
21.00 Slike iz Levstikovega življenja  (Ob 70-letnici pisateljeve smrti).
PETEK, 15. NOVEMBRA
9.00 Radijski roman — Tarasov
— Rodionov: Čokolada - X. 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe.
11.00 Pesmi in plesi raznih narodov.
11.30 Za dom in žene.
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Simič: Gozdni red.
13.15 Od arije do arije (arije iz italijanskih oper).
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Babičin mali prijatelj.
15.40 Iz svetovne književnosti -H. G. Wells: Biser ljubezni.
16.00 Popoldanski simf. koncert.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.50 Družinski pogovori.
20.15 Tedenski zunanje politični pregled.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
V sredo, 6. t. m. so se zbrali v Kranju ravnatelji osemletk in šolski Inšpektorji tukajšnjega okraja. V prvem delu konference so Ocenili vrednost tečajev, ki jih prireja Pedagoški center Slovenije iza inšpektorje in ravnatelje osemletk, v drugem delu pa so obravnavali problematiko šol m a podlagi ugotovitev inšpekcijskih organov.
Razpravljali so o tem, kako izboljšati vsebino in delo v šoli glede na načela šol. reforme, da ne |bi ostala reorganizacija obveznega šolanja samo formalen ukrep. V ospredju so bila vprašanja o življenjskosti pouka, o uveljavljanju soaialističnih odnosov med učenci, med učitelj-stvom 'in podobno. Dobršen del razprave se je sukal okoli ekskurzij, obiskov v tovarnah, usmerjanja v poklice, odnosov učencev do skupnega premoženja ter medsebojne povezave in pomoči učiteljstva na matičnih in podružničnih šolah. V razpravi so udeleženci pouda--rili potrebo po večji uporabi filmov, radia, diafilmov, episko-
pov itd. Uporaba teh tehničnih sredstev je še vedno neznatna, saj jih mnogo šol nima na razpolago.
Na konferenci so določili tudi okvirni načrt dela za predmetne aktive, ki jih bodo v prihodnje vodili predmetni inšpektorji. Strokovni aktivi na posameznih osemletkah   naj   bi vključili v
svoje delo tudi učiteljstvo podružničnih šol. Na konferenci so razpravljali še o telesni vzgoji, ki ji bo treba odmeriti enakovredno mesto v sklopu drugih predmetov, o tesnejši povezavi učiteljskih zborov s (šolskimi odbori, o trajni ureditvi šolskih mlečnih kuhinj itd.
B. D.
Na pragu koncertne sezone v Kranju
Prva prireditev letošnje koncertne sezone v Kranju, ki jo prireja koncertna poslovalnica kranjske glasbene šole — bo »Operni večer« študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Ljubiteljem opernih arij se nedvomno obeta lepo umetniško doživetje, saj bodo tokrat na sporedu Mozartova komična opera v enem dejanju »Bastien in Bastienne«, dalje zaključek iz tretjega dejanja Gounodove opere »Faust« in drugo dejanje
iz opere Giacoma Puccinija »Ma-dame Buttcrflv«. — Pri klavirju bosta Zdenka Lukec - Carjeva in prof. Ciril Cvetko, ki je hkrati tudi glasbeni vodja tega večera. Posamezne vloge bodo peli: Zdenka Goljevščkova, Avgust Zivko, Jože Štabe j, Stev-ka Calovska, Branko Žiger, Marija Lotričeva, Jasna Sfiligoje-va in Peter Bedjanič.
Operni večer bo v četrtek, 14. novembra ob 20. uri v Prešernovem gledališču. S.
V Križah so ustanovili TVD Partizan
Pred dnevi se je zbralo v dvorani zadružnega doma v Križah pri Tržiču nad 150 udeležencev, domačinov in okoličanov na ustanovnem občnem zboru TVD »Partizan« Križe. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali tudi predsednik ObLO Tržič Lovro Cerar, zastopnik Občinskega komiteja ZKS Tržič Vladimir Peraič, zastopniki republi-
ške Zveze »Partizan« Slovenije in Okrajne zveze Partizana za Gorenjsko, zastopniki bližnjih društev Partizana, šole, JLA, SD »Triglav« iz Kranja in SD Tržič, kakor tudi številni zastopniki političnih in družbenih organizacij.
Razprava na tem ustanovnem zboru se. je v glavnem nanašala na željo mladine po športnem
S seje Okrajne zveze Partizan
V četrtek popoldan je bila seja upravnega odbora Okrajne zveze »Partizan« za Gorenjsko. Najvažnejša točka razprave na
' tej seji se je nanašala na stanje v upravi »Partizana« Slovenije. Vsa tolmačenja v zvezi s to razpravo je podrobno podal predsednik Okrajne zveze Cene Bez-
' nik. Med drugim je tudi dejal, da so bile potrjene izjave, ki so jih dali nekateri funkcionarji o stanju organizacije Partizana Slovenije. Po pestri razpravi okoli tega vprašanja so na seji sprejeli sklep, da se zaradi enotnega tolmačenja teh razprav in dogodkov okoli društev »Partizan« skliče 24. novembra v Domu »Partizana« v Stražišču posvet vseh odgovornih funkcionarjev telesno vzgojnih društev z Gorenjske. Nadalje so razpravljali tudi o vprašanju gospodarskega in finančnega stanja v društvih, predstoječih let-
nih občnih zborih itd. Ob zaključku pa je bilo sprejeto tudi poročilo načelništva o popolni izvedbi letošnjega del. programa telesno - vzgojnih društev.
in telesno - vzgojnem udejstvo-vanju, tako v telovadnici kakor tudi v ostalih športnih panogah. Prav gotovo bo novoustanovljeno društvo poživilo kulturno dejavnost na vasi. Na zboru so izvolili tudi upravno vodstvo in vaditeljski kader ter sklenili, da bo društvo takoj pričelo z rednim delovanjem. Sklenili so tudi, da bo društvo najtesneje sodelovalo tudi s šolo in JLA. V Križah so to društvo ustanovili - na iniciativo tamkajšnjih množičnih organizacij, ker je mladina dosedaj iskala povsod drugje nezdravega razvedrila. V svoje vrste bodo pritegnili razen domačinov tudi prebivalce okoliških vasi, predvsem mladino. -an
Kratke iz PK »Triglav«
Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, '8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo, dne 10. novembra tragično preminul naš oče
MARTIN SUMI
posestnik iz Struževega, invalid iz I. svetovne vojne in nosilec odlikovanja Zasluge za narod.
Stružcvo, 10. nov. 1957.
Žalujoči svojci
Strelska družina  v Podnartu je bila vse do letos spomladi dokaj marljiva športna organi-' zacija v tem kraju. Pred dvemi j leti so med drugim pričeli v Godovcih graditi tudi novo dokaj dobro strelišče. Temelje na ; strelišču so že zabetonirali in ! pripravili tudi več gradbenega materiala za strelski dom. Ko pa se   je   letos   spomladi odselil ! predsednik in kasneje še sekretar, je delo v družini skoraj v I celoti zamrlo, kakor tudi nadalj-I nje delo pri   gradnji strelišča. t Sedanje vodstvo družine ne kaže posebnega zanimanja za to, I da bi se delo v družini ponovno ! poživelo.  Delni vzrok nedelavnosti pa je verjetno v tem, ker , družina nima društvenega pro-| štora in mora zaradi tega vse rekvizite    hraniti    na postaji Ljudske milice. OSO Kranj je že razpravljal   o   nedelavnosti te družine in meni, da bi bilo koristno zamenjati dosedanje vodstvo, dobiti nekje društveni prostor oziroma čimprej dograditi začeto   delo   na   strelišču in strelskem domu. Vsekakor pa bi družina morala svojo dejavnost razširiti še na Kropo, saj bi tako s povečanjem članstva laic našli tudi ljudi, ki bi bili sposobni   delati  v  upravnem odboru družine.
FINZI V PK »TRIGLAV«
Pred nekaj dnevi je prispel v Kranj znani jugoslovanski plavalec hrbtnega sloga Marjan Finzi, ki je bil večkrat repre-zentant in rekorder. Finzi, ki je bil prej član reškega Primorja, je v Kranju dobil stalno zaposlitev, in ho v prihodnji sezoni nastopal v ekipi »Triglava«. Nedvomno bo ta plavalec, zlasti še ker je hrbtaš, mnogo koristil Kranjčanom, saj so vsa leta zelo pogrešali kvalitetnega plavalca hrbtnega sloga.
DRŽAVNO PRVENSTVO 1958 V KRANJU?
Plavalni klub »Triglav« je Plavalni zvezi Jugoslavije prijavil kandidaturo za organizacijo državnega plavalnega prvenstva 1958 v Kranju. Ker bo prihodnje leto tudi evropsko prvenstvo v sladki vodi, je zelo verjetno, da bedo Kranjčani uspeli. Državno prvenstvo v Kranju bi
precej pripomoglo k popularizaciji plavalnega športa na Gorenjskem in nudilo publiki, ki je na plavalnih tekmovanjih v Kranju vedno zelo številna, redek in kvaliteten užitek.
V KRANJU ZIMSKI BAZEN
Plavalni klub »Triglav« je dal izdelati načrt zimskega kopališča v Kranju, ki naj bi imel poleg zimskega bazena 25 Xl2 m tudi čistilno kopališče z desetimi* tuši in štirimi banjami. V istem objektu je predvidena tudi pralnica, ki bi predvsem služila v komunalne namene. Pridobitev zimskega bazena bi mnogo pripomogla k nadaljne-miu dvigu kvalitete plavanja v Kranju, pralnica pa bi rešila problem pranja perila, ki je vsak dan bolo pereč. Vprašanje je le, če bo klubu uspelo dobiti zadostna sredstva za realizacijo načrtov. Po prvih računih bi tak objekt stal okoli 20 milijonov dinarjev. M.
Puc in Sofrevski še vedno nepremagana
Kranj, 10. novembra.
Včeraj je bilo na državnem šahovskem polfinalnem turnirju odigrano XIII. kolo, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: Nikolič : Bradvarevič 1:0, Vu-kovič : Bulat remi, Bidev : Ber-tok 0:1, Tot : Smederevac 0:1, Crepinšek : Sofrevski prekinjeno (črni stoji bolje), Smailbego-vič : Cuderman remi, Puc : Mi-ličevič 1:0, Lukič : Tomšič 1:0.
Po tem kolu sta ostala edina nepremagana Puc in Sofrevski.
USPEH MENGSANOV
V prvenstvenem tekmovanju so kamniški nogometaši po dveh izdatnih zmagah doživeli dva poraza. Čeprav so bili po igri enakovredni, so v zadnji tekmi izgubili na svojem terenu proti Mengšu z 1:3 (0:1). Mcngšani so se borili požrtvovalno in so bili bolj odločni pred golom.
Stanje na lestvici pa je naslednje: Sofrevski 9,5 (1), Cuderman in Puc 9, Lukič 8, Bertok, Bulat, Vukovič in Smailbegovič 7,5 itd.
V današnjem XIV. kolu sta bili do 18. ure končani partiji Bradvarevič : Tomšič in Cuderman : Puc z remiji.
Zadnji športni rezultati
JUGOSLAVIJA : GRČIJA 4:1 (2:1)
kvalifikacijska  nogometna tekma za svetovno prvenstvo.
I. CONSKA NOGOMETNA LIGA:
LJUBLJANA : ŠIBENIK 3:0 BRANIK : REKA 3:1 ORIENT : ODRED 2:1 LOKOMOTIVA : TEKSTILAC 3:0
TRESNJEVKA : JADRAN 2:0 SEGESTA : METALAC 3:0 JESENICE : TRŽIČ 2:4 (1:2)
prijateljska nogometna tekma
T2
74
„Ne! Saj se mi je smilila, itoda nisem ji mogel odpustiti. Zgonc pa je bil tako ošaben, posmehoval se nam je. Ko so se peljali v cerkev, sem se skril za zgornji vigenc, popoldne pa sem šel k „Jarmu". Tam so bili zbrani skoro vsi kroparski fantje in so me zbadali, češ da ne morejo po tolar za nevesto, ker je bila že vnaprej zaarana. Jaz, vidiš, sem pa vrgel na mizo ccgnar in Isem rekel: — Moja sestra je še zmeraj toliiko vredna, da lahko zanjo pijemo tolar! Kdor noče piti, naj gre! — Za vrati je sedel Hetori, 'vstal je in za vpil: — Kaj, za povoženo boste1 pili tolar? — Fantje v smjeh, jaz pa sem se pognal vanj Sin sem mu jih naložil, da so ga nesli domov. Nesli, veš! 'Potem smo pili do jutra dn ko sem se vrnil domov, je ni bilo več. 2e se je odpeljala v iKamno gorico."
Ana ga je poslušala skoro' brez diha, smilil se ji je. Čutila je, da živi samo še v spominih. Življenje je ostalo daleč za njim in zdaj čaka samo še konca.
»Seveda, ti boš šla tudi svojo pot, nihče ti na bo ubranil," je dejal, ko je ona le molčala. „A kadar te bom. videl nesrečno, mi bo zares hudo."
„In če ostanem sama?" se je branila Ana, Skoro na jok ji je šlo. „Aleš (bo prevzel svojo polovico, oženil se bo . . ."
Miklavž je tlesknil z dlanjo (po kolenu in počasi lezel z aidka. „Ta fant mi je pa všeč! Primojduš, da ga ni pod kro-parskim, zvonom, kakršen/ je on! Samo to bi še rad dočakal, da bi ga videl kot gospodarja na svojem." Nadušljivo se je odkašljal in voščil lahko noč in počasi (šel iz hiše.
Ana je obsedela v zapećku in mislila, kako čudno je pravzaprav to, da se še najlaže pomeni s stricem Miklavžem. Zmciraj je imela z njim več skrbi kot veselja, vedela je, kako bi bili vesel, če bi se med njo in Dominikom! razdrlo, pa je le vela od njega toplina, ki je ni našla prti nikomur drugem, da, niti pri Dominiku ne. Sam fje delal hiši sramoto s svojim nerednim življenjem, pa se je le znal postaviti po robu vsakemu, kdor bi hotel sramotiti Gašperinove. Zmeraj je žellel pobegniti od domav in vendar je bil navezan nanj bolj kot drugi. Čuden človek. Dober in slab hkrati. Bežno jo je preblisnilo spoznanje, da so vsi Gašperinovi taki, dobri in slabi hkrati.
Še je čakala na Dominika, čeprav ni verjela, da bi prišel. Komaj ob enajstih je šla spat. Noč je bila viharna, veter je bičal z dežjem severno stran hiše.
Počasi je tonila v dremavico. V polspanju je čula, kako so se na levi odprla vrata, Aleš se je vrnil. V kumici na dvorišču se je zbudil petelin in zapel, oglasili so se mu drugi. No, zdaj ni več vredno upati, da bi se Dominik vrnil. Prišel bo zjutraj, podnevi . . . Sahnila je v zmedi sanjsko zblojenih misli in naposled zaspala.
Zbudila jo je mrzila, vlažna roka, 'ki je tipala po njenem toplem vratu. Jeknila je od strahu in planila pokonci.
„Nič se ne boj," ji je Šepnil globok moški glas, „in luč prižgi."
„Domrnka!" se je razveselila in bila hipoma čisto budna. Otipala je pri vzglavju svečo in jo prižgala. Brleča svetloba je obsijala Dominika. Sedel je na robu njene postelje, videti je bil močno utrujen. Njegovi blatni, do vrha obrizgani škor-nji so pustili na tleh umazane sledove, 'od suknjiča se mu je odcejala voda. Ana ni utegnila pomisliti, čemu je prišel v njeno sobo, bila je samo srečna, da se je vrnil in da je konec njene muke. Sklonil se je k njej in šepetaj e rekel:
„Denar sem prinesel."
Zadrhtela je od veselja, stegnila roko izpod odeje in iskala njegovo mrzlo, rdečo desnico. Narahlo ji je stisnil konce prstov, Odprl denarnico in razgrnil po odeji sveženj bankovcev.
„Na, vzemi, Ana ..."
Skoro se ni upala dotakniti denarja. Obšel jo je sram, ko ga je Videla tako utrujenega in premraženega in je mislila, kako je prehodil dolgo pot od Podnarta do Krope, ponoči, v takem nalivu in sam. Hkrati je tziaplalo v njej zmagoslavje: — „Torcj, toliko je pripravljen žrtvovati zame! — Bilo je kakor romantična zgodba, kakor staira pesem, kar zanašalo jo je. Komaj ga je mogla trezno vprašati:
„Kjo . . . kje pa si ga dobil?"
ČEZ DVAJSET LET
Prvi živi potnik v vesolju.
ni
53
;emvec
55
Drugi zemeljski satelit je v soboto zjutraj cib 4. uri že dva.Jnoseimdesetkrat obšel Zemljo, pri čemer je preletel 3,800.000 kilometrov. Prvi satelit pa je
ob istem času že 530-krat letel skozi vesolje okrog našega planeta. Vsi podatki, ki jih pošiljata*- radijska oddajnika drugega satelita kažejo, da satelit na svoji poti skozi .vesolje še ni naletel na nobene ovire. To velja zlasti za psico »Lajko« (Po zadnjih vesteh nf prvi živi potnik v umetnem satelitu »Damka«, temveč »Lajka«), katere znaki kažejo, da se v vesolju prav dobro počuti in da ima vse potrebne pogoje za življenje tudi v tolikšni višini.
Drugi umetni satelit je že dvakrat letel nad Beogradom in sicer obakrat ob točno napovedanem času. V četrtek je bil ob 6.30, v soboto pa ob 18.03 nad našim glavnim mestom. Toda Beo-
V takšnih kletkah so Rusi v zadnjem času izstreljevali pse nekaj sto kilometrov visoko v zrak in jih s padali spuščali nazaj na zemljo. Tako se je pripravljala tudi »Lajka« za svoje potovanje v vesolje.
Nekemu zagrebškemu fotoamaterju je uspelo ujeti na filmski trak drugi zemeljski satelit, ko je le-ta letel nad Zagrebom. Ker je bila vidljivost zelo dobra, je bilo mogoče letu satelita slediti dobro minuto. Crta, ki jo je v tem času preletel satelit seveda ni bila tako kriva kot jo kaže slika. Da ni premočrtna, je vzrok v tem, ker se je med fotografiranjem tresla roka fotografa.
grajčani ga zaradi slabega vremena niso mogli videti. Le v četrtek so ga lahko opazili za trenutek, ko se jim je pokazal med dvema oblakoma.
Zagrebčani so imeli večjo srečo. Zlasti v četrtek so zlahka sledili letu satelita skozi vsemirje. Pravijo celo, da je bil satelit bolj svetel, kot vse največje zvezde okoli njega in tudi svetlejši od planeta Jupitra, ki je bil ob istem času na drugi strani neba. »Sput-nik« (tako imenujejo tudi drugi zemeljski satelit) je letel z zelo veliko hitrostjo in sicer v smeri jugozapad -severovzhod.
Zanimivosti
NOVO LETALSKO GORIVO V nekem ameriškem laboratoriju so sestavili novo letalsko gorivo, ki bo letalom povečalo akcijski radij za 40 odstotkov. Zdaj že gradijo tovarno, ki bo izdelovala to gorivo. Stala bo približno  1» milijard dinarjev.
ZMRZNJEN KRUH S prvim januarjem prihodnjega leta bodo začeli v Angliji prodajati »zmrznjen kruh«. Pripravili ga bodo po posebnem postopku in ga ohladili na nekaj stopinj pod ničlo. Pravijo, da bo ostal tak kruh svež več mesecev. Skorja bo nekoliko trša kot pri navadnem kruhu, sredica pa bo prav tako mehka kot če bi vzeli kruh pravkar iz peči.
MINIATURNI AVTOMOBIL
Neka zahodnonemška tovarna je izdelala miniaturni avtomobil, pri katerem so sedeži drug za drugim, kar je za stabilnost vožnje zelo ugodno. Prototip tega avtomobila je bil že na avtomobilski razstavi v Frankfurtu.
TELEVIZIJA  NA  5000 km DALEČ
Sovjetski inženirji pripravljajo aparat, ki bo brez kablov posredoval televizijske oddaje na 5000 km. Z dosedanjimi poisku-si so prenesli oddaje do*3000 km in so bile slike na zaslonih znatno boljše od evropskega povprečja.
MOTORIZACIJA V ITALIJI Po najnovejših podatkih imajo v Italiji 1,434.067 avtomobilov, torej po enega na 34 prebivalcev. Motornih koles pa imajo t Italiji 2,943.000 ali po eno na 16 ljudi.
LETALA BODOČNOSTI
Britanska letalska zveza je objavila v nekem poročilu, da bodo v Angliji izdelali letala s 130 sedeži in s hitrostjo 150 milj na uro. Ta letala bodo vzletela in pristajala navpično.
o, da je ..
Predsednik radijske družbo v ZDA David Sarnoff je pred kratkim praznoval 50-letnico svojega udejstvova-nja na radijskem področju. Ob tej priložnosti je na družabni prireditvi, ki so mu jo priredili številni znanci in prijatelji, govoril o svojih predvidevanjih, kako bo na svetu čez dvajset let. Napovedal je čudovit razvoj človeka in velik napredek prihodnjih generacij na tehničnem in znanstvenem področju.
Na podlagi zadnjih odkritij je mogoče pridobivati nuklearno energijo iz razmeroma cenenega materiala. To pomeni, da bomo praktično lahko pridobivali neomejene količine te energije in po nizki ceni. Zato se bo nuklearna energija rabila na zrakoplovih, ladjah, vlakih in celo na avtomobilih. Iz-
delovali bodo tudi atomske baterije, ki ne bodo drage in jih bo treba polniti samo vsakih nekaj let.
Televizija v barvah bo povezala s svojo mrežo vso zemeljsko oblo in človek bo lahko govoril tudi na velike daljave ter istočasno videl svojega sobesednika. Na razpolago bodo televizijski sprejemniki in oddajni aparati in obenem bodo s posebnimi pri-praivamii sproti prevajali govore iiz raznih jezikov, da jih bodo lahko vsi razumeli.
Kar se prevozov tiče bodo imeli reakcijska letala na nuklearni pogon, ki bodo vozila z brzino 8000 km na uro, ne da bi bila pri tem kakšna večja nevarnost, kot na današnjih letalih. Na ta
...rekel advokait svojemu klijentu: »Tak, zdaj vas pa prosim, povejte mi končno vso zadevo lepo po vrsti, od začetka do konca, popolnoma jasno! Pri razpravi jo bom že jaz spet zamešal in zmedel.« ... rekla mati svoji prijateljici, ko se je visoko vzbrsteli sinko ozrl za dekletom. »Preživlja le življenjsko fazo. Trajala bo petdeset let.«
.. . rekel zavrnjeni snubec razžaljeno: »Ce bi imel vse lastnosti, kr jih zahtevate od moškega, potem bi stavil ponudbo drugi!« ... rekel prijatelj prijatelju »... in če bi ji podaril za rojstni dam ček, bi tudi ta ne imel pravilne velikosti.« . . . rekel bokser, ko se je prebudil in pobral s tal: »... segal mi je komaj do brade, toda segal jo prepogosto ...« ... rekel prodajalec avtomobila kupcu: »In če pritisnete na ta gumb, se na tabeli z rdečo številko prikaže datum roka Vašega prihodnjega plačila.« ... rekla žena, ki je prišla od zdravnika, svoji prijateljici: »Bolezen sicer ni tista, kot sem mislila jaz, da bo, vendar je tudi ta dobra.«
.. . rekla prebrisana mlada nastavljenima novemu direktorju: »No, če že hočete na visak način vedeti, zakaj me je prejšnji direktor odpustil, Vam povem. — Zaradi prestopka, ki ga nisem hotela storiti.«
način bomo lahko tudi najoddaljenej-ša mesta dosegli, v razmeroma kratkem času.
Avtomatizacija bo toliko napredovala, da se bo proizvodnja močno dvignila, cene pa bodo padle in marsikatero blago, ali ugodnost bo dosegljiva vsem. Milijoni ljudi ne bodo sužnji nevarnega in težkega dnevnega dela. Povečalo se bo število delovnih mezd, zmanjšalo število delovnih ur in za vse bo življenje lažje.
Družinsko življenje se bo tudi mnogo spremenilo in Sarnoff predvideva, da ni več daleč dan, ko se bo uresničil sen naših ~uutj, da bodo imele doma vse gospodinjstvo mehanizirano. Vrstni red gospodinjskih opravil bo že vnaprej določen in vse delo bodo opravili elektronski stroji. Poljubno bomo lahko uravnali temperaturo v naših domovih, prav tako višino vlage in prezračevanje vsakega prostora.
V Prešernovem gaju poleg kranjske ljudske šole počivata pesnika dr. France Prešeren in Simon Jenko. Poklic je oba privedel v Kranj, Jenka kot komcipienta pri dr. Valentinu Prevcu, Prešerna kot samostojnega odvetnika. Dočim je Jenko že tri mesece po preselitvi v Kranj umrl (18. oktobra 1869), je Prešeren živel, delal in trpel v Kranju dobri dve leti in pol. Prav gotovo ne ibo odveč, če osvežimo spomin na bivanje našega -največjega pesnika med našimi predniki.
Prešeren se je preselil iz Ljubljane v Kranj v drugi polovici septembra 1846 in odprl z dovoljenjem vlade odvetniško pisarno. Kot spreten jurist je imel dosti dela in so se obračali nanj poleg višjih slojev tudi obrtniki in kmetje. Kljub obilnemu delu pa je v duševnem pogledu trpel, ker v Kranju ni našel sebi sorodne duše. Tedanje naše malomeščanstvo je (bilo narodno nezavedno in brezbrižno ter so se le redki izobraženci v prvih desetletjih 19. stoletja navduševali za slovenščino. Od kranjskih meščanov, ki so se zadovoljevali z nemško knjigo, pač ni bilo pričakovati večjega zanimanja in globljega razumevanja za lepoto slovenske pesmi. V taki družbi se je Prešeren gotovo počutil zelo osamljenega, čeprav se je življenje v mestu ob njegovem prihodu precej razgibalo. Dočim so se dotlej meščani zadovoljevali s pogovori na klopeh pred hišami, v edini kavarni Švicarja Plorijana Pua in po gostilnah, ki jih je bilo kar 48, so jeseni leta 1846 bratje Lokarji in Franc Potočnik dali pobudo za (ustanovitev bralnega in zabavnega društva Kazine. "(V dobi Čitalnic se je društvo na žalost prelevilo v izrazito trdnjavo nemštva.) V društvenih prostorih na Glavnem trgu so se
shajali iz mesta :in okolice ter brali ne le domače, ampak itudi inozemske časopise.
V Kazini je Prešeren prišel v stile s svojimi ožjimi znanci, med drugim s profesorjem za kmetijstvo na ljubljanskem liceju Jožetom pl. Vestom, lastnikom gradu Šentpeter in njegovim sinom Viktorjem, predsednikom celovškega sodišča, brati Lokarji in Karlom Florianom. Vabili so ga tudi na zabave v Kieselstein, ker je bil znan s Pagliaruzzijevimi že iz Ljubljane. Meščanska družba pa je bila preveč vnanja. Čislali so ga kot spretnega jurista, se smejali n;egovim duhovitim šalam in prigodnim satiram, toda razumeli ga niso. Sorodne duše, kot je bil Matija Cop s svojo široko razgledanostjo In izobrazbo, ni našel več. Svojih svobodomiselnih nazorov tudi v Kranju ni mč izpremenil. Kranjska noblesa in uradništvo sta se ob nedeljah udeleževali enajste maše v farni cerkvi. Prešeren je prišel do cerkve po navadi šele takrat, ko je cerkovnik zapiral vrata. Poklical ga je k sebi in nvu plačal za polič vina, češ naj gre zanj poslušat mašo, sam pa je zavil v gostilno nasproti cerkve.
Prešeren v kranjskem okolju ni mogel več dobiti pobud za nadaljnje literarno udejstvova-nje, ki ga je zaključil z izdajo poezij. Vdajal se je pijači še bolj kakor prej, kar je. imelo za njegovo zdravje in gmotne razmere usodne posledice. Proti koncu julija 1648 so se pojavili prvi težji znaki njegove smrtne bolezni. Trpel ie ne le telesne muke, ampak tudi pomanjkanje. Obojega ga je rešila smrt dne 8. februarja 1849. Njegovi prijatelji in častilci so mu leta 1852 postavili nagrobni spomenik, ki Iše danes krasi njegov grob na preurejenem starem pokopališču.
7777