Poštnina plačana v gotovini Štev. 176 V Ljubljani, v soboto, 2. avgusta 1941-X1X Ijeto VI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitžk 31 provenienza italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano. 1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 5, Lubiana. | ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A., Milano, Šest tednov trajajo boji na vzhodu Nemške in zavezniške vojske ugodno prodirajo, v boje na vseh odsekih pa povsod zelo močno posega letalstvo Hitlerjev glavni stan, 2. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča uradno: Boji na vzhodnem bojišču se neizpremenjeno ugodno razvijajo. Bojna letala so ponoči bombardirala vojaške naprave v Moskvi. Berlin, 2. avg. s. Nemiko letalstvo je 31. julija nad vzhodnim bojiščem zelo uspešno podpiralo nemške oddelke pri bojih in je uničilo tega dne 40 tankov, 274 vojaških kamionov, 2 oklepna vlaka, dva vlaka streliva, tovorni vlak, 3 lokomotive, 3 rotiletalske baterije in tri protiletalske topove, etala so s svojim bombardiranjem razdejala in poškodovala na vsej fronti celo vrsto vojaških naprav in zgradb. Helsinki, 2. avg. s. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo Rauno v Botniškem zalivu, bombe pa niso zadele nobenega vojaškega cilja. Protiletalsko topništvo je takoj začelo streljati ter je hitro pognalo v beg sovjetska letala. Berlin, 2. avgusta, s. Na Estonskem so bile sovjetske čete odbite še bolj proti severu. Vsi sovjetski poskusi, da bi se zadržalo nemško prodiranje, so se ponesrečili, dasi so sovjetski oddelki izvedli silovite protinapade. Sovjetska letala so v veliki meri sodelovala pri tei bitki in sovjetsko poveljstvo je v borbo vrglo veliko število letal, toda njihovo sodelovanje ni bilo koristno. Sovražne izgube na estonskem odseku so ogromne. Budimpešta, 2. avgusta, s. Madžarska brzojavna agencija objavlja, da madžarske čete prodirajo naprej na ruskem ozemlju in da so zasedle nove kraje. Pri nekem silovitem spopadu so madžarske čete odbile sovražni napad in prizadejale sovražniku hude izgube in so Rusi morali pustiti na bojišču 500 mrtvih, Madžari pa so zajeli 2500 sovražnih vojakov. Madžarske izgube so nepomembne. Madžarski bombniki so metali bombe na sovjetske motorizirane kolone in na tanke, ki so se umikali Sovražni letalski oddelki skušajo ščititi rdeče čete pri umiku na drugo stran Dnjepra. Berlin, 2. avgusta, s. »Politična in diplomatska korespondenca« zavrača trditve angleške propagande. List navaja nekatere poslednje novice, ki jih je razširila angleška propaganda in ki seveda niso resnične. Te novice se nanašajo na položaj na Bližnjem vzhodu. • Angleška propaganda širi govorice, da pripravljajo Nemci državni udar v perzijskem glavnem mestu Teheranu in da se Nemci pripravljajo na ustanovitev velike Armenije, ki bi se raztegala od turške obale globoko v Perzijo. List piše, da je to ie običajen način delovanja angleške propagande, ki se vedno trudi, da bi širila vznemirjenost in nezaupanje. Skupno s sovjetsko propagando pa skuša angleška propaganda motiti mirno delo in iivljenje nemških državljanov, ki žive v Perziji. Stockholm, 2. avg. r. V noči od prvega do drugega avgusta so nemika letala v številnih valovih priletela zopet nad Moskvo. Čeprav je bila protiletalska obramba zelo ostra, je nemškim letalom vendarle uspelo, da so zmetala nad sovjetsko prestolnico veliko količino eksplozivnih in zlasti zažigalnih bomb. Škoda, ki so jo povzročile bombe, je znatna. Monakovo, 2. avgusta, s. »Milnchener Neueste Nachrichten« objavlja članek, v katerem pravi, da se pri Smolensku pripravlja za sovjetsko vojsko ravno tak hud poraz, kakor ga je doživela pri Bjalistoku in Minsku. Toda ta poraz bo še mnogo večjega pomena, ker se bodo na tem odseku razbili vsi poskusi maršala Timošenka. Uspehi nemških železničarskih vojnih oddelkov Berlin, 2. avgusta, s. Nemški vojaški železničarski oddelki so opravili ogromno delo med dosedanjimi boji na Vzhodu. Sovjetski oddelki so na umiku razdejali in uničili mnogo železniških prog, vse proge pa so nemški vojaški železničar- Bollettino 423. II quartiere generale delle forze armate eo- munica: La scorsa notte nostri aerei hanno bombarda-to la base navale di La Valletta (Malta). Nell’Africa settentrionale attivita di artiglie-rie sul fronte .di Tobruk. Aerei germanici hanno lanciato grosse bombe sugli impianti portnali della piazza provocando incendi. II nemico ha effettuato un’incursione aerea su Bengasi: un morto tra la popolazione civile. NelPAirica orientale, alla sella di Culquabert (Gondar), nostre p&ttuglie »ono state particolar- V Palermu je naše uspešno protiletalsko delovanje prisililo sovražno letalo, da je moralo odvreči bombe na odprto morje. V Messini sta dve bombi, vrženi iz velike višine, padli na sre; dišče mesta in je bila ena oseba ubita, nekaj ranjenih, škoda pa je majlhna. Na Sredozemskem morju so sovražna letala poskušala napasti naš konvoj. Lovci 'iz spremstva pa so sovražna letala razpršili. Eno letalo je sestrelil naš rušilec. Pri vdornem napadu na pristanišče Malto — napad je bil kronan z uspehom — smo izgubili osem mož, med temi štiri častnike, 19 pa jih pogrešamo. Naša strmoglavska letala so na Sredozemskem morju potopila sovražno podmornico. Nemško topništvo je obstreljevalo sovražne teh vorne vlaike in jih je mnogo popolnoma uničilo, ali pa jih je prisililo, da so se morali ustaviti. Sovjetski oddelki niso mogli braniti teh vlakov,- ker so morali takoj poseči v boj. Po srditih spopadih so sovjetski oddelki bili popolnoma uničeni. Berlin, 2. avgusta. 6. DNB poroča, da so nemški oddelki tudi dne 31. julija na severu napadli sovjetske poljske utrdbe. Po srditih bojih so nemške čete zlomile sovjetski odpor in so prisilile sovjetske čete k umiku. Bdljševiske čete so skušale zavzeti mo6t, ki so ga zgradili Nemci. Toda nemški vojaki so odibili napad številnih sovjetskih oddelkov ter jim prizadejali hude izgube. Poleg _ številnih žrtev je na bojišču obležalo 13 sovjetskih težkih tankov. To pa je tudi en način, kako skuša Anglija odvrniti pozornost od dogodkov na bojiščih drugam, da bi zakrila težak položaj ali pa poraze. Tako na primer mora londonski »Times« opozarjati svoje čitatelje, da naj ne bodo preveč optimistično razpoloženi glede Rusije. »Times« na prikrit način pripravlja angleški narod, da bo moral kmalu sprejeti poročila o sovjetskem zlomu. Nemška vojska namreč ne daje rdeči vojski niti ene minute počitka. Nihče ne more zanikati, da je položaj rdeče vojske težak, prav tako pa bodo sovjetska vojna sredstva kmalu izčrpana. Dasi prikrito, vendar dovolj jasno priznava to vodilno angleško glasilo, da je položaj na Vzhodu zelo resen in zato mora angleška propaganda posegati po vedno večjih gorostasnostih. ski oddelki že skoraj popolnoma popravili. Ta dela so nemški vojaki morali pogosto opravljati pod silnim ognjem sovjetskega topništva, včasih pa celo med napadi sovjetske pehote. Oddelki nemških železničarjev so sledili pogosto že takoj nemškim tankovskim kolonam in motoriziranim oddelkom, da bi tako čimprej popravili proge, včasih pa so ti specializirani železničarski oddelki tudi posegali neposredno v boje, ko so morali na licu mesta v zadnjem trenutku preprečiti razdejal na dela sovražne vojske. Med prodiranjem nemških čet na Estonskem in sicer zahodno od jezera Pejpus 6e je takemu železničarskemu oddelku posrečilo zgraditi iz ostankov sovjetskega oklepnega vlaka, ki so ga uničila nemška strmoglavska letala, in iz ostalih zaplenjenih delov sovjetskega orožja sestaviti nov oklepni vlak, s katerim so prodrli globoko med sovjetske postojanke. V krvavih spopadih s sovražnikom je ta oddelek železničarskih vojakov razpršil boljševiško posadko in je zasedel most, ki so ga sovjetski vojaki ravno hoteli pognati v zrak. mente attive contro nuclei armati avversari ai quali hanno inflitto perdite. In zona Uolchefit azioni di fuoco di artiglieria e di pattuglie. Velivoli isolati britannici, nel pomeriggio del 31 hanno sorvolato alucune localita della Sicilia; a a Palermo la nostra efficace reazione contraerea ha costretto 1'acreo nemico a sganciare le bombe sul male aperto; a Messina due bombe lanciate da grande altezza sono cadute sul centro della citti causando un morto, alcuni ieriti e lievi danni a qualche labbricato. In Mediterraneo aerei nemici hanno tentato di attaccare un nostro convoglio: sono stati dis-persi dalla caccia di protezione; un velivolo e’ stato abbattuto da un, nostro cacciatorpediniere. Nell’azione di forzamento del porto di Malta coronata da successo — abbiamo perduto otto uo-mini, di cai 4 ufficiali e 19 dispersi. Nostri velivoli in piechiata hanno affondato nel Mediterraneo un sommergibile nemico. Novi angleški propagandni minister se je odločil za čiščenje v svojem ministrstvu. Odstavljena sta bila do sedaj dva vodilna uradnika v tem ministrstvu, kar pomeni, da j« bilo čiščenje v tem ministrstvu nuijno potrebno. Tokio, 2. avg. s. Agencija Domei objavlja, da sta se japonski generalni konzul v Bataviji in trgovinski komisar v vladi Nizozemske Indije dogovorila, da se bodo v najkrajšem času začela nova pogajanja za trgovinsko pogodbo med Japonsko in Indoklno. Tokio, 2. avg. s. Agencija Domei objavlja, da je siamska vlada včeraj imela izredno sejo, da bi proučila razna vprašanja o položaju na Daljnem Vzhodu. Siamski vladni krogi ponovno opozarjajo, da je priznanje Mandžukua izredno važno delo siamske vlade in da bo to dejanje vplivalo na razvoj dogodkov na Daljnem Vzhodu, ker bo poglobilo sodelovanje med narodi Daljnega Vzhoda. Prav tako se bodo v kratkem poglobile in razširile vezi med francosko Indokino in kitajsko narodno vlado v Nankingu. Stockholm, 2. avg. r. Poročevalska agencija Domei je včeraj objavila sklep Združenih držav, da bodo Sovjetom pošiljali petrolej in druga vojna sredstva po Tihem morju. Znani japonski list Jo- Včerajšnje nemško vojno uradno poročilo pravi, da je nemško letalstvo na morju okoli Anglije potopilo tovorno ladjo s 3000 tonami, prav tako pa poškodovalo dve večji ladji. Nemška bojna letala so ponoči uspešno bombardirala pristaniške naprave v vzhodni in jugovzhodni Angliji, prav tako pa tudi letališča v južni Angliji. Minolovci so na Rokavskem prelivu sestrelili štiri angleška lovska letala. Rim, 2. avgusta, s. Ameriški dnevnik »New-york Post« objavlja članek o angleški, letalski ofenzivi proti Nemčiji, ki naj bi razbremenila rusko vojsko na Vzhodu. List piše, da Angleži niso dosegli nobenega pomembnega uspeha s svojimi letali in sicer na nobenem odseku v Evropi. Jasno je, da angleška letalska ofenziva ni prisilila Nemčije, da bi razpršila svoje sile in Nemčiji ni bilo treba premestiti v Vzhoda nobenega letala ali letalske skupine na Zahod. Rim, 2. avgusta, s. »Daily Telegraph« piše o zadnjem nemškem letalskem napadu na London in pravi, da je bil napad kratek in silovit. Ta napad dokazuje, da je Nemčija pustila na Zahodu velike letalske sile in sicer dovolj za uspešno bombardiranje Anglije. Dnevnik se vprašuje, če je Anglija pripravljena na obiske nemškega le- Finski odgovor angleški vladi Helsinki, 2. avgusta, r. V uradnem poročilu, ki ga je snoči izdala finska vlada, ta močno obžaluje, da je angleška vlada objavila svoj odgovor na finsko noto že 28. julija, torej prej ko je bila po diplomatski poti dostavljena finski vladi. Finska vlada je noto sprejela šele prvega avgusta opoldne. Glede angleškega odgovora opozarja uradno poročilo na tele točke: 1. Znano je po izjavi lorda Snclla, da se je angleška vlada odločila, vzdržati diplomatske zveze s Finsko le za nekaj časa. 2. Angleška vlada se je že 14. junija odločila, da blokira Petsamo, to se pravi, že pred vojno med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Takrat so bile nemške čete samo ua prehodu skozi Finsko, kar je bilo v skladu z dogovorom iz oktobra 1940. 3. Angleška nota se izogne glavni točki v finski noti, ki govori o pomoči Anglije novemu zavezniku. Glede tega je »Daily Herald« 30. julija odkrito priznal, da je angleško poslaništvo v Helsinkiju potrebno samo zato, da Anglija lahko dobi natančne in dobre informacije. 4. Angleški odgovor ne omenja bombardiranja 30. julija, ki je povzročilo mnogo žrtev in škode. Izzivanie ameriške filmske industrije Washington, 2. avgusta, s. V senatu se je razvijala razprava o vladnem predlogu, da naj se razširi vojaška služba v Ameriki. Ob tej priliki so zastopniki tistih skupin, ki so proti posegu v vojno silovito napadali vladno politiko, prav tako pa tudi vse tiste, ki tako politiko podpirajo. — Senator Wheeler je zlasti hudo napadel ameriško filmsko industrijo, kajti ameriški filmski mogočniki v Holywoodu že nekaj časa izdelujejo filme, ki naj pospešujejo vojno-hujskaško propagando v Ameriki. Nekateri dnevniki, zlasti pa »Daily News< in »Daily Mirror« srdito napadata dejstvo, da je Rooseveltov zaupnik Hopkins odpotoval v Moskvo. — Lista menita, da je to nov korak Amerike v vojno, dasi je razlogov dovolj za to, da bi Amerika nikakor ne smela vstopiti v vojno. Ameriško ljudstvo pa nikakor ne mara sodelovati z boljševiškimi mogotci. Zaleski, zunanji minister v poljski begunski vladi. je odstopil. Grof Zaleski se ne strinja s pogodbo, ki je bila podpisana med sovjetsko vlado in begunsko poljsko vlado. Sovjetska vlada je objavila imenovanje 5 novih generalov. Imenovani so za generale: Petrovski, Rakovski, Stankov, Trešoba in Volojevkin. Po poročilih iz Carigrada je prišlo do neredov v Siriji. Sirijsko prebivalstvo se je uprlo angleškim in zavezniškim četam, nereda pa so krivi zlasti avstralski oddelki, ki so zelo izzivalno postopali z domačim prebivalstvom. miuri pravi v svojem uvodniku, da Japonska kot članica trojnega pakta ne more dovoliti svobodne uporabe poti po Tihem morju za take namene. List pravi, da prihod Hopkinsa v Moskvo, ki je upravnik zakona o posojanju in najemanju ter poseben Rooseveltov odposlanec, kakor tudi uradni obiski sovjetskih predstavnikov jasno dokazujejo tesno sodelovanje med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo, Japonski voditelji morajo imeti oči odprte glede teh dejstev. Nato Jomiuri vprašuje, kaj bodo Združene države zahtevale od Sovjetske Rusije za dano pomoč. Ni dvoma, da želijo Združene države določene vojaške koncesije na Kamčatki, da bi okrepile obrambo Alaske in Aleutskih otokov. Združene države in Sovjetska Rusija naj le zanikujejo taka pogajanja, toda Japonska dobro ve, da če bi se ta podmena uresničiia, bi preostajalo samo eno sredstvo: zavrniti bi morala to novo grožnjo. talstva in k temu dodaja sledeči značilni odgovor: vsekakor. Toda zadnji nemški letalski napad na London je pokazal, da londonsko prebivalstvo tokrat ni pričakovalo sovražnega napada. Angleška delavska stranka je na svojem kongresu sprejela resolucijo, v kateri sicer pozdravlja sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko zvezo, vendar pa angleška delavska stranka odločno odklanja sodelovanje s komunistično stranko. Sodelovanje s komunisti je popolnoma nemogoče, ker so komunisti v dosedanji vojni že dokazali svoio popolno nezanesljivost. Komunisti delajo veano 6amo po ukazu iz tuje centrale. Včeraj je sv. oče papež Pij XII. sprejel v nastopno avdijenco novega romunskega poslanika generala Pappa. Novi romunski poslanik je bil sprejet s običajnimi slovesnostmi in po avdienci pri sv. očetu je bil sprejet tudi pri kardinalu Maglioneju. Ker je ameriška vlada prepovedala uvoz svile iz Japonske v Ameriko, je več tovarn tekstilnih proizvodov moralo ustaviti svoje delo. Na vzhodnem bojišču je padel, kakor poroča DNB, sin maršala Keitela. Vojno poročilo šf. 423 Odbiti sovražni poizkusi v Afriki in na Sredozemskem morju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V pretekli noči so naša letala bombardirala pomorsko oporišče La Valletto (Malta). Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Nemška letala so metala velike bombe na pristaniške naprave v utrdbi in so izbruhnili požari. Sovražnik je izvedel nolet nad Bengazi. Ena smrtna žrtev med civilnim prebivalstvom. Vzhodna Afrika: Pri Culquabertu (Gondar) so bile naše patrole izredno delavne proti oboroženim sovražnim posadkam, katerim so prizadejale hude izgube. Na ozemlju pri Uolšefitu topniški ogenj in delovanje patrol. Posamezna angleška letala so popoldne dne 3L julija preletela nekatere kraje v Siciliji. Nemške čete prekoračile Dnjester na južnem delu Nemško topništvo obstreljuje tudi sovjetske železnice Bukarešta, 2. avgusta, s. Romunske čete na vzhodnem bojišču zmagovito prodirajo in so v sodelovanju z nemškimi četami ob dolnjem teku reke Dnjestra izsilile prehod čez Dnjester. Kmalu nato je 6ledil hud napad na sovjetski postojanke in so dne 31. julija sovjetske čete morale zapustiti svoje utrdbe. Na tem odseku je bil na raznih točkah strt sovražni odpor in po hudih bojih se je sovražnik moral umakniti. Nemške čete pa so brez oklevanja in brez odmora nadaljevale z zasledovanjem sovražnika, ki se je umikal. Sovražnik pa je v zaledju nemške vojske pustil nekaj oddelkov svoje vojske, ki so imeli nalogo, da bi razbijali razne naprave in uničevali prometne zveze med zaledjem in prednjimi postojankami nemške vojske. Angleške laži o veliki Armeniji S takimi trditvami skuša angleška propaganda motiti mirno delovanje Nemcev v Perziji Tentativi nemfci prontamenfe respinti neil* Africa e nel Mediterraneo Pred novimi trgovinskimi pogajanji med Japonsko in Nizozemsko Indijo Vezi med Japonsko in Siamom se poglabljajo Vojna na zahodu Evrope Kljub vojni na vzhodu izvajajo nemška letala svoje napade na Anglijo Prijavite najdeno najbližji karabinjerski postaji, Ljubljana, 2. avgusta. Vedno znova se dogajajo, zdaj tu zdaj tam, težje ali vsaj lažje nesreče, ki jih povzroča strelivo še iz časov, ko jo izbruhnila vojna med bivšo Jugoslavijo ter Italijo in Nemčijo. Mnogo orožja in streliva so tedaj pometali proč, in zdaj ta vojni material predstavlja veliko nevarnost za ljudi, ki z njim ne znajo ravnati, ali pa so vsaj premalo previdni. O tem najbolje pričajo Številna poročila, ki so od časov vojne do zdaj prispela iz raznih krajev in ki govore o vedno novih nesrečah, ki jim je kriva neprevidnost pri ravnanju z odvrženim vojaškim orožjem in strelivom. Se prav posebno pa je nevarno, če dobe takšne reči v roke otroci. Nesreča je v takšnem primeru skoraj neizogibna. Po časopisih smo ob priliki takšnih poročil vselej opozarjali, naj vsaj starši pazijo na otroke, da se ne bodo igrali z zavrženimi vojaškimi rečmi, ki pač niso nobena igrača. Pa iudi odrasli ljudje naj bi bili v tem oziru bolj previdni. Zdi se pa, da vsa ta opozarjanja še niso dosegla popolnega uspeha, kajti še se tu pa tam zgodi nesreča, ki jo povzročata zavrženi vojni material in neprevidno ravnanje z njim. Da se v bodoče takšne nesreče, ki jim pač noče biti nihče kriv, popolnoma preprečijo, bi bilo pač najpametneje, da vsak, kdor najde kje kakšno Novice iz Države Reška In zadrska pokrajina nista več vojno področje. »Službeni list« objavlja odlok Duceja fašizma, prvega Maršala Imperija in Poveljnika vojskujočih se čet na vseh bojiščih, s katerim se razveljavlja prvi odstavek prvega člena odloka z dne 27. aprila 1941-XIX, ki določa, da se reška pokrajina in Zader smatrata za vojno področje. Minister Bottai na razstavi beneških rezbarjev iz 18. stoletja. Minister za ljudsko vzgojo, Bottai, se je v spremstvu predsednika beneškega Priennala, grofa Volpija di Misurata, podal v četrtek popoldne na ogled razstave beneških rezbarjev iz 18. stoletja. Razstava je v Justinijanovi palači. Ministra Bottaia je tu sprejel ravnatelj te razstave, prof. Rudolf Pallucchini ter mu razstavo razkazal. Po ogledu je minister izrazil svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je videl. Smrt brata mlinskega prefekta Orazia. Zaradi hudih poSkodb, ki jih je dobil ob priliki letalske nesreče, je nmrl mladi fašist inž. dr. Spartaco Orazio. V rimskih političnih in Športnih krogih je bil zelo znana osebnost. Pokojni Orazio je brat udinskega prefekta, Vezia Orazia. V Rimu so zaprli 58 prodajaln. Rimski pokrajinski prehranjevalni urad je objavil, da j« bilo zaprtih v Rimu 58 raznih prodajata, to pa zaradi tega, ker so nadzorstveni organi ugotovili, da so dotični prodajalci navijali cene in se pregrešili proti strogim predpisom. »Vihar na Balkanu« je naslov filma, ki ga je včeraj predvajal v kinu »Escelsior« v Trstu zavod »Luce«. V reklami za ta film beremo v »Pio-colu«, da je to »izredno zanimiv prikaz, v kolikor kliče v spomin dogodke italijanske vojne proti Jugoslaviji. V njem vidiš sijajno skladnost zmagovitih nastopov italijanskega letalstva proti so-s*vi*ažniku ter drugih dejani, ki so dosecla svoj višek z zmago nad sovražnikom m z zasedbo sir- hega in zanimivega ozemlja.« -r»i Ustanovitev številnih novih osnovnih obrtniških šol na Primorskem. V skladu z odlokom Duceja je minister za ljudsko vzgojo odredil, da_ se s prihodnjim šolskim letom 1941-42 ustanovi v Trstu šest osnovnih obrtniških šol, na Reki tri, v Gorici šest in v Bellumu pet ter-ena kmetijska. Letalski napadi na Petrograd Berlin. 2. avgusta, s. Izvedelo se je, da je nemško letalstvo tudi včeraj uspešno bombardiralo sovjetske kolone, zbiranja sovietskiti čet, postojanke roskegat opništva, železniške proge in postaje in druge vojaške naprave. Nemška letala so zlasti močno bombardirala razne vojaške cilje in industrijske naprave v Petrogradu. Nemški listi prinašajo vedno nove podatke o tem, kakšne važne in zanimive uradne sovjetske vojaške listine so padle Nemcem v roke in kako te listine točno dokazujejo sovjetske načrte za napad na Nemčijo in na ostalo Evropo. Iz listin je po omenjenih poročilih razvidno, da bi morala biti sovjetska vojska pripravljena za napad 17. julija in da naj bi bila vdrla v vzhodno Prusijo, v zasedeno Poljsko ter v srednjo Evropo, kar je pa nemški napad na Rusijo k sreči preprečil. "redsednik ameriškega odbora za pobijanje delovanja »pete kolone«, Dies, je imel pred kratkim na neki seji govor, v katerem je trdil, da je v Južni Ameriki pripravljenih milijon Nemcev, ki naj bi v ugodnem trenutku za-segli vso ameriško celino, poroča »Piccolo«. orožje in strelivo da se preprečijo nove nesreče vojaško orožje ali strelivo, to takoj prijavi najbližji karabinjerski postaji, ki bo znala poskrbeti, da te reči ne pridejo v neprevidne in nevešče roke, ter tako preprečiti nesrečo. Naj se vsak zaveda, da je prijava takšnih reči tudi obvezna in ljudstvu samo koristna. Na novem mostu čez Gruberjev prekop je asfaltni tlak že gotov in sedaj prav pridno postavljajo ograjo, ki smo morali tako dolgo čakati nanjo. Tudi prehod z mosta na Hradeckega cesto že nasipajo, toda čakati bomo morali še na električno signalno napravo ob železniškem tiru, vendar pa upamo, da bo tudi to signalno napravo mogoče napraviti v 10 dneh. Vse prebivalstvo ve, kako je dandanašnji težko z nabavo najraznovrstnej-šega blaga in gradiva zato pa tudi z razumevanjem upošteva težave z nabavo signalne naprave, ki jo je predpisala železniška direkcija na komisiji dne 18. VII. t. 1. Signalna naprava mora biti električna z lučjo in zvoncem ter j« za to potreben poseben prekinjevalni aparat. Prepričani smo, da se bo našim iznajdljivim elektrotehnikom posrečilo v kratkem sestaviti to napravo, saj prebivalstvo obeh strani Gruberjevega prekopa že skrajno nestrpno čaka na otvoritev te prepotrebne zveze Hradeckega vasi s središčem, središča pa z zelenim Golovcem. Prihodnji teden bo tudi preizkušnja mostu, ki pa del ne bo zavlekla, da se bo torej prav kmalu razvil res živahen promet po lepem novem mostiču. Nekateri švedski listi hudo napadajo vlado, češ, da ničesar ne stori zoper komunizem in jo opominjajo naj zavzame odločnejše stališče glede političnega zbližairja z Nemčijo. Iz Srbije Angleške laži, ki jih je razširil Reuter V zvezi z vestmi, ki jih je zadnje čase razširila agencija Reuter, da so v severni Srbiji bolgarske čete izvedle pravo racijo na župane, duhovnike, učitelje in ljudi drugih poklicev, da bi enkrat za vselej opravili s temi elementi, ki nasprotujejo novemu režimu, ter da je bilo 70.000 jugoslovanskih gimnazijcev in akademikov aretiranih in odpeljanih v Nemčijo, piše bolgarsko časopisje med drugim, da ima ta angleška laž edino ta namen, da spravi bolgarsko vojsko v slabo luč. Do pobojev županov, duhovnikov in učiteljev je prišlo samo v primerih, če 60 Srbi in Grki sistematično pobijali zastopnike bolgarskega kulturnega življenja in inteligenco in so potem skušali kruto in nasilno posrbiti ostalo bolgarsko prebivalstvo. Nasprotno pa med prodiranjem bolgarskih čet — kakor piše agencija »La Corrispondenza* — ni bil skrivljen niti en las kakemu Srbu v zasedenem področju, pač pa so vsi srbski uradniki celo ostali na svojih mestih. Laži, ki jih je razširil Reuter — zaključuje bolgarski tisk — dokazujejo le slabo vest Srbov, ki mislijo, da so Bolgari zaradi maščevanja ponoviti grozovitosti, kakršne so svojčas počeli Srbi. Ker je bolgarska narodnost v Macedoni.ji globoko vkoreninjena in se zato posuti močno, se lahko izkaže velikodušno in ne misli na malenkostna maščevanja. Kar se pa tiče druge vesti, da so odbijali. 75.000 srbskih študentov, je bila tudi ta iz trte izvita, kajti v Macedoniji razen srbskih uradnikov ni bilo večjega števila Srbov. Novice s Hrvaške Koliko živine ima Hrvatska. Ena najvažnejših panog hrvaškega kmetijskega gospodarstva, po- Jmembna v zadnjem času tudi zaradi trgovske izmenjave med Hrvatsko in Italijo, je živinoreja. Dom onemoglih na Bokalcah Prvo poslopje bo najbrž že letos pod streho Ljubljana, 2. avg. Mestna občina je kupila svojčas 400.000 kv. m sveta ob bokavSki graščini, kjer bo sezidala nove najpotrebnejše socialne mestne zavode. Dela za nove stavbe so bila včeraj razpisana na licitaciji in sicer v skrajšanem roku. Ker je treba ponudbe predložiti do 14. t. m. ho mogoče s pripravami za zidanje začeti že kraj tega meseca. Kakor je tudi znano, je bil sprejet načrt za novi Dom onemoglih, ki ga je napravil inž. arh. E. Ravnikar. Novi dom bo stal na prostoru kjer je bila doslej drevesnica Kmetijske družbe. Od doma bo na vse strani lep razgled. Zidanje Doma bo razdeljeno na tri dele. Dom bo imel v glavnem dva trakta, ki ju bo vezal vmesni zvezni trakt. Oba glavna trakta bosta s kletjo imela 4 nadstropja, zvezni traikt pa bo enonadstropen. Zdaj 60 razpisana dela za prvo poslopje, kjer bo udobno živelo 250 oskrbovancev. V to poslopje se bodo najprej preselili krepkejši oskrbovanci iz Zavetišča za onemogle v Japljevi ulici. Najbrž še ta mesec bo najugodnejša ponudnik začel s pripravami za zidanje prvega trakta. V prvem glavnem traktu spodaj bodo kleti, shramba in centralna kurjava, nad zemljo pa bodo sobe za zakonce. Vse druge sobe bodo imele po 6 postelj. Vsako nadstropje bo imelo tudi svojo čajno kuhinjo. Okrog doma bodo urejene tudi lepe poti in po sadovnjakih se bodo lahko onemogli sprehajali po mili volji. Mestni tehnični odbor je prepričan, da bo prvi del Doma onemoglih že letos pod streho. Prihodnjo jesen pa se bodo morda oskrbovanci že preselili v nov Dom, kjer bodo lahko brez skrbi preživljali večer svojega življenja, v dobrem zraku, toplem soncu, v udobju in kratkočasju. Divjačina dela v Ribniški dolini veliko škodo Ribnica, 2. avgusta. Vaščani vasi Zadolje in Dan s skrbjo gledajo v bodočnost. Ne samo, da nimajo več tolikinegi zaslužka s suho robo in delom v gozdu, pač pa jih tare še večja skrb, kako obvarovati svoje njive, kamor hodi noč za nočjo divjad uničevat skromne pridelke. Srne in jeleni se pasejo po njihovih njivah in uničujejo peeo, oves, čeprav je Sfe dober teden do žetve. Tako je jelen uničil samo eno noč posestniku Trdanu Francetu v Zadolju okrog 100 pes, Adamiču Antonu ▼ isti vasi nad 50 Prav tako tudi še mnogim posestnikom v Zadolju in Danah ter sosednjih vaseh in nas«ljih. V treh vrstah... Italijanska zdravstvena kolona, ki je na delu v naši Pokrajini bo prišla 22. t. m. na Velike Poljane, kjer bo pregledala ondotne prebivalce, kako je z njihovim zdravjem. V kočevskem rudniku je stisnilo dvigalo rudarja Lipovca Viktorja. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico kjer je težko jx>škodovani;mu rudarju kmalu odleglo, ko' so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Z 21. julijem je bil uveden telefonski promet med Spodnjo štajersko in Rajhom. Tudi poštna hranilnica je začela poslovati. V Slovenj Gradcu je bilo posvetovanje okoliških županov. Na Štajerskem se morajo prijaviti vsi nozemski državljani, ki bivajo tod, upravitelji tujega imetja, dalje tisti, ki so dolžni tujcem izven meje, upravitelji in drugi udeleženci v 'upravi pravnih c*eb in ustanov, pri katerih so udeleženi tujci. Hišni lastnik mora. tekom enega dnem prijaviti oblastem stranko, ki se je naselila v njegovi hiši. Lastniki in upravitelji prenočišč pa morajo sprejete osebe prijaviti v teku 12 ur po njihovem prihodu. Kleparski pomočnik Rudi Kranjc, ki je v službi v Ribnici, je v četrtek padel s strehe več meirov globoko. Pri padcu si je razbil čeljust in tudi sicer dobil težje notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Posestnik France Glavan je padel doma z voza in si precej hudo poškodoval hrbtenico. Krava je strnila z rogom ]x>sestnikavega sina Ignaca Klemenčiča in ga tudi poškodovala. Tudi oba ta dva ponesrečenca sta se zatekla v ljubljansko bolnišnico po pomoč. Vse vino morajo prijaviti na Spodnjem Štajerskem. Oddaja vina je dovoljena le proti predložitvi nakupnega lista. 500 žanjic je prišlo na Štajersko, da pomagajo pri žetvi. Dekleta so porazdeljena v 57 žetvenih taborišč. V vsakem taborišču je po 7 deklet, ki stanujejo po viničarijah in deloma po graščinah. Zelo liude opekline je dobil 1 letni sinček nekega posestnika iz Dobrave pri Dobrniču, ker je preveč vneto brskal po pepelu. Posestnica Ivana Pavlakovičeva pa je na cesti tako nesrečno padla, da je dobila hujše poškodbe. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico Posestnikov sin Šalehar Elvin pa je doma lezel na drevo. Spodrsnilo mu je in je padel na tla. Zlomil si je levo roko. Pripeljali so ga v bolnišnico. Brezposelnega delavca Sabljakoviča Arida pa je neznanec udaril po glavi tako močno, da ga je precej poškodoval. Hladna jesen že prihaja? Zaradi dežja, ki že nekaj dni pada od časa do časa, se je ozračje prav pošteno ohladilo in kar težko je verjeti, da bi moralo biti prav sedaj najbolj vroče, saj se je avgust šele komaj začel. O vročini pa ni ne duha ne sluha, nasprotno. Na cestah, posebno ob večernih urah, opaziš že ljudi v površnikih, gospodične in dame pa nosijo že plašče. Tako je proti večeru na cestah, kakor da bi bila že jesen prestopila prag. Zadnja vojna pa tudi tej gospodarski panogi ni prizanesla, pač pa je zapustila v njej precej občutne posledice. Vsaj približno so zdaj že lahko precenili, koliko je na Hrvaškem goveje živine, ki zavzema zlasti v sedanjih razmerah med vsemi domačimi živalmi najvažnejše mesto. Kakor j>oroča odsek za avtarkijo pri jx>ročevalskem uradu »Agen-zia ditalia e delrlmpero«, ima Hrvaška zdaj 1,2 milijona glav goveje živine, ovc 2 milijona, koz pa 300.000. Zelo pomembno je tudi število konj — nadaljuje omenjena agencija — zlasti še zato, ker na Hrvaškem goje boljše pasme. Končno pa je lepo razvita tudi sviniereja, ki bo v bližnji bodočnosti lahko predstavljala bogat vir dohodkov v hrvaškem narodnem gospodarstvu. ŠPORTNE VESTI Ilirija in Primorje za biti ali ne biti Jutri bo padla odločitev: Ilirija ali Primorje. Eni in drugi že delajo račune v svojo korist, morda brez krčmarja. Glavne skušnje obeh nasprotnikov so že končane in kakor je bilo mogoče zvedeti, bo vsekakor jutri trda-bitka. Ilirijani so trenirali za velikimi ograjami, tako da jih ja ni nihče videl in zvedel kaj zmorejo, kajti na plan hočejo kakor nasprotnik, o katerem ni mogoče vedeti koliko zmore. Skratka: Ilirijani hočejo presenetiti. Črno beli pa so včeraj zvečer imeli zadnjo generalko, pa ne mislite da morda pri litru. Kaj še. Res, pravo tekmo so odigrali in so pokazali, da še niso kar tako. Oba nasprotnika sta torej pripravljena, da 6e sprimeta na življenje in smrt. Vendar pa ne bo tako hudo in upamo, da bo borba brez žrtev. Jutrišnja tekma^ bo brez prizanašanja in kdor ne bo mogel zdržati do konca bo moral zapustiti igrišče, zato tudi 14 igTalcev na vsaki strani. Zvedeti smo hoteli za nekatere podrobnosti Ilirije, do katerih pa nikakor nismo mogli, ker nam Ilirijani niso zaupali in so se zbali, da ne bi nesli zeleno bele skrivnosti črno belim na nos. In tako so nam ostali zeleni močeradi zagonetka. Črno beli so bili bolj odkriti. Pokazali so svoje karte in svoje ase in še marsikaj so povedali, česar pa ne smemo Cedati javnosti. Le Ermanov Dolfe je dejal, da igral tako, kolikor bo pač ljudi okrog ograje, kajti za malo ljudi bo tudi malo »muzke«. Vendar pa vemo, da bo igrišče jutri nabito Hudi in Dolfe bo že moral zaigrati tako kakor nekdaj, če ne bo hotel biti za vse večne čase v zobeh ljubljanskih kibicev. V dosedanjih treningih so starine, kakor smo zvedeli, izgubili svojega Špeha za najmanj enega »kummega« prašiča. Igrišče je prepojeno njihovega znoja. In da bi se mučili za malo gledalcev, ne to ne sme biti, ker 6icer bi se starinam zamerili do dna duše in še čez. Za jutri naj velja geslo: Nedelja velja starinam in nihče naj ne manjka, kajti raznovrstnih užitkov bo na kupe. Glavna tekma se bo začela ob 18., predtekma obeh rezerv pa ob 16.30. Cene bodo za te težke čase, nizke, kolikor so letos še kumarice drage. — Jutri pa na svidenje, toda trde predmete, kakor palice, polena i. dr., pustite rajši doma. Vemo, da bomo mnogim športnikom ustregli, če bomo v nekaj vrsticah navedli najboljše svetovne rezultate iz lahke atletike. Razen najboljšega časa bomo navedli seveda tudi, kdo ga je dosegel. Pa začnimo: 100 m: Jease Owena, USA, 10,2 sek.; 2Q0rn: Jesse Owens, USA, 20,3 sek.; 400m: Harbig,Nemčija, 46,00 sek.; 800m: Harbig, Nemčija, 1.46,6 min.; 1500 m: Lovelock, Nova Zelandija, 3.47,8 min.; 500m: Maki, Finska, 14.08,8 min.; 10,000m: Maki, Finska, 29.52,6 min.; 110m zapreke: For-inest Jowns, USA, 13,7 sek.; 400 m zapreke: Glen llardin, USA, 50,6 sek.; 6kok v daljino: Jesse Owens, USA, 8.13m; skok v višino: Steers, USA, 2.10 m; skok ob palici: Warmerdam, USA. 4.71 m; troskok: Tajirna, Japonska, 16m; met kopja: Nik-kanen, Finska, 87.70m; met diska: Harris, USA, 53.20 m; met krogle: Jack Torrance, USA, 17.40 m; met kladiva: E. Blask, Nemčija, 59m; štafeta 4 X 100 m: državna reprezentanca USA, 39,8 sek.; štafeta 4 X 400 m: državna reprezentanca USA, 3.08,2 sek.; štafeta 3 X 1000 m: rekord se ne vodi, nemška štafeta hamburškega HAC kluba pa teče to progo 7.29,0 min. To naj bi bili najboljši časi in njihovi zmagovalci. Če primerjamo naše rezultate, vidimo, da smo za svetovnimi »klasami< še precej zadaj. Tek na 1000 m 6icer ne spada na olimpijski spored, vendar pa tudi zanj vodijo točno listo najboljših časov. Samo nekaj časov in zmagovalcev naj navedemo v zadnjih 15 letih: L. 1922. Sved Lundgren 2:28,6; 1926. Francoz Baraton 2:27,2; 1927. dr. Peltzer (Nemčiia) 2:25,8 1930. Francoz Ladoumegue 2:23,6; 1941. Nemec Harbig 2:21,5. Kakor je videti so čase vedno zboljšavali. Tudi Har-bigov rekord bo gotovo v kratkem spet padel. Znani romunski reprezentativne Bogdanov je zapustil svojo domovino in odšel v Berlin, kjer bo nastopil v berlinski Herthi. Tako namreč poročajo italijanski listi. L. 1938. je igralo evropsko celinsko moštvo nogometno tekmo proti najboljšim Angležem v Londonu. Tile so igrali za »celino«: Olivieri, Foni, Ra-va, Kupfer, Andreolo, Kitzinger, Aston, Braine, Piola, Zsengeller in Brustad, • Axet Munihe: --------------------------- »Spomini in utrinki« j_ j 1- Moril B.anc, ftrali gora [——Ji Tam je stala poslednja izpostavljenka poletja, pogumna mala cvetka gorskih višin — planika. Cisto sama je bila in nožiče je imela ukopane v snegu; nikogar ni bilo v njeni družbi, a navzlic temu je bila tako mična v kiatki, sivi volneni oblekci, obrobljeni z ledenimi biserčki, ter bistro mežikala soncu. Seveda ji nisem storil nič žalega. Za hip sem jo še pogledal in mislil, kako lepa je, ' čeprav v tako preprosti, doma stkani oblekci — ta mala uboga, napol zmrzia pepelka med razkošnimi sestricami doline Zdaj sem stal na meji kraljestva večne zime in a trdno nogo stopal preko jarka z zamrznjenimi ledeniškimi valovi, ki je obdajal trdnjavo ledenega vladarja. Nad spečo palačo je ložal puščoben mir in čutil sem, da se bližam kralju. Romal sem po zapuščenih dvoranah gradu, poginjenih s slepečimi belimi preprogami, po katerih še ni nikdar stopila človeška noga; pod kristalno lesketajočimi 6e oboki svetišča, po katerih so donele orgle kakor zamolklo šumenje kake podzemske reke; pod vitkimi stebri, ki so s svojimi, v oblake zastrtimi glaviči podpirali nebesni svod. Dospel sem na najvišji stolp gradu. Zavito stopnišče, ki je vodilo tja gor, je že bilo izginilo, todd s cepinom in vrvjo smo se povzpeli do gnezda kraljevega orla. Stal sem pred gorskim kraljem. Na velikano- vem čelu je kot diadem žarelo sonce in nepopisen kras škrlata in zlata 66 je zlival po kraljevskem plašču. Noben odmev iz dolin ga ni dramil iz veličastnega počitka; žalosten in sam je sedel na najvišjem vrhu in pregledoval svoje molčeče kraljestvo. Mirno so stali okoli njegovega trona telesni stražarji, ti stasiti grenadirji z ledenimi, kakor jeklo lesketajočimi še oklepi na granitnih prsih in z oblačnimi šleml na snežnobelih glavah. Marsikoga od njih sem prepoznal po potezah na obrazu, razritem po vetrovih, in s spoštovanjem sem {»ozdravil velikane po njih imenu: Schreck-hom, Wetterhorn, Finsteraarhorn, Monte Rosa, Monte Viso, pa še boginjo v vojni opremi, s povešenim ščitcem nad milim obrazom, brezmadežno kakor Diano v njenem snežnobelem odelu — slovito Jungfrau! In pogled mi je obvisel na ponosnem borcu onkraj, podobnem Ahilu v oklepu, skovanem od bogov in oškropljenem s škrlatno krvjo — na Matterhornut Toda nenadno se je kraljevo lice zmračilo in temen oblak je zdrsnil preko njegovega Čela. Snel si je krono in njegovi beli kodri so zavihrali po zraku. Ne da bi se kaj zmenil za nas, si je nadel nočno čepico. Razumeli smo, da je avdienca pri kraju. Vendar pa fma hudo zdrav spanec, da lahko počiva sredi takega hrušča, smo menili, zakaj okrog in okrog se je dvignilo strahotno bobnenje. Vihar je besnel nad našimi glavami, da smo mislili, da se bo strop gradu zrušil na naš; ob naših petah pa je tulila burja kakor lačna volkulja. Brž smo jo ubrali nazaj skozi mračno palačo; skozi pusta dvorišča, po katerih so roke duhov zbrisale vsako sled poti; skozi ogromne, mogočne dvorane, grozljive 6 svojimi belimi zavesami kakor mrtvašnice; skozi oboke, s katerih so bobnele orgle kakor ob sodnem dnevu. A nekaj ni bilo prav v teh starih dvoranah gradu — prišlo mi je na misel, da so zaklete. Slišal sem ihtenje in krike, rezek in zaničljiv smeh je nenadoma odmeval po zraku in mimo nas eo švignile v belo odete senčne postave. Ni bilo težko spoznati, kaj so — prav gotovo eo bili gorski duhovi. Nato smo prišli na prostrano planoto, »le grand plateaiK imenovano, a komaj smo imeli za seboj pol poti, ko je topovski tresk presekal oblake. Videl sem, kako je dim zaplesal po Mont Mauditu nizdol in cela gora izstrelkov se je naglo kakor plaz valila proti nam — gromska 6trela! Brž smo jo odkurili naprej. Potem pa smo zaslišali silovit pok, kakor da bi so grom pretrgal nad našimi glavami, zemlja je zazijala pod nogami in padel sem v Had. Vse je utihnilo in pretresla me je smrtna zona. A zbudil me je samoohranitveni gon in napol zbujen sem sedel v 6voji krsti pa gledal okrog sebe. V istem trenutku je tudi eden mojih spremljevalcev zlezel iz mrtvaških prtov in s cepinom sva še odprla pokrov, ki je bil privit nad tretjim tovarišem. Kako začudeni smo bili, ko smo spoznali, da nikakor nismo mrtvil Sedeli smo zajeti v podzemski ječi ter čakali na sodno preiskavo, a bili smo si edini, da čepim® v celici na smrt obsojenih. Dnevna svetloba je sinila skozi tesno razpoko nad našimi glavami in poleg nas je zazijal strahoten prepad. Bil je podoben mamertin-ski ječi v Rimu. Utegnili smo premišljevati o marsikaki stvari. Da bi se pritoževali, bi bilo brez haska; da bi se protivili svoji usodi, bi bilo prav tako brez uspeha. Vse, kar smo mogli storiti, je bilo to, da smo upali, da bodo sodne formalnosti kolikor mogoče hitro pri kraju. Zdaj pa zdaj je kaka bela vešča pokukala skozi razpoko in z norčavim posmehom metala dol velike kope snega ter izginila nad našimi glavami. >Ali ste še zmeraj vladarji zemlje, ubogi človeški mikrobi?« so se prikazni krohotale, da se je ves obok ponovno stresel. Stisnili smo zobe in nismo zinili besede. Nazadnje pa sem se zjezil in jim zakričal nazaj, da tudi one niso drugega ko mikrobi. Pogledal sem oba tovariša in vsi smo se zarežali, a naš smeh je bil precej klavrn, kajti mišice v naših sinjih obrazih so ohromele. A vseeno se je zdelo, da so vešče bile nekoliko presenečene. Zbral seir ves pogum in jim zaklical, da se zaman pretvarjajo, ko da bi bile kaj več kakor Mont Blanc; pri tem sem pokazal na zvezdo, ki je prav tedaj zasvetila na nas uboge vrage skozi odprtino, zamreženo z meglo. Komaj sem zinil, pa smo že zapazili, kako so vešče druga za drugo izginile in v svetlobi razjasnjenega večera smo videli, da so se spremenile v ogromne ledene sklade, ki jih je plaz spravil prav do roba naše globeli — čarodejna moč, nič drugega ko čarodejna moč! A ni bila čarodejna moč, ki nas je rešila ječe. Nekdo drugi nam je pomagal — tisti, ki je še višji kakor Mont Blanc, Dečji dom - nepogrešljiv svetovalec materam Izredno važna vloga tega pomembnega zavoda za vzgajanje dojenčkov Katera od mater ne pozna skromne zgradbe ▼ Lipičevi ulici, kjer je našlo že toliko mater utehe, ko so bile v skrbi za zdravje svojega otroka. Kolikim je bil že v Dečjem domu dan dober nasvet, koliko otrok je bilo že tod vzrejenih. Dečji dom je bil ustanovljen iz potrebe, iz nujne potrebe. Vojna in povojna doba je povzročila v zdravstvenem in moralnem oziru obupne razmere. Število zanemarjenih in osirotelih otrok je visoko poskočilo in temu zlu je bilo treba odpomoči. In prav s tem namenom je bil v Ljubljani ustanovljen leta 1923. Osrednji zavod za zaščito otrok. Zavod je začel poslovati 7. junija 1923. leta. Da se bodo naši bralci seznanili, k ato važno vlogo ima Dečji dom pri sodobnem vzgajanju dojenčkov in otročičkov, naj v nekaj odstavkih navedemo pomen te važne ustanove. Dečji dom 'ima namen izobraževati lastno zdravniško in pomožno osebje, kakor so to zaščitne sestre. To zdravniško in zdravstveno osebje naj bi potem po zavodovih smernicah uredilo celotno socialno zdravstveno zaščito otrok. V zavodu j« bila leto po ustanovitvi ustanovljena prva šola za zaščitne sestre, ki so se vzgajale in poučevale predvsem o negi in zdravju dojenčkov in malih otrok. Prve slovenske zaščitne sestre so bile v zavodu diplomirane 7. januarja 1925. Z novim kadrom domačih zaščitnih sester se je začelo intenzivnejše delo zaščite^ v Ljubljani in prav tako po deželi. Enoletni študij pa se je potkazal že takoj kot nezadosten in je bila zavodova šola za zaščitne sestre reorganizirana in učna doba povečana na 2 leti Potem ko je bilo organizirano notranje delo zavoda, kar je bilo treba seveda naprej izvršiti, nato pa se je začelo prosvetno delo med ljudstvom na deželi, ki je bilo potrebno še največje pažnje. V ta namen so bile po našem podeželju prire-jepe velike zdravstvene razstave in praktični tečaji o negi in prehrani ter higieni otrok in dojenčkov. Zavod je v ta nam cm zbral v prvi ■vrsti kraje, ki so bili v tem oziru najbolj zaostali V Dečjem domu je bila kmatlu odprta tudi posvetovalnica za matere dojencev in malih otrok, ki je izvedla največjo propagamdo za zavodov oddelek. Kako je posvetovalnica cenjena pri materah, lahko vidiš, če prideš ob sredah ali petkih, ko so pregledi dojenčkov iz mesta in s podeželja. Če danes pogledaš dojenčke in lepo razvite otroke in jih v mjslih primerjaš z nesnažnimi otroki, ki so jih prej prinašale v zavod matere, lahko rečemo, da je zavod na svoje doseženo delo lahko ponosen. »Odprta zaščita« Materinska posvetovalnica je takoimenova-n« »odprta zaščita«, to se pravi, da otroci prebivajo pri starših ali pri svojcih in ne pod zavodovo streho. Zavod pa jih nadzoruje in skrbi za njihovo zdravje že prej, ne pa šele takrat, ko obole. S -tem oddelkom je zvezano tudi delovanje zaščitnih sester, ki vodijo socialne posle posvetovalnice, hodijo v hiše in s tem nadzorujejo matere po zdravnikovih predpisih. Za-ŠČitina sestra je torej vez med družino in posvetovalnico. Vsa Ljubljana je porazdeljena v pod-rav lepi in debeli uvoženi krompir začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trjru že jx» 1.55 L, da ga gospodinje prav rade kupujejo, hkrati pa izražajo tudi svojo zadovoljnost, ker mestni preskrbovalni urad e prodajo krompirja po najnižjih cena h tako usj>ešno zadržuje podražitev tega tako važnega živila. Prazne vre$* vračajo trgovci na debelo m na drobno ter vsi zavodi mestnemu preskrbovalnemu uradu v Vidmarjevem skladišču v Oradišču vsak četrtek dopoldne, peki pa samo vsak četrtek popoldne. Mestni preskrbovalni urad prosi, naj se vsi natanko in zanesljivo ravnajo po tem razporedu. Vse naročnike plina opiozarja mestna plinarna, naj plačajo račun takoj, ko jim ga inkasaat dostavi. Do te odločitve je bilo ravnateljstvo plinarne primorano, ker mora vse surovine in ves material, jx>treben za izdelavo plina, v pretežnih primerih plačati že naprej ali takoj, ko dobavitelj predloži račun. Zato je torej razumljivo, da tudi plinarna ne more čakati na plačilo računov ter bo v primeru, če bi predloženi račun ne bil takoj plačan, prisiljena zapreti plin. Opozarjamo tudi one naročnike, ki so doslej plačevali po poštnih položnicah, naj poravnajo račune takoj ob predložitvi, ker mka-santi niso upravičeni puščati položnic pri strankah. Naposled j>a opozarjamo stranke naj vsako spremembo stanovanja pismeno javijo vsaj dva dni pred izselitvijo, sicer je stranka plačnica za nadaljnjo porabo plina m že drugih morebitnih stroškov. Vse avtomobiliste opozarja mest. tehn. oddelek, da je do nadaljnjega prepovedano parkiranje pred kavarno »Zvezaa«, pač je pa na Kongresnem trgu dovoljeno parkiranje samo pred univerzo. E. I. A. R. - Radio Lubiana Sobota, dne 2. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini ■— 7.45 Operetna glasba — v odmoru napoved časa.,iz Rima — 8.15 Radijsko poročilo v italijanščini — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45.Pisana glasba — 13.00 Napoved časa in radijsko poročilo v italijanščini — 13.15 Vojaško poročilo Glavnega Stana Italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini — orkester pod vodstvom mojstra Ange-linija — 14.00 Radijsko poročilo v italijanščini — 14.15 Orkestralna glasba, ki jo bo izvajal Radijski orkester pod vodstvom M. Šijanca — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 do 18 Violinski koncert Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20.00 Napoved časa, radijsko poročilo v italijanščini — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Radijska postaja EIAR prenaša: Zenska-kača, pravljica v treh dejanjih in sedmih slikah od Ludovica; glasba Cas-sella. V odmorih: pogovori v slovenščini, vesti v slovenščini in radijska poročila v slovenščini. CARTA PER IMDEDfl1* MEKSKI papir POSTA AEREA „1111*EKU ZA ZRAtNO PtfTO CA UTELLE da 50/50 fopriI e bunte f,a 10,10 formato QUARTTNA BU6TONI da 10/10 formato OLANDINA BIOHIEDETELA OVUNQ0E 50/50 pismi ln ovitki I fo MAPE 8 ZAVITKI io/io formata QUARTINA ZAVITKI 10/10 formata OLANDINA ZAHTEVAJTE GA POVSOD ,.IA NUOVISSIMA" . VIA P0RTAMEDINA. 44 - NiPOll Charlie Chan v San Franciscu V pisarni sta jih sprejela Flamery in Duff. rlanery ni bil niti najmanj navdušen, ko je zagledal Kirka. »Ali smo sedaj vsi na mestu?« je vprašal. •Mislil sem, da vam ne bom preveč v nap>oto,« je z nasmehom rekel Kirk. •O, pustite. Saj je že prekasno, da- bi vas sedaj vrgel ven. Ali je bil moj človek ze pri vas?« je vprašal nato obrnjen proti_ gospodični Morrow.« o * . * »Da, dala sem mu naslov.« »Zelo lepo. Izbral sem dva najbolj spretna. Zvečer bosta prispela v Santa Barbaro, jutri pa se bosta po možnosti vrnila. Če bo slo vse gladko, se morata jutri popoldne pojaviti v družbi izginole gosjjodične iz dvigala. Sedaj mi ne fco več ušla, vam zagotavljam.« Vsi so se vs-edli. Čez nekaj trenutkov je vstopil v sobo visok policaj. Flanery ga je predstavil: »To je tovariš Manly, Sef policije v kitajskem delu mesta. 2e 6edem let je na tem mestu, kar jx>meni jjravi rekord.« Manlyjevo vedenje je bilo preprosto in prisrčno: »Dober večer, gospoda! Drago mi je, da se mi je ponudila priložnost, da vas morem spoznati. Nadzornik, pripelja.1 sem dečka, Našel sem ga na ulici in tako ni imel možnosti oditi domov in se tam posvetovati s starši, kaj naj govori.« »Zelo dobro,« je zadovoljen odgovoril FIanery. »Ali pa bo hotel sploh govoriti?« »Bo. Saj sva 6tara prijatelja. Sedaj ga bom pripeljal.« Stopil je v drugo pisarno in se vrnil z Willyjem. MaM 9kavt je bil oblečen v navadno obleko. Gotovo je, da bi mu bolj ugajalo, če bi imel na sebi svojo uniformo. »Tu smo Willy.« je rekel Manly. »Nadzornik Flanery pričakuje od tebe veliko uslugo.« »Presrečen bom, če mu bom mogel s čimerkoli r>omagati.« »Pojasnil sem mu,« je rekel Manly Flaneryju, »da nihče iz njegove družine ni zapleten v to afero in da s svojimi izjavami prav nikomur od njih ne bo škodoval.« »Tako je, mladenič,« je začel Flanery. »Vaš sorodnik Li-Gung je bil zelo dolgo v službi polkovnika Beatema. Skupaj 6ta prepotovala svet.« , »D3- Prepotovala sta puščavo Gobi, Kibersko puščavo, Tibet, Indijo, Afganistan,« je jjotrdil Willy. »Ali vam j« Li-Gung kaj pripovedoval o teh potovamih?« »Je, gospod!«_ »Ali se spominjate vsebine njegovega pripovedovanja?« »Nikoli je ne bom pozabil«, je odvrnil deček m pri tem so 6e mu oči kar zabliskale. »Ali niste pripovedovali svojemu prijatelju Chanu, da je polkovnik nekoč ubil nekega človeka?« »Da. To je bilo za Peshawarjem na poti skozi Kibersko sotesko v Afganistanu. Neki pokvarjenec, gonjač kamel, je poskušal ukrasti...« »Ukrasti biserno ovratnico. Polkovnik ga je videl, kako se je splazil v šotor... V tisti šotor, kamor ni smel noben moški.« »In zakaj v ta šotor ni smel nihče?« »Ker je bil to šotor neke ženske.« V sobi je zavladala grobna tšina. Čez nekaj trenutkov Flanery nadaljeval: »Šotor neke ženske? Kakšne ženske?« »Tiste, ki je potovala s karavano do Teherana. Žena je bila iz Peshawarja.« »Ali vam je vaš sorodnik popisal to žensko?« »Bila je lepa. Imela je zlate lase in oči modre kot nebo. Moj sorodnik je rekel, da je bila zelo lepa.« »In potovala je iz Peshawarja v Teheran?« »Da. To sta vedela samo polkovnik in Li-Gung, ko sta potovala skozi Kibersko sotesko, kajti ženska je bila skrita v enem izmed voz. Potem je odšla iz svojega skrivališča, šotor pa je imela le zase, polkovnik pa je rekel, da bo ubil vsakogar, ki bi se skušal približati šotoru.« »Kamelski gonjač je prekršil ta ukaz in zato je bil ubit, ne?« »Čisto naravno«, je končal Willy Li. »Prav lepo, deček, in hvala ti. Lahko greš. Če bi bil med skavti funkcionar, bi ti podelil odlikovanje.« »Jih imam že dva in dvajset«, je ponosno odgovoril deček. Potem' je odšel skupaj z Manlyjem. Flanery se je dvignil in začel v dolgih korakih meriti svojo pisarno od stene do stene. »To je vse prelepo, da bi moglo biti resnično!« je vzkliknil navdušen. »Kaj mislite vi o tem? Eva Diran izgine. Njen ubogi mož kar nori od obupa. Oblasti jo iščejo po vsej Indiji, ona pa ta čas beži skozi Afganistan, skrita v karavani znamenitega raziskovalca Beatema ... tega slavnega moža, za katerim nori ves svet, v družbi tistega hrabrega moža, ki ga nihče ni osumil!« Flanery se je obrnil k Chanu: »Sedaj razumem, tovariš, na kaj ste vi merili. To imenujete vi ljubavno pustolovščino. Jaz pa imenujem to ugrabitev tuje žene. Vidite, to je krasen škandal iz polkovnikovega zasebnega življenja, velik madčž v njegovi preteklosti... Fuji To je neverjetnoI Ali razumete, kaj to pomeni?« »Danes zvečer se nam zde vse stvari popolnoma jasne, nadzornik«, je pripomnil Chan. »Jasne in lepe«, je navdušeno odvrnil Flanery. »Sedaj držim polkovnika za vrat in končno sem dobil razlog, da ga tudi aretiram. Sir Frederik je prišel v San Francisco z namenom, da bi našel Evo Diran. V istem trenutku se nahaja tu znameniti raziskovalec, čislan in uvaževan po vsem svetu, polkovnik Beatem, ki je sedaj na vrhuncu svoje slave. Beatem je vedel, da je sir Frederik v Kirkovem nebotičniku. Vedei je tudi, da je bil sir Frederik v Indiji. Zanimalo ga je, alf je veliki detektiv izvedel, kako je Eva Diran jKibegnila iz Indije. Če je to izvedel in odkril pred svetom, potem je propadla slava velikega znanstvenika. Polkovnik Beatem izgine potem z življenjskega prizorišča .,. nihče mu več ne bo dajal denarnih podpor za njegove daljne odprave. Ali pa se sploh najde človek, ki bi mimo čakal, da bi se dogodki zgrnili kot temni oblaJki nad njegovo glavo?« »To vprašanje je odveč«, je pripomnil Chan. »On bi jpredvsem rad izvedel, v koliko je bil sir Frederik poučen. Pri večerji je slišal, kako je detektiv govoril o blagajni, katero je bil pustil odprto spodaj v pisarni. Nekaj neubranljivega ga je vleklo, da je odšel te pogledal na dokumente, ki jih je sir Frederik imel v blagajni. Pri prvi priložnosti, ki se mu je ponudila, je izginil iz salona in naglo odbrzel dol v Kirkovo pisarno.« »Ali skozi zaklenjena vrata?« je vprašal Chan. »Žena, ki dela v dvigalu, mu je lahko dala ključ ... Ta žena je Eva Diran, tega ne smete izgubiti izpred oči. In tu je tudi Li-Gung ... ta mož je tukaj, morebiti slučajno Toda pomaga mu lahko... Potem je tukaj pomožna leetev.., Beatem brska po blagajni, pregleduje vse akte in iz njih izve, da je sir Frederik vso stvar odkril.« »Ta trenutek se pojavi sir Frederik ... edini človek na svetu, ki ve, kako je Eva Diran izginila iz Indije ... človek, ki ga edini more uničiti. Beatemu je kri planila v glavo. Potegne svoj samokres. Ne .omahuje niti za trenutek ... saj je enega' človeka že ubil... Detektiv leži na tleh. Beatem pograbi papirje in jih odnese s seboj jn tako je tajna njegove sramote za vedno pokrita. AH je potrebnih še kaj več dokazov za to, da ga takoj primem.« »Nikar ne pozabite«, je z mehkim glasom pripomnil Chan, »na žametne copate, na copate Hilarija Gotha!« *Vrag naj vzame tiste copate!« je vzkliknil Flanery. »Bodite vendar pametni! Eno za drugim, vse v lepem redu!« XVin. POGLAVJE Soočene. Navdušen nad sanHm s seboj •• je nadzornik Flanery vrgel na stol za pisalno mizo. Nepobitna se mu je zdela obtožnica, kakršno je skrojil proti polkovniku Beatemu. Sam s seboj zadovoljen se je smehljal in radostno gledal v »voje poslušalce, Stran 4 »SLOVENSKI DOM«, dne 2. avgusta 1D41-XIX. Afcev. 176. V Vatikanu danes in nekoč Le v vatikanskem poizvedovalnem uradu je čedalje bolj živo, drugače pa bi tujce lahko na prste prešteli... Razumljivo je, da sedanji vojni časi ne dovoljujejo tolikšnega obiska domačinov in tujcev v Vatikanu, kakršen je navadno v mirni dobi. Dan za dnem so prej prihajali kar v trumah tja ljudje iz raznih dežel, pa tudi zdaj še prihajajo, čeprav ne več v tako velikem številu. Nekoliko večji naval je le ob dneh, kadar so skupni sprejemi pri sv. očetu. Zdi se pa, da bo z začetkom avgusta ta dotok domačinov in tujcev še manjši, ker so zdaj zaprli znameniti vatikanski muzej in Umetniško galerijo. Tokrat se je prvič zgodilo, da bodo prostori, v katerih so vatikanske umetniške zbirke, za ves mesec zaprti. Nikdar prej niso bili. Vprav zaradi tega pravijo, da ta mesec ne bo v Vatikanu niti toliko tujcev, kakor jih je bilo zadnje čase. Knjižnico in arhiv bodo zaprli zaradi tega, ker so potrebna nekatera nujna popravila. Zaprta pa je od maja sem tudi točilnica in tudi zaradi tega je obisk tujcev nekoliko manjši. Nekateri so namreč kaj radi zahajali tja, ker so tam lahko dobili okrepčil, kakršnih drugod ni bilo več na razpolago. Na kratko rečeno, »turistov« zdaj prihaja v vatikansko državo toliko, da jih lahko preštejete na prste. Po obvestila za pogrešanci Ne smete pa misliti, da je tudi pravih romarjev v Vatikanu vedno manj. Njih število se v nasprotju z ostalimi ni prav nič zmanjšalo. To so številni pobožni verniki, ki vsako sredo prihajajo k sv. očetu po duhovno okrepčil«, in tolažbo. Celo vedno več pa je takšnih, ki dan za dnem prihajajo v prostore vatikanskega urada, da bi tam dobili morda kakšna obvestila, kaj je z njihovimi sorodniki-vojaki, ki so nekje na tujem, bodisi ranjeni ali ujeti in o njih še ni bilo doslej nobenega glasu. Vsi ti obiskovalci so prepričani, da bodo, če le kje, tu dobili najzanesljivejše informacije. Medtem ko po vseh drugih rimskih in vatikanskih uradih ni več tolikšnega vrvenja in dela, poteka delo v uradu papeževega komornika in v vatikanskem poizvedovalnem uradu vedno v starem' tempu dalje, da še celo v živahnejšem kot prej. Papeži in vatikanski vrtovi Sv. oče tudi letos ne odide kam ven iz Vatikana, toda tisti, ki so stalno z njim v stiku, znajo poskrbeti, da tudi on najde primernega oddiha in da se v dneh najhujše poletne vročine vsaj nekoliko oddahne od svojega napornega dela. Tako bo Pij XII. v mesecu avgustu zapustil vsak dan popoldne svoje prostore v vatikanski palači da najde nekoliko razvedrila v skromnem samotnem gradiču, ki stoji v srcu vatikanskih vrtov in je krog in krog ograjen. Leži na najvišji točki vatikanskih vrtov. Po končanih sprejemih se bo sv. oče podal v ta skromni gradič na kratek oddih. Daleč proč od vrvenja ljudi se bo sprehajal po tamkajšnjem gozdiču, da se navžije novih moči in se potem spet vrne na delo. Vsak večer pa se bo spet vračal v Vatikansko palačo. Nekoč so bili ti vatikanski vrtovi obdani z vsem sijajem papeškega dvora. Papež Inocenc III. je na griču Belvedere dal zgraditi palačo z nazobčano ograjo. Tu je zdaj vatikanski muzej. Pij fVV je postavil ljubek dvorec, ki se še danes po ifjem imenuje. V tej zgradbi je zdaj vatikanska Akademija znanosti. Papež Leon XIII. je dal po-fcfopje popraviti, zasadil okrog vinograd in se večkrat mudil tam. Njegovi nasledniki so tja hodili le na svoj kratek vsakdanji sprehod, palačo pa so uporabljali tudi za ljudska zborovanja, kadar je v Vatikan prišlo veliko romarjev ali ob priliki vsakoletnih svečanosti papeževe straže. Preureditev vrtov Pij XI. je ob ustanovitvi Vatikanske države tudi vatikanske vrtove znatno preuredil. Dal je zgraditi potrebne ceste, urediti cvetlične grede, poskrbel je za bujno rast gozdičev, dal napraviti takšne škropilnice, da je voda padala na nasade kakor bi deževalo. Tedaj »o zgradili v Vatikanu tudi posebno radijsko postajo. Vsak dan je odhajal na kratek sprehod, da pa ga pri tem ne bi oviral dež, je ob zidu Leona IV. dal narediti streho in je tako lahko šel na sprehod, tudi če je še tako lilo. Srečni ravnatelj Sedanji papež Pij XII. gre vsak uan ob štirih popoldne iz vatikanske palače na .enourni sprehod po vrtovih. Njegova navada je, da hodi vedno izredno hitro. Ob tej uri, ki v resnici prav za prav odgovarja trem popoldne, ni v teh vročih poletnih mesecih nič kaj prijetno hoditi na izpre-hod. Papež Pij XII. pa kljub temu odhaja vsak dan ob določeni uri ven v vroči dan, kjer se po daljši hoji umakne v kak senčni kotiček ter tam bere ali nadaljuje s svojim napornim delom. Ravnatelj vatikanskih vrtov. Issopi, je srečen in ponosen, da sme stanovati v dvorcu, ki je zdaj na razpolago sv. očetu in kamor se bo jeseni, ko papež odide za stalno nazaj v mesto, spet vrnil. Neizmerno bo vesel občutka, da bo bival na kraju, kjer je sam sv. oče delal in se od-počival. Un momento della brillante commedia »Poeta fanaticoc, la quale secondo il programma fissato ha avuto luogo nei giar. dini della Biennale a Venezia e ha ottenuto un grande succes-so per la mirabile interpreta-zione e regia. Prizor iz sijajne komedije »Fanatični pesnik«, ki so jo po določenem sporedu predvajali v vrtovih Biennala v Benetkah in ki je zaradi občudovanja vredne interpretacije in režije doživela velik uspeh. Odisejada romunskih letalcev ki so morali pristati na ruskem ozemlju »II Piccolo« prinaša v četrtkovi številki zanimivo poročilo z ukrajinskega bojišča, v katerem popisuje, kako se je skupina nadvse drznih romunskih letalcev, ki so bili prisiljeni spusttii se na ruska tla, posrečilo po 14 dnevnem skrivanju po ukrajinskih gozdovih priti nazaj čez mejo. Takole piše: Preteklo noč se je pre prvo nemško - romunsko bojno črto pojavilo nekaj ljudi v razcefranih oblekah, izčrpanih od onemoglosti in trpljenja, ki so ga bili morali prestati. Povedali so, da so Romuni, ter prosili, če bi jim mogli dati kaj hrane in če bi se smeli malo odpočiti. Davi so jih privedli na’sedež nekega poveljstva, kjer so pripovedovali svojo dogodivščino. So to letalci, ki so pripadali posadkama dveh romunskih bombnikov, ki sta bila pred štirinajstimi dnevi prisiljena, spustiti se na tla na sovražnikovem ozemlju, v Ukrajini. Rusi jih niso opazili. Tako so ti letalci mogli uničiti svoji poškodovani letali in se jim je potem posrečilo razkropiti se po polju. Podnevi so se skrivali med pšenico in koruzo, ponoči pa so šli dalje. Edini vodnik jim je bila magnetna busola, ki so jo odvili z enega poškodovanih letal. Jedli so koruzne štorže. Štirinajst noči so tako hodili in se izogihali sovjetskih priti tudi preko sovražnikovih bojnih črt, poteg-nadzorovalnih patrol. Končno se jim je posrečilo njenih preko gozdov. Ponoči so se vrnili v romunske postojanke. Poročilo z ukrajinskega bojišča pripominja, da to ni edini primer, da se je romunskim letalcem, ki so morali pristati na sovražnih tleh, posrečilo priti peš nazaj čez zavezniško bojno črto. Številni so takšni primeri, pravi. En romunski lovec, ki je moral pristati v Ukrajini, so celo popravili, posadka pa se je s pomočjo romunskih kmetov iz Moldavije, ki zdaj ni več sovjetska, peš vrnila v zavezniške postojanke. Štiri dni pozneje so nemško - romunske čete zavzele ta kraj in našle točno na napovedanem mestu romunsko letalo, popolnoma sposobno za let. Vroči val zajel Grčijo Poročajo iz Aten, da je tudi na Grškem zdaj zavladala silna vročina. Tako se je ostalima dvema južnoevropskima polotokoma, Španija in Italiji pridružil v tem oziru še tretji, vsaj njegov južni konec. Toplomer je te dni kazal v Atenah 40, v Solunu pa celo 41 stopinj v senci. Pri nas pa se nekaj dni sem vrtimo prav precej nizko in če bo šlo tako najprej, se utegnemo še avgusta zameriti, ker ne spoštujemo njegovih običajev. General Ernst Udet pravi, da je živ... Ni še dolgo tega, ko se je raznpsla novica, da se je sloviti letalec Ernest Udet sam usmrtil. General Udet pa je, kakor poročajo iz Berlina, sprejel zadnji četrtek v svojem uradu dopisnika »United Pressa« in mu je osebno zatrdil, da je živ... in da se najbolje počuti. Bral da je presenetljivo novico v tujem časopisju o svojem samomoru v nekem koncentracijskem taborišču, kamor da je bil poslan, ker je bil proti temu, da bi šla Nemčija v vojno z Rusi. Poročilo iz Berlina pravi, da sta general Udet in dopisnik omenjene agencije imela razgovor v Udetovi delovni sobi v letalskem ministrstvu. General se ni hotel pred tem časnikarjem podrobneje spuščati v uspehe nemškega letalstva v boju z Rusi, pač pa se je omejil le na izjavo, da je zelo zadovoljen nad doseženimi rezultati. Kar pa se tiče tujih poročil o njem — končuje dopisnik iz Berlina svojo vest — so ga spravila v dobro voljo. Tudi kanarke bodo pele, ne samo kanarčki Kaj vse ne pride na misel učenim glavam. Pomislite, zdaj so se spomnili še na to, kako bi se dalo doseči, da ne bi peli več samo kanarčki, pač pa tudi kanarke. Toda, kako »vdihniti pevskega duha« ptiču, oziroma ptički, ki ni nikdar znala peti in ki ji Stvarnik tega daru ni dal. In spom- • nili so se na hormone, te vsega zmožne hormone. * Pa so kar brž začeli z njimi delati poskuse na kanarkah. Poročilo iz Berlina pravi, da ne brez uspeha. Številni poskusi, pravijo, so dokazali, da se z injekcijami hormonov da pripraviti k petju tudi ptiča, ki tega daru od narave sploh nima, v našem primeru kanarčkovo samico. Vbrizgati pa ji je treba »moške« hormone, to se pravi takšne, kakršne ima samec, kanarček. V svoji znanosti pa so učenjaki že tako daleč napredovali, da hormone kar umetno proizvajajo. Pravijo, da je kanarka, čim je dobila takšno injekcijo, takoj začela žvrgoleti in se je še celo dosti bolj »moško« začela vesti kot pa njena slabša polovica« — kanarček. Ti presneta znanost! Še kanarke je pripravila do tega, da bodo v sedanjih zaskrbljenih in napetih časih živčne vojne, prinesle kak vesel trenutek s svojim žvrgolenjem. Nenavaden lov na volkove v neposredni bližini Rima V neposredni bližini Rima, na vrtu Baistroc-chijeve vile se je te dni zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Ob robu tega vrta je precej zapuščena stara votlina, pred katero so opazili stopinje ži, valskih tac. Sprva so mislili, da je tod najbrž hodil kak pes, ko pa so se za stvar natančneje zanimali, so se prepričali, da sem ne prihajajo psi, pač pa pravi volkovi Domači vrtnar je pripovedoval, da je že večkrat videl tod te živali, pa se mu je vselej zdelo, da so to le psi — volčjaki. Videl je, da so se prikradli v vrt, zavili potuhnjeno med gredicami in nato nenadni izginili v omenjeno votlino. Tem »rimskim počitnicam« v votlini Bal&troc-chijevega vrta pa so potem kmalu s silo naredili konec. Ko so se prepričali, da so živali »doma«, so v votlino vrgli zažgano neko strupeno snov, potem pa vhod hitro zamašiti. Živali so zastrupili približno tako, kakor stori čebelar v jeseni s čebelami, ko vtakne v panj žveplo in ga zažne. Cez določen čas so nato votlino spet odprli in jo natančno pregledali. Nenavadni lov je bil uspešen. Na tleh v votlini so ležali mrtvi trije volkovi, samec, samica in mladič, ki je verjetno v tej votlini tudi prišel na svet. Angleži so pokupili v Grčiji kovani drobiž Grška Narodna banka bo te dni dala v promet nov papirnati denar po 0.50, 1, 2 in 5 drahem. K temu je bila prisiljena, pravi poročilo »Piccola«, iz Aten, zaradi tega, ker je bilo kovanega denarja zelo malo, kajti Angleži so ga pred svojim umikom iz Grčije pokupili. Zaradi pomanjkanja drobiža je bilo tudi zelo težavno plačevanje manjših računov, ena od škodljivih posledic pomanjkanja drobnega denarja pa je hila tudi ta, da so razna-šalci prodali dosti manj časopisov kot prej, preden so Angleži odnesli drobiž. Shranievanie ff žola v stročiu Dan za dnem nam vrt več nudi in včasih v taki obilici, da vsega sproti še porabiti ne moremo. Zdaj se je začela že sezona stročjega fižola. Dobro je, da si ga gospodinja shrani nekaj tudi za zimo, ko bo pomanjkanje zelenjave in bo zato posebno dobrodošel. Za shranjevanje so najprimernejše belozrna-te vrste fižola, ki imajo breznitne stroke. Od grmičarjev bi vzeli predvsem stročje »Konserve« in »Sto za enega«, ki je zeleno, ter rumeno stroč-ne grmičarje. »Kralj maslencev« in »Superba«. Od preklarjev pa nam bo dala vrsta »Weddigen« najboljše stroke za shranjevanje. Stročji fižol shranjujemo na več načinov, vendar je najpripravnejše vlaganje v kis, vlaganje v sol in kisanje. V kis vložimo mlado otrebljeno in oprano stročje najpripravnejše na sledeči način: da ga kuhamo 10 minut v slani vodi, nakar ga odcedimo. Ko se je voda popolnoma odtekla zložimo stroke v kozarce in zalijemo s kisom. Tega pripravimo na sledeči način: četrt litra dobrega kisa, 1 liter vode, žlico soli, žlico celega popra in zrezano šalotko zavremo in primešamo nato raztopini še nekoliko salicila; nakar zalijemo s to zavrelico fižol v kozarcih tako, da ie fižol popolnoma pokrit. Na vrh nalijemo za prst visoko olja ali kake druge maščobe. Tako konzervirano stročje lahko uporabljamo na vse načine pripravljeno in ako je kds res dober in ne -preoster- ga skoraj ne ločimo od svežega stročja. rtoclč Tudi vlaganje fižolovega stročja v sol je pri nas precej v navadi. V ta namen otrebimo stročje in ga razrežemo Čez jjolovico ter namakamo sveži vodi nekaj ur. Nato ga osušimo in zložimo v kozarce ali še bolje v lesene sodčke in posujemo plast za plastjo s soljo. Za 1 kg fižola porabimo četrt kilograma soli. Ko smo gotovi, pokrijemo z desko in obtežimo s kamenom. Obteženo pustimo toliko časa, da izstopi sok. nakar desko odstranimo, zalijemo z lojeni, zavežemo s pergamentom ali zabijemo sodček s tesno se prilegajočo desko in shranimo za zimo. Preden uporabljamo tak fižol, ga namakamo v topli vodi in vodo večkrat premenjamo. Kisanje stročjega fižola pri nas še ni posebno fioznano. Čeprav je tak fižol zelo okusen. Za to potrebujemo slišno posodo kot za kisanje zelja ali repe, lesen sodček ali pološčen glinast lonec. Mlado stročje z drobnimi zrni osnažimo, strebimo in operemo, nakar ga pustimo vreti ^toliko časa. da postane mehko. Ohlajen fižol zlozimo v pripravljeno posodo in plast za plastjo nekoliko posolimo in dobro potlačimo. Končno pokrijemo vse s čisto krpo in desko in obtežimo s kamnom. Na vse nalijemo nato prekuhane hladne vode. Ko je fižol skisan, ga postavimo na hladen prostor in ga čistimo kot zelje ali repo. G. L. Bonelli: Črni Križar Zgodovinski roman Xr Duhovniki, ki so spremljali vojščake v Palestino, da bi jih podpirali v njihovih naporih in oživljali v njihovih dušah ogenj vere, so hodili med vojščaki jih blagoslavljali in vzpodbujali k zmagi. Na drugem koncu taborišča pa je škof Ademar medtem daroval presveto daritev, kateri so prisostvovali Gotfrid Bujon-ski in vsi ostali znameniti vojskovodje, ki so se udeležili križarske vojske. Ganljivo je bilo gledati te junaške bojevnike, ki so bili v boju tako neustrašeni in drzni, kako so ponižno in preprosto klečali pred preprostim oltarjem, postavljenim sredi šotorov. Zdelo se je, da znova darujejo božjemu Kralju svoje življenje, za slavo njegovega križa. Dobro so se zavedali slovesnosti tega trenutka. Mislili so na svoje drage, na svoje gradove, na svojo domovino, katero so zapustili, da se borijo v daljni deželi. Zavedali so se, da se vedno bolj bliža odločilni boj proti združenim silam nevernikov, ki so se z vsemi silami upirali napredovanju krščanstva v oni deželi, ki je bila tako srečna, da je nekoč hodil po njej Bog — Človek, da je slišala njegov sladki in ljubeznivi glas, da je videla njegovo moč v njegovih čudežih, da je mogla občudovati njegovo dobroto do vseh ljudi, katere je vse odkupil s svojo krvjo. Začelo se je komaj daniti, ko so že korakale prve čete proti sovražniku. Vodil jih je junaški Tankredi ob njem pa jezdil pogumni Hugo Ivrejski, ki je že pozabil na vse težave, katere je moral prestati in je bil že nestrpen, ker bi rad čimprej privedel pomoč obleganim tovarišem. Prvi skupini, kakih tisoč bojevnikov, je sledila druga, ki je štela nad štiritisoč vojščakov. Ali bodo prišli pravočasno? Šele naslednjega dne je krščanska armada dospela v bližino griča, kjer je divjala strašna bitka. Križarji so se nemudoma vrgli na sovražnika in po dveurnem ljutem boju se jim je posrečilo, da so ga pognali v beg. Marko Orseniški je še sredi boja zagledal Ivrejskega viteza. Ves srečen mu je dejal: »Hvalim Boga, da nas je rešil in da mi je naklaonil srečo, da vas morem zopet videti. Bal sem sc, da ste padli v roke sovražnikov.« »Križ me je varoval, gospod Marko.« V tem hipu se je približal Tankred in pozdravil z mečem. »Kaj se vam zdi o teh psih, katerim smo tako temeljito iz-tepli kožuh?« .•■ »Res temeljito so vsi opravili svoje delo,« je dejal Marko. »Vendar pa je treba priznati, da se ti neverniki res hrabro borijo in če bo obzidje Jeruzalema polno takšnih branilcev...« Rinald si je snel čelado, ki je bila vsa zaprašena in zmečkana od udarcev mečev. »Res je, da se borijo z izredno zagrizenostjo. Toda ves njihov odpor ne bo mnogo zalegel. Vsi nestrpno čakamo velikega dneva, ko bomo zmagoslavno vkorakali v sveto mesto.« VII. poglavje. Čarobni napoj. Izvidniki so prinesli Gotfridu poročilo, da je v bližini' močna armada Saracenov. Zelo verjetno je bil to del vojnih sil, katere so sultan iz Damaska in razni emirji poslali na pomoč branilcem Jeruzalema. Gotfrid je zbral v svojem šotoru vse krščanske poveljnike in jim razložil svoj vojni načrt. »Torej je dogovorjeno,« je dejal zaključivši vojni posvet. »Jutri ob zori bomo napadli sovražnika s tretjino naših sil. Močna skupina bojevnikov pa bo že čez nekaj ur zapustila taborišče pod vodstvom Huga Ivrejskega. Ko se bomo mi že zapletli v boj z neverniki, bo ta četa planila sovražniku v hrbet in ga tako presenetila. Ozemlje je za Izvedbo tega načrta zelo primerno in niti najmanj ne dvomim, da bomo vrste Saracenov dobro razredčili.« Tankred je perosil za besedo. »Ali bi smel tudi jaz spremljati viteza iz Ivreje?« Gotfrid pa je odkimal. »Nujno potrebujem zanesljive ljudi okrog sebe. Paziti mo ramo, da ne navalijo na nas branilci Antiohije in jim moramo to za vsako ceno preprečiti. Prepričan sem, da bo Hugo Ivrejski kos važni nalogi, katero smo mu zaupali. Saj je to tudi že dokazal, Vi, Tankred ostanite ob moji strani!« f Lugo je z ostalimi poveljniki zapustil šotor in odšel iskat svojega oprodo. Našel ga je pred nekim šotorom, kjer je čistil svoj oklep. »Odrinemo, Andrej!« »Upam, da bom tokrat tudi jaz smel z vami.* »Brez dvoma. Pripravi se in zberi tudi ostale. Cez uro zapustimo taborišče z večjo skupino bojevnikov.« Medtem, ko se je Hugo pripravljal, da iz^si Gotfndovo povelje, sta se v bližini poveljnikovega šotora dva vojščaka tiho pogovarjala med seboj. »Ali si slišal, Fulke?« »Sem. Ken. Zdi se, da se ta mladič uveljavlja.« Ken je tiho zaklel, nato je nekaj časa zamišljeno gledal predse. Po kratkem molku je nadaljeval: »Poslušaj, Fulke. Oni ničvrednež je dobil zelo važno in težko nalogo, od katere je odvisen uspeh jutrišnje bitke. Ce bi se nam posrečilo...« Fulke ga je presenečeno pogledal. »Hudirja! Ali si zblaznel, Ken? Tudi če bi Ivrejski vitez izginil ...« »Kdo pa vendar govori o tem, da bi moral izginiti, tepec! Nemogoče bi bilo kaj takega in tudi prenevarno. Dovolj je, če mu preprečimo, da bi bil jutri na čelu svoje armade.« »Kako neki?« »Poslušaj! Ali se spominjaš botra Ambroža?« »Ali misliš onega čarovnika?« »Tepec! Saj ne zna drugega, kot mešati mazila in zdravila za ranjence in bolnike.« »Torej?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramarič _ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov n- vračamo -- 1>^ensk| J?"1?* '*hnaias '""Vol Mesečna naročnina Jo 6 Ur, ia Inosemstvo 10 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva uliea 6/II1 — U p r a v a: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana Tele Ion štet. 40 01 Podrnlnleat Noto mesto. <» v nik oh 12 do 40-05 —v