Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman TelJ4: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T adniinistracijl prejeman Telj&: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se <5ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljutljam, v četrtek 3. julija 1884.
Letiiik XII.

Kolera.
Kdo ga ne pozn^ strašnega sovražnika človeškega rodu, ki z mrzlo roko trga najnežnejše vezi družbinskega življenja ne zmeneč se za obupno vpitje in milo jokanje ostalih zapuščenih sirot, kterim je iztrgal iz ljubljene srede delavnega očeta, ki jim je služil vsakdanjega kruha, ali skrbno in nad vse ljubljeno mater, ki jim ga je rezala, in sicer za njih blagor skrbela! Kdo ga ne pozna tega grozoviteža, ki kar čez noč prileze prav tihotapsko čez hribe in doline v mirne in nič hudega sluteče vasi in začne daviti ne da bi dolgo izbiral. Vse mu je dobro, staro in mlado, revno in bogato in le mili v srce segajoči glas mrtvaškega zvonu naznani proti jutru njegov prihod in njegovo smrtno žrtev! Kdo ne po-znd kolere vsaj po imenu ? Koliko pa je še vasi pri nas, da bi se ta strahoviti sovražnik vsega, kar se človek imenuje, ne bil še oglasil? Skoraj bi jih lahko na prste sošteli, v kterih ga v teku tega stoletja še ni bilo. In kako je delal! Znane so nam hiše, po kterih je kar od kraja pobiral od nedolžnega otroka, ki je ravno dobro shodil, pa do starega očeta, ki je pri peči ob čelešniku na rožnem venci jagode prebirajoč mirno čakal odrešenja iz te solzne doline. Zopet drugod ji je prišlo na misel, da je jela zbirati. Tu je pobrala gospodarja, tamkaj pri sosedu gospodinjo; tukaj oba skupaj in ondi zopet le otroeiče. V dveh hišah, kjer je nastopila, si ni bil enak sled za njo, ki ga je pustila.
Ta grozovitna šiba božja zopet trka na duri. Lansko leto divjala je po severni Afriki — po Egiptu, letos nastala je na Francoskem primorji ob srednjem morji v mestu Toulon, iz kterega so jo tudi že drugam zanesli, ker ljudje v smrtnem strahu vsi zbegani na vse kraje beže in tako kolero v obleki po svetu zatrosijo. Iz Toulona bežala sta pred njo dva laška delavca domu čez visoke gore. Komaj v domovino dospevši, razvežeta svoje cule in kolera ju napade. Eden je umrl, drugi ozdravil. V Marseille je bežal gimnazijalec. Domu dospevši odpre svoj kovčeg, se preobleče in kolera ga napade. Eavno tako je obolelo nekaj beguncev po druzih mestih;
francoski zdravniki pa nočejo vseh slučajev ovaditi, da ne bi po deželi prevelikega strahu in prevelike zmešnjave napravili, kar pa nikakor ne moremo odobravati. Kolero prikrivati, se pravi gada v žepu nositi, in po vsi pravici vprašamo: komu bo kaj tako abotnega na misel prišlo? Da je tudi za naše kraje nevarnost kolikor toliko pomenljiva, treba je samo pomisliti, da nas od francoskih okuženih pokrajin loči le la^ka dežela, da smo toraj po suhem z njimi posredno v dotiki. Kako lahko se primeri, da bo kak begun morda čez hribe pot pod noge vbral in pribežal v naše kraje, smrtnega gosta — grabežljivo kolero pa s saboj prinesel v svoji pert-Ijagi, kakor se je to na Laškem zgodilo. Posamičnih ljudi, posebno ako vbirajo bližnjice čez hribe, nikakor ni mogoče nadzorovati, kar se pač z onimi popotniki zgodi, ki se s parniki po morji vozijo, ali pa po železnici iz ene dežele v drugo prehajajo. Tem se lahko obleka in prtljaga prekadi in se tako strupeno seme zamori. Naša vlada je sicer vse naročila, kar človeška previdnost in zdravniška vednost dan danes v tem slučaji zamorete. Mnogo pa je kljubu temu slučajev, da tudi najskrbneji pazljivost nič ne izdA. Sovražnik se pritepe v deželo, kjer se ga ravno nihče ni nadjal in takoj svoje grozovitno delo prične. Lansko leto za naše kraje nikakor ni bilo tolike nevarnosti, kajti iz Afrike se sedaj ne more drugače k nam, kakor po morji, in ondi ne puste nobenega, da ga niso poprej dobro prekadili z vso prtljago vred in ga sicer glede njegovega zdravja natanko preiskali.
Da kolero vročina jako pospešuje, je vsakemu znano. Toraj je letošnjo hladno in deževno vreme tudi na veliko srečo, da se kolera ne more tako zelo razširjevati, kakor bi se pa morda bila, ako bi bili imeli o tem času navadno vročino. Vsem in vsakemu pa bodi priporočeno čez vse skrbeti za snaž-nost; vsakdo naj se skrbno varuje za slučaj, ko bi tu ali tam kdo na koleri ali driski obolel, da ne pride v dotiko in so ne onesnaži z izmečki bolnikovimi, kajti ondi so tiste strupene kali skrite, po kterih človek bolezen najpred naleze. Ako se človek te dotiko skrbno varuje, potem tudi lahko postrežbo
pri bolnikih sprejme, čist zrak in snažnost, pri vsem pa tudi zmernost, so poglavitni stebri, na ktere se mora človek opirati, ako se hoče obvarovati te strašne morilke.
Kolikor bolj pripeka vročina, tim bolj se po Toulonu vsled poročil dr. Rocharda, pomorskega načelnega zdravnika v Toulonu kolera razširja. Že jih redno vsak dan po 10 umrje. Vendar pa niso še zgubili nade, da jo bodo vendar-le omejili, kar bi se jim bilo že poprej lahko posrečilo, ako bi bili bolj snago ljubili. V Toulonu so že več štacun zaprli, ker ni nikogar, da bi kupoval v tako žalostnem času, ko človek ne ve, ali bo to, kar je danes kupil, jutri še nositi zamogel. Tega sicer tudi drugod nihče ne ve, vendar pa že iz navade danes za to skrbimo, kaj bomo jutri vživali ali s čem se oblačili; v Toulonu pa te navadne gotovosti nimajo več. Toliko večji je pa strah, ki se je ondi ljudi polastil, ki na vse kraje beže. Kar je domačinov, poprijeli so se na vso moč osnaževanja okuženega mesta, osobito pa lijakov, kanalov in stranišč. Tudi pri nas bodi vsakemu vsakoršna skrb priporočena; snažnost povsod, treznost v jedi in pijači, previdno občevanje s tujci itd., da se potem ne bomo kesali, kadar bi bilo že prepozno.
Propaganda iii laška vlada.
(Dalje.)
Tako toraj se je ustanovila propaganda. Ker pi^ ni namen teh vrstic, obširneje opisavati njene zgo- ; dovine in delovanja, ampak le pokazati krivico sedanje ' laške vlade, ki je propagandi vzela skoraj vse premoženje, hočemo iz prejšnjega povzeti, B. kaj je propaganda?
Do sedaj smo rabili besedo »propaganda" *) nekako v ožjem pomenu. Imenovali smo namreč s
*) Kdor hoče kaj več zvedeti o propagandi, njeni upravi, delovanji itd., bero naj: Die Propaganda, ihre Provinzen und ihr Recht, von Dr. Dtto Mejer, Professor der Bedite in Rostock, Gottingen 1852, II. Bd.
LISTEK.
Slovenska domovina.
Izpod Zvonimira, 2G. junija.
Jaz pasem ovce svojega očeta po raznih gorah, ali najrajše po prelepi gori Zvonimir. Nekoliko manjša od našega Triglava stoji sredi rodovitnih njiv in zelenih travnikov. Na vznožji rastejo lepe lipe, malo višje košate bukve in zelene smreke; sem ter tje zagledaš tudi kak hrast, ki se šopiri in hoče druga drevesa prerasti. Razun goste trave, dobre krme za ovce, mrgoli vse polno prekrasnih in lepo-dišečih cvetic pod košatimi drevesi. Kako prijetno je tu korakati za čedo! Gojzdno tihoto moti le lepo petje gorskih tic ali pa pišalkini glasovi kakega pastirja, ki pase ovce po gori. To je krasna, to je lepa gora Zvonimir! Zvečer pa, ko ženemo čedo s paše domov, poslušamo srebrno glasove, ki done z vrh gore daleč okrog. Zvon mora biti gotovo srebrn in mojsterski vlit, ker njegov glas tako mirno in čarobno vpliva na človeško srce. Trud in vse težave celega dne pozabi pastir, ko za-
čuje mili glas k molitvi vabečega zvonu. Zjutranje zvonenje ga vabi in z neko čarobno močjo vleče v goro med prelepe cvetice pod košata drevesa.
Želel sem jaz, hrepeneli so tudi drugi pastirji iti na vrh gore in ogledati si lepo planjavo in cerkvico gori stoječo. Pa nihče ne more gori. Do robu, ko se pričenja planota, se še pride, ali dalje do prekrasne cerkvice in prelepe hiše človek ne more. Neka skrivna moč je vedno vzela, ko smo tje dospeli, vid našim očem, in gorski duhovi so nas očarali, da smo popadali na tla in žalostni in vsi prestrašeni bežali k svojim čedam.
Narod v okolici je pripovedoval čudne reči o gori. Na vrhu prebiva zraven lepe cerkvice lepa, krasna, rajskomila devica, ki z milimi glasovi vabi ljudstvo k sebi. Nekteri se hvalijo, da jih je ona bogato obdarovala, to se pravi, našli so dospevši do planjave, prelepe dragocene reči, ktere je ona položila tje za tiste, ki njo ljubijo in po njej hrepeni.
Te in druge pripovedke so vzbudilo v mojem srci neugasljivo hrepenjenjo ne tako po darovih, ki bi jih dobil, marveč videti prelepo devico, ali saj ogledati si krasno cerkvico in čarobno posestvo divne posestnice. Po dnevi na paši sem gonil ovce proti
vrhu in se tako bližal svoji izvoljenki. Pasel sem pozno v noč. Ko so drugi pastirji svoje čede že v hleve zaprli, sem se jaz še le pomikal po gori navzdol. Ni me bilo strah ne gorskih duhov, ne sko-vikanja skovirjev, čukov in sov; saj sem bil v varstvu in na posestvu čarobne posestnice device. „Znabiti sam dosežem svoj cilj in konec ter dospem na vrh k cerkvici"; kar nam vsim pastirjem skupaj ni bilo mogoče, mogoče bo samemu! Sam sem šel tedaj proti vrhu, pa še tje do roba, kjer smo prej vsi pastirji z združenimi močmi dospeli, nisem prišel. Sredi gore že močno zabobni, mrzel veter potegne in nevidni duhovi so me vrgli nazaj k čedi. A nisem obupal, čakal sem le vgodne prilike.
Ni dolgo tega. Bil je praznik, ko mi ni bilo treba ovac pasti. Lepo praznično oblečen se napotim na goro Zvonimir in komaj dospem do srede, že vidim daleč okrog mnogo naroda prihajati. Tesno mi je bilo pri srcu mislečemu, kaj ko bi ljudstvo tudi hitelo v goro! In res od vseh strani so vreli ljudje skupaj in v goro, ko bučele v panj. Ne meneč se za občinstvo hodim višje proti vrhu Zvonimira. Še nisem prišel prav do roba planjave, kar splezam na visoko košato,».bukev, da bi z vrha skri-
to besedo le ouo kougregacijo (skupščino) kardioftlor, ki so imeli nalogo, nadzorovati vse različne kolegije ali misijonska seminišča ter voditi vse misijone po svetu. Ko se je pa ustanovil collegium TJrbanum, dobila je beseda širji pomen. Kaj je toraj sedaj rimska propaganda?
Eimska propaganda obsega a) kongregaeijo kardinalov (S. Congregatio de propaganda fide); b) od-gojevališče misijonarjev za vse dežele in narode, toraj svetovno seminišče (Collegium Urbanum de propaganda fide); c) velikansko tiskarno; d) knjižnico; e) etnografičen muzej.
1. Kongregacija kardinalov obstoji iz 10 kardinalov kot udov in 30 škofov, posvetnih duhovnikov in redovnikov kot svetovalcev. To število pa ni vedno enako. Tako smo videli, da je Gregor XV. imenoval 13 kardinalov, 2 prelata, enega redovnika in enega tajnika; in mogoče, da so bili že eni teh le častni udje. Zapisniki od 1. 1634 in 1635 imenujejo le pet kardinalov.
Leta 1788 in 1797 je štela kongregacija po 23 kardinalov; 1. 1827 le 19. Predsednik kongre-gaciji je bil vedno najstarejši ud, kar pa ni več v navadi. Ta predsednik je pri propagandi glavna oseba; on podpiše vse razsodbe in določila propagande in pritisne na-nje svoj pečat. Važna oseba je tudi tajnik, kterega izbero iz najboljših pravnikov, in stanuje s predsednikom v palači, ktero ima propaganda že iz časov Urbana VIII.
Ta kongregacija se shaja k sejam po enkrat v tednu pri predsedniku, po enkrat na mesec pri papeži. To je „rainisterstvo katoliških misijonov", „središče misijonskega delovanja" ali če hočete, „vojno ministerstvo vojskujoče se cerkve". Vsaka državica ima svoje ministerstvo, vsaka družba svoje vodstvo; tako ima tudi vesoljna cerkev osrednje vodstvo svojih misijonarjev, kterih je bilo 1. 1842 nekaj nad 8000 po vseh deželah. Le vzemite v roke 5 zvezkov propagandinega bularija, ki obsega najvažnejše razsodbe kongregacije, in spoznali bote njeno plodonosno delovanje. Berite važna verska vprašanja iz dogmatike, morale, cerkvenega prava, ki jih je reševala; štejte tisoče misijonarjev, ki jih ^Ktšllja" v različne dežele. Imenujte celo vrsto pre-fektur, vikarijatov, delegatur, škofijstev, ki jih je ustanovila po širni zemlji in jih vodi, podpira, navdušuje in oskrbuje v svrho poguma in moči ljubezni iz svojega središča, večnega Bima, v ozki zvezi z naslednikom sv. Petra, namestnikom božjim. Ona vodi 150 škofijstev v Zedinjenih državah, Kanadi, Avstraliji, Angliji, Holandiji, 124 apostolskih vikarijatov, 34 prefektur, 6 delegatur v protestanških in razkolniških deželah Evrope, Azije, Afrike, Amerike in na otokih Tihega morja. Svetovno cesarstvo starih Eimljanov je toraj le senca tega novega duševnega carstva. Besede v knjigi Makabejcev: „Pos-sederunt oranem locum consilis et patientia". (Posedli so vsak prostor svojim svetom in vztrajnostjo), spolnile so se še le v novi zavezi, po besedah Leona velicega o slavi krščanskega Bima: „Caput orbis eifecta latius praesides religione divina quam domi-natione terrena; minus est, quod tibi bellicus labor subdit, quam quod pax humana subjecit" (Postal si stolica sveta ter dalje zapoveduješ z božjo vero, kakor
posvetno oblastjo; manj ti je pridobil trud vojske, kakor mir krščanski).
2. Drugi del propagande je collegium Urbanum, kterega smemo po pravici imenovati „ apostolsko seminišče za vse narode". Ker smo o njem že prej govorili, omenimo naj le nekaj še o njem. Ta zavod nima namena, vzgojevati Evropejcev za ptuje dežele, ker za to skrbe drugi kolegiji, temveč vzprejemati mladenče iz dežel nevernikov, učiti jih ter delati na to, da dobe različne dežele svoje domače ljudi kot misijonarje. Od postanka do današnjega dne so se sprejemali v collegium Urbanum nadarjeni mla-denči vseh vzhodnih rodov in ver: Grki, Armenci, Sirci, Kaldejci, Kopti in Maroniti. Tu so se učili Zamorci, Malajci, Kinezi, Japonci, celo Kanaki, potomci nekdanjih Kanibalov. Ali ni to najlepša podoba vesoljne cerkve, ko se uče sv. resnice, omiko in oliko mladenči tako raznih narodnosti pred očmi sv. očeta? Navadno je bilo v tem kolegiji po sto, pa tudi več učencev; leta 1874 jih je bilo 102, ki so zastopali 20 jezikov. Izvrstni učitelji jih podu-čujejo v bogoslovskih vedah.
V prvi vrsti se gleda, kakor se samo ob sebi razume, na one čednosti, ki jih mora imeti duhovnik in misijonar. Čistost življenja, navdušenost in ljubezen do katoliške cerkve, to se polaga gojencem na srce. In ko si naberejo potrebno vednost, napojč svoje duše z duhom krščanskim, oborože z orožjem duhovskim in okrepčajo z blagoslovom papeževim: tedaj zapuste večno mesto ter hite z lučjo sv. vere v vroče pokrajine svoje domovine ob Tigru in Gangu, Jantsekiangu ali Misisipu, ob Nilu ali Nigru. To je sad propagande, sad katoliške cerkve.
Znamenite so vsakoletne akademije gojencev propagande na dan razglašenja Gospodovega, ko pred-našajo v navzočnosti sv. očeta in kardinalov v več ko 50 jezikih in narečjih pesni in govore. Nekdo nam opiše tako akademijo tako-le: „Popotnik, kije tako srečen, da je na razglašenje Gospodovo v Eimu, vidi pred svojimi očmi veliko čudo krščanstva, raz-ločnost narodov v edinosti vere; on stoji ravno v ognjišči luči, ktere žarki segajo neoslabljeni do mej zemlje in ktere solnce obsega vesoljstvo. To je lepa, ganljiva prikazen; če jo hočeš užiti, iti moraš v propagando in tam občuduj »panoramo katolicizma". V ozidji prostorne, ozaljšane dvorane vzdiga se oder, v čigar sredi stoji na podstavu, pokritem zrudečim baržunom, doprsna podoba papeževa, kot središče edinosti. Oder in vsa dvorana napolnjena sta se sedeži, tam za gojence, tu za poslušalce; kardinali zasedejo svoje prostore in slovesnost se pričn^. Mlad Amerikanec iz Filadelfije otvori sejo kot predsednik s krasnim latinskim govorom. Spomin na večno znameniti dan, ko je svetu izšlo solnce pravice; edinost vere, ki so jo našli modri iz jutrovega pri jaslicah; blagodejna luč katoliške cerkve, ki pošilja svoje žarke notri do tamnih gozdov novega sveta: to je bilo nekaj misli, ki so navdajale mladega govornika. Njegove besede so bile pa le uvod in tako rekoč glavni akord, ki se je obravnaval v 39 jezikih. Slišali smo po vrsti hebrejsko, sirsko, samaritansko, kaldejsko, arabsko, turško, armensko, sabejsko, peguansko, ta-mulsko, kurdiško, georgiško, altirsko, škotsko, ilirsko, bulgarsko, poljsko, nemško, angleško, indiško, španj-
sko, portugiško, francosko, albansko, koptiško, etiopsko in različna kitajska narečja. Vsak del sveta je imel svoje zastopnike in svoje govornike, kterih vsak je oznanjeval v svojem jeziku veliko katoliško edinost. V resnici, bilo je, kakor na binkoštni praznik v Jeruzalemu, kjer so se sešli možje vseh narodov, ki so pod solncem, in ki so slavili v svojem jeziku božjo mogočnost; bil je prizor, ki mu ga ni para, navdušujoč, ki ga more ponuditi le Eim. Arabec je govoril svoj jezik s čudnim padcem glasu, Perzijan govoril je ostro; bronasti Peguanec je bolj pel, kakor govoril; Turek je škrtal s svojimi goltniki; črni Etiopec je govoril v svojem mehkem, a vendar krepkem maternem jeziku. Ko so pa nastopili Kitajci iz Šanz i-ja in Kukvang-a, podvojila se je pazljivost in njihov pastirsk govor ž61 je občno zahvalo. Proti konci so se zahvalili trije mladi, dvanajstletni gojenci, Hindu, Turek in Albanec, v krasni laščini občinstvu za vdeležbo."
Take akademije so se vršile v Eimu vsako leto, dokler niso Piemontezi se silo gi prilastili Bima. Zadnja je bila za časa vatikanskega zbora, ktere se je vdeležilo mnogo zbranih škofov.
Kar se učenja v tem kolegiji tiče, moramo omeniti, da se mladenči uče s prva vse predmete, kakor na gimnaziji, sledniič tiidi bogoslovske in mo-droslovje. Da pri delih progande omenimo le collegium Urbanum, vzrok je to, da ima le ta svetovni značaj in je najožje zvezan s kongregaeijo propagande, da si ona nadzoruje tudi vse druge.
]Vejevera je Jalova.
(Dalje.)
A vendar v fiziologiji, ki uči, kako se začne, plodi in ohrani življenje, se je nejevera dobro ska-zala! Ees je tukaj oznanovala nov nauk, da so stvari same po sebi nastale (samoplodenje) in da se plemena spreminjajo. Ako pa prašamo, kako se začenja tako življenje, kjer ni roditeljev, ki ni izšlo iz življenja, naravoznanci sami obupajo, da se kljubu iskanju in primerjanju tako življenje ne dil najti iu zbuditi, in kar so basnili o razvitku življenja, je prej za smeh kakor odgovor na tako vprašanje. Kakošne vrednosti pa je nauk, ki je zoper vsako izkuštvo. K temu pa pride, da smo vsled Darvinove teorijo v spremenljivosti plemen toliko ponižani, da se nam za avtentično pripoveduje, da smo potomci grdih opic orang-utanga in gorile.
Neverjetno! Vednost ima izobraževati, a izobraževati se vendar pravi človeka povzdigniti, njegovo bitje vzvišati. Najnovejša veda pa v svojem napredku stvar ravno na glavo stavi, hoče namreč ponižati, potlačiti, da poživiniti; a vse to bi mogli mi verovati, ker „veda" to zahteva, dasiravno je pamet in vera zoper to. Ees, da ako vera ne bode potegnila take vede iz grezi, ako viša luč ne razsvetli take teme, Bog zna, kako daleč bode zabredlo še človeštvo in kako žalostno poginilo. Ali ni tak uk narobe krščanstvo. Kakor krščanska vera človeka povišuje, tako ga ponižuje taka veda in ga uči, da je tam v nižavi doma.
vaj gledal, kaj narod hoče. Ne čakam dolgo, in prišlo je za mano ob desni in levi strani na tisoče ljudstva, toda ne skupaj. Od raznih strani, od vseh štirih vetrov so prišli v goro in se tako tudi postavili pri planjavi, da sem razločno videl presledke med došlimi. Vsi so bili ene misli. Vsi so hoteli prekrasno devico videti in ji izraziti svojo ljubezen. Pa prišli niso složni in združeni. Od štirih vetrov 80 prišli in ji prinesli tudi razne darove. Čez nekaj časa zakrije temen oblak solnce in celo planjavo na Zvonimiru. Strašansko je zagromelo, gora se je tresla; mrzli in gorki vetrovi so pihali. Nevidni duhovi obletavajo ves narod. Drevo, vrh kterega sera trepetajo slonel, se je šibilo m treslo. Zdaj se nekoliko razsvitli; temen oblak se spreminja t prozorno meglo in tudi ta počasi zgine. Solnce posije in pokaže se nam vsem veličasten razgled. To je bil raj, to je bila lepota, ki jo človeško oko do tedaj še ni gledalo. Na griču stoji čarobna cerkvica z zvonikom, v kterem se srebrni zvon blišči v solnčnih žarkih. Na vznožji griča vidimo kmečko, pa lepo in prekrasno hišico, ovito z vinsko trto. Zraven je vrt zasajen z raznimi sadnimi drevesi, pod kterim lepe cvetice mnogoterih barv rastejo. Prijeten duh nam nasproti prihiti in nas z vonjavo
obdaja. Za hišo imajo hlev za živino. Vse posestvo, vsa okolica in narava je tako čarobna, da nas kar vleče in vabi prestopiti mejo nad planjavo. Zdaj zapoje prav milo zagorski zvon in pojo tako krasno in lepo! Začujemo kakor v daljavi prelepo petje, ktero se je vedno bližalo sredi planjave, kjer stoji hišica. Srebrni zvon potihne, solnce se skrije za bel oblak in neznatna prozorna megla zavije posestvo gorske vile v svoj plašč. Petje so sliši blizo hišice in v zraku zapazimo slovenske črke, kterih pomen je še temen. Zdaj stopi iz hišice prekrasna devica, podobna lepi mladi kmečki deklici. Oblečena je v lepo snažno obleko, kakoršno nosijo Slovenke. Pevajo lepe slovenske pesmi, spusti belo-višnjevo-rudečo zastavo iz rok in ta zleti na visok drog, na kterem obstoji. Sokol prileti visoko izpod neba in se vsede na zastavo.
Očaran od lepote cele narave, ginjon po krasnem čarobnem slovenskem petji prezale device in oslepljen po lepoti gorsko posestnice trepetajo čaka narod reči, ki imajo priti. O kako lepa in krasna je ta devica! kako lepo in milo poje narodne pesmi. Kako veselo hodi in se smeja. Lica ji rudeči svež in zdrav gorski zrak. No poznil tujega blišča, ne tujih navad. Ona je sama za-se na svojih tleh gospodinja in ne-
izrečeno ljubi svoje domače ljudi. Kako prijetno in ljubo je bivati pri nji; ji služiti in poslušati mili glas slovenske pesmi. Kamor ona stopi, ji sledi blagoslov in zgine žalost in nemir.
Premila devica na sredo svojega posestva do-spevši, vtihne, ko zagleda toliko naroda pred saboj. čelo se ji zmrači; prej tako nebeško lepi obraz postane bled. Zjoka se in toči bridke solze. Nad njeno glavo beremo zdaj razločno: »Slovenska domovina — jokajoča". Zastava vihra; sokol odleti in leta preplašen v zraku. Zdaj se zaleti in skuša besedo „jo-kajoča" iz nad glave prežalostne device odtrgati, in ker mu ne gre z lahka, odleti in leta nad ljudstvom. Jokajoča devica se zdaj proti nam obrne in kliče na vse štiri vetrove: „Zahvaljujem se vam, dragi moji, za izkazano mi čast, da ste se potrudili tako visoko v goro k meni." Ko stopijo voditelji narodovi naprej in hočejo pred njo položiti prinesene darove, govori slovenska domovina dalje: „Vaših darov, če tudi ste jih iz ljubezni do mene prinesli, ne morem, ne smem sprejeti, ker niste složni in skupno gori prišli. Od štirih vetrov ste hodili po strmih in tr-njevih potih, ter hotli po sili k mojemu domu. Ali ne vidite, da le ena sama, ona-le pot je prava pot, ki pelje k meni? Dragi, vrnite se domu. Zdru-
Na fiziologijo naslanja se zdraviloslovje. Kaj pa je napravila fiziologija iz zdraviloslovja. Vidimo ga, zdraviloslovskega učenjaka stati z nožem v roki pri raztelesovanji, ko zakliče svojim učencem: Vidite tedaj, gospoda moja, da nismo najdli duše v tem žloveku. Mesar, se ve, da najde le meso. A poznali smo v tem telesu, preden je postalo mrtvo, tudi dušo, ki mu je bila luč, in je razsvitljevala sedanjo mrtvaško hišo. Ta, ki je prižgal luč, da sveti človeškemu telesu, to je Bog. Ako ste z nejevero ugasnili najveSo luč, Boga, zgubila je tudi duša svetlobo in z njo vred tudi telo; tedaj, se v6, da ni duše in človek je zgolj meso, ki razno deluje. Nikakor ne tajimo, da bi to gmotno zdravilstvo, ktero izvrstno podpirajo razne znajdbe, ne umelo zdraviti človeškega mesa, pretipalo je vse skrivnosti naravnega organizma, pozna vse žile, kite in mišice v telesu.
Človeka pa, človeka, ki je iz duše in telesa, ta učenost ni spoznala, in obliko imela za človeka. Ako je tedaj gotovo, da je med dušo in telesom nepotr-gano vzajemno občenje, mora zdravje in bolezen na ■telesu tudi v zvezi biti z dušo; duša se tedaj ne sme prezirati, ko imamo opraviti s telesom, isto tako se ne sme pozabiti na telo, kedar zdravnik tako rekoč dušo v roke vzame. Kdor tedaj eno stori, a •na drugo se ne ozira, ta ne doseže celega. Nejevera •zdraviloslovca oškoduje in ponižuje ' njega vednost, ■ktero pušča na pol pota; nesreča je to njemu samemu, ker slabi pri njem umetnost, in sramoto dela nam, ako z nami ravna kakor z drugim mesom.
Ako se zdravilna vednost ne povrne k resnici, "bode zopet kljubu vsemu napredku v tehniki postala otročja, a to le zarad tega, ker preoblada nejevera v modroslovji, iz kterega izhaja potem fiziologija. — Ako to prevdarimo, spoznali bodemo, da nejevera pri imenovanih vedah ni pospešila ničesa, nove civilizacije ni prinesla, marveč še to oškodovala, •človeka ni povišala marveč ponižala.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. julija.
]Voti*anje dežele.
Korak za korakom morajo si moravslei Slovani priboriti zopet lastna tla, ktere so jim vsled krivičnega Schraerlingovega volilnega reda ondašnji Nemci, ki se tudi k fakcijoznim liberalcem prištevajo, po sili iz rok iztrgali. Počasi pojde sicer delo spod rok, pojde pa vendar-le. V kmetiških občinah priborili so si okraj Bačiče, kterega so do sedaj fak-cijozni v rokah imeli. Jutri bodo volitve po mestih za deželni zbor ter obrtniško in trgovinsko zbornico. Kako se bodo le ondi izvršile, prinesel nam bode brzojav. V Godoninu, kjer se jim vsiluje židovsk kandidat Auspitz, so dokazali, da se je posebno s pooblastili judov mnogo sleparilo. Eaznašalci legitimacij so jih tako sleparili, da so jim druga, ponarejena pooblastila za podpis predlagali. Goljufija se je neki že jnvila sodniji. Fakcijozni čivkajo, da so tu pa tam zarad tega propadli, ker so c. kr. uradniki z narodnjaki glasovali; narodnjaki so pa teh misli, da, če bi jim bili uradniki res na pomoč pri-
žite se doma, delajte skupno, drug druzega podpirajo, da složno in mirno živite med saboj. Vi voditelji in učitelji hočete li narod osrečiti z vašimi prepiri ? Ne -osrečili, le razdvojili ga bote, ubogi narod slovenski, da razdvojen postane zasmeh svojim nasprotnikom, ter tako namesto novih pridobitev še to zgubi, kar je pridobil. Mar li tega ne umete?
Učite ljudstvo edino biti v svojem delovanji, učite ga po stari veri živeti trezno in krščansko; delajte na to, da slabe in škodljive navade opusti. Delajte z združenimi močmi v čast in slavo svoje domačije in ne osrečevajte ljudstva po svojih novo-šegnih liberalnih nazorih. Mar li tolikoletna skušnja vam Se ni oči odprla, kam pripelja needinost in svojeglavno postopanje. Bodi drugače; potem pridite, sprejela bom z veseljem vas in vaše darove in vam dala v last in posest ^Slovensko domovino."
Tema nastane in nebo se pooblaŽi. Gromi, strele žvigajo po zraku in žalostno se razide narod z darovi domu. Prelepa prikazen zgine in potrtega srca grem po gori Zvonomir navzdol. Le mile glasove srebrnega glasu, ki vlivajo nemirnemu srcu mir, sem ie dolgo čul po gori navzdol.
skočili, bi bili sijajno zmagali povsod, kakor tudi bi se bilo svestne zmage nadjati po mestih in trgih, ako bi se smeli uradniške pomoči nadjati. Uradniki severne železnice dobili so ukaz, da naj se pri volitvah strogo neutralno zadrže; kdor bi se proti temu pregrešil, vzeli ga bodo pri ravnateljstvu v roke. Se mu li bode kaj žalega zgodilo, bomo videli.
Nemci so govorili in obsodili politično postopanje fakcijo»nih liberalcev. Na Dunaji v tretjem okraji napravili so volilen shod, na kterem sta se dva nova kandidata predstavila ter svoj program razvijala. Kandidat in občinski odbornik Edvard Struška pravi, da je pravi Nemec (ime njegovo kaže Ceha), v prvi vrsti pa da je Avstrijanec. On odločno obsoja politiko tiste klike, ki vsacemu očita, da ni Nemec, ako ne trobi v njen rog, iz kterega se čuje pruska pesem. Dalje pravi Struška, da se bo potegoval za učiteljsko pasivno volilno pravico, kar je tudi že v mestnem odboru storil. Sicer je pa njegov program tak-le: kolikor mogoče štedljivosti, podpora vsega, kar bi razvijalo in zboljševalo narodno gospodarstvo, vso svojo moč zastaviti pa hoče za razširjanje politične prostosti. Kandidat Silberer tudi trdi, da je avstrijski Nemec in da odločno obsoja politiko tistih liberalnihNemcevbivšelevice, kterihpolitičnivozjeobrnjenmemočrno-rumenih kolov na Prusko! Silberer pravi, da se bo potegoval za petakarje glede občinskih in deželnih volitev, dalje da naj se odpravijo volilni razredi in vpeljava volilnih mož po predmestjih. Tudi on je za to, da se dtl učiteljem volilna pravica. Pred vsem pa hoče za to skrbeti, da se skrb za reveže prevzame v državne roke itd. Slabo znamenje za liberalne junake, da jih je lastna stranka obsojati začela, ko je spoznala njihovo zagrizeno in obstanku Avstrije pogubonosno politiko. Le na ta način se bodo talmiliberalcem zapahnila vrata v državni in v deželne zbore, ako se bodo volilci sami se studom od njih obrnili. Hvala razširjenemu časnikarstvu, da so volilci dandanes že toliko podučeni, da ne bodo nič več praznega klasja za polnega imeli: Oni že sami ločijo zrnje od plev.
Vnanje države.
Srbija. V štirnajstih dneh bo pričela kraljeva srbska pr. narodna banka po vseh oddelkih svoje delovanje. Srbski poslanec Christič v Londonu se je poslanstvu odpovedal in pravijo, da bo menda bivši finančni minister za časa Piročan-cevega kabineta, Mijatovič, na poslansko mesto v London odšel. Skupščina je, kakor smo že omenili, svoje delovanje dokončala, tako mirno, kakor še nikdar poprej. In kaj bi ga ne, ker ni imela ljudi, ki bi ji bili oporekali, kajti tiste radikalce, Starčeviceve baže v Zagrebu, je vlada pozaprla in jih je še le sedaj izpustila, ko je zasedanje v skupščini že prenehalo. Da tako postopanje ne more dobrega sadu roditi, se samo po sebi razume.
NemSka državna vlada je ravno pred zaključjem državnega zbora predložila spomenico o predlogu saksonske vlade o podaljšanji malega ob-ležnega stanu za Lipsijo. V Lipsiji namreč je jako razvito tiskarstvo in se vsled tega ondi neki največ rovarskih spisov tiska in socijalističnih brošuric od ondi razširja po svetu. Dalje se mnogo socijalistov v Lipsiji tudi s tem peč(i, da knjige razširjajo in razpošiljajo, ktere se v Švici ali celo v Ameriki tiskajo in so zarad svoje strupene in prevratne vsebine povsod prepovedane. Lipsija je toraj, kakor nekako ognjišče, kjer se socijalizem ogreva. Iz dosedanjega obležnega stana je vlada spoznala, da je dobro, ako se še na dalje obdrži in ga je toraj zopet predlagala.
Ni ga še bilo kmalo diplomatičnega zbora, ki bi imel toliko sitnosti in težav glede svojega poslovanja, kakor ravno sedanji o egiptovskih razmerah v Londonu se posvetovajoči. Gladstone je v kamori omenil, da, ako poslanci francosko-angle-ško pogodbo glede Egipta zavržejo, mora njegova vlada odstopiti. Ako se toraj to zgodi, odstopil pa bo tudi francoski pooblastenec iz diplomatične konference, kajti Francozi so se odločno izrazili, da se je bodo vdeležili le tedaj, ako angleški parlament sprejme angleško-francosko pogodbo glede Egipta. Mogoč pa je tudi še drugi slučaj, namreč to, da se konferenca srečno dokonča, da se potrdijo vsi nasveti v konferenci, na kar pa angleškemu parlamentu na misel pride, da jih ne potrdi, kar bi zopet celo konferenco vničilo. Tako jo prav lahko mogoče, da bo diplomatični zbor svoje delo vestno dovršil, vspeha pa V9ndar-le ne bo nobenega, ker bo morebiti angleška ali pa francoska trma ukrepe svojeglavno zavrgla, ki jih bodo diplomatje z najboljšo voljo določili. Na.sledek tega bo pa nadaljevanje klanja ljudi po Egiptu in Sudanu, nadaljevanje kupčije s sužnji, nadaljevanje Mahdijevega samosilstva in nadaljevanje onemogle angleške okupacije, kteri je sedaj do leta 1888 poslednji obrok odločen.
nevarnih krajih enkrat do tega, da jame pridno prebirati slovenske knjige in časnike, potem se bomo veliko ložej branili proti nemškemu navalu (nemške šole, nemški „šulferajn", nemško uradovanje itd.), kakor do sedaj. Skoraj bi rekel, da smo potem že kakor so navadno reče, na konji. Ako bi mi hotli napraviti kako slovensko šolo na Koroškem, stala bi nas ena sama šola kakih 1000 gold. na leto. In s to bi bilo pomagano komaj eni fari. Pomislite pa, koliko lepih bukev bi se dobilo za 1000 gold.! Po vseh hribih in dolinah od Trbiža do črne bi jih lahko prebirali.
Ktere knjige in kteri časniki bi se nakupili in razširjevali, o tem bo razsodil odbor, če se tako društvo vstanovi. Najcenejše berilo se bo dobilo, ako se plača društvenina na Mohorjeve bukve. Pa tudi molitvene bukvice vsake vrste naj bi se nakupile v Ljubljani in razdelile med revne Slovence. Potem so priporočila vredne kratke, mične povestice pravljice, nedolžne pesmice itd. Nadalje bodo posebno koristne knjigo kmetijsko-podučne tvarine o mlekarstvu, sadjereji, živinoreji, živinozdravništvu itd.; pa tudi natoroznanske, zemljepisne, zgodovinske, versko-naučne knjige, ako so pisane v priprostem jeziku.
Da kmet v naših časih ne sme ostati brez političnega poduka, je jasno; sicer ga premotijo agenti naših nasprotnikov, ki rujejo in vrtajo po hribih in dolinah. Nevedne kmete lovijo, pa taki kmetje, ki berejo slovenske časnike, teh ne morejo vjeti! Moramo jim tedaj preskrbeti tudi političnega berila, t. j. časnikov.
Pa tudi duševna jed ni dobra brez popra, in tak poper so humoristični listi. Kmet kaj smešnega najrajši bere, v tej obliki se mu pride najpi-ej do srca. Saj žalosten je tako zadosti, če pomisli na svoje težave, tak list ga saj nekoliko razvedri.
Naj bi vsi dragi rodoljubi pomislili, da nam za tako društvo ni treba dosti denarja, da se toraj brez strahu lahko vstanovi. Če bomo manj podpore dobili, bomo pa manj berila razdelili; zmirom bolje nekaj, kakor nič. Ljubljančani! vi morate to društvo napraviti, pomagali bomo že tudi drugi. *)
Iz Celovca, 2. julija. {Ali smo Se v Prusiji?) Ž veliko nevoljo sem bral „Grazer Tagespost" od 1. julija, kjer je govor o neki knjižici Berlinskega nemškega „Schulvereina". Neverjetno je, kako nesramno predrzni so ovi Prusijani. Oni smatrajo Avtsrijo že kot sebi podložno deželo, in našega cesarja kot pruskega vazala. Sicer ne bi se mešali y naše avstrijske zadeve in ne bi kovali naklepov, kako ponemČiti avstrijsko Slovane in kako Nemčiji pot gladiti do Adrije. V omenjeni pruski brošuri je naj- / več govora o Slovencih. Za ponemčenje spodnje Šta- ^ jarske je tam narejen že ves vojni načrt. V Mariboru hočejo napraviti „deutsches Knabenseminar", iz kterega naj bi izhajali uradniki za spodnji Šta-jar (!), ki bi pa naj bili tudi slovenščine zmožni (kako milostno!). Za dekleta hočejo napraviti „Madchen-lortbildungsschulen", na kterih naj se posebno „in-tensivno uči nemški jezik in nemška zgodovina (sic!). Za „purgarje" bodo napravili „literarische Cirkel", za slovenske kmete pa „Bauerncasino's", ktere bodo za-kladali z nemškimi časniki!
Vojni načrt zoper nas Slovence je tedaj v Bero-linu že skovan, izvršil ga bo pa sin Berolinskega ,,Schulvereina", namreč Weitlofov nemški _Schul-verein"! Kakor bi Avstrija v svojih deželah nobene besede več ne imela, ukazujejo že Prusi in delajo načrte o avstrijskih deželah! Naša vlada pa se trese pred nemškim nSchulvereinom" in mu pusti vse veljati! Kaj bi Prusi rekli, ko bi mi denar nabirali v ta namen, da se v Poznanji zatre nemški živelj in podpira poljski; ko bi mi celo tako protiprusko društvo ustanovili in ko bi napravili svojo podružnico v samem Berolinu? Ali no bi diplomatične note na Dunaj letele? Ali ne bi Bismark te podružnice v Berolinu na mah zadušil in poteptal? WeitlofoT „Schulverein" pa sme slobodno s pruskim denarjem zatirati avstrijske Slovane!?
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 80. junija. (Se enJcrat o „društvu za razširjanje slovenslcih Icnjitj in časnikov med slovensko ljudstvo".) (Konec.) Ako pripravimo slovensko ljudsvo na Koroškem, Štajarskem in po drugih
*) Tako društvo jo skonij že gotovo. Vstaiiovljenje „Kato-liške Tiskavne" v Lju))ljaiii iiiina nobenega dnizoga namena. Za njeno vstanovljenje, je delovala edino ta misel; scbii*nega namena ter osebnega dobieka nismo niti iskali, niti le tudi od daljoi! pred oomi imeli. Toraj podi)irajte ..Katoliško Tiskarno" z K'uotniiu in duševnim blagom — brez obojega namre« ni vspeiSnega delovanja — ker potrebna pravila za društveno delovanje so v nekterili urah posvotovaiia in gotova. Vred.
Domače novice.
(Pogreb preč. g. Frančiška Ksav. Kramarja), tanonika stolne cerkve Ljubljanske, bil je včeraj po-poludne veličasten in podoben onemu ranjkega dr. Janeza Gogale. Sprevod vodil in pokopaval jo pri lepem vremenu mil. g. stolni prost, J. Zupan, z veliko asistenco. Truplo predrazega ranjkega se je preneslo najprej v šenklavžko cerkev in potem na pokopališče k sv. Krištofu. Spredaj pred trugo za sv. križem smo videli tri zastave s zastopniki katoliškega in rokodelskega društva. Na to so šli čč. oo. frančiškani s križem, potem 15 duhovnov in mnogo bogoslovcev vkoretlih, ki so peli žalostinke, nadalje gg. kanoniki Ljubljanski z g. voditeljem sprevoda. Rakev je bila vsa ozaljšana s prekrasnimi venci. Na strani rakve, ktero so po starem slovenskem običaji nosili, so stopali svetilci z gorečimi svečami. Za trugo so sledili g. državni in deželni poslance Kari Klun, sorodniki in znanci ranjkega, za temi veliko število črno oblečenih žensk z gorečimi svečami in deputa-cija usmiljenih sester. Pogreba so se nadalje vde-ležili C. k. dvorni sovetnik, g. grof Chorinskj, vladni svetovalec g. baron Pascotini-Jurisko-vič, C. kr. šolski nadzornik g. J. Smolej, gg. profesorji Marn, dr. Svetina, Križnar in dr., gg. duhovniki iz Ljubljane in dežele, bogoslovci v polnem številu, uradniki magistrata, mestni odborniki in uradniki raznih javnih uradov, mnogo mest-janov, prijateljev in znancev umrlega. Kakor pri vsakem pogrebu odličnega duhovna, tako so pokazali tudi včeraj vsi pogrebci, da Slovenci še vedno časte in ljubijo svoje duhovne pastirje.
(Gosp. deželni predsednik haron Winkler) podal se je za mesec dni na odpust v Logatec.
(Kaznovanja vredna neprevidnost.) Že enkrat, pri priliki, ko je neka cvetlična posoda iz oknja pred šetalce padla, smo opomnili na nevarnost ter opominjali k previdnosti. Da ni bila le sitnost, kaže včerajšnji primerljej, ko je na velikem trgu taka posoda neki postrežnici ravno na čelo padla, da se ji je kar kri pocedila ter so jo mogli domu peljati. Pač zdaj že spet hodi ali le nekaj nižje (na sence) naj bi jo bilo zadelo in izdihnila bi bila svojo dušo.
(Včeraj zjutraj) ob 7. uri pripeljal je Loški pot z vozom 351etnega moža, po domače Kaparjevega iz Lontrega iz ŠkoQeLoke, mrtvega v Ljubljano. Imel ga je v deželni bolnici oddati, aH v Spodnji Šiški je voznik zapazil, da mu je umrl in je njegovo truplo potem na Ljubljansko pokopališče odpeljal.
{Pruska trohojnieo na Ljubljanski kazini) vihrala je včeraj popoludne, dokler je niso morali na vladno povelje sneti. Vsaj tako trdijo hudobni jeziki, ki hočejo vse vedeti.
(Kako Nemci sodijo o naših talmi-nemeih.) Včeraj zvečer so imeli tukajšnji talmi-nemci na korist pruskega „Schulvereina" v kazini večerno veselico, pri kteri so se posebno plavice ostentativno podajale iz mize na mizo. V neki drugi gostilni snide se družba trdih pravih Nemcev. Bilo jih je nekako pet skupaj, doma iz trdih nemških pokrajin. Dva sta bila celo iz nemške države in Porenske dežele, eden Dunajčan in dva Štajarca. Govor se zasuče na veselico v kazini. Pravi, ne talmi-nemec, iz Porenskega reče, „da mu v kazini sicer jako vrlo ugaja, danes pa da se je je zanalašč izognil, ker taka veselica, kakor so jo danes Ljubljanski talmi-nemci ondi napra-
vili, ni druzega nego golo izzivanje na boj z drugo narodnostjo v deželi. Ako tudi pošten Nemec med nje pride, ob takih priložnosti ne vidi druzega nego nekaj mladih „petelinov", ki se med mizami semtertje gnetejo in postopajo, kakor bi bili že celo Kranjsko pod svojo oblast spravili". Tako sodijo trdi Nemci o ljudeh, ki se za Nemce izdajajo, žal, da pravi Nemci za nje ne marajo; mi bi se tega talmi-blaga prav radi znebili.
(Iz Polja), 3. julija, se nam poroča: Danes ob 5. Hri zjutraj se je obhajala obletnica pokopa pokojnega nadučitelja gosp. Blaža Kuharja s slovesnim „Eequiem", pri kterem so v moškem zboru prav lepo peli domači pevci s pomočjo dveh gospodov iz Ljubljane. Vdeležilo se je te pobožnosti prav mnogo faranov in prijateljev ranjcega gosp. Blaža Kuharja. Naj v miru počiva!
(Deželni odbor Goriški) razposlal je tiskano poročilo o svojem delovanji, o kojem je poročal deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiškan-ske od zadnjega zborovanja do konca maja 1884. Poročilo tiskano je v veliki četvorki na 46 straneh v slovenskem jeziku. Pridjani so mu razni izkazi in razkazi gospodarstva deželnega odbora, glavni posnetek, računski sklep in splošni inventar.
Razne reči.
—	Na Dunaj i bodo imeli meseca julija pred izjemno sodnijo še nektere glavne obravnave proti anarhistom in sicer proti takim osobam, pri kterih so zasačili bombe in dinamit pri pohišni preiskavi. Pripravljene imajo tri take tiče; prvi najbolj nevaren je nek Ferdinand Haniš, drugi je Strc-zar, tretji pa Josip Kirchmaier. Ko so Haniša prijeli, dobili so pri njem bombe in dinamitne patrone; tudi Kirchmaier imel je polne žepe dinamita, ko so ga prijeli. Strezarja pa dolže sokrivega, ker je dobro vedel za zlodejske naklepe Hanišove, pa jih ni ovadil. Toženi so vsi trije zarad hudodelstva veleizdaje.
—	Zdravnik dr. Brouardel v Toulonu, ki je dolgo časa dvomil, da celo z nekim prepričanjem govoril in trdil, da ondašnja kolera ni azijaška, je sedaj sam pripoznal, da je azijaškega izvora! Vsled tega sta strah in groza po Toulonu že mnogo večja postala. Zdravnika dr. Proust in dr. Brouardel trdita po preiskavanji, da nista zamogla nič pravega in določnega zaslediti. Nek sloveč zdravnik se je že lansko leto, ko se je kolera v Egiptu prikazala, rekel, da bo to leto 1884 poleti na južnem Francoskem moriti začela. Mož jo je nemara vganil.
Telegrami.
Dunaj, 3. julija. „Wiener Zeitung" prinaša imenovanje škofa Aichnerja za knezo-škofa v Briksen in kanonika dr. Mišje za knezoškofa Ljubljanskega.
Dunaj, 3. julija. Ruski general Todtleben je umrl.
Marseille, 2. julija. V poslednjih 24 urah umrli so trije za kolero.
Marseille, 3. julija. Včeraj so štirje za kolero umrli.
Toulon, 2. julija. Včeraj umrlo je 16 osob, mod temi jih je 9 kolera pobrala. Od 10. ure zvečer do 10 zjutraj umrlo jih je 5 za kolero.
Tujci.
2. julija.
Pri Matiči: Scliutte, ravnatelj tovarne, s soprogo, z Dunaja. — Bellina, Wolf, Rčitliel in Titz, trg. potovalci, z Dunaja.
—	Bertold Kohn trg. potovalce, iz Prage. — Eeinhold EisI, trg. potovaleo, iz Gradca. — Emerih Sorenji, profesor, iz Oeden-burga. — Hertaus, c. k. poštni ravnatelj, iz Trsta.
Pri Slonu: Henrik Beek, trg. trg. potovalec, z Dunaja.
—	Jurij Možnay, trgovec, s soprogo, iz Zagreba. — Blaž Patrifi, župnik, iz Blagovice. — M. Frolilich župnik iz Vol Laši6.
Pri Bavarskem dvoru: Janez Strum, montanist, iz Johannesthala. — Stolfa, lesni kupec, iz Sežane. — Josip Gallovšek, lesni kupec, iz Kanala. — Mirosl. Zvirner, natakar, iz Belaka.
Pri Avstrijskem cesarji: Janez Glatzl, o. k. rač. ofi-cijal. iz Celovca. — Ernst Glatzl, c. k. šikovnik, iz Celovca.
—	Kari Pimpl, izdelovatelj nožev, iz Trattenbacha. — Ivana Škoflc in Marija Nilvas, iz Podbrezja. — Andr. Jekovc, noitelj, iz Kamne Gorice.
!EksekutiTite dražbe.
9. julija. 1. e. džb. pos. Ana Čercek iz Doline, 1180 gl. Mokronog. — 1. e. džb. pos. Magdalena Stampfl iz Dolenjega Veeenbalia, 90 gl. KoSevje.
11.	julija. 3. e. džb. pos. Andrej Vidmar iz Rakitne, 4135 gl. Vrhnika. — 2. e. džb. pos. Aleš Stuler iz Bašelna. Kranj.
—	3. e. džb. pos. Bara Bukove iz Bubnarce. Metlika.
12.	julija. 1. e. džb. pos. Martin Dime iz Zgornje vasi, 2750 gl. Krško.
]>una|8ka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 3. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 40	kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	40	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	50	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	70
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	852	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	299	„	40	„
London.......121	„	80	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	77	„
Francoski napoleond......9	„	67'/, „
Kemške marke......59	„	55	„
Od 2. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . .	121	„	95	„
„4% . . . .91	„	10	„
„ papirna renta 5% . . .	87	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	107	„	75
„ Landerbanke.....100	„	10	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	550	„	—	„
„ državne železnice ....	315	„	25	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	216	„	50	„
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	124	„	50
„ „ „ „ 1860 . 500 „	134	„	80	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	—
„ „ „ 1864 . . 50 „	167	„	50	"
Kreditne srečke . . . . 100 „	174	„	75
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	—	„
Kudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107	„	40	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	75	„
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
Zalivala.
Za prisrčno sočutje med boleznijo in za preobilno spremstvo k pogrebu preljubega strica, prečastitega kanonika
Frančiška Kramarja
vsem izrekam najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 3. julija 1884.
Kari Klun,
baron Rauberjev beniiicijat, državni in deželni poslanec.


(ti
J)
avstrijsko-francoska zaTarovalnica proti nezgodam in elementarnim nesrečam
p. n.
Dovoljujemo si Vam udano naznati, da smo ustanovili v I-jiit>l,jttiil Htimo«»toJn<> aEU(stopnidt-v-o ICi-iin jnUo in je izročili gospodu
•Josipu. I^i-oseiic-ii,
katerega pisarna je v Sloiiovili ulicah gt. 52.
Ta vsprejema vsakovrstna naročila za zinarovaiije proti ognju in daje radovoljno zazeljena pojasnila.
V Gradci, v 1. dan julija 1884.	(1)
Z velespoštovanjem
avstrijsko-francoske zavarovalnice proti nezgodam in elementarnim
nesrečam v Gradci.
^HKKKKKKHi
a> sirjjsiio-irancosKa
zavarovalnica za zavarovanje življenja in rent.
p. n.
Dovoljnjenio si Vam naznanjati, da smo ustanovili v I^{ii1>yniii
zaslDjslfo za Irojslti, Korišlo Id Priiorslo
in je izročili gospodu
Josipu Proseiic-ii,	^^^
katerega pisarna je v Mlonovili iilic^tili Mt.
Ta vsprejema naročila leii aitiviiroviin jo I^jiKli^j v vseh kombinacijah in daje s prijaznostjo zažcljena pojasnila.
Na Dunaj i dne 1. julija 1884.
liavnafeljstvo.