J1* MTiJi S« ffiHta t947
*ot tednik - Od 1. januar-j* 1958 kot poltednik - Od »• Januarja 1960 trikrat te> *ensko, in SiCer ob pone-ljkih* »redah in sobotah
KRANT — SOBOTA, DNE S. TUN1JA 1963 — LETO XVI. — $T. 66 — CENA 20 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
NE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
*n*- Viti
a R°de in podprcdsedn ik Edvard Kardelj
Veliko predvolilno zborovanje v Ljnbljani
Združeno in organizirano delo v socialističnih gospodarskih odnosih vse bolj združuje delovne ljudi v enotno skupnost proizvajavcev
je dejal podpredsednik ZIS in poslanski kandidat Edvard Kardelj v svojem govoru
Dolge kolone okrašenih vozil so prepeljale v praznično Ljubljano nad 10.000 udeležencev z Gorenjske
LJUBLJANA, 7. junija — Vsa Ljubljana — okrašena od Golovca do Rožnika — je že danes zjutraj dobila praznično obeležje. V popoldanskih urah pa so njene ulice vzvalovile ob pisanih množicah,, ki so prihajale z vseh strani na veliko predvolilno zborovanje, ki ga je sklical okrajni odbor SZDL. Dvaindvajset posebnih vlakov in dolge kolone avtobusov in drugih vozil je pripeljalo v Ljubljano na zborovanje iz vseh predelov Slovenije ogromno ljudi, ki so želeli izraziti svojo privrženost našim skupnim ciljem.
Gorenjska se je tokrat množično udeležila te osrednje predvolilne manifestacije v naši republiki. Z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Kranja in Škofje Loke so se vile proti Ljubljani dolge kolone vozil.
Na okrašenem Trgu revolucije so že takoj po četrti uri odmevali zvoki godbe in vabili množice, le pred peto uro so se reke udeležencev zaustavile v nekaterih dohodnih ulicah, zakaj Trg revolucije je bil poln ljudi, ki so želeli slišati tovariša Kardelja in prisostvovati zborovanju. Gesla o našem volilnem razpoloženju, ki so jih nosili udeleženci i/pisana na transparentih, so med številnimi šopi zastav dajala posebno obeležje. Ko so na okrašeno tribuno stopili najvišji republiški voditelji in med njimi tudi pod-
I^Ly_ našem okraju pri izpolnjevanju proizvodnih načrtov
Vedno
večja aktivnost
Po
težavah v prvih mesecih je bila proizvodnja aPnIu
P* celo
ko*?!,te
za 22 odstotkov, v občini Radovljica za 28 odstotkov večja kot lani v istem
doka2uiJ "mo Premagali. Ta-
gibanji
i   ^»ecih vprv,h štirih letoš-
IlPrVa Cm ZaČetku let«'
meseca. se kljub za-
at-stvu. Tako si
£2* i*ku£7U in vsakoletnim V>ltl *trSrm  nl*mo mogli
5^Cik:°?n!«
?e«i v JaJ^,"11 obdobji lani
■o£ri*X?Juk 2a<odstot-> že v  "*rhl *a 6 odstotkov
jetja. Mnogo je bilo kolektivov, ki so imeli težave pri oskrbi s surovinami in drugim reprodukcijskim materialom. Posebno v lesni in papirni industriji. Tudi Železarna na Jesenicah, ki je glavni gospodarski steber tamkajšnje komune, je do sredine aprila trpela zaradi pomanjkanja cinka. Tudi druga podjetja iz našega območja so imela podobne težave, tako Planika v Kranju, Peko v Tržiču, Iskra v Kranju in še nekaj drugih. Presenetljivo dobro pa se je izmotala iz podobnih težav tovarna Sava v Kranju in zelo povečala proizvodnjo že v marcu, šc posebno pa v aprilu.
Zaradi podobnih težav je tudi uspeh gospodarskega vzpona v prvih štirih mesecih dokaj različen po posameznih občinah. Največ uspeha kažejo podjetja radovljiške občine, ki so fizični obseg proizvodnjo lanskega prvega , I štirimesečja povečale letos za 28 austrijska pod-1 odstotkov, medtem ko je jeseni-
?V,™1 nTu 8e je ta od*l°:
^l£8totW ve^aprUu pa kar »Drl. lčnem ok   ČJo Proizvodnjo
«ft Tako68"' kot Je bl,a Prv xako,etne t * Sm° že Prebre-
Utovi na*em „l  ?b koncu apri-
^^CtJu veliko "olj
Kckstiv* zelo sd^kpa je za naše Pri •  Pa je sP°dbudno.
*novPt°,n^vanju 2^° kolektivi
Velja   ,e vedno" PoiZvodnih na" 2lasti 2no Precej težav. To
ško gospodarstvo v omenjenem letošnjem obdobju povečalo proizvodnjo le za 9 odstotkov (navedena težava Železarne!), kolektivi Kranja za 10 odstotkov, Tržiča za 15 odstotkov in kolektivi škofjeloške občine za 22 odstotkov (okrajno povprečje).
Prav prej omenjene težave so v glavnem tudi vzrok, da nekateri kolektivi niso dosegli niti lanskoletne ravni proizvodnje. Tako je ob koncu aprila jeseniška železarna še vedno za 4 odstotke izpod lanskega uspeha v istem obdobju, Plamen Krona za 28 odstotkov, Almira v Radovljici za 3 odstotke, Šešir v .škof j t Loki za 7 odstotkov in Združena lesna industrija v Tržiču za 26 odstotkov.
Kot rečeno gre tu za težave, pri katerih so delavci v glavnem brez moči in je skoraj vse odvisno od posameznih služb in organizacijskih prijemov pa tudi od določenih začasnih negativnih posledic v praktičnem izvajanju svobodnejših ekonomskih zakonov. Kljub vsemu pa velja ugotovitev, da kolektivi z vse večjim delovnim zagonom povečujejo proizvodnjo .izboljšujejo kvaliteto Izdelkov in dosegajo večji ekonomski uspeh. — K. M.
predsednik ZIS Edvard KardcI,., so iz mnogih grl zadoneli sproščeni klici Titu, socializmu in naši ureditvi.
Nato je vse udeležence pozdravil predsednik okrajnega odbora SZDL inž. Vitja Rode, potem pa je prevzel besedo tov. KARDELJ.
Tovariš EDVARD KARDELJ je začel svoj govor s pozdravnimi besedami:
»Tovariši in tovarišice! Prisrčno vas pozdravljam in se vam zahvaljujem, ker ste se v tako velikem številu zbrali na tem shodu, da bi manifestirali svojo privrženost socializmu. Letošnje volitve za nove skupščine: občinske, republiške in zvezno spadajo vsekakor med zelo pomembne dogodke v razvoju naše socialistične družbe .zakaj nove skupščine in izvršni in upravni organi, ki jih bodo izvolile, imajo pred seboj dve izraziti nalogi: da zagotovijo vse potrebne pogoje za uresničevanje naše nove ustave in da vzporedno s tem pripravijo nov gospodarski načrt, ki naj zagotovi nove korake naprej v materialnem razvoju naše dežele in izboljšanju življenjskih pogojev našega ljudstva.«
V nadaljevanju govora je tovariš Kardelj dejal, da so te naloge sicer videti enostavne, vendar pa skrivajo v sebi celo vrsto problemov. Eden izmed njih je na primer planiranje, od katerega je v veliki meri odvisen gospodarski razvoj in njegova stabilnost, če je planiranje preveč tehnokratsko, se lahko spremeni v zaviranje gospodarskega in družbenega razvoja in kratenje samostojnosti delovnega človeka.
Med drugim je govoril o dviganju življenjske ravni naših delovnih ljudi. Poudaril jc, da ima vsakdo pravico, da si na račun svojega dela izboljšuje življenjske pogoje.
S tem v zvezi je tudi dejal, da nekateri posamezniki pa tudi kolektivi nimajo srečne roke pri uresničevanju dobrih zamisli in z navajanjem objektivnih težav skušajo prikriti svoje slabosti in napake. »A tudi nam lahko prinese pozitivne rezultate samo krepitev naporov vsakega izmed
najde svoje pravo mesto poštena kritika, s katero bo edinole mogoče doseči, da se vsak posameznik usposobi za opravljanje družbenih dolžnosti.
Za tem se je zaustavil pri vprašanju delitve po delu. Med drugim je dejal, da je prav, da posameznik in kolektiv, ki veliko ustvarjata, tudi veliko dobita, vendar pa ne bi bilo prav, če bi pozabila na posameznika ali na kolektiv, I ki  zaradi  objektivnih  težav  ne i
moreta ustvarjati dovolj, a imata pravico, da jima družba zagotovi sredstva za elementarne potrebe. Prav tako velja to tudi za odnos med posameznimi področji v državi.
Tovariš Edvard Kardelj se je zadržal še pri številnih drugih pojavih v naši stvarnosti, izmed katerih je mnoge obravnaval s Stališča nove ustave. Tako je z zadovoljstvom ugotavljal izboljševanje odnosov med državo in cerkvijo, se zaustavil pri vprašanju umetniške ustvarjalnosti in njene kritike in pri drugem.
Ko je govoril o osebnem delu, je dejal: »Kmet in obrtnik, ki živita od lastnega dela, in izpolnjujeta enake obveznosti do družbe kot drugi delovni ljudje, sta prav tako enakopravna člana naše delovne skupnosti. Seveda, ustava ne dopušča kapitalistične špekulacije, zaradi tega tudi ni dovoljeno zaposlovanje tuje delovne sile razen v določenih mejah in v določenih pogojih. Zato pa se odpira kmetu perspektiva za izboljšanje njegovih življenj-(Nadaljevanje na 2. str.)
Na vrsti je Gorenjska
Po lanskem prihodu »VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI« na Gorenjsko je ostala moralna zadolžitev in tudi iskrena želja za vrnitev podobnega obiska
Sedmega Junija 1941 je iz Maribora odpeljal prvi transport političnih deportirancev v Sveto-zarevo. Tako je začel takrat okupator trgati ljudi z rodne zemlje in jih kot »politično nezaželene« v velikih transportih razpošiljal v vse mogoče kraje. Kot ocenjujejo po različnih podatkih in evidencah, je bilo iz Slovenije poslano v različna taborišča ali na drug način izgnano od doma okrog 120.000 ljudi. Približno polovica jih je bilo v številnih taboriščih v Šleziji, kjer so ti ljudje pod najhujšim terorjem množično umirali od gladu In izčrpanosti. Okrog 30.000 jih je bilo poslano v Italijo, v glavnem iz Slovenskega Primorja. Približno 30 tisoč pa jih je bilo deportiranih v razne kraje Srbije in Hrvatske.
V okviru letošnje 22-letnice začetka teh deportacij je bila v četrtek v Ljubljani posebna tiskov-na konferenca, ki jo jc sklicala skupina deportirancev pri komisiji za bivše politične zapornike, internirance in depoitirance pri ZZB NOV Slovenije. Novinarjem so pokazali program dela tega organa v prihodnjih nekaj letih, v katerem jc v prvi vrsti omenjeno zbiranje podatkov, vzajemna socialna pomoč prizadetim, priprava gradiva za poseben zbornik ob 20-lctnici — 1%6, seznanjanje novega rodu s takratnimi dogod-nas, vseh zavednih socialističnih j ki in trpljenjem ljudi itd. Sedmi
sil z utrjevanjem materialnih, političnih, etičnih in kulturnih temeljev naše socialistične skupnosti.« Zavzemal se je za to, da
junij pa naj bi se uveljavil kot spominski dan na vse to trpljenje.
Samo tri dni pred tem dogod-
kom — 4. junija 1941 — je bilo v Zagrebu posebno posvetovanje med predstavniki nemških okupacijskih sil in domače kvislinŠke vlade NDH. Posvetovali so se o preseljevanju ljudi s Štajerske, Gorenjske in dela Dolenjske. Po nekaterih podatkih so z Gorenjskega sklenili preseliti v »treh valovih« okrog dve tretjini prebi-vavstva, to jc 80.000 ljudi. Del tega prvega »vala« so izvedli, medtem ko so decembrski upori 1941, dražgoška bitka in drugi znaki splošnega odpora preprečili nakane.
Medtem ko je zgodovina iz taborišč naj verne j ša dokumentacija grozot, pa je deponiranje naših ljudi v Srbijo in na Hrvatsko pomenilo začetek utrjevanja brat Stva in enotnosti naših narodov. Za to so se zadnja leta menjali »VLAKI BRATSTVA IN ENOT NOSTI« v obeh smereh. Lani je prišel ta vlak tudi na Gorenjsko in utrdil vezi resničnega bratstva, ki je bilo skovano v najtežjih dnevih revolucije.
Ob letošnjih pripravah v spomin na takratne dogodke je predviden povratni obisk z Gorenjskega k nekdanjim gostiteljem v Srbijo in na Hrvatsko. Po lanskem obisku je med našimi ljudmi iskrena želja za to. V občinskih proračunih Jesenic In, Kranja pa so tudi predvideli sredstva za organizacijo tega obiska in realizacija je odvisna bolj od okrajnih in republiških središč in sodelovanja s sorodnimi organizacijami v bratskih republikah. — K. M.
TE DNI
PO SVETU
O POMIRITEV V TEHERANU
Po zadnjih poročilih je bilo v verskih neredih v Iranu v zadnjih 24 urah ubitih 86 oseb, ranjenih pa okrog 150. Verniki so napadli policijo in vojsko, ki je na to odprla ogenj. Poročajo, da so se demonstracije v Teheranu že podlegle ln je v mestu mir.
# SPORAZUM O »ZELENI ZVEZI«
Kakor poročajo, so v fcenevi podpisali sporazum o vzpostavitvi zanesljive in neposredne zveze med Moskvo in VVashingtonom. ■ Zveza bo potekala skozi Helsinki. Stockholm in London in jo bodo uporabljali v izjemnih razmerjih za zmanjšanje nevarnost; zaradi nepredvidenega izbruha vojne.
# ZVEZA JE V KRIZI
Nobena aktivnost nI, da preživlja trojna zveza med Sirijo, Irakom in ZAR krizo«, je izjavil atrijski premier Šalah Bitar na ti-•kovni konferenci.
# EKSPLOZIJA NA LETALIŠČU Na londonskem letališču je pri-
alo do hude eksplozije, ko je eksplodirala bomba v kovčku, ki Je btl med prtljago, namenjen za portugalsko letalo »Caravelle«. Domnevajo, da je bila posredi sabotaža.
PAPEJtA SO POKOPALI V velikanski baziliki sv. Petra eo pokopali papeža Janeza XXIII. Po verskem običaju so pogrebu prisostvovali samo najožji sorodniki in nekaj kardinalov. Prihodnjo sredo se bo začel konklavc 82 kardinalov, na katerem bodo iz* voliti novega papeža.
» SKLEP BRITANSKE VLADE
Britanska vlada je sklenila, da bo Britanija zgradila svoj prvi umetni zemeljski satelit.
Ljudje *n dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in tfo«^
Kroničarji iranskih političnih razmer se v svojih zapisih nikoli ne uštejejo, ko ugotavljajo, da eo krvavi spopadi iranski narodni običaj. Dežela, ki iz naftnih vrelcev črpa ogromne količine tekočega zlata je za evropske razmere neverjetno politično razkosana. Zaradi ostrih notranjih nasprotij pride v Iranu v pOStev samo nedeljiva oblast dvora. — Vendar pa je dvor v zadnjih letih začel spoz?iavati, da trda roka in orožje več ne zadostuje za preprečevanje notranjih spopadov. Vlade, ki so običajno popolni gospodarji položaja, so začele 7, nekaterimi reformami, ki Jih je lansko leto na referendumu potrdila tudi velika večina ljudi. Presenečenje je prišlo kmalu. Re-formistični smeri vlade so se kmalu postavili po robu najbolj desničarski in nazadnjaški krogi v iranskem političnem življenju. Po zadnjih dopodkih v Teheranu poročajo, da je prebivavsivo plačalo precejšnji krvni davek. Samo v enem dnevu Je odšlo na drugi svet skoraj devetdeset lju-
di, dvakrat toliko pa jih je ostalo ranjenih. Surovi način zatiranja notranjih nemirov ima Že svojo zgodovino. Iranska vojska In policija, čuvar dvorskega reda ne pozna usmiljenja. Kronika krva-
dogodki Imajo s temi dogodki samo eno podobnost: bili so krvavi. Vendar pa je med takratnimi in sedanjimi spopadi velika
razlika. Pod verskim plaščem so se ob zadnjih dogodkih, ki jim
Teheranski pokol
vih spopadov v Iraku pa odkriva prav težke Izgube.
V času volitev pred tremi leti je prišlo do velikih nemirov v notranjosti ln vsi so mislili, da dvorska oblast visi že na niti. Takrat je perzijska policija samo v enem mestu pobila in ranila okoli 200 prebivavcev. — Sedanji
je sledilo obsedno stanje, združili nosivci zastarele miselnosti in starih predsodkov. Verski poglavarji, konservativne skupine, se z vsemi štirimi upirajo uvajanju družbenih reform, predvsem agrarne reforme In politične enakopravnosti žensk, ki so si jo pridobile na ljudskem glasovanju
lansko leto. Verski možje ln voditelji premožnejših slojev so v glavnem mestu Teheranu in v nekaterih drugih mestih Irana začeli napadati vladne ustanove. — Voditelj teh skupin, verski poglavar, ki so ga oblasti priprle, Je na zborovanju pred dnevi zahteval, da je že čas, da vlada preneha z družbenimi reformami v deželi.
Po prvih javnih izgredih so se verski voditelji obrnili tudi proti univerzi, ki Je bila pred ljudskim glasovanjem o družben Inh reformah v državi trdnjava odpora proti reformlstičnemu duhu. Vendar, kot vse kaže, so študentje v zadnjem času uspeli odtrgati univerzo iz vplivnega področja nazadnjaške skupine in verskih poglavarjev. Prvi odpor zoper družbeni reformizem se je začel čutiti že kmalu po objavi Izida glasovanja. Ker vse skupaj ni pomagalo so verski fanatiki odšli na ulice, da bi v deželo vnesli nemir. Vendar se je vojska tudi to pot pokazala kot čvrst zid odpo-
ra, naj prihajajo nemiri r «*fj| aH desnega krila. Vojska Ima vse kaže trdno vajeti v roknn.
Vzrok za revolucijo z desnJ\ ej izvajanje različnih reform. ^a katere sodi tudi agrarna r^eicu Agrarna reforma Je v tej . edina možna postavka za ^ sanje položaja med reYn TrliliJo-bogatimi. Od skupaj 20 nov prebivavcev Je bilo P'Vjjj«, 17 milijonov kmetov brez v* b,. Polovica vseh iranskih VBSlJ|kov. la v posesti 30 velepos^, Prejšnje vlade so PoSZ^e jr prepričevanjem veleposestni ^ govoriti, da bi se odre* ^ škom zemlje. Vendar so J" ^ poskusi prepričevalnega o» wIj stonj. Ko se Je vlada Iotu» ^ odločno agrarne reforme, » ^ posestniki pod plaščem ver prepričanja pokazali pest*
Na splošno zadnji ^jjjjtfti godkl v Teheranu Prej"* ^e-glavnega mesta Irana nw p šali glave. Bilo bi zelo ^ bi zapeljani verniki P™ , ki Je uperjen proti nj»*^
če bi meč
Ljudje in dogodki & Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki » Ljudje in do^
Veliko predvolilno zborovanje v Ljubljani
»Nadaljevanj* s 1. strani) sklh pogojev v socialistični kooperaciji, obrtniku pa v posebnih pogodbenih odnosih s socialističnim gospodarstvom. Na ta način združeno in organizirano delo v socialističnih gospodarskih odnosih vse bolj združuje delovne ljudi v enotno skupnost prolzva-javcev. Vsak delovni človek, bodisi kot posameznik na delovnem mestu, bodisi kot član delovnega kolektiva v gospodarskih In družbenih službah aH v samostojnem ustvarjanju, bodisi v komuni bodisi v republiki aH v federaciji mora imeti v takih pogojih vselej enoten skupni interes — boriti se za člmvečjo produktivnost   družbenega   in svojega
' osebnega dela in čim neposred-neje razpolagati s sredstvi, ki vplivajo na dosego tega cilja. In temu Je posvečena vsa naša ustava...«
Po končanem zborovanju so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu ln ob zvokih godbe se je
počasi začel prazniti osrednji del trga. Ob športnem stadionu v Tivoliju in na zabaviščnih prostorih po mestu je nepregledna množica ljudi našla svoje - razvedrilo in vsa Ljubljana je do poznega večera odmevala v veselem razpoloženju.
Mladini klubske prostore
RADOVLJICA — Kdaj bomo dobili prostore? To vprašanje Je pri radovljiški mladini na dnevnem redu. V tem smislu je potekala tudi zadnja seja mestnega aktiva.
Program dela vsebuje vsa področja mladinske dejavnosti. V politično-ideološki nameravajo predelati obe ustavi; v sodelovanju z občinsko zvezo za šport in telesno kulturo bi radi dokončno uredili Športni park in dom TVD Partizan; razpisali bodo tudi anketo, da bi tako spoznali še ostale težnje mladine, posebno na kulturnem torišču itd.
Kar se kulturnih prireditev tiče, je mladina naše občine močno prikrajšana. Zanjo je edina kulturna ustanova kino (!).
Problem, ki duši vse mladinsko delo, je v tem, da nima mladina svojih prostorov, kjer bi nemoteno lahko delala.
Kot primer, kako nujno zahteva ta problem rešitve, naj ilustrirajo težave, ki jih je imel občinski komite ZMS Radovljica pri svoji prireditvi »Mladina pred mikrofonom« ob dnevu mladosti, ko mu je šele na razne prošnje in intervencije uspelo dobiti prostor za to prireditev.
Mnenja smo, da bi bilo pravilneje, če bi vsi tisti, ki izrekajo kritične opazke o malomarnosti, nedelavnosti itd. naše mladine (kar jc posebno krivično, ker je
prizadeta vsa mladina), to mladino raje podprli v njenem resnem hotenju, jo usmerjali na pravo pot in ji pomagali pri reševanju perečih problemov, zlasti pa zaenkrat pri rešitvi vprašanja klubskih prostorov. Vsi tisti, ki so jim namenjene zgornje besede, naj bodo prepričani,, da se bo spremenilo marsikaj, kar je danes morda res vredno graje, če bo mladina — tudi z njihovo pomočjo — našla zatočišče, kjer se bo iahko posvetila resnemu delu in tako izpolnjevala svoje poslanstvo in obveznosti do sebe in družbe. — M. .A.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo lostno vest, da je tragično preminul dragi mož in
oče
Edvard Habjani«
knjigotiskarski strojnik
Do pogreba leži dragi pokojnik doma, 2a<nova ulica št. 10.
Pogreb bo v nedeljo, dne 9. 6. 1963 ob 17. ttf1 s križišča na kranjsko pokopališče.
Kranj, dne 8. 6. 1963.
Žalujoča žena Vera in ostalo sorodstvo
SREČE
» TOVORNJAK ZDRSNIL Z MOSTU
V četrtek ob 1420 je zdrsnil z mostu v bližini železniške čuvajnice št. 626 na Koroški Beli tovornjak KR 44-21, ki ga Je upravljal Blaž Grašlč. Vozli je Iz Javornlka
proti Koroški Beli in je iz neznanega vzroka zdrsnil z mostu in se prevrnil v globino 8,10 metra. Pri tem sta ostala voznik in njegov spremljevavec nepoškodovana, materialna škoda pa Je ocenjena na poldrugi milijon dinarjev.
Vreme
'     VREMENSKA SLIKA
Nad Sredozemljem in južno Evropo se je v zadnjih dneh zadrževalo slabotno področje nizkega zračnega pritiska, ki se je počasi polnilo. Predvidoma se bo južno od Alp razvilo jedro visokega zračnega pritiska, tako da se bo vreme le postopoma izboljšalo.
NAPOVED VREMENA ZA DANES IN JUTRI
Danes bo delno sončno vreme, vendar v popoldanskem času nagnenje le še k manjšim krajevnim nevihtam. Najnižje nočne temperature okoli 10 stopinj Celzija, v Primorju 13 stopinj, medtem ko bo čez dan živo srebro nihalo med 20 in 25 stopinjami Celzija. Vreme jutri: sončno in toplejše vreme. V alpskem svetu je moč popoldne pričakovati manjše krajevne plohe.
STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI
LJubljana delno oblačno, 22 stopinj; Planica delno oblačno, 18 stopinj; Lesce zmerno oblačno, 20 stopinj, zračni pritisk 1016 mili-parov, pritisk rahlo pada in Jezersko delno oblačno, 18. stopinj C.
* KOLESAR Z ODPRTIM DEŽNIKOM
Po cesti IV. reda v vasi Britof pri Kranju se je v sredo popoldne peljal z odprtim dežnikom na kolesu Janez Cižmar. Le-to mu je oviralo pregled na cesti, tako da se je zaletel v osebni avtomobil LJ 140-86, ki gaje vozil Janez Ju-1 han. I
# PREHITRA VOŽNJA I NA ZAVOJU
V četrtek ob 4.05 se je na cesti II. reda v vasi Visoko pred hišo zaletel osebni avtomobil KR 23-35, ki ga je vozil Jože Fle-gar. Voznik je bil vinjen ter je s prekomerno hitrostjo vozil iz Kranja proti Visokem in ni mogel speljati ostrega desnega zavoja, zaradi česar se je tudi zaletel v hišo. Pri tem je na vozilu nastala škoda, ki je ocenjena na 200.000 dinarjev, vozniku pa so odvzeli kri in vozniško dovoljenje.
• TRČENJE NA NEPREGLEDNEM OVINKU Na cesti IV. reda v Stražišču sta
v četrtek ob 725 trčila na nepreglednem ovinku poltovorni avtomobil KR 14-57 (voznik Marjan Medved) in osebni avtomobil KR 2042, ki ga je vozil Silvester Benedičič. Do trčenja, ki je terjalo okoli 41.000 dinarjev Škode, je prišlo zaradi neprevidnosti obeh voznikov na ozki in nepregledni cesti.
• V KOLONI JE ZMANJŠAL HITROST
Na Laborah sta v četrtek zjutraj trčila osebni avtomobil KR 3146 (voznik Anton Božič) in osebni avtomobil KR 25-53 (voznik Pavel Krvštufek). Božič je vozil iz Kranja proti Ljubljani ln je zaradi kolone avtomobilov pred njim zmnajšal hitrost, zaradi tega pa se je vanj zaletel za njim vozeči Krjrštufek. Skoda je ocenjena na okoli 70.000 dinarjev.
Delovni kolektiv
CP Gorenjski tisk Kranj
sporoča žalostno vest, da je tragično preminil naš član
Edo Habjanič
knjigotiskarski strojnik
Vestnega delavca, tovariša in komunista bomo spremili na zadnjo pot s križišča na kranjsko pokopališče v nedeljo, 9. junija, ob 17. uri
Kolektiv
ČP GORENJSKI TISK KRANJ
Iz naših komun
Trgovina Pred sezono
• BLED — 7
• m» „       L nastopom turistič-
•PoveSV6 n^-BIedu nagl°
• sti l *    bla8°vni promet zla-
• nre,rt rg0Vmi- V tera času od-
• /oni lat° rtekatere nove se-
• blaRom  R0Vine z delikatesnim
• meti      S spominskimi pred-
• kio^nP°S^vljo pa tudi nekaj S Z   °^ X Zaki Dri kampingu
• trEOvii   Ja odPrli delikatesno
• tc?erh-r medtem ko 80 n«ka-•fiom inVa gradu' trg°vlnR
• v« maj!    UgS) poslovale **
BlIQ8^ska° . Podjetje Koloniale lcsno 'am .°dprlo novo delika-*Tm« in,g°vlno v depandansi iQ*ta Sh,Se*onsko v Zaki. Obe VeUko nr"Paj  v Poletnem času'
jet* odl0Čn?ah Zlt0 SC ie P0d" p0vecaln, h i-'i. a bo r*^*rild in ^sloniu ve!lkatesno trgovino v PJU hotela »Trst«. Dela so
že v teku in bodo verjetno končana že do glavne sezone. Preuredili bodo sedanji prodajalni prostor, za njim pa gradijo nov lokal gostinskega značaja s hitro postrežbo pijač in jestvin, prostore za skladi§če in sanitarije. Ker je novi objekt postavljen na najbolj prometnem središču, je pričakovati, da bo obiskovavcev vedno dovolj. Razen tega pa se od tam odpira tudi lep razgled po jezeru, zato bodo na strehi obeh lokalov uredili razgledno teraso.
Se v juniju bo podjetje odprlo tudi prodajalno mesa v Gorjah, na Bohinjski Beli pa bodo dogradili tudi trgovsko hišo. Največje delo, ki ga imajo v načrtu, pa je gradnja trgovskega centra v Zagoricah pri Bledu. Priprave za gradnjo so že v teku. Ta del Bleda s povsem novim naseljem Dobe zelo pogreša dobro in sodobno trgovino. Po načrtih je v novem centru v Zagoricah predvidena gradnja samopostrežne trgovine, centralnega skladišča in upravnih prostorov. — J. B.
Razgovor z zveznim poslancem
Za danes so kulturno-prosvetn i
delavci tržiške občine povabili medse poslanca prosvetno-kultur-nega zbora zvezne skupščine ing. Toneta Tribulona. Razgovoru v dvorani občinske skupščine, ki se bo pričel ob 11. uri, bodo prisostvovali tržiški odborniki prosvet-no-kulturne skupine, šolniki in republiški poslanci oziroma kandidati z območja občine. Družbenopolitične <#ganizacije tržiške občine bodo tudi po volitvah pripravile razgovore o aktualnih vprašanjih, ki jih bodo vodili republiški in zvezni poslanci. — 2.
800 Tržičanov na zborovanju
Včerajšnjega predvolilnega zborovanja v Ljubljani, na katerem je govoril poslanski kandidat Ed-vrad Kardelj, se je med številni-mi Gorenjci udeležilo tudi več kot 800 Tržičanov. V Ljubljano so se prepeljali v koloni osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov. Vse tovornjake, ki so bili sposobni za prevoz potnikov, so prispevale gospodarske organizacije tržiške občine, osebna vozila pa avto-moto društvo in posamezniki. — 2.
i
ZELO SE ZANIMAJO ZA NASE USPEHE
V sredo je prišla na Gorenjsko sedemčlanska sindikalna delegacija iz severne Italije, ki je pri nas gost republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V Kranju so se zadržali v daljšem pogovoru s predstavniki občine in sindikalne-
ga sveta, nato pa so" obiskali še Jesenice in nekatere druge kraje Gorenjske.
člani delegacije, ki so bili iz pokrajine Vicenze. Verona, Trevi-so in iz Benetk, so zlasti na pogovoru v Kranju pokazali preseneti jivo . poznavanje naših razmer in tudi posameznih neskladnosti
in težav v našem razvoju. Njihovi delavci, kot so povedali, se zelo zanimajo za naše uspehe, radi berejo in poslušajo o stanju pri nas. Največ so spraševali okrog komu* nalnega sistema, o stanovanjski in družbeni izgradnji, o delavskem samoupravljanju in podobno.
K. M.
zbijane rastlin' ki jo v prostorih »rotovža« na Titovem trgu prireja Prirodoslovni muzej iz
^chenlh""!?0.yavci' med katerimi je največ šolske mladine, si z zanimanjem ogledujejo razstavo
* * T,tove«,
v Kranju že dalj časa adaptirajo prodajne prostore trgovskega podjetja »Kokra«, ojačati z železnimi nosivci, so prek ulice zgradili oder
»Kresna noč« v Savskem logu
KRANJ — Da letos ne bi prišlo do kakšnih pomanjkljivosti kakor v prejšnjih letih ob tradicionalni prireditvi »KRESNE NOCI«, ki bo letos 20. julija v Savskem logu, je Turistično društvo Kranj že sedaj imenovalo posebno komisijo oziroma pripravljalni odbor, ki bo imel na skrbi organizacijo te velike in popularne turistično-za-bavne prireditve.
Letošnji program »KRESNE NOCI« bo še posebno pester, zato organizator že sedaj računa, da se bo ta večer zbralo v Mestnem logu več tisoč ljudi. — R.
Praznik upokojencev
Jutri, 9. junija bo v Preddvoru praznik upokojencev. Druevto upokojencev, ki ga uspešno vodi predsednik Franjo Pernuš, bo ta dan slavilo 10-letnico svojega obstoja. Dopoldne ob 7.30 bo imelo v kulturnem domu svoj redni letni občni zbor, popoldne ob 14. uri pa bo razvitje prapora, ki mu bo botrovalo Lesnoindustrijsko podjetje Kranj. Po razvitju prapora bo prosta zabava s petjem in plesom v gradu »Hrib«, kjer bodo sodelovali tudi domači tamburaši.
Cesta
na Šenturško goro
Jutri, 9. junija, ob 9. uri bo slovesno izročena prometu nova cesta iz vasi Grad pri Cerkljah na Šenturško goro. Cesta je dolga 5 kilometrov in se vije po slikovitem pobočju z izredno lepim razgledom na kranjsko in ljubljansko polje. Z vrha je lep razgled na Kamnik in njegovo okolico. Nova cesta bo velikega pomena za razvoj turizma v tem kraju in za napredek gospodarstva sploh.
- G. P.
Vodniška služba -
pomemben činitelj pri razvoju turizma
KRANJ — V minulem tednu je upravni odbor Turističnega društva Kranj obravnaval vodniško službo v Kranju. Nedavno Izvedeni tečaj turističnih vodnikov v Kranju Je namreč omogočil, da Je bila pri društvu ustanovljena samostojna sekcija turističnih vodnikov.
V zvezi z delom sekcije je bilo sprejetih več pomembnih sklepov. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo za letošnje leto uvedena redna vodniška služba v mesecu juliju in avgustu, s sedežem v pisarni TD na Koroški cesti. Vodnik bo na razpolago vsak dan razen oh nedeljah od 7. do 11. in od 15. do 20. ure. Ce se bo pokazala potreba, bodo službo podaljšali še na mesec september. Izvedeli smo, da bodo turistični vodniki v času službovanja nosili gorenjske srajce, imeli pa bodo seveda tudi potrebne izkaznice, s katerimi bodo imeli dostop v razne kulturne in zgodovinsko zanimive objekte, če bo potreba pokazala, bodo za vodnike, ki so že opravili začetniški tečaj, pripravili v jeseni nadaljevalni tečaj, kajti vodnik mora razen številne tematike s področja zgodovine, gospodarstva, turizma itd., vsaj delno obvladati tudi nekaj tujih jezikov. Kranjsko turistično društvo je med prvimi, ki se je pričelo ukvarjati s problemom vodniške službe. Verjetno bodo potrebe kmalu narekovale | tudi drugim turističnim društvom, j da bodo sledila kranjskemu. 1 — C. R.
Nove poti na področju !!!°k°VIlega izobraževanja
organov na-naj mladina, ki •  8°lo,  opravlja za-
n*Je«8ke) ?'\ ^industrijske in ?at,rejenih « ^ dnl dobile od
°dUa  kak lh °reanov na-S^Jučuj r'Jučni t
t °dpravl La te,ml Podpisi
!?re,»lJa vi, K zakonitost, ki
>J     Odnlei,C,e  Več  k0t POl
&tir» survi,a pa se tudi
*Pitlh.    !Stem Prt zaključnih
^SSŠ^SS?.°P»vljal na »netr oSr»o - iS }Z strokovnih fi:- na biv?rauevaInih Pred-
S2£  vZtnni zbornici'
C, je „7 skupino obrtnih •^nf?iški izpiti <*™U«l '
B^SHS^1 Pomočniška
va
01,
dustrijskih obratih pa so enako kot obrtni opravljali na šoli končni izpit, pred posebno okrajno izpitno komisijo pa še strokovni izpit za kvalificiranega delavca. Podobno so opravljali strokovne izpite tudi trgovinski in gostinski vajenci.
V tem času lani je svet za strokovno izobraževanje LRS izdal brošuro o problematiki strokovnega izobraževanja. Brošura je bila natiskana v tolikih izvodih, da je prav gotovo našla pot do slehernega podjetja in človeka, ki
""fnoo-vv. J" moral ~-    r."se količkaj zanima za vprašanja n'hi:, Jlski izpit  pn«?™^8*1 še Produktivnosti   in uporabljanja >0?Jk ?misiJa ie °mocmška iz" I strokovnih kadrov. Namen bro-a. iSJf* za obrtneea °a       ? Surice je bil nadalie- da seznani aien0c . Pa je tudi oV^iT*'«1*' nažo 'nvnost 0 sedanjem in per-15 !)fl„ 1Zpit Ponovi  \t- ,     ' <:':| i *pektivnem načinu izobraževanja S°r^ »oZZlČ ,T d^ nroizvajav, Prid„k: 10 Prav h' j 1 »rajamo, Odbrto ni
st.lo ulkac'j'< / mir-
- sadeva
l^ajenec '- ,c2at°.ker
hi,-, ,0ral P* se zato, ker
"Pitne pri sto j-Vaj
p'ačati
Sam.
izobraževanj avcev in upravljavcev. Odprto pismo gospodarskim or-ganizaciiarn, ki je sestavni del (ega gradiva, pa je izzvalo gospodarske organizacije, da bi povedale, ali se s smerjo, ki sta jo poslovili resoluciji o izobraževa-enci v m' 1 nju kadrov, strinjajo ali ne, in
da dajo kot edini »potrošnik« kadrov svoje pripombe. In naše gospodarstvo je na vse to odgovorilo in potrdilo pravilnost nove poti, predvsem pa je ugotovilo, da je v sedanjem našem družbenem razvoju več kot potrebno deliti osebni dohodek po delovnem učinku, uspehu na delovnem področju, po vloženem trudu, naporu in odgovornosti na delovnem mestu. Te pripombe in te utemeljitve so hkrati odpravile zastarel način nagrajevanja po kvalifikacijah. Ce določena gospodarska organizacija še želi svoje delavce »sortirati« po kvalifikacijah, naj to dela v okviru svojega podjetja, šole pa po novih predpisih ne izdajo kvalifikacijskih spričeval, marveč z zaključnimi izpiti ugotavljajo in opredeljujejo le stopnjo strokovne izobrazbe. Na podlagi tega so tudi poklicne šole enakovredne raznim tehniškim šolam in gimnazijam, ki prav tako ne izdajajo spričeval o doseženi kvalifikaciji, marveč tudi te ugotavljajo stopnjo strokovne izobrazbe.
Tudi zaključni izpiti na poklicnih šolah bodo precej podobni že uvedenim izpitom na gimnazijah in tehniških šolah. Izpit bo obsegal: domačo pismeno nalogo, praktični izpit (učenec bo iz ob-
močja svojega poklica napravil izdelek) in ustni izpit. Izpit je tako kot na vseh šolah brezplačen.
Z novimi predpisi nalagamo poklicnim šolam nove dolžnosti, ker bodo odslej tudi odgovorne za izobraževanje na področju praktičnega pouka. Povezava šole z učnimi mojstri bo morala postati krepkejša in vsebinsko boJj strokovna kot doslej. Sole bodo potrebovale vrsto strokovnjakov, ki bodo pri praktičnem pouku pomagali učnim mojstrom in vajenci bodo morali med praktičnim usposabljanjem več misliti na .šolo in teorijo. šola bo morala biti z vajenci v neprestanih pismenih stikih. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da bodo šole prisiljene Čimprej organizirati lastne delavnice.
Nova uredba rešuje tudi vprašanje izobraževanja odraslih. Tem bo omogočeno, da se izobražujejo a' večernem času, po dopisni metodi ali kombinirano, ve.n-dar bodo morali no tem načinu izobraževanja doseči enakovredno znanje kot: učenci v rednih poklicnih In tehniških šolah.
Ob uveljavitvi novih predpisov o zaključnih izpitih in vnaprej bodo prenehali neupravičeni , napadi gospodarskih organizacij na
posamezne šole. Sole bodo izobraževale kadre po pravilih, ki so jih odobrile gospodarske organizacije, skrbele bodo za čim večjo raven strokovnosti svojih dijakov in s tem bodo dobili dijaki ono strokovnost, ki je potrebna za začetek opravljanja določenega poklica. Ce gospodarska organizacija, ki sprejema absolvente poklicnih šol, teh ne zna še nadalje izpopolnjevali in usposabljati za določene specifične poklice svojega podjetja, potem ni temu kriva šola, marveč podjetje samo.
Nov sistem izobraževanja str«
kovnih delavskih kadro-.' pa ima razen pmenjenih pozitivnih ugotovitev še globljo družbeno vrednoto:
— Z novimi predpisi odpravljamo previsoko vrednotenje umskih poklicev in dostikrat ohlapne i še vrednotenje manualnega dela. Z novimi predpisi odpravljamo laka vrednotenja, odpravljamo rangiranje in vrednotenje poklicev na Čiste in v umazane ter se s hitrimi koraki resnično približujemo cilju: vrednotimo človeka po njegovem delu in uspehu. Paralelno s tem načelom pa Še nadalje gradimo in Utrjuj-mu sistem delitve osebnega dohodka.      Vilko Kus
Nastop šolanih psov
KRANJ — Klub za vzrejo Sp« rt-nih in službenih psov za Gorenjsko priredi jutri, 9. junija, oinrovanje psov. Začetek bo ob 9. uri dopoldne pred gostiščem »Pri zlati ribi«.
Za nedeljo popoldne, pa je klub povabil ekipo ljubljanskega kluba, naj nastopi s svojimi šolanimj psi. Nastop bo pokazal ubogljivost psa, vključno s preskoki čez. zapreke, čuvanje lastnine in obrambo ter napad na markerja. Nastop bo ob 16. uri na telovadišču v StražiŠču pri Kranju.
Iz obeh dolin
# OTVORITEV 22. JULIJ \ — Poročali smo že, da se Je KO ZB v Železnikih odloČil postaviti spomenik padlim borcem NOV. Danes pa naj zabeležimo, da so se že zabela zemeljska dela za postavitev spomenika, ki bo veljal tri .r -i-lljone ln pol. Pričakovati Ji, da bo k ternu kaj prispeval tudi ObO 7.ZB Skorja loka. Z delom hitijo, zakaj otvoritev' napovedujejo za 22. julij.
0 JUBILEJNA PROSLAVA Tudi v škof ji Loki bo nadvse slovesna proslava v počastitev dneva krvodajavcev (4. junij), ki ga letos praznujemo že deseto leto, hkrati pa to praznovanje poteka v duhu 100-Ielni-ce mednarodnega Rdečega križa. Za osrednjo proslavo, ki bo v torek, 11. t. m., ob 17. url v dvorani DPD Svoboda v škofji Loki, se je zlasti skrbno pripravljal podmladek RK. Mimogrede naj omenimo, da bodo tudi na šolah interne proslave. Program osrednje akademije bodo namreč izvajali najmlajši člani RK s škofjeloške osemletke in glmnatil-Jeloški komuni bo govoril dr. Milan Gregorčič. Na akademiji bodo podelili zaslužnim kr-vodajavcem 5 zlatih In 32 srebrnih značk ter l diplomo.
# »PLAVŽ« UREJUJEJO —
V Železnikih je, kor je znano, še ohranjen starodavni plavž iz srednjega veka, ki je edini tovrstni spomenik v Evropi, Pred dnevi so začeli Urejati njegovo okolico.- Z buldožerjem so jo splaniiali, zdaj pa jih čaka še urejevanje neposredne okolice, tako kot pred-videVa načrt. Zamišljeno je namreč, da bi naredili do plavža stopničke, tako da si ga bodo lahko turisti pobliže ogledali. Za ta dela pa jim je /rnanikalo denarja. Potrebnih je še 400.000 dinarjev, ki jih bo verjetno, kot pravijo v Želez-nildh, prispeval zavod za spo-Tivuiško varstvo SRS. Omenimo u;m še, da stanovanjska skuptiosi urejuje bregove So-
e PROMETNI   ZNAKI —
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu v škof it Loki že nekaj časa izvaja ciklus predavanj, predvsem za voznike motornih vozil. Predavani, ki so v skoi ji Loki, Gorenji vasi in v Železnikih pa Še udeležujejo tudi ostali uporabniki cest: morjedistl, kolesarji, pešci ter lastniki kmeekih voz. Vsi ti z zanimanjem sledijo predavateljem o upoštevanju prometnih znakov, zmerni hitrosti, desivmu pravilu in tovarištvu na cesti
Iz naših komun
I I I I I I I I I
Na kratkem valu
# BLED — V sredo je v dvorani kazine nastopala folklorna skupina Svobode z Jesenic s sporedom narodnih pesmi in plesov. Občinstvo je izvajanje gostov lepo sprejelo. Med obiskovavci je bilo precej tujih gostov in glasbenikov, ki so prispeli na blejski jazz festival.
O RADOVLJICA — Združenje borcev iz Radovljice pripravlja 15-dnevno letovanje otrok nekdanjih izseljencev v Srbijo. Otroci bodo letovali v Vrnjački Banji. Prva izmena 20 otrok bo odšla tjakaj že 20. junija. Letovanje pripravljajo v dovoru z Združenjem borcev v Vrnjački Banji, tako da bodo otroci iz Srbije vrnili obisk. Prva izmena bo prispela v Radovljico 11. julija.
# V RADOVLJIŠKI KOMUNI združuje 13 pionirskih odredov nad 3400 pionirjev. — Razen tega pa deluje tudi 6 aktivov ZMS na šolah. Glavno delo mladine in pionirjev vodijo v krožkih, ponekod pa dobro napredujejo tudi pionirske zadruge, med njimi najbolje v Bohinjski Bistrici in na Bledu. Krožkov je na celotnem območju nad 100, vodijo pa jih največ prosvet-
ni delavci. Mnogo je težav pri delu krožkov zaradi pomanjkanja prostorov in neopremljenih delavnic. Precej odredov se je vključilo tudi v letošnje pionirske igre »Tehniko mladini«, teže pa je na tistih šolah, kjer sploh nimajo pogojev, da bi uvedli tehnični pouk kot redni predmet v šolski učni program. V Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici izdajajo tudi svoja šolska glasila: »Brstje«, »Beli lokvanj« in »Novice izpod Triglava«.
O BLED — Kopalna sezona za letos se še ni pričela. Temu je seveda krivo precej nestanovitno vreme, sicer pa Grajsko kopališče ta čas še preurejajo. Se do glavne sezone bodo adaptirali in dokončno preuredili nad 200 kabin starega kopališkega bloka. Lani so jih prenovili nekaj več kot 100. Seveda pa vseh del, ki jih še nameravajo opraviti, ne bodo zmogli že sedaj. V jeseni po sezoni bodo nadaljevali s preurejanjem obale, z gradnjo novih bazenov, zgradili pa bodo nov skakalni stolp. Tako bodo končno le zaključena obnovitvena dela, ki so z njimi pričeli na blejskem kopališču že pred tremi leti.
37 jeseniških reprezentantOT
JESENICE —■ Nedeljska skupščina občinske zveze za telesno kulturo ni bila le lepo priznanje zvezi, ki usmerja in vodi vso telesno kulturo in je dosegla na tem področju lepe uspehe, marveč je bila tudi prikaz in analiza dela posameznih športnih društev. Skupno vključuje zveza 39 duštev, klubov in sekcij s področja jeseniške občine, ki štejejo 6.165 članov. Najuspešnejše so zimskošportne organizacije ln tiste, ker konkurenca v jugoslov. merilu ril najmočnejša, športniki jeseniške občine predstavljajo v zimskih panogah vrh v jugoslovanskem merilu, saj je zastopalo lansko leto našo državo v vseh športnih panogah na raznih mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih 37 tekmovavcev.
Smučarski šport je zastopalo 15, hokej 11, sankanje 3, kegljanje na ledu 4, atletiko 1, kegljanje na asfaltu 1, strelstvo 1 in orodno telovadbo 1 reprezentant. Mnogi izmed teh so zasedli vidna mesta. Nastopali so v 16 različnih državah — v Avstriji, Švici, Italiji, Franciji, Zahodni Nemčiji, Vzhodni Nemčiji, švedski, Finski, ,Norveški, Rusiji, češki, Poljski, Romuniji, Bolgariji, Madžarski in Turčiji.
Tako lepi uspehi v panogah zimskega športa pa so bili doseženi predvsem po zaslugi ugodnih  klimatskih pogojev. Zadnja
Prizor z rokometne tekme srednješolk v igri za gorenjsko šolsko prvenstvo
Kaj veš o prometu?
RADOVLJICA — V sredo, 5. junija, so v radovljiški komuni uspešno zaključili veliko prometno akcijo z mladino. V dvorani kazine so se pomerili najboljši pionirji in mladinci, ki so se na izločilnih tekmovanjih uvrstili v finalno tekmovanje. Tekmovalne skupine učencev so bile razdeljene v tri starostne kategorije. Tako je potekalo tekmovanje že v prvih, ibfcirnih preizkušnjah na posameznih šolah in na izločilnih nastopih na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Radovljici.
Zadnja preizkušnja o prometu je potekala v obliki Javne prireditve s kulturnim sporedom. Na vprašanja je odgovarjalo 9 tričlanskih ekuipin, in sicer po tri z Blede in iz Bohinjske Bistrice, po ena iz Radovljice, Lesc, Llpnice.
Zmagali sta dve ekipi z Bleda in ena iz Radovljice. V splošnem pa so vsi kandidati pokazali, da so se za preizkušnjo znanja o prometu dobro pripravili, tako da so morali člani komisije v večini primerov postavljati dodatna vprašanja, da so lahko ugotovili najboljšega. Nagrade so bile: 3 športna kolesa, 3 fotografski aparati in 3 šotori.
Na prireditvi so objavili' tudi rezultate natečaja za najboljšo fotografijo in fotogram ter zmago-vavcem razdelili nagrade.
Prometna tekmovanja so plod sistematične prometne vzgoje na naših šolah. Prizadevanja prometne komisije iz Radovljice pa so k uspešnemu delu z mladino precej pripomogla. — J. B.
»    časopisno podjetje
Gorenjski tisk - Kranj
'razpisuje
za šolsko leto 1963/64 sprejem učencev za naslednje poklice:
kemigrafe strojnike ročne stavce
Pogoji za sprejem: W
1. starost do 18 let,
2. z uspehom dokončanih 8 razredov osemletke,
3. z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika, računstva in risanja,
4. telesno in duševno zdravje (pljuča, srce, vid, sluh).
Prosivci naj predložijo:
1. originalno spričevalo o dovršeni osemletki,
2. izpisek iz rojstne matične knjige,
3. izpolnjen obrazec 1,20 (DZS) s kolekom 50 din,
4. mnenje dosedanje šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca,
5. življenjepis.
Interesenti naj se zglasijo v tajništvu podjetja najkasneje dO 18. 6. 1963. Sprejemni izpiti bodo 24. junija 1963 ob 7.30.
leta imajo Jesenice vse možnosti tudi za razvoj plavanja, rokometa in še nekaterih drugih letnih panog. V vrste aktivnih športnikov bo nujno treba vključiti večje število mladine, sicer v bodoče ne bo mogoče dosegati takih in še boljših rezultatov kot do sedaj. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti šolskim športnim društvom, saj omogočajo dosegati kvalitete mnogo širšemu krogu kot ostale športne organizacije,  ki  skrbijo predvsem za
kvalitetne dosežke. Doslej je na območju jeseniške občine le eno šolsko športno društvo, treba pa bi jih bilo ustanoviti prav na vseh šolah. V primerjavi z uspehi, ki so jih dosegli športniki, pa športnice daleč zaostajajo tako po številu kot po kvaliteti (od 37 reprezentantov s področja jeseniške občine je le 1 reprezentant-ka). Ženska mladina se ukvarja sistematično le s smučanjem, košarko, odbojko, strelstvom in nekaj z orodno telovadbo, zato bo nujno treba posvetiti več skrbi razvoju kvalitetnega športa med žensko mladino.
Tako proračun občinske zveze za telesno kulturo kot tudi obstoječi objekti telesnokulturne dejavnosti (skakalnice v Planici, Podkorenu, Kranjski gori, Mojstrani, Ilrušici in Javorniku, drsališče na Jesenicah in v Kranjski gori, razne telovadnice in razna letna telovadišča) dajejo vse možnosti za nadaljnji razvoj zimskih in letnih športnih panog na območju jeseniške občine. Letošnja skupščina bi utegnila biti prelomnica od dosedanjega k še boljšemu, saj je dala mnogo novih smernic za dvig športne dejavnosti. — U.
Ob Savi Dolinki
• NA JESENICAH bodo danes sprejeli 80 članov kulturno - umetniškega društva »Vujo Banjanin« iz Železarne Sisak, ki bodo priredili ob 20. uri v Čufarjevem gledališču kulturno-umetniški večer. Pro-^ gram bodo izvajali 40-članski pevski zbor, 20-članska folklorna skupina, orkester mandolin, kvartet kitar in pevci-solisti. Kakor za ostale točke programa vlada med Jeseničani posebno zanimanje za na, stop folklorne skupine, ki bo zaplesala banijsko kolo, ba-natsko-momačko nadigravanje, šopsko oro in gračanico. Kul-turnni delavci Železarne Sisak, ki so z istinm programom dosegli na nedavnem gostovanju v Varaždinu izreden usneh, bodo nedvomno navdušili tudi Jeseničane, ki imajo letos dokaj bogato koncertno sezono.
O V KR. GORI pravijo, da je sedanji lokal za prodajo kruha zastarel in želijo nov lokal. Zadovoljni pa so z me, sarskim podjetjem. To pa je važno predvsem zaradi maloobmejnega prometa. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zamenjali z maloobmejnimi dovoljenji 4,481.000 dinarjev, kar pomeni glede na 1,197.000 dinarjev v lanskem letu velik porast. Ker kupujejo tujci v Kranjski gori vedno več mesa pa tudi drugih življenjskih potrebščin, bodo morali računati na modernizacijo lokalov, sicer pomanjkljivosti pri preskrbi ne bo moč odpraviti.
O NA JESENICAH Je av-to-moto društvo organiziralo včeraj pohod avtomobilistov na veliko predvolilno zborovanje. Blizu sto avtomobilov je krenilo ob 15. uri v koloni izpred poslopja metalurške šole. Razen članov AMD so sodelovala v koloni tudi jeseniška podjetja, ki so dala na razpolago vsa osebna vozila.
U.
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
V KRANJU Razpis vpisa za šol. leto 1963/64
Ekonomska srednja šola v Kranju bo* sprejela 60 dijakov-inj v I. letnik. Vsi kandidati bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave najkasneje do 25. junija 1963.
Prijava naj obsega:
1. prošnjo, kol kovano s 50 din državne takse,
2. rojstni list,
3. originalno spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole,
4. mnenje šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred.
Kandidati ne smejo biti starejši od 18 let. Prednost za vpis bodo imeli dijaki-nje, ki bodo v letošnjem šolskem letu dovršili 8. razred osnovne šole.
Sprejemni izpiti bodo 28. junija 1963 ob 8. uri dopoldne. Podroben razpored o izpitih bo objavljen že 26. junija 1963 na razglasni deski.
Ravnateljstvo
ADMINISTRATIVNA ŠOLA V KRANJU Razpis vpisa za šolsko leot 1963/64
Administrativna šola v Kranju bo sprejela 60 dijalunj v I. letnik. Vse kandidatinje bodo opravljale sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva.
Kandidatinje naj pošljejo pismene prijave najkasneje do 25. junija 1963.
Prijava naj obsega:
1. prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse,
2. rojstni list,
3. originalno spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole,
4. mnenje šole, kjer je kandidati-nja dovršila zaključni razred.
Kandidatinje ne smejo biti starejše od 17. let. Prednost za vpis bodo imele dijakinje, ki bodo v letošnjem šolskem letu dovršile 8. razred osnovne šole.
Sprejemni izpiti bodo 28. junija 1963 ob 8. uri dopoldne. Podroben razpored o izpitih bo objavljen že 26. junija 1963 na razglasni deski.
Ravnateljstvo
Podjetje »NOVITET« — tovarna obutve In galanterije Sarajevo išče za svoj obrat galanterije v Sarajevu
VODJO - MOJSTRA
z odgovarjajočo strokovnostjo.
Dvosobno stanovanje na razpolago. Interesenti naj se javijo na gornji naslov zaradi dogovora.
Opozorilo
Pogosto se dogaja, da imajo lastniki psov svoje pse nePri^Z,j"(u TI psi prav v tem času, ko Ima divjad mladiče, povzročajo dlvj občutno škodo. Da bi preprečili uničevanje divjadi, °Poza[J* # lastnike psov, naj Imajo pse stalno privezane aH v ograje prostoru ln Jim tako onemogočijo prosto klatenje po trav*\ J poljih in gozdovih ter uničevanje divjadi. V nasprotnem prH° bodo lovci pse uničevali in zahtevali za povzročeno škodo povra • Vsem lovskim družinam ln njenim članom — Predvsem,0yU lovskim čuvajem naročamo, da v skladu s 33. členom zakona o (Uradni Ust LRS, št. 26) ustrelijo vsakega psa in mačko
Na osnovi 47. člena zakona o lovu pa naročamo vsem lov8 družinam, da proti vsem lastnikom psov aH mačk In tudi dnl^j) osebam, za katere se ugotovi, da so napravile škodo na divj ' postopajo in zahtevajo odškodnino. nC Po odločbi (Uradni list LRS, št. 20/61) Je določen za PosW°fjad vrste divjadi odškodninski zahtevek, ln sicer: zajec 6000, »™ 30.000, fazan 6000 in jerebica 3000 dinarjev Obenem prosimo vse občane, predvsem
pa
da ne
mladino,
vznemirja divjadi ln ne odnaša na svoje domove mladičev ai J . V primerih, ko najdejo mladiče aH Jajca divjadi (pri delu na PJ«^ prosimo, da o tem obveste najbližjega lovskega čuvaja. ^a.s^.nlo. vanje pri zaščiti divjadi sem vam že vnaprej lepo zahvaljuj
LOVSKA ZVEZA KRANJ
RAZPIS
Delavska univerza Radovljica bo v jeseni odprla oddelek za oc TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE strojne stroke
Vpisovanje bo v dnevih od 10. do vključno 15. junija v o«— . dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 17. ure v pisar DU na Bledu in v Radovljici (graščina II. nadstropje). ,. nU
Vse informacije dobite v omenjenih pisarnah in pO tel Bled 413 in Radovljica 265.
,dra»I«
vsak dan
ENI**
klicih:
POKLICNA INDUSTRIJSKA ŠOLA PRI ŽELEZARNI JES vpis v prvi letnik šolskega leta 1963/64
Sprejeli bomo naslednje število učencev po posameznih p°
12 STRUGARJEV 8 ORODJARJEV
8 KLJUČAVNIČARJEV — VARIVCEV 40 KLJUČAVNIČARJEV 20 OBRATNIH ELEKTRIKARJEV 25 VALJAVCEV 25 TOPIVCEV
4 KOVAČE
4 VODOVODNE INSTALATERJE
Pogoji so naslednji:
1. z uspehom dokončana osemletna osnovna šola,
2. starost do 17 let,
3. telesna in duševna sposobnost, ( jovcit
4. uspešno opravljen sprejemni izpit iz matematike in s a. ščine v obsegu osnovne šole, in to v primeru, če je prijav za V mezne poklice več, kakor je bilo določeno v razpisu.
m red1*1
Sprejem za posamezne poklice bo po naslednjem vrstnen .-^
— strugarji, kovači, vodovodni instalaterji v četrtek, 27. J
ob 7- uri< .   • v «etrf>
— ključavničarji, orodjarji in ključavničarji — vanvci v v
28. junija ob 7. uri,
— obratni elektrikarji v soboto, 29. junija ob 7. uri, —valjavci v ponedeljek L julija ob 7. uri,
— topivci v torek, 2. julija ob 7. uri.
v • spri
Prošnjo z življenjepisom, rojstnim listom, zaključnim v ^ valom iz osemletke, mnenjem šole pošljite na upravo šole ^ junija. V kolikor bi vseh dokumentov ne mogli priložiti k P. ge jih morate prinesti sami na dan sprejema. Učenci, ki i1*1. v ti-kakšen popravni izpit na osemletki, se lahko pogojno xrP'^e^0va!' ste poklice, kjer ne bo dovolj prijav. Prošnjo morate k0 . ateri z državnim kolekom za 50 din. V njej navedite naslednje: za * poklic se prijavljate, če želite stanovati v internatu aH se . • po vozili — od kod in s čim ter podobno. Priložite še 2 znam . 3 25 din, eno za odgovor, drugo pa za obvestilo o pričetku P Razpored bo na oglasni deski (pri vhodu).
Ravnateljstvo strokovnih *°*
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — METALURŠKE STRO*^ ^ JESENICAH — VPIS ZA ŠOLSKO LETO 1963/1964
Vpis v prvi letnik TSS za mladino iz osnovnih šol.
Sprejetih bo 25 kandidatov.
Pogoji so:
1. z uspehom dokončana osemletna osnovna šola,
2. starost do 17 let,
3. telesna in duševna sposobnost, , i0veri'
4. uspešno opravljen sprejemni izpit iz matematike in ščine v obsegu osnovne šole.
ičeva
lom
Sprejemni izpiti bodo 29. 6. ob 7. uri.
Prošnje  s  kratkim  življenjepisom,  zaključnim sPru,ypr3v° osnovne šole, mnenjem šole in rojstnim listom pošljite na do 25. 6. 1963. V prošnji navedite, ali želite stanovati v1 ni znaif' ali se boste vozili v šolo. Priložite državni kolek za 50 din in * ki po 25 din za odgovor in obvestilo o začetku pouka.
Ravnateljstvo strokovnih
TEKSTILNI ŠOLSKI CENTER KRANJ, Cesta Stane« ^
dedni6
ja 33, razpisuje za šolsko leto 1963/64 vpis dijakov v L *c slednjih šol:
1. V POKLICNO TEKSTILNO ŠOLO bomo sprejemali za PREDILSKI ln TKALSKI odsek,
2. V TEHNIŠKO TEKSTILNO ŠOLO bomo sprejema" za PLETILSKI ln TEKSTILNO-KEMIJSKI odsek.
Kandidati za vpis na obe šoli morajo izpolnjevati Pa pogoje:
a) uspešno dokončana osemletna osnovna šola,
b) ne smejo biti'stari nad 17. let. to%-
Kandidati za vpis na obe šoli naj se prijavijo s pi^rneIl0]<a<erl njo, v kateri naj navedejo, na katero izmed obeh šol mvn.Q j-oj*'' odsek posamezne šole se želijo vpisati. Prošnji naj pril°,/JI ni list in spričevalo o dokončani osnovni šoli. Dijaki, ki v3) na šolanje kako tekstilno podjetje ali kaka druga ustaflP pri-prilože prošnji izjavo podjetja, odnosno ustanove. Dijaki> ^tfo hajajo neposredno z osnovne šole, naj prošnji prilože tud teristiko šole. „ik»5'
Prošnje za vpis naj kandidati predložijo tajništvu so« neje do 20. Junija 1963. ^Q $0-
Kandidati, ki se želijo vpisati na TEHNIŠKO TEKSTIL ^ jfl LO, bodo morali opravljati sprejemni izpit iz slovenskegai J ejCfiin matematike iz snovi, ki je predpisana za osnovno
šol°-1 ob K
izpit bo 28. Junija 1963. Ta dan naj se kandidati zberejo bflii zjutraj v avli TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE-v Kranju. rjnfor
__„:_____ 1,____:________i______»11.11   \/cf» OStale
pozivov k sprejemnemu izpitu ne bomo pošiljali. Vse os macije dobijo kandidati v tajništvu šole.
Vpis v prvi letnik POKLICNE IN TEHNIŠKE iS* r, ŠOLE bo dne 28. junija ob 16. uri popoldne. K vpisu naj vsi prijavljeni kandidati osebno.
OBJAVA
Dežuna služba veterinarjev ob nedeljah v juniju 1963-9. 6. Bogdan Cepuder tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 16. 6. Srečko Vehovec tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 .   16. 6. Jože Rus za Cerklje tel. 26-95 Cerklje
23. 6. dr. Franc Rutar tel. 27-04 Kranj, Planina 4' 30. 6. Bogdan Cepuder tel. 23-18 Kranj, Koroška
del0
Predlog je:
VSAKO LETO
letnici travah za Pilave, 40. ob-Loki L u • jeve smrt» v Skofji apri2oriH°tvini *e ProsIave bodo oiko nI TavčarJ^o Visoško kro-'rišču ,a prostem. in to na dvo-temi J°TsJfga gradu) in še Pred iako n^- ani mn°g» razpravljali, Lofc PfS1V,tl kultu™° življenje v nekaVr, sam,h pripravah se je tosnia  S3™a nakazala rešitev: le-
den« nai hiedite^., »TavčarJev čemela IV-  i- ne blla edina in osa-
CSePinrredUeV' ampak ™J bi sc ^kakin ,"HaIa iz leta v leto kot
tedenf VfCStiVak ali *^av"
*ažno vT»     cer samo ime ni
•amih *, -Jša je oblika in pomen
^i^nf^f6 Z letOŠnjim P^vljalnih «SS delom raznih pri" *• da bi 7 v °rov se > P<>kaza-aeko prireditve zahtevale
k0- mordanen!° j" trajnejšo obli-P festivalu \t Tlačlnu IJubl janske-
bre* neki ; /mTCČ "~ vsako ddo PovezaVe ,   nejše organizacijske
^ti Đfl 1 8icer lahko plodno *____ Je *» tako delo nevarna
enkratnost in po končanem delu razpad začasne organiziranosti in s težavo pridobljenih ljudi za delo. Da bi se temu izognili jn da bi zamisel čim hitreje oživeli in ji dali neko določeno obliko, je svet za kulturo in prosveto ObLO Skofja Lokana zadnji seji obravnaval predlog o ustanovitvi »LOŠKIH LETNIH IGER«. Pod ta naslov, ki niti še ni dokončen in je le začasen, bi še letos zajeli vse priprave za proslavo in za uprizoritev Tavčarjeve Visoške kronike. »Loške letne igre« kot nekaka organizacijska oblika amaterske dejavnosti bodo v prihodnje verjetno prešle v poklicno ustanovo ali zavod, ki bo urejal izbor programa in celotno dejavnost kulturnih prireditev v Škof ji Loki. To pa je že sedaj potrebno, saj je znano, kako nenačrtno je kulturno življenje v Loki od programske politike domačih pa do gostovanj tujih skupin. — A. P.
Naše prvo srečanje 8 tovarišem Titom
°*irom^  •  * do Avansa Tita
»* T*.   s!ehle *      da bi
h »*%% lf£i StlSnile roko
teklo Ig i"1 v Poletju bo pre-n'h ©t^t, ' cdkar smo se vr-*iU v „.p0 SV0H poti iz tabo-
Z°.{ roifi krai —v n*se *Z    škof'° Lok° - "
JHZo*lavi)o!
TVohSt0Lrat *?. '« S°v°rilo: naš VtUr*t i pdHl m Gorenjsko. P»*la k rekla> da rnu bom 'Pfjme a\ V Be°Z™d> naj nas SrdH °,. SC b° mudtl na ^a tud; d ' na Gorenjskem. s*m0 d* Le°grad hi se podale,
i* v o- T enkrat &lcda!e **» ki da bi videle člove-
ki h tL j ,H tako veHk in ««5 oče        ber na"s vodnik -
»no ne!is 3l-aPrila, ob 12.30 'ovtrii' ŠT* ZVedeli> d* 5e bo !°»*nko pd)al * soprogo 7 P°ljan!u Sj°,nm spremstvom io*o. v / fohne skozi Škof jo
.cenile j Hre sm° se hitro sicer L«. &" Zremo čakat, V^o cl" °d pubUkc na Po-bod 0*11 ' pod obokan pre-^"»o i>J7 hrse- Nikomur Problemf.alf., s,vo>e skrivnosti.
Tv* ie ;Z s,pomin- Minka De-
L**be** ,*Vezdo iz iradi-r*kka.  L- .r°'sl*e!>a malega
T* na»,j-r;i ga >e Pred krat-J-"- Mika Sitar. Na Vt**tko sem napisala
nekaj iskrenih besed, podpisala sem vse tri in tako smo čakale poldrugo uro. Vse tri smo živele v težkem pričakovanju, ali nam bo zasnovan načrt uspel.
Približno ob 14,30 pa smo zaslišale motorista in znani signal. Stopila sem malo ven iz »skrivališča* in čakala, kdaj bom od daleč zagledala znano vozilo z našim MARŠALOM. Ko so prvi avtomobili zdrveli mimo mene, sem se pognala za vsako ceno na sredo ceste in mahala, naj ustavi. Avto s tovarišem Titom se je. bližal in se začel ustavljati. V tisti sreči in zadovoljstvu sem bila še celo toliko predrzna, da sem hotela kar sama odpreti vrata toda tovariš Tito je že odprl okno in dejal, naj vrata odpro. Veliko mu res nisem povedala, ker sem bila ob tem velikem doživetju tako srečna, da sem povedala le to, da mti poklanjamo me tri to skrdmno darilo, in da smo ga za vsako ceno hotele videti, da smo presrečne, da se nam je naša vroča želja uresničila, da smo ga dolgo čakale, pa le končno pričakale in da mu želimo še mnogo, mnogo zdravih let. Toplo in prisrčno je stisnil naše roke, sprejel darilo in spregovoril nekaj lepih besed. Oba sta nam še enkrat stisnila roke in — poslovili smo sc.
Me pa smo doživele nekaj, na kar smn čakale zares polnih 18 let... To je bilo za nas nepozabno doživetje.
Tončka Panjan
°blačila »NOVOST« TRŽIČ sprejme:
2" Mp^IFlCIRANE KROJAČE IN ŠIVILJE 3 cvt     UFICIRANE KROJAČE IN ŠIVILJE * S*UDISCMKA - S PRAKSO
^blatMu*6^ nai pošljejo pismene ponudbe na naslov ua" Novost Tržič. Rayn*
* velja do zasedbe delovnih mest.
ra
deteiTl: bila sta v .lmmalna uradnika,« je rekel Brummer. »To
°Pa>-itlVsko 8lu*u minalna "radnika. Zdaj se ukvarjata z zasebno ..^u. uzdo.« prestrašil sem se in upal> da tega m- nihče
.*&oktc
^Je. Ostii^ ^rn že dolgo pozna oba gospoda. Uživata najino «nil ?Stala bostabosta nas-«
**Su a da ne ^   Pn nas,« sem ponovil bedasto, da bi pač nekaj S« v" ?remisliti f,paz*u\ kako sem zmeden. Pridobiti sem moral na 1,0 ne in   s,tvari- Brummer torej spet ni obvestil policije. *al. ia»imalo 4^"° ne-"
cla s,1^02!. da me k ^°'den, da je naš neznani prijatelj spet pi-Ti?1 *ato nn+t t um°ril tukaj v Baden-Badnu. Razumeli boste, *p0l,ciia. °reben zaščite.«
boljCj'. ')N°čem, da k--r S policiJ° »prekleto!« je dejal glasno in 'kiji w ^0sPo'da h   ^° ^e omenJali. Dobro veste, čemu nočem na ta sen!! bil le ed     ta labko vrhu tega opravila dosti več. Na po-MoV2redna sfn vmed številnm primerov. Pri obeh gospodih
8°sPort   Je rekel- n
*^ne& niti gosna *t{,Osp0da bosta stanovala tukaj v hotelu. Niti iS Spreinstva (< rummerJeva ne bosta napravila koraka brez
*KaJŽie nCm sa<Po. »Pr^ .   narobe? • r°sim?,    °*u Je naglo vprašal Brummer.
,Oder mladih4 drugič v Novem mestu
KRANJ — Mladinska amaterska gledališka skupina ODER MLADIH, ki deluje pri Prešernovem gledališču v Kranju, letos že drugič sodeluje na republiški reviji dramskih skupin Slovenije. Včeraj popoldne 80 mladi kranjski igrav-cl prikazali žiriji in novomeškim gledavcem kitajsko pravljico »Rdeče In modro v mavrici«.
Naj ob tej priložnosti omenim, da je tudi Cufarjevo gledališče z Jesenic letos ponovno odšlo na revijo v Novo mesto z mladinskim delom — »Pikica in Tonček«. Ker je bilo izmed 27 gledaliških skupin za sodelovanje na reviji zbranih le 8 amaterskih odrov, je že sam nastop v Novem mestu tako za igravce iz Kranja kot tudi za jeseniške igravce veliko priznanje.
Oder mladih je »Rdeče in modro« po premieri ob koncu marca uprizoril že več kot dvajsetkrat. Dobršen del predstav so odigrali na gostovanjih: v Predosljah, Mavčičah, Zalogu, Podbrezjah, Cerkljah, škofji Loki in drugod. Gledavci so to zanimivo odrsko delo VValterja Bauerja toplo sprejemali, saj ga odlikuje več elementov kitajskega gledališča (dogajanje poteka brez kulis in gledaliških rekvizitov, pevske vložke spremljajo s kitajsko glasbo), ki se lepo povezujejo s sodobnim pomožnim sredstvom — diafilmom.
Žirija bo najboljšo mladinsko skupino izbrala za sodelovanje na FESTIVALU DRAMSKIH AMATERJEV JUGOSLAVIJE.
Tudi gledališče »Tone Cufar« z Jesenic je nastopilo včeraj, ko je uprizorilo Kastnerjevo igro v 11 slikah »Pikica in Tonček«, ki jo je prevedel A. Bolhar. To delo je uprizorilo jeseniško amatersko gledališče kot šesto prerniero letošnje sezone. Bojan Cebulj je z duhovito režijo in odlično sceno več kot uspel, zato so uprizoritev, ki govori o mladih, a je namenjena tudi starejšim, ponovili dvanajstkrat. Poseben uspeh je doseglo jeseniško Cufarjevo gledališče s »Pikico in Tončkom« predvsem zato, ker predstavlja
Štefan Simonič: barvni lesorez (z razstave v Prešernovi hiši)
Trdemu delu sledijo uspehi
Malo pozno so se jeseni sestali vavcev »loškega teatra«. Isto bi
škofjeloški režiserji in pripravili lahko  trdil  tudi  za uprizoritev
obsežen in mnogo obetajoč pro- Gorinškove otroške igrice »Silni
gram za tekočo sezono — šest bič«. Režiserka Poldka Stigllčeva
premier, številne reprize ln gosto- se je zelo potrudila in pripravila
vanje, vse to naj bi popestrilo otrokom izredno pisano in duho-
loško, ne preveč bogato kulturno vito predstavo. Igravski kreaciji
življenje. Vodstvo dramske sekci- jubilantke   Rozi   Carmanove in
je je prevzel Zdenko Furlan in se Franca Kovača sta bili zelo dobri,
takoj snoprijel z mnogimi teža- j Ob koncu sezone pa je vodja
vami, ki so obetale, da bodo po- sekcije z režijo Linhartovega »Ma-
polnoma ohromile gledališko de- tička« uresničil davno željo loških
javnost v Loki. Posebno zato, ker! igravcev; vsestransko je uspel in
Ločani so se končno uvrstili med ostale »standardne« finaliste republiške revije dramskih skupin. »Matiček«  je vendarle afirmiral
se je krog prizadevnih igravcev vedno bolj krčil.
Nekoliko kasno je začel gledali ško sezono Franc Kovač — zreŽi
ral je lahkotno Rabadanovo kome-. prizadevne loške igravce. Uvodna delo mlade igravce, kot komaj dijo »Kadar se ženski jezik ne predstava v Novem mestu jim je 12-Ietno Ireno Alič v vlogi Pikice . suče«. Že ta uprizoritev je doseg- bila le skromno zadoščenje za po-in prav tako mladega Iva Sčav-! la precejšen uspeh, posebno pri j žrtvovalno delo. ničarja v vlogi Tončka. Ta dva, gledavcih. Zelo velik igravski in j Režiser Polde Polenec že zbira kot tudi ostali mladi igravci, ki režijski dosežek pa je bila Fur- j igravce za uprizoritev »Visoške nastopajo skupno s starejšimi, I lanova postavitev Svlvanusove \ kronike« na prostem in 15. junija so lep dokaz jeseniškega vklju- drame »Doktor Korczak In otroci«, j bodo pričeli z vajami. Tudi finan-čevanja mladih na odrske deske Zares je škoda, da zaradi slabega čni problem je rešen? Občinski
in prav v tem je pravi uspeh, obveščanja in prenatrpanih .ter
igre »Pikica in Tonček«.
minov ni pritegnila vec obisko-
Scena Saše Kumpa za odrsko delo Tirsa de Mollna »Don Gil v zelenih hlačah« (z razstave v Prešernovi hiši)
ljudski odbor je obljubil podporo. Ce bodo loški igravci uspeli še z letno prireditvijo, lahko fepamo, | da  bodo  ob   tisočltitnici Loke
(leta 1973) takšne prireditve že postale tradicionalne in se nam zato ne bo treba bati, da tega visokega jubileja ne bomo mogli dostojnp proslaviti.
Prireditev „Mladina poje" v Radovljici
Jutri bo v Radovljici glasbena prireditev »MLADINA POJE« —
prijateljsko srečanje mladinskih zborov in instrumentalnih ansamblov. Prireditev naj bi v okviru »Dneva mladinske glasbe« predstavljala manifestacijo mladinske vokalne in instrumentalne glasbe na Gorenjskem.
Omenjena prireditev bo letos že drugič v takem obsegu, saj bo razen vokalnih in instrumentalnih skupin z območja radovljiške občine, sodelovalo tudi več zborov od drugod.
Glasbena nedelja v Radovljici se bo začela z budnico, ki jo bo ob 7. uri izvajala godba na pihala DPD Svobode Lesce. Ob 8.30 bodo otvoritvene fanfare, uro kasneje pa bodo udeleženci prireditve polo/ili venec na grobnico padlih borcev.
Sledili bodo koncerti otroških zborov in instrumentalnih skupin, na katerem bodo sodelovali zbori iz Radovljice, Ljubnega, Begunj, Ovsiš in Mosenj ter instrumentalne skupine iz Radovljice, Bohinjske Bistrice in Lesc.
Popoldne bo koncert orkestrov, mladinskih, mešanih ln moških zborov Iz Bohinjske Bistrice, Lesc, Gorij. Ljubljane, škofje Loke, Stražišča, Bleda, Krope, Radovljice in Kranja. Zvečer bodo učenci osnovne šole Lesce Iz vedli mladinsko opereto »Punčke žive«. — M. S.
Slikarska razstava na Jesenicah
Po zaslugi DOLIKA in Svobode »Tone Cufar« je vsako leto na Jesenicah nekaj razstav del naših likovnikov, čeprav na Jesenicah ni ustreznega razstavnega prostora. Letos so že razstavljali domaČi »DOLIKOVCI«, dalje člani »Klasa« iz Ljubljane, v čitalnici delavskega doma je stalna razstava likovnih del, ki so namenjena v prid gradnje razstavnega paviljona. 24. maja pa je bila odprta v mali dvorani delavskega donijo razstava akad. slikarja Albina Polajnarja. Avtor, ki je razstavljal to pot na Jesenicah že drugič, je ponovno dokazal zvestobo svoji pravljični govorici slikarja, ki prikazuje pejsaže zajete v Bohi nju in okolici. Videti je bilo, da so olja manj razgibana in nekatera celo premonotona. Prav zaradi tega se je očesu našega povprečnega obiskovavca razstav nekoliko odtujil, kar pa ni v škodo posameznih del. Povsod je prevlado**! pogum in zanimiva kom pozicija. Eksponati, kot so Fantastična pokrajina, Otrokova po mlad, Poljedelska pravljica, Mi šel vrh in Prebujenje zemlje -so na razstavi očitno izstopali in močno priklenili razvajeno pa tudi nerazvajeno oko za slikar stvo zainteresiranega jeseniškega obiskovavca razstav. — P.U.
Gorenjska predstavnika v Celju
Po zaključku republiške revije mladinskih vokalnih in instru-mentanlih zborov v Celju ugotavljamo, da sta zbor osnovne šole Skofja Loka in zbor gimnazije Kranj dobro zastopala Gorenjsko.
Troglasni mladinski pevski zbor osnovne šole Skofja Loka vodi Pavla Grahek — Erjavec. Nastopal
republiški reviji, dosegla že v prvem letu dela na osnovni Šoli.
Mešani mladinski zbor gimnazije Kranj, ki ga vodi Janko Pri-bošič, je bil tokrat v Celju žc tretjič. V primerjavi s prvim nastopom jc prikazal velikanski napredek —- plod vestnega, vztrajnega in strokovnega dela. Bil je med redkimi zbori, ki so zares Ogreli
je s pesmimi Konjuh planinom, j poslušavce. Ti so mladim pevcem
Pa se sllš' in Mrazek in jih odpel zelo lepo, solidno in nadpovpreč-
in zborovodji spontano aplavdi-rall. Gimnazijski zbor se je s svo-
no. Očitno je bilo, da pevovodja jo kvaliteto zelo približal aboni Pavla Grahek-Erjavec dela z zbo- i gimnazije Celje, ki trenutno velja rom zelo požrtvovalno, saj jc pri-1 za najboljši mladinski zbor v tiaŠt znanje, da je zbor sodeloval na' republiki. — M. s
»Ste kaj rekli?« »Le zakašljal sem.«
»Potem je vse v redu. Lahko odidete. Ne potrebujem vas, Holden.«
Naslednji štirje tedni so bili podobni peklu.
Nine nisem videl niti za minuto same in tako nisva mogla govoriti. Kadarkoli sem jo videl, je bila v spremstvu enega izmed detektivov. Detektivi so hodili z njo na sprehod, nakupovat in v jedilnico. Slednjič se mi je že zdelo, da se brigata bolj za Nino kot za Brummerja, toda je bilo seveda smešno. Svoj posel sta pač jemala resno.
Mineval je dan za dnem. Postajalo je topleje. Sneg je skopnel in pomlad jc bila tisto leto zgodnja. Brummerja in Nino sem odpeljal prek Schvvarzvvalda v Herrenalb in VVildbad. Kamorkoli smo se odpeljali —- povsod je bil v našem spremstvu eden izmed detektivov. V primerjavi s temi štirimi tedni v Baden-Badnu je bil čas Mallorce pravi raj. Takrat mi je lahko Nina vsaj pisala in sam sem jo lahko poklical po telefonu. Vse to zdaj ni bilo več mogoče. Oba detektiva sta onemogočala sleherne stike med nama. Lahko sva se le gledala in še to le za trenutek in v strahu, da naju tudi pri tem ne zalotijo.
Čutil sem, kako zgubljam živce. Odslej bi moralo potekati vse naglo, kajti tega vzdušja nisem mogel več prenašati. Brummer se je očitno popravljal. To me je veselilo, kajti ko se bo prav dobro počutil bi moral na sprehode, mu je rekel zdravnik, na dolge sprehode po gozdovih. Baden-Baden sem poznal, prav tako vse gozdove v okolici in steze.
Tam je bila steza, ki je vodila ob robu prepada mimo majhne votline. Ta steza je bila tako ozka, da je mimo nepreglednega prostora poleg votline lahko hodil le posameznik. Tam naj bi se zgodilo. Na sprehodih po gozdovih ga nisem nikdar spremljal in tako bom imel torej dovolj časa za ukrepanje.
Skoraj zanesljivo je bilo, da bo tudi Brummer odšel na sprehod k tej votlini, čim se bo dobro počutil. Ljudje, ki so obiskovali Baden-Baden, so se vselej odpravili k tej votlini la tudi Brummer je že govoril o tej nameri.
Tako je minil marec. V Baden-Badnu je bilo že zelo toplo. Nežna gozdnata dolina je zajemala moč novega sonca in jo hra-
nila v svoji temin, plodni zemlji. Človek si skoraj ne bi mogel predstavljati, da je tod še pred štirimi tedni ležal globok sneg.
Popoldne 6. aprila 1957 sem Bnimmerja in detektiva Elfina odpeljal na železniško postajo Oos. Brummer je pričakoval obisk.
\'endar nisem vedel, koga. Hodili smo sem ter tja po pokriteto peronu in čakali na brzi vlak iz Diisseldorfa, ki je imel četrt ure zamude.
In ko je slednjič prispel, sem videl, kdo je obiskal Brummerja. Iz vagona prvega razreda je resno stopil po stopničkah na peron, čokat, rdečeličen in eleganten kakor vselej. Nosil je temnomodro cnovrstno obleko, modre nogavice, modre čevlje iz semiša, belo srajco in svileno kravato z umerjenimi srebrnimi in motno rdečimi progami. In kakor vselej je Herbcrt Schwertfeger, leta 1957 veleindustrijec v Diisscldorfu in 1943 SS-obcrsturmbannliihrer v Minsku, sveže dišal po kolonski vodi.
Svojemu novemu zavezniku Brummcrju je značilno stresel roko in mu pomembno pogledal v oči. Meni je kratko prikimal. Elfinu se je komaj priklonil. Z lahkotnimi koraki je z Brummerjem odšel po peronu, jaz pa sem nosil njegov kovček iu premišljeval: čemu je prišel? čemu je prišel?
Takoj zatem sem bil deležen odgovora na to vprašanje. Ko smo namreč vsi sedeli v cadillacu in sem pognal — Brummer in Schwertfeger sta bila na zadnjih sedežih, detektiv Elfin z neprizadetim obrazom pa zraven mene — je dejal Brummer s krohotom.
»Mimogrede... da boste vedeli, Schwertfeger, Elfin ima pod desno pazduho nabit samokres.«
»Samokres?« je vprašal Schvvertfeger.
»Detektiv je, veste! Priskrbeti sem si moral teksno stražo. Gledate, kaj? Spoznali boste celo še drugega gospoda, ki skrbi 2a mojo varnost. Grozijo mi namreč.«
»Kdo neki?«
»Povedal vam bom, vse vam boni povedal.« »Poslušajte vendar, če vam grozijo, bi bilo vendar bolje obvestiti policijo!«
»Ne, dokler traja preiskava. Tako dolgo bom lahko izhajal z obema gospodoma.«
*No,« sem zaslišal Schwertfegeriev, ukazovanja vajeni trdi glas, »če je tako, se zdi, da ste našli dosmrtno zaposlitev, gospod Elfin «
Detektiv se je samodejno nasmehnil.
crtf A R_
Državno prvenstvo v kegljanju
V Kranja starejši člani
Tekmovalna sezona kegljuških prvenstev bo zaključena jutri, ko bodo na sporedu še preostala tri prvenstva za naslove državnih prvakov. V LJubljani bodo nastopili mladinci in članice, v Kranju pa starejši člani. V dvodnevnem sporedu (danes in jutri) se bo na kegljišču Triglava zvrstilo blizu 30 ekip in 100 posameznikov, starejših od 55 let. — L. S.
PRVENSTVO GORENJSKIH SREDNJEŠOLCEV V ODBOJKI IN KOŠARKI
f OflOTA, i. ?*n1»
Starejši mladinci neuradno v finalu
Nedeljsko tekmovanje v slovenskem atletskem finalu so mladinske ekipe Triglava zaključile z različnim uspehom. Mlajši mladinci in starejše mladinke so bili precej slabi, izkazali so se le Justin in Ahačlč v teku na 100 m — 11,9, Lasič v skoku v višino —
165, Kogovšek v metu krogle — 13,84 in Klemcnčič v metu kopja
— 49,94; v Celju pa so bile boljše od ostalih Mežkova v metu kopja
— 27,03 In štokova v skoku v višino — 138.
Starejši mladinci so se kljub skromnemu številu točk neuradno
Najboljši Jeseničani in Ločani
V okviru gorenjskega šolskega prvenstva v športnih igrah, ki ga je organiziralo društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje za Gorenjsko, so v torek na Jesenicah tekmovali srednješolci v odbojki. Tekmovanja se je udeležilo S moških in 4 ženske ekipe iz Kranja in Jesenic, medtem ko ikofjeloška gimnazija ni poslala svojih predstavnikov. Pri moških Je po pričakovanju zmagala prva ekipa jeseniške gimnazije, potem ko je v odločilni tekmi za prvo mesto premagala ekipo TTŠ iz Kranja z 2:1. Pri ženskah je zmagala ESS lz Kranja pred gimnazijo Jesenice. — M. K.
V škof ji Loki, kjer je bilo košarkarsko prvenstvo srednješolcev, so bili doseženi naslednji rezultati: ženske - gimnazija Kranj : gimnazija skofja Loka 35:20, gimnazija Jesenice : Skofja Loka 27:24, Kranj : Jesenice 31:16; moški — TTS Kranj : poklicna šola Iskra 20:0, gimnazija skofja Loka : gimnazija Kranj 31:14, Skofja Loka : Iskra 40:29, gimnazija Jesenice : Kranj 25:21, skofja Loka : TTŠ 47:23, Jesenice : Tskra 39:28 in Skofja Loka : Jesenice 45:21. — J. K.
Na povratnem srečanju v Celovcu
Celovec — Minulo nedeljo in ponedeljek so bili strelci iz mesta Kranja v gosteh pri celovških strelcih v Celovcu. Pred dobrim mesecem so bili v Kranju celovški strelci, sedaj pa so jim kranjski vrnili obisk. To drugo srečanje je bilo za ene in druge izredno doživetje. Že na mejnem prehodu na Jezerskem sta jih v nedeljo zjutraj sprejela predsednik in tajnik strelske organizacije Celovca Gerhard Kdhler in Hein-rich Hevssler ter jih pospremila do Celovca, kjer so se sestali še s preostalimi domačimi strelci. Dopoldne jc bilo nato povratno strelsko tekmovanje s preciznimi zračnimi puškami (za vsako mesto po 10 strelcev in strelk). Ker naši niso imeli preciznih zračnih pušk, so tekmovali z njihovimi puškami. Tudi streljali so v specialne avstrijske tarče, ki so znatno manjše od mednarodnih norm. Kot v Kranju so tudi tokrat zmagali celovški strelci z rezultatom 3849 krogi nred Kranjčani, ki so dosegli 3709 krogov. Posebno pozornost je vzbudil naš tekmovavec Vinko Frelih, ki je dosegel rekorden rezultat 520 krogov in tako osvojil od posameznikom 1. mesto. Sledijo mu: Henrik Hevssle (C) s 512 kro^i, Kerbert Hrassnta (C) 496, Damjan Skrt (K) 492, Alols VVerner (C) 491 kroge itd. Od Kranjca- ' nov so se plasirali še: Janez Studen na 7. mesto, Anton Clglič na 9, Franc Bukovnik na 11, Jože Huber na 13, Karlo Kmetic na 15 in tako dalje.
Po zaključku tekmovanja jc bila v Celovcu še manjša slovesnost, ki sc je je udeležil med dru-
gimi tudi predsednik strelske zveze za Koroško Fido Missoni. Ob tej priložnosti so se še enkrat pogovorili o delu, uspehih in težavah, ki jih imajo strelci obeh strani, prav tako pa so se dogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da se bodo prihodnje leto prav tako dvakrat srečali kakor letos, najprej v Kranju in nato v Celovcu.
uvrstili* na 5. mesto in si s tem priborili vstop v zvezrti finale.
Preseneča slaba uvrstitev lanskega prvaka Partizana iz Beograda in ekipe Crvene zvezde, ki nista prišla med šest najboljših.
Neuradni vrstni red ekip: L Kladivar (Celje) 18.943, 2. Mladost (Zagreb) 17.591, 3. Branik (Maribor) 17.274, 4. Dinamo (Zagreb) 17.005, 5. Triglav 16.912, 6. Olimpija — Svoboda (Ljubljana) 16.835.
Zanimivo je, da so se v finale uvrstile kar štiri slovenske ekipe, upoštevati pa moramo tudi, da še niso znani rezultati s prvenstev Makedonije ter Bosne in Hercegovine, vendar ni verjetno, da bo to vplivalo na končni vrstni red ekip. Preseneča slab seštevek točk srbskih ekip, ki so v Beogradu nastopale v precej slabem vremenu, vendar je 16.458 točk za ekipo Partizana zelo malo.
Ekipi mlajših mladincev (12.980 točk) in starejših mladink (9651 točk) bosta v uradni razvrstitvi pristali nekje med desetim in petnajstim mestom. — J.
V. republiško strelsko prvenstvo tekstilcev Slovenije
Skofja Loka — V nedeljo, 2. ju-nija, je bilo v Skofji Loki 5. republiško strelsko prvenstvo tekstilcev Slovenije.
Organizator letošnjega prvenstva in gostitelj je bila tekstilna tovarna Gorenjska predilnica šk. Loka, ki je Za to priložnost pripravila tudi prehodni pokal. To republiško strelsko prvenstvo tekstilcev jc postala že tradicionalna športna prireditev. Prvič jo je organizirala mladinska organizacija tekstilne tovarne iz Medvod pred petimi leti.
Tz leta v leto se je tekmovanja udeleževalo več ekip. Letos se je v Škof j i Loki zbralo že 41 moških ekip s 123 tekmovavci in 17 ženskih ekip s 50 tekmovavkami, torej skupno več kot 170 nastopajočih iz skoraj vseh slovenskih tekstilnih podjetij.
Prehodni pokal Gorenjske predilnice je osvojila ekipa tovarne
»Induplatl« lz Jarš. S tem je postala tudi priredlteljica 6. republiškega strelskega prvenstva tekstilcev Slovenije v letu 1964.
REZULTATI: moški ekipno — 1. »Tnduplati« Jarše 503 krogov (od 800 možnih), 2. tovarna pletenin »Rašica« Gameljne 490 krogov, 3. MTT Maribor — obrat Marinka 485 krogov; ženske: 1. Toper Celje 447 krogov, 2. MTT Maribor — obrat Marinka 431 krogov, 3. Metka Celje 421 krogov; moški posamezno — 1. Martin Kos, »Rašica« Gameljne, 172 krogov (od 200 možnih), 2. Jože Korun, tovarna nogavic Polzela, 17 Okrogov, 3. Niko Kržan, MTT Maribor — obrat Marinka, 170 krogov; ženske posamezno — 1. Heda Dobovičnik, Toper Celje, 169 krogov, 2. Metka Novak, Svi-lanit Kamnik, 156 krogov, 3. Marija Kralj, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, 154 krogov.
A. B.
Sobotni razgovor z mladimi kranjskimi atleti
»Rekordna« štafeta
V nedeljo nas je ponovno razveselila mladinska štafeta 4 X 100 metrov AK Triglav, ko je v Celju izenačila svoj. slovenski rekord v tej-disciplini. Njenim članom Dušanu Pirjevcu, Nenadu Protl-ču, Marjanu ln Stanetu Galjotu smo zastavili nekaj vprašanj.
• Najhitrejši član (100 m — 10,9) — osemnajstletni Dušan Pirjevec — je povedal nekaj o rekordnem teku: »Po postavitvi slovenskega rekorda na mitingu ob sprejetju Titove štafete v Ljubljani, smo upali, da bomo ta rezultat še izboljšali. V Celju smo precej slabo tekli na 100 m in ni bilo veliko možnosti za dober rezultat v štafeti, vendar smo kljub temu uspeli.«
(B Nenad Protič (18 let), kandidat za mladinsko državno reprezentanco (11 m - 11,0, 200 m — 22,6), ;'e odgovoril na vprašanje, o pripravah za rekordni tek: »Po temeljitih pripravah pozimi v telovadnici smo aprila začeli s treningi na prostem. Sedaj treniramo trikrat tedensko po dve uri pod vodstvom Ing. Ponebška. Razen rednega treninga pa intenzivno vadimo tudi predaje, ki so v teku 4 x 100 m več kot pol uspeha. Sedaj z Dušanom trenirava nekoliko manj zaradi zaključnih izpitov v šoli, vendar bova, ko bo to mimo,
kmalu spet prišla v formo ta upam, da dobri rezultati bodo izostali.«
• Marjan Galjot (100m ** 11,1) je bil vso lansko sezono poškodovan, letos pa se očitno vrača v formo iz leta lj° • »Na  mojem  prvem lanslc5. teku po poškodbi smo v bovljah postavili državni rekord za mlajše mladince, leto pa upam, da bomo izboljšaj tudi rekord za starejše nuj dince. Prvi poskus bo na ' nalu ekipnega prvenstva SFK » 23. junija v Zagrebu. Ce ne mo uspeli takrat, bomo Pra gotovo do konca sezone.«
• Stane   Galjot   (100 m £ 11,6) je »najpočasnejši« v kordni štafeti, zatopa mor« najbolj marljiv na trening" •
»Ko  bi  imeli   take P°H* za trening, kot jih Imajo aru god, bi bilo veliko laže. TMjj pa  gostujemo na neprime 180 m dolgi stezi pred os«^ no šolo »Franceta Prešern ' kjer se ne da teči niti ^ metrov  na  ravni progi, šele   trenirati   predaje sta te in tek na 110 metrov 0
re, ki je moja najlepša
dlsd'
plina. Veselim se že, da bo J HJa že mogoče trenirati na" vem stadionu, ki bo z* s velika pridobitev, odstranje pa bo tudi poglavitna težav ' ki zavira razvoj kranjske tike.« — M. J.
Orientacijsko tekmovanje
Kranj — Koordinacijski odbor mladinskih planinskih odsekov Gorenjske bo jutri, 9. juni ja, izvedel na Govejk in Slavkov dom nad Medvodami izlet združen z orientacijskim tekmovanjem skupin posarneznih MO, ločeno za mladince in pionirje. Zbor vseh nastopajočih bo na letnem tclo-vadišču v Puštalu pri Skofji Loki,
od koder bo tudi start. skuPor8le po štirimi člani bodo _ j( opraviti še kratek teoretičn'^. iz zgodovine planinstva, ^ vanja zaščitnega cvetja ia^$, pomoči. Za mladinske v p ki so opravili letos januafl ,( pite na Lubniku in ' KrvaV**^ udeležba obvezna. Najbolj6 .ji. pe se bodo udeležile še & { ^, škega tekmovanja, ki bo ' ^ na Travni gori na DoleM
mali'oglasi • mali oglasi
prodam
Mesarsko podjetje Jesenice proda rabljeno pisarniško pohištvo.
Do 8. junija socialističnemu sektorju, nato tudi privatnikom 2105
Prodam 175 cem primo s prevoženimi 4.800 km. Kranj, škofjeloška ,34 2117
V bližini Kranja prodam polo-vico hiše s posebnim vhodom in večjim lepim vrtom. Hiša bo vse-ljiva konec leta. Poizve se razen srede vsak dan od 15. ure dalje .Naslov v oglasnem oddelku
2136
Prodam smrekove kole za ograjo. Boh. Bela 148 2146
Prodam 5-letnega konja. Zvirče št. 19, Križe 2147
Prodam dobro ohranjen moped TMZ za 70.000 din. Ogled v nedeljo, 9. junija. Vinko Svetina, Korita© 9, Bled 2148
Predam lambretto 150 ccm. Golnik 18 2149
Prodam klavirsko harmoniko Skandali 24-<basno. Naslov v oglasnem oddelku 2150
Poceni prodam roller 200 ccm aH zamenjam za moped. Sp. Bitnje št. 20, p. Zabnica 2151
Prevozno mlatllnico s čistili poceni prodam. Ahlin, Ljubl*ana, Rudnik 13 2152
Prodam nov električni šivalni stroj Slnger in fleš. Marija Rozman, Dragočajna 22, Smlednik
2153
Ugodno prodam enostanovanj-sko vseljivo hišo z vrtom blizu Kranja. Oddati ponudbe pod »Takoj vseljiva« 2154
Prodam ročno kosilnico »Reform« s Saks motorjem in kravo po tretjem teletu. Nova vas 4, Preddvor 2155
Pralni stroj Alba Cvgnus z vgrajeno centrifugo prodam aH zamenjam za moped. Kocjančič, Krnica, Zg. Gorje 2156
Zaradi bolezni prodam po ugodni ceni 150 ccm PRIMO. Naslov v oglasnem oddelku 2157
Prodam osebni avto flat 600. Kranj, Jelenčeva 10, Primskovo
2158
Prodam takoj vseljivo hišo v
Tržiču. Tržič, Našičcva 5 2159
Krajevna skupnost Podblica sporoča, da je nenadoma preminul njen dolgoletni predsednik
JOŽE MOHORIC
Neumornega ln nepozabnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Krajevna skupnost Podblica
ZAHVALA Po dolgotrajni težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta
KATARINA JEREB
Pokopali smo jo v torek, 4. junija 1963. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanetu Novaku za veliko požrtvovalnost, in dolgotrajno zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, ZB Besni-ca, ženam iz zgornjega konca, Gorenje Save, vsem, ki so darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poli. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Jožica z družino
Rakovica, 6. VI. 1963
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo in uprava 21-90 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
Prodam neotesan les za ostrešje. Milan Govekar, Zg. Bitnje 150
2160
Prodam gumi voz. Poizve se Kranj, Reševa 7 2161
Prodam komfortno enosobno, zelo udobno stanovanje za 2 osebi. Vseljivo takoj. (1,700.000). Kranj, Koroška cesta 37 j 2162
Prodam mlado brejo kravo. Pre-doslje 1 2163 Prodam rabljeno NSU PRIMO
tudi na ček. Kranj, Jezerska c. 30
2164
Prodam   gospodarsko poslopje
na Srednji Dobravi pri Otočah, primerno za preureditev v stanovanjsko hišo. Velik sadni vrt, voda, elektrika, načrt in 5.000 kg apna pri stavbi. Naslov v oglasnem oddelku 2165
Poceni prodam posestvo na Brezjah pri Tržiču. Frančiška Potočnik, Brezje 37 2166
Prodam NSU PRIMO 150 ccm Naslov v oglasnem oddelku 2167
Prodam skoraj novo kompletno posteljo. Naslov v oglasnem oddelku 2178
Prodam   11   mladih prašičkov.
Zalog 11, Cerklje 2169 Prodam dobro ohranjen Puch roller 125 ccm Mohorč, Begunje 59
2170
Prodam 2 prašiča po 70 kg tež-! ka. Ceneje prodam zidno opeko. Pšata 12, Cerklje .   2171 j
Ugodno prodam visok globok j otroški voziček. Jože Ribič, Kranj | Hafnarjeva pot 19, Stražišče  2172 j
Prodam plemenskega vola in! bikca. Naslov v oglasnem oddel- i ku 2173!
Moped colibri, nov, brez peda- J lov, s ščitniki, ugodno prodam, j Rakuš, Gozdno gospodarstvo Bled i
2190 j
Prodamo zavorne bobne (dro-1 melje) velikosti 600 X 20. Gasivsko ; društvo Preddvor 2191
Ugodno prodam dvosedežni moped v odlične stanju. Alojz Zaplot- i nik, Tupaliče 9, Preddvor       2192 j
Prodam PRIMO 150 ccm. Zg. Br-j niki 100, Cerklje 2193
Zaradi selitve zelo poceni pro-; dam: 2 kavča — tapecirana, sobno kredenco, tridelno omaro, mizo ln stole. Nadalje klubsko garnituro: mizo, 2 fotelja ln vitrino. Ogled v torek in četrtek od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku 2194
Prodam motor NSU PRIMO 150
ccm. Naslov v oglasnem oddelku
2195
Poceni prodam skoraj nov električni štedilnik AEG s štirimi plo-| ščami in pekačem. Svoljšak, Zbi-: lje 43, Smlednik 2196 Zelo ugodno prodam FIAT 1100- i
Prodam   motorno   kolo NSU
PRIMO 150 ccm. Teneliše 19 2197
Prodam 6 mesecev brejo kravo. Vopovlje 1, Cerklje 2198
Prodam skoraj nove brane plo-harice. Velesovo 7 2199
Prodam plške (jarčke) raznih pasem dobre jajčarice. Kranj, Jelenčeva 23 2200
Prodam FIAT topolino C, letnik 54. Tenetiše 6, Golnik 2201
Ugodno prodam odlično ohranjen avtomobil Renault-Dauphine. Naslov v oglasnem oddelku pod »Aerostabile« 2202
Moped colibri s ščitnikom in zaganjačem v dobrem stanju prodam. Vidmar, Begunjska 14 2203
kup i m
Kupim novejši voz zapravljiv-ček. Oddati ponudbe pod »Hrvatska« 2174
Kupim svinje za rejo ali prašiče nad 30 kg težke. Franc šuštaršič, S vet je, Medvode 2175
Kupim okrogli brusilni stroj za les. Janko Cernilec, Strahinj 23, Naklo 2176
Slmca. Ogled v nedeljo. Grad 7, Cerklje 2197
Ženini in neveste! Izdelujem vse vrste poročnih prstanov po naročilu kakor tudi vsa ostala zlatarska dela ter popravila. Ivan Le-vičnik, zlatar, Kranj, Župančičeva 2, (preko novega mostu pri hotelu Evropa, prva hiša desno)
1859
Sprejmem 2 vajenca. Pečarstvo Peter Močnik, Kranj, Tekstilna 2
2057
Kvalificirano kuharico — lahko upokojenko — iščemo za 2 meseca v manj znanem letoviškem kraju. Kuhe je za 100 ljudi dnevno. Prijavite se v trgovini Borovo, Kranj
2123
2 do 3 godbenike — lahko začetnike — študente — iščemo za letoviški kraj za 2 meseca. Informacije v trgovini Borovo, Kranj
2124
Se je čas za letovanje v Povijanj. Pohitite z rezervacijami. Čudovita plaža, zelena okolica z bogatim^ sadeži vseh vrst. Mrzla stu-denčnica na sami plaži. Prijave sprejemamo v trgovini Borovo, Kranj; penzion 900 din dnevno
_ 2125
Fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč na manjši kmetiii. Smledniška 52, Cirče * 2177
Obveščam cenjene stranke, da bo zlatarska delavnica zaprta zaradi letnega dopusta od 15. junija do 15. julija tega leta. Blaž Ran-gus, zlatar, Kranj 2178
Gospodinje — dekleta! Pridite na gospodinjski tečaj, ki se prične na zavodu za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6 v sredo, 12. junija, ob 15. uri 2179 100.000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki odstopi stanovanje mirni in majhni družini v okolici Iskre Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 2180
Oddam dvosobno stanovanje s pogojem, da plača najemnino za nekaj časa naprej. Oddati ponudbe pod »Okolica Bleda« 2181
Iščemo upokojenko, ki bi prevzela čiščenje stopnišča v bloku. Plača po dogovoru. Informacije dobite pri hišnem svetu, Kranj, Mlakarjeva 2, Vodovodni stolp 2182
Pozor! Obračam se na moped i-sta, ki Je popravljal — počival na odcepu ceste Žeje—Bistrica, 26. maja ob 11. uri 45 minut s prošnjo, da se za gotovo zglasi na naslov Franc Hribernik, Naklo 89. Dam nagrado 2183
Kdor mi odda enosobno stanovanje, dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 2184
Uslužbenec, nevezan, želi spoznati iskreno dekle visoko 152 do 155 cm, v starosti od 22 do 26 let, solidne preteklosti. Tajnost zajamčena. Resen odgovor na Darik, poštno ležeče, Mengeš 2185
Sprejmemo perico. Stanovanjska skupnost vodovodni stolp, Kranj 2186
Preklicu jem mesečno vozovnico za relacijo Vogl je—Kranj za mesec junij. Nada Sekne 2187
Našla sem kolo. Ivana Zorman. Luznarjeva 4 2188
Dva samostojna mizarska pomočnika sprejmem. Pečenko, Kranj, Stara c. 10 2189
LOTO
Žrebanje je bilo 5. VI. 1963; Izžrebane številke: 4, 7, 13, 17, 19, 38, dodatna 49.
PETICE 336.674
ČETVORKE 5.163
TROJKE 368 ČETVORKE © Jesenice (1) 39 — 276940/4
# Kamnik (1) 41 — J — 624515/4
TROJKE
O Jesenice/Gor. — Zast. 39
009624/2 275596/4
275703/4 275703/4
275705/4 275705/4
275707/4 276938/4
276948/4 276956/4
276959/4 273*960/4
276968/4 276968/4
276973/4 276980/4
276985/4 276988/4 276989/4
# Kamnik — Zast. 41
J — 624510/4       J —624517/4 J —624517/4
O Kranj — zast.
112451/2 K — 746295/4 K — 746305/4 K — 746343/4 K — 746350/4 K— 746401/4 K —746412/4 K —746413/4 K —746425/4 K —746441/4
# Skofja Loka J —613190/4 J — 613210/4
# Radovljica — zast. 72 /j( 090813/2 J-60O#3/
Bled-zast. 73 ^4
''K-746295/J K -746299
K-tV
K -746417/* K-746429/4
-T-61831^ J —613211/4-
291113/4
22. kola
Končno poročilo za
(žrebanje 29. V. 1963)
PETORKE        307.452 di; ČETVORKE TROJKE
9 160 din 524 di«
objave
želodčni katar, čir na**1"^«-dvanajstemiku ter katar ^ $ ga črevesa zdravite z uSpe gjjclflj
prirodnim zdravilom
Donat« vrelcem. Zahtevajte v svoji trgovini, te pa ga 6Q0lP grosističnem trgovskem P f\p »Živila« Kranj, veletrgovin ^ ka«, Skofja Loka ln podjeu no Gorenj ka«, Jesenice.
IZPITI ZA D KATEGO*lJ£e.
.   avt° u.
Združenje šoferjev aflj o* hanikov — podružnica Kr ravlJa' vešča vse kandidate za op 4» nje izpita za »D« kategori ^ bo prvi sestanek v nC ,^ne'p1*? 9. junija, ob 9. uri dopoian ^ b,
delavskim domom — v. Upravni
GLASBENA ŠOLA VJS}^ v Trubarjev trg 3, RAZPi* prihodnje šolsko leto
VPIS DIJAKOV hal3tr£>" na oddelke za godala, V^0 i* bila, klavir, solopetje, * klavirsko harmoniko. 1*"
Sprejemni izpiti so v 13. in 14. junija. &e
Vpis je mogoč vsak ^ tec uradnimi urami do^vkljn minov sprejemnih izpit0 ' $0 r**!
Podrobnejše informacije vidne iz objave na šol s deski
od*0'
91» J'
SLOVENIJA AVTO Titov trg 1
sprejme v uk
VAJENCA .
tr*°vl
Pojasnila dobite v