TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 21. julija 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 82. Poostreno pobiranje davka na poslovni promet. Pred kratkim je Generalna direkcija poreza poostrila priredbo davka na poslovni promet v tem smislu, da so državni zastopniki, to je po upravnem sistemu, koji velja v Sloveniji, davčni referenti, odnosno predstojniki davčnih oblastev dolžni prijaviti proti vsakemu sklepu davčnega odbora, s katerim se prizna pravilnost vložene Prijave, pritožbo na delegacijo ministrstva financ. V Sloveniji ocenjujejo prijave za davek na poslovni promet odseki pri-dobninskih komisij, v katerem je 1. predsednik, odnosno namestnik predsednika pridobninske komisije in nadalje po njegovi izberi 2. en i m e n o v a n in 3. en izvoljen član pridobninske komisije. Sestavo odseka ima torej finančna uprava popolnoma v svojih rokah. Ker so predsedniki pridobninskih komisij praviloma Uidi predstojniki davčnega oblastva, bi se moral torej predsednik pritožiti proti sklepom, pri katerih je sam sodeloval in pri katerih so sodelovali njegovi zaupniki, odnosno finančne uprave. V odsek pokliče namreč predstojnik davčnega oblastva, koji je zakoniti zastopnik interesov finančne uprave, samo one člane, katere on hoče. Neglede na to, da so že imenovani člani pridobninske komisije zaupniki finančne uprave, izmed katerih izbere predstojnik davčnega odbora takega, o katerem je prepričan, da bo najboljše znal varovati interese finančne uprave, ima prosto izbero tudi glede izvoljenih članov, izmed kojih izbere zopet samo one, do katerih mm kot zastopnik finančne uprave največ zaupanja. Spričo tega položaja je — vsaj kolikor prihajajo v poštev upravne razmere v Sloveniji — kompliciranje davka na poslovni promet s pritožbami državnega zastopnika neoportuno, ker so interesi finančne uprave že s sestavo odbora, ki prireja ta davek, zadostno varovani. Kontrola od strani višjega oblastva lahko odpade brez škode na donosnost davka. Kontrola v obliki reševanja pritožb bi povzročala oblastvom veliko nepotrebnega dela, davkoplačevalcem bi še bolj oteževala izpolnjevanje itak obsežnih dolžnosti, ker bi bil ž njo v zvezi vpogled v poslovne knjige in zbiranje dokazil, koja naj potrdijo pravilnost prijave itd. Iz načelnih ozirov pa bi taka kontrola značila kršitev avtonomije odseka, ker bi se mu kljub temu, da je sestavljen iz zaupnikov finančne uprave, odvzela brez pravega povoda pravica končne odločbe in ta poverjeva-la višji oblasti, koja odloča samo na podlagi spisov, brez sodelovanja zastopnikov davkoplačevalcev, ne da bi podrobno poznala prometne razmere dotičnega davkoplačevalca. Princip samoobdačenja po prebivalstvu potom imenovanih in izvoljenih zastopnikov je pri prireditvi davka na poslovni promet že itak kršen s tem, da v prvi inštanci odloča odsek, ne pa cela pri-dobninska komisija in je odsek tako sestavljen, kakor to v prvi vrsti zahtevajo interesi finančne uprave, v drugi inštanci pa s tem, da odloča o pritožbah delegacija ministrstva financ brez sodelovanja tudi navideznih zastopnikov davkoplačevalcev. Odredba, da se mora državni zastopnik pritožiti proti vsakemu sklepu, s katerim se vložena prijava prizna za pravilno, je začetek konca v vseh modernih državah uveljavljenega principa samoobdaceva-nja, ker se s tako odredbo nalaga odseku, da odloča o prijavah enostransko v prid finančni upravi, sicer se njegova odločba ne sprejme. Med našimi davkoplačevalci je še visoko razvit čut davčne morale in pretežna večina jih vlaga pravilne prijave. Ako bodo kljub temu izpostavljeni tortur-ni proceduri pritožbenega postopanja, bo to v njih ubilo čut davčne morale, ako bodo uvideli, da jih pred pritožbami od strani zastopnika finančne uprave ne ščiti niti pravilna prijava. V Sloveniij se pobero razmeroma visoki zneski davka na poslovni promet, kar dokazuje, da se naši ljudje še zavedajo svojih dolžnosti. Ako se jim bo vzelo vero v uvidevnost finančne uprave, da zna presoditi, kdaj je prijava pravilna ali kdaj ne, bo to brez dvoma kvarno vplivalo na donosnost davka in gen. direkcija bo dosegla baš nasprotno, kar želi, ker davkoplačevalci ne bodo več polagali nobene važnosti na prijave, ako bodo že v naprej vedeli, da se prijavam ne bo verjelo. Novi volilni red Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Konec.) ščuvanje proti trgovstvu. »Kmetovalec« priobčuje v številki z dne 15. t. m. pod naslovom: »Letošnja cena modri galici«, članek, v katerem izvaja: »Kmetijska družba je v minulih letih morala od svojih udov večkrat slišati očitke, da prodaja modro galico dražje nego trgovci. Letos pa je določila tako nizko ceno, da ne krije niti družbenih režijskih stroškov. Zaračunavala jo je svojim podružnicam pri vagon-skih dobavah po 6.10 Din, udom pri nadrobni oddaji po 6.40 Din in v Mariboru po 6.60 Din za kg. Kmetijske podružnice so jo oddajale udom najnižje po 6.35 Din, večinoma po 6.50 Din in le tam, kjer je bila tovornina visoka, po 6.80 do 7 Din za kg. . Trgovci so vsled razglasa Kmetijske družbe 'n pod vplivom cene od 6.10 Din prodajali jjjalico najnižje po 7 Din, večinoma pa po 7.50 S? 6 Din, v Prekmurju celo po 9 do 10 Din. *°Je pa družbi galice zmanjkalo in ni mogla > z njo postreči vsem zakasnelim naročnl-j,- ®’ .s° dvignili ceno na 8, 9 in celo na 10 ter si s tem znatno pomnožili svoj k- na škodo vinogradnikov. . , . družba cene za galico ne določila nizko, bi jo trgovci takoj v začetku sezone močno dvignili. Ze s tem je družba vinogradnikom Slovenije prihranila letos sko- raj poldrugi milijon dinarjev. In ravno v tem tiči oni velik vpliv Kmetijske družbe na cene kmetijskih potrebščin in materijelno korist, ki jo imajo udje od te svoje stanovske korporacije. Eno malomarnost pa je grajati pri naših kmetovalcih; namreč, da ne naroče pravočasno blaga, ki ga potrebujejo, vsled česar ga ruzba ne more toliko nabaviti, kolikor ga v ?;^°Venu potrebujejo. Letošnje leto naj j m pa bo v pouk in svarilo za bodoče, da si naroče za časa svoje potrebščine, če jih hočejo poceni dobiti. — Kmetijska družba *a Slovenijo. Trditve, ki jih vsebuje gornji članek niso točne. Zdi se nam, da bi bilo bolje, če bi se povedalo ljudem po pravici, zakaj niso holeti gospodje nabaviti več galice. Nam je stvar jasna. Zato ne, ker je cena za galico poskočila in so morali trgovci, ki so skrbeli za naknadno izpopolnitev svojih zalog z galico, plačati za to galico mnogo dražje cene nego so bile prej. Od tod in samo od tod višje cene in ne samovoljno povišanje, kakor govori gornji članek. Ako ne bi trgovci naknadno naročili galice, bi bili vinogradniki brez nje. V zahvalo za to pa gornje ščuvanje proti trgovcem! Pod davkom od pridobnine se razume splošna pridobnina ali pridobnina podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov, brez katerihkoli državnih ali samoupravnih do- klZa kandidiranje oseb, ki ne plačajo pridob-ninskega davka, a imajo volilno pravico ua podlagi gospodarske funkcije, kojo vršijo (člani upravnega odbora, direktorji itd.), jeT merodajna pridobnina, kojo plača podjetje, ki vrši gospodarsko funkcijo. Poit listo kandidatov in namestnikov je navesti ime, priimek in stanovanje predstavnika liste in njegovega namestnika v volilnem odboru. Za predstavnika liste smejo biti navedeni predlagatelji ali druge osebe, ki imajo aktivno volilno pravico. Brez pristanka se ne sme nobenega navesti in vpisati za predstavnika ali namestnika liste. Liste morajo biti čitljivo podpisane od najmanj sio volilcev za trgovinski in obrtni odsek in najmanj 50 volilcev za industrijski odsek. Predlagatelji morajo navesti svoje ime in mesto bivanja. Vsak predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno listo. Ako podpiše ena oseba več kandidatnih list, velja nje podpis samo na listi, ki je bila prva predložena. Liste morata predložiti v potrdilo Iva predlagatelja. Listi je posebej priložiti pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejmejo izvolitev, kakor tudi soglasje predstavnika liste in njegovega namestnika. Poleg tega se morajo listam priložiti potrdila davčnih oblasti o višini pridobnine, kojo plačajo kandidati in namestniki, odnosno podjetja. Predlagatelji morajo v listi navesti kandidata ali predlagatelja kot osebo, koja ima po nalogu predlagatelja občevati z volilnim odborom. Ako ne vsebuje lista tega predloga, se smatra prvega kandidata za takega, a drugega kot njegovega namestnika. Kandidatna lista ne sme vsebovati nič drugega nego tekst, predpisan v smislu te uredbe. Kandidatne liste, že predane volilni komisiji, tudi ako niso potrjene, se ne smejo preklicati, niti se ne sme na njih izvršiti kaka izprememba. Volilni odbor mora vsakemu volilcu dovoliti, da pregleda predloženo kandidatno listo. Člen 17. — Če kandidatne liste ne odgovarjajo določilom uredbe, jih mora volilni odbor v roku treh dni vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vročiti pooblaščenemu zastopniku liste ali njegovemu namestniku na dostavnico. Ako so take liste predložene istočasno, mora volilni odbor poslati ta poziv vsem zastopnikom liste. Ako so na raznih listah ista imena, mora volilni odbor, ob sodelovanju zastopnikov liste, osebe istega imena označiti tako, da se jih more razlikovati. Člen 18. — Volilni odbor potrdi kandidatne liste, ki zadostijo zakonitim pogojem in preda en izvod istih predlagateljem. Ako ne bi liste odgovarjale zakonitim predpisom, jih volilni odbor zavrne. Ta sklep izda volini odbor v roku treh dni od prijema kandidatne liste proti potrdilu. Namesto zavrnjene kandidatne liste se more predložiti nova kandidatna lista na potrdilo v predpisanem roku. Ko so kandidatne liste potrjene in objavljene, se ne morejo več izmenjati. Vsako potrjeno kandidatno listo objavi uradno volilni odbor v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast po vrsti kakor je došla, najkasneje do dneva, ko se začne dostavljanje legitimacij in glasovnic. Sapo na ta način objavljene kandidatne liste imajo polno veljavnost. Člen 19. — Ako je za kateri odsek predložena samo ena kandidatna lista, proglasi volilni odbor, po preteku roka za predajo, vse kandidate, predlagane v tej listi brez volitev, za voljene zbornične člane. Volilne legitimacije, glasovnice in zavoji. člen 20. — Na podlagi zaključnih volilnih imenikov izda volilni odbor legitimacije in uradne glasovnice za volitve. Volilna legitimacija mora obsezati tekoči broj volilnega imenika ime in priimek, poklic volilca kakor tudi odsek, v katerem ima volilec volilno Pravico. V legitimaciji se mora navesti, da se za glasovanje smejo uporabiti samo uradne legitimacije, Uradne glasovnice, uradni ovoji za glasovnice in uradne kuverte za pošiljanje glasovnic volilnemu odboru. Razen iega morajo biti na legitimaciji navedena bistvena določila o načinu volitev in izpolnitvi glasovnic, kakor tudi vsa določila o veljavnosti glasovnic. Glasovnice, kakor tudi ovoji za glasovnice *n za pošiljanje glasovnic, morajo biti žigosani z uradnim žigom in označeni, za kateri odsek veljajo; izdelani morajo biti tako, da jamčijo za tajno glasovanje. Glasovnice posameznih odsekov se morajo razlikovati po barvi in ravno tako se morajo izdelati ovoji za glasovnice. Na glasovnici mora biti navedeno mesto, na kojem ima volilec zabeležiti, za katero listo glasuje. Volilni odbor mora voditi točno evidenco vseh izdanih žigosanih glasovnic in legitimacij. Na mesto izgubljenih ali neuporabljenih legitimacij, sme volilni odbor izdati volilcu, ki to zahteva, duplikat. Ta duplikat se mora kot takega označiti in tudi vpisati v volilni imenik. Dostavljanje volilnega materijala. Člen 21. — Volilni odbor razpošlje volilne legitimacije in glasovnice obenem z ovojem za glasovnico, kakor tudi z ovojem, v kojem se pošlje glasovnica volilnemu odboru, najpozneje 10 dni pred začetkom glasovanja in jih ima dostaviti volilcem neposredno s pošto na dostavnico. Prostost poštnih pristojbin. Člen 22. — Vsa korespondenca in poštne pošiljke volilnega odbora volilcem, državnim oblastvom in občinskim uradom, kakor tudi pošiljke teh oblasti volilnemu odboru v volilnih zadevah, uživajo prostost poštnine in vsake druge poštne takse. Vloge in predstavke volilcev na volilno komisijo se pošiljajo ravno tako prosto poštnine in drugih poštnih taks. V te svrhe morajo biti poštne pošiljke zaznamovane s pripombo: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Poštni uradi morajo hitro in neodložno odpraviti in dostaviti vsako pošiljko, kojo dostavlja volilni odbor volilcem ali kojo pošljejo volilci volilnemu odboru. Izpolnitev glasovnic. Člen 23. — Glasovnice morajo biti izpolnjene ali z rokopisom ali na mehaničen način (s tiskom, strojem ali na drug način raz-množitve) ali tako, da se na njo prilepi tiskana lista. Glasovati se more samo za kandidatno listo, koja je bila potrjena. Glasovnica, na koji ibi bilo prilepljeno več kandidatnih list, izgubi svojo veljavnost. Glasovnica, na kateri je zapisano še kaj drugega, pa bodi to beseda, številka ali drug znak, izgubi veljavnost. Imena napisana na glasovnici ali na tiskani listi, prilepljeni na glasovnico, se morajo popolnoma zlagati z eno izmed potrjenih kandidatnih list, sicer je glas neveljaven. Volilno opravilo. Člen 24. — Volilno opravilo je javno. Voliti je moči ali tako, da odda volilec izpolnjeno glasovnico v zaprtem neprozornem ovoju pred volilnim odborom osebno, ali tako, da se pošlje poštna glasovnica obenem z izkaznico volilnemu odboru v Ljubljani. V tem primeru mora biti glasovnica zaprta v posebnem, za to določenem ovoju, ki se mora obenem z legitimacijo zalepiti v poslani uradni ovoj. Zaprto pismo se mora poslati volilnemu odboru neposredno s pošto, priporočeno. Vsako pismo mora obsegati samo eno legitimacijo in eno glasovnico. Skupna prodaja volilnih pisem na pošto in skupno pošiljanje je prepovedano. iZa glasovanje se smejo uporabiti samo uradne glasovnice in samo uradno izdani ovoji za glasovnice. Glasovnica in zavoj za glasovnico morajo nositi označbo istega odseka. Ovoj za glasovnice ne sme obsezati ničesar, razen glasovnice. Glasovnica se mora odpraviti samo v ovoju, koji je za to dostavljen od volilnega odbora. Ako se glasovnica ne dostavi v uradnem kuvertu, ni glas veljaven. Tudi ne bo glas veljaven, če bo obsezalo pismo več legitimacij. Ako je v enem pismu več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne. Glas je neveljaven tudi v primeru, če ovoju ni priložena volilna legitimacija. Ako obseza ovoj za glasovnico več nego eno glasovnico, ne velja niti ena. Osebno glasovanje. Člen 25. — Na dan volitev se sestanejo člani volilnega odbora v volilnih prostorih najkasneje en četrt ure pred začetkom glasovanja. Volilni odbor se mora neposredno pred začetkom glasovanja prepričati, ali je volilna skrinjica, ki je določena za izbiranje glasovnic, prazna. Predsednik volilnega odbora sprejema glasovnice, vrže vsako posebej zaprto v volilno skrinjico in pazi, da ne preda nihče več glasovnic. Najprej oddajo svoj glas člani odbora, koji imajo volilno pravico. Nato oddajo glasovnico drugi volilci, po redu, po katerem so prišli pred volilni odbor. Vsak volilec se mora pred volilnim odborom legitimirati odboru z volilno legitimacijo. V volilnem imeniku se mora zabeležiti, da je volilec glasoval. Kazen tega se vpišejo j me ii a volilcev v seznamek volilcev po redu, kakor volijo. Ako se volilcu ni dovolilo glasovanje iz razloga, ker se ni mogel legitimirati, se mora to posebej zabeležiti v 'volilni imenik. Čas glasovanja mora trajati nepretrgoma od 8. do 16. ure. Samo ako nastanejo nemili, se more z odobritvijo večine prekiniti glasovanje dokler se ne vpostavi red. Povod nemira iii čas, za koji je določeno prekinjenje glasovanja, se inora zabeležiti v zapisniku. Ako se je glasovanje zbog nemira prekinilo, se sme po uri, ki je bila določena za zaklju-žitev, podaljšati za toliko, kolikor je trajal nemir. Ves čas, ko se glasuje, se mora voditi zapisnik o vsem kar se je dogodilo, in kar smatra volilni odbor za vredno, da se zapiše. Ako ni volilni odbor dovolil volilcu, da glasuje, se mora v vsakem primeru imenoma navesti vsakega člana volilnega odbora, ki je glasoval proti temu, da se dovoli glasovanje in pri vsakem je tudi navesti razloge, ki so bili merodajni za njegov sklep. Zapisnik mora obsegati imena članov volilnega odbora, dan in uro začetka in konca "volilnega opravila, eventuelne prekinitve, sklepe odbora, ali se ima izvestni osebi dovoliti glasovanje ali ne. Volilni odbor je odgovoren za to, da se volitve vršijo zakonito. Člani odbora se morajo vzdržati vsakega čina, ki bi mogel uplivati na glasovanje. Predsednik volilnega odbora je odgovoren za to, da se za čas glasovanja vzdržuje red in zakonitost. Ako je potrebno, sme zahtevati pomoč od občine ali državnih oblasti.1 Ves čas glasovanja morajo biti prisotni najmanj trije določeni člani volilnega odbora. Eden od njih mora biti vedno predsednik ali predstavnik oblastne uprave. Agitacija v prostorih proslopja in pred poslopjem, kjer se nahaja volilni lokal, je prepovedana. Zaključek osebnega glasovanja. Člen 26. — Po preteku časa, ki je določen za glasovanje, zaključi volilni odbor glasovanje, čim so glasovali vsi oni volilci, ki se v tem trenutku nahajajo v volilnih prostorih. Nato ugotovi volilni odbor po volilnem seznamu koliko volilcev je glasovalo. To število se mora napisali z besedami na konec spiska. Nato mora volilni odbor vzporediti število oddanih glasov s številom volilcev. V volilnem zapisniku je posebej napisati število volilcev in koliko je glasovnic. Nato začne volilni odbor odpirati ovoje glasovnic, ugotoviti veljavnost istih ter število neveljavnih glasovnic, a nato ugotoviti število glasov, pripadlih poedinim kandidatnim listam. Volilni odbor izvrši ta posel istega dne, ko je volitev končana. Po izvršenem poslu zaključi volilni odbor volilni zapinik. Volilni zapisnik in seznam volilcev podpišejo vsi člani volilnega odbora. Zapisniku se mora predložiti seznam volilcev. Vsak član volilnega odbora ima pravico izjaviti v zapisniku posebno mnenje. Člen 27. — Volilci, ki glasujejo s poslano glasovnico, morajo poslati zaprto pismo s pošto glavnemu volilnemu odboru do dneva in ure, ki je v volilnem razglasu določena za prejemanje glasovnic. Dostavljena pisma označi volilni odbor s tekočo številko, po vrsti kakor jih prejme in jih vpiše v poseben seznani. Pisma se ne sinejo odpirati, dokler Tie poteče rok za predajanje pisem. Predsednik volilnega odbora določi osebo, koji je poverjena voditev tega seznama. Vsa došla pisma se morajo hraniti v posebni napravi ali v prostoru, ki se mora zatvoriti in držati pod pečatom. Glasovnice, koje prejme volilni odbor šele po preteku tega roka, določenega za prejemanje glasovnic, se ne smejo uvrstiti v ta seznam. Pismo je predati pošti priporočeno. Za priporočitev se ne plača poštne pristojbine, Odpiranje volilnih pisem.. Člen 28. — Ko‘ugotovi volilni odbor rezultat osebnega glasovanja, prevzame po popisu vsa dostavljena volilna pisma in ugotovi, ali je katero pismo poškodovano ali odprto. Nato začne odpirati pisma, ugotovi po priloženi legitimaciji volilno pravico, prevzame glasovnico in jo vrže v skrinjico. Nato vzpo-redi število predanih glasov s številom legitimacij. Legitimacije se uredijo po vrsti sprejema glasovnic, se perforirajo, se zvežejo in zapečatijo. Nato odpre volilni odbor ovoj glasovnice, ugotovi veljavnost glasovnic, število neveljavnih glasovnic ter ugotovi število glasovnic, koje pripadajo poedinim listam. Ko izvrši volilni odbor ves ta posel, pre-šteje, zbere glasove ter ugotovi po volilnih zapisnikih in volilnem imeniku in po urejenih in zapečatenih legitimacijah, koliko volilcev je v celoti glasovalo in koliko glasov je pripadlo na posamezne kandidatne liste. Ako se najde razlika med številom volilcev po volilnih spiskih in legitimacijami in številom glasovnic po zapiskih, se vzame število volilcev po seznamih in legitimacijah ter po teh se računa celokupno število volilcev. Če ne more volilna komisija opraviti vsega tega posla na dan sestanka, ga nadaljuje prihodnji dan. V tem primeru se mora vsaki dan pred zaključkom seje vzporediti število legitimacij s številom glasovnic in ugotoviti rezultat. Legitimacije se morajo še na isti seji perforirati in zapečatiti. Volilni materijal ostane v lokalu volilnega odbora, ki mora biti zaprt in zapečaten tako, da ne more priti vanj nikdo,- ne da bi poškodoval pečat. Volilna komisija odredi stražo, ki mora lokal neprestano čuvati. Vsak dan je ugotoviti, da je pečat nepoškodovan. Izid glasovanja. člen 29. — Izid glasovanja ugotovi volilni odbor na sledeči način: celokupno število glasov, koje je dobila vsaka kandidatna lista, se deli skoji eden, nato skozi dva, skozi tri itd. nazadnje skozi: šestnajst. Od delilnih rezultatov, ki se dobijo ttd vseh list po takem deljenju, se izloči celokupno šestnajst naj večjih. Vsakr listi pripade koliko članskih mest, kolikor je tem potom iztočeno največjih delilnih rezultatov. Ako se ob priliki tega iz-U/čevanja delilnih rezultatov primeri, da se dobijo enaki n& dveh ali vfež; mestih, a ni toliko članskih niest, da bi se vsem ten* enakim delilnim rezultatom dalo člansko mesto, tedaj se ugotovi s kocko, katerii listi z enakimi rezultati je dati še ne oddana članska mesta. Ako je pa v vprašanju eno člansko mesto, se vleče kocka za vse liste z enakim delilnim rezultatom. Ako je pa teh neoddauih- mest več, tedaj se za vsako neoddana mesto vleče kocka tako, da lista* ki dobi člansko mesto pri enem žrebanju, se ne udeleži v nadalj-nih žrebanjih. Žrebanje izvrši predsednik, volilnega odbora. Na isti listi se smatra za izvoljenega najprej prvi kandidat iz prve skupine, nato prvi kandidat iz ostalih dv-eh skupin kandidatov, predvidenih v petem odstavku člena 16. te uredbe. Potem pridejo na vrsto drugi kandidati iz prve, druge in; tretje skupine,, nato tretji kandidati iz druge in tretje skupine itd. po istem redu, dokler se ne izčrpa število članskih mest, koja pripadejo vsaki listi. Po istem redu se smatcajo za izvoljane tudi namestniki. Zapisnik. Člen 30. — Pri odpiranju pisem vodi volilni odbor ves čas zapisnik o vsem, kar je‘ delal, in kar smatra kdo izmed članov, odbora za vredno, da se zabeleži. V zapisniku je zabeležiti vse sklepe odboia in rezultate glasovanja ter rezultate izvršenega skru-tinja, imena izvoljenih članov in namestnikov. Zapisnik popišejo vsi prisotni člani volilnega odbora po velikem županu ministr-pisnik izjaviti svoje posebno mnenje. Zapisniku se mora priklopiti seznam volilcev in vse ostale volilne spise. Člen 31. — Izid glasovanja in imena izvoljenih članov in namestnikov objavi uradoma predsednik volilne komisije Obenem obvesti predsednik s priporočilnim pismom izvoljene člane o njih izvolitvi, ter jih pozove na sestanek za konstituiranje zbornice. Imena izvoljenih članov priobči predsednik volilnega odbora po velikem županu munistr-stvu trgovine in industrije. Volilne spise z zapisnikom vred da volilni odbor hraniti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Rok za vršenje volitev. Člen. 32. — Prve volitve po tej uredbi, se morajo izvesti v oktobru 1927. leta, a vsake neadaljne volitve v roku treh mesecev, ko poteče dotično koledarsko leto, ko se konča volilna doba, ali po razpustu zbornice, odnosno po razpisu dopolnilnih volitev. Izguba mandata zborničnega člana. rlen 37. — Zbornica sklepa veljavno, če j® ! »določil« torej ne morejo opravičiti prisotna Vsaj polovica rednih članov. Zborni- „„r,i„„Qr,;Q „ „„ ca sklepa samo v plenarnih sejah, in to z ■ P°st°Pf**)Ja mestno elektrarne, ker na-absolutno večino glasov. Ob enaki razdelitvi j sprotujejo predpisom citiranega zakona. Ootovo pa na drugi strani ne morejo obstojati nobeni pomisleki proti glasov obvelja kot sklep ono mnenje, za ko jo glasuje predsednik. Za veljavno sklepanje „ piou S d« Mpridriil elektrarna nih članov odseka. Če ni v zakonu in poslovniku določeno drugače, se sklepa z absolutno večino prisotnih članov. Načelnik odseka tudi glasuje Ob enaki razdelitvi glasov ob- ravane iZVršitvP /inatalar-i ip in H* velja kot sklep ono mnenje, za katero je sla- , ® ' , . e. ® ^ . ^a soval načelnik. i končno pregleda izvršitev tozadevnih Zbornica, kakor tudi odseki smejo voliti del in da zahteva za tozadevne svoje odbore, ki se poprej posvetujejo in poročajo ! posie jn nadzorstvo od strank primer-v plenumu zbornice ali odsekom. Predsednik ' - * sme sklicevati odseke ali odbore na skupno v svrho zasiguranja nemotenega obratovanja svoje centrale pravico, da predhodno odobri načrt vsake name- Clen 33. — Ako nastopijo pri zborničnem članu ali namestniku toke okotnostl, ki bi ga izključevale od pasivne volilne pravice, izgubi dotični mandat. Zbornični član, proti kateremu je uvedena sodna preiskava radi kakega kaznivega dejanja, ali ako se proti njemu vodi konkurz-no ali poravnalno postopanje, se suspendira od mandata tako dolgo, dokler traja preiskava ali postopanje. V primeru oprostilne sodbe oživi mandat. . . . Zbornični člani so primorani prisostvovati sejam, delati poročila, koja se jim da, ter sprejeti izvolitev v odbore. Radi težkega sa-nemarjenja teh dolžnosti ali radi trajne lastne zaposlitve, se sme zbornični član s sklepom plenuma izključiti. Za ta sklep morata glasovati najmanj dve tretjini prisotnih zborničnih -članov. Pozivanje namestnikov. Člen 34. — Če se v volilni dobi izprazni člansko mesto, se pozovejo izvoljeni namestniki od iste liste in to po rodu, ko katerem so izvoljeni. Konstituiranje zbornice. Člen 25. — Novoizvoljena zbornica se sestane 15. dan po objavljenem volilnem rezultatu. Zbornico otvori po letih najstarejši zbornični član. V tej seji izvoli zbornica z glasovnicami za tri leta izmed sebe z absolutno večino glasov predsednika in tri podpredsednike. Podpredsedniki se volijo izmed treh kandidatov, ki jih predlagajo člani posameznih odsekov. Predsednik in vsaj eden izmed podpredsednikov morata stalno domovati na sedežu zbornice. Poslovnik sme določiti, da mora^den ali več podpredsednikov domovati v določenem delu zborničnega okrožja, izven zborničnega sedeža. Če se v volilni dobi izprazni mesto predsednika ali podpredsednika je treba izvršiti za ostanek molilne dobe nove volitve za izpranjenja ine-dta. Izvolitev za predsednika in za podpredsednika potrdi minister trgovine in industrije. Predsedniki in podpredsedniki prevzamejo dolžnost takoj, ter jo opravljajo začasno, dokler minister ne potrdi njih izvolitve. Pod: predsedniki poslujejo obenem kot načelniki odsokov. Namestnika načelniku izvoli vsak odsek izmed sebe. Če načelnik stalno ne domuje na zborničnem sedežu, mora domovati na zborničnem sedežu njegov namestnik. Za primer, da je predsednik zadržan ali odsoten, preidejo pravice in dolžnost predsednika na enega izmed podpredsednikov in sicer po redu, kakor to določa poslovnik. Delovanje plenuma in odsekov. Člen 36. — Odseki se smejo posvetovati in sklepati o stvareh, ki se tičejo izključno go spodarskih strok, zastopanih v njih, in sicer v mejah, določenih s poslovnikom. V stvareh, ki prihajajo pred plenum zbornice, a ki jih ni sprejel sklep odseka, sme odsek zahtevati, da se njegov sklep naznani pristojnim zakonodajnim korporacijam in oblastvom kot posebno mnenje. posvetovanje. Ravno tako smejo načelniki odsekov sklicevati odbore svojega odseka na skupno posvetovanje. Kazniva dejanja in kazni. člen 38. — Za kazniva dejanja,, učiirjena ob izvajanju volitev po tej uredbi, se morajo analogno uporabljati odredbe členov 91.. do 119. zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino z dne 3. septembra 1920, Službene Kovine št. 195,. z izpjsemeni-bami in dopolnitvami z dne 27. juniji* 1922. leta, Službene Novine št. 150. Kdaj stopi uredba v veljavo. Člen 39.. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah ■. Ko stopi na uredba v veljavo, presanejo veljati vse odredbe zakona z dne 29j. junija 1868, 1. drž., zale., št. 85 o organizaciji, trgovskih in obrtniških zbornic, kakor tmfit drugi predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi. V Beogradu, dne 30. junija 1927. lijta. Štev. 13-295/3_ Minister Trgovine in Industrije D. M. Spaho, s. r. Zelo umesten ukrep. Mestna občina ljubljanska si je na podlagi nekih določil, sklenjenih o. občinskem svetu, zasigurala dejanski, monopol za izvršbo instalacijskih del pri električnih napeljavah v. Ljubljani, s tem, da se je branila dajati tok ia mestne elektrarne vsaki stranki, prt kateri ni zvršila vsa instalacijska dela mestna elektrarna sama. To zelo odurno omejitev so prenašali elektrotehniki v Ljubljani seveda zelo težko, ker jim je bila s tem odvzeta vsaka možnost, da bi dobili v mestu kako; in- stalacijako delo. Ponovne- akcije niso imele uspeha. Končno je prejela Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki je predložila tozadevno pritožbo zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov velikemu županu, včeraj od velikega župana naslednjo rešitev: >Gospodu vladnemu komisarju mestne občine ljubljanske v Ljubljani. Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani mi je predložila pritožbo proti mestni elektrarni ljubljanski, ker oddaja le-ta električen tok strankam le pod pogojem, da puste izvršiti potrebna instalacijska dela po elektrani sami, česar posledica je ta, da kon-cesijonirani elektrotehniki ne morejo, izvrševati svojega obrta v primerih, če gre za napeljavanje na omrežju mestne elektrarne. Postopanje mestne elektrarne temelji na tozadevnih predpisih »Določil .o dobivanju električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne«, odobrenih po občinskem svetu ljubljanskem v seji z dne 2. aprila 1902. Namen teh določil je brezdvomno ta, da ima mestna elektrana kontrolo nad pravilno izvršitvijo električnih naprav, na drugi strani pa da se zasigu-rajo mestni občini znatni dohodki, ker dejanski monopol elektrarne izključuje vsako konkurenco obrtnikov. Raz stališča potrebe zaščite konzu-mentov in obrtnikov postopanja mestne elektrarne ni možno odobravati, dočim je na drugi strani monopol elektrarne v direktnem nasprotju z obstoječimi zakonitimi predpisi, vsled česar ga je potrebno ukiniti. Po čl. 1., odst. 1. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin 'z dne 30. decembra 1921, Ur. 1. 5t. 6./5. iz 1. 1922 je namreč razsvetljavo, torej električen tok prištevati življenskim potrebščinam, ter je odrekanje dobave oziroma prodaje toka iz uvodoma omenjenih razlogov po tem zakonu kaznivo. Predpisi § 5. gori navedenih no odškodnino. Na to opozarjam g. vladnega komisarja ter ga vabim, da potrebno ukrene, da mestna elektrarna ljubljanska preneha s svojo dosedanjo prakso in da mi o svojih ukrepih čimpreje poroča. Veliki župan: Dr. Vodopivec, 1. r.« Ukrep velikega župana, ki bo odpravil neupravičen monopol magistrata in pustil odprto polje za svobodno konkurenco med elektrotehniškimi obrtniki, moramo iskreno pozdraviti! Veletrgovina ŽA. darabon v Jljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. JEaslna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, telefon št. 2666. BBZ0JAVNA IN TELEFONSKA SLUŽBA V DOBI IZVOZA. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: »Glede na bližajoča se izvozno dobo nam je ministrstvo poslalo odlok štev 25.152 od 15. junija t. 1., s katerim nam sporoča, da je imelo »Društvo izvoznikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« dne 1. maja t. 1. svojo redno letno skupščino, na kateri je bila poleg drugega sprejeta tudi resolucija glede brzojavne in telefonske službe. Resolucija omenja, da se dajejo telefonske zveze pristransko'-in neredno, da se pogovori, krajevni in medkrajevni, slabo, slišijo, da so aparati in proge večkrat v slabem stanju, da se brzojavke odpravljajo z velikimi zamudami itd, zato prosi društvo, naj bi direkcije naročile svojim podrejenim brzojavom, telefonom in terenskim sekcijam, da bi se te neprilike odpravile, ker je brezhibno poslovanje sedaj, ko stojimo pred izvozno dobo, najvažnejšega pomena, Ker ne sme biti na to stran nobenih pritožb več, naj brzojavi, telefoni in telefonske sekcije pazijo, da se bodo v izvozni dobi trgovske brzojavke hitro odpravljale in dostavljale, trgovski telefonski pogovori kolikor mogoče pospeševali in da bodo proge in aparati vedno v dobrem stanju.« Hvaležni smo g. direktorju za gornjo okrožnico in želeti bi le bilo, da bi tudi izvršujoči poštni organi, zlasti v centrali za medkrajevne pogovore pokazali za najvažnejše gospodarske interese toliko dobrega razumevanja, kakor ga ima g. direktor! • * * ZA ABSOLVENTE GRADBENE SREDNJE ŠOLE IN ABSOLVENTE KIPARSKE ŠOLE. Tovarna porcelana išče spretnega risarja za porcelan. Reflektanti se naj javijo pismeno ravnateljstvu Tehnične srednje šole v Ljubljani. Grosisti, ki lšče|o odjemalcev med traovcl na deželi, morajo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! 'm: Za grajo blaga ne zadostuje, da se blago samo vrne. — Pomen dogovora, drugemu v kraju takega blaga ne dobavljati. (Sodhe odločbe.) Naročilo z dne 27. avgusta je izvršila tožnica 20. oktobra, tako da je toženka prejela blago 1. nov. Toženka je obdržala tega blaga le za 400 Din, kolikor ga je po njenem mnenju ustrezalo naročilu; vse ostalo blago pa je še isti dan vrnila tožnici, ker naročilu ni ustrezalo ne po barvi, ne po velikosti, ne po ceni. 13. novembra je pa sporočila tožnici še pismeno, da je vrnila blago, ker po barvi ni ustrezalo naročilu. Tožnica je pa pridržala le en karton vrnjenega blaga, drugi karton pa je poslala toženki nazaj. To-zenka ji je pa sporočila, da vrnjenega blaga nikakor ne sprejme, temveč ga i razpolago. Tožnica pa je vložila tožbo na plačilo kupnine za to toženki vrnjeno blago. Toženka se brani proti tožbi s sledečimi prigovori: 1. bilo je dogovorjeno, da sme prodajati tožnica svoje blago v mestu, kjer ima toženka svoj sedež, izključno le njej; tožnica je pa ta dogovor prekršila s, tem, da je tudi neki drugi tvrdki v istem mestu prodala zavoj ženskih klobukov; 2. blago je bilo sezijsko in je bila radi tega dogovorjena promptna dobava; tožnica je pa odposlala dne 27. avgusta naročeno blago šele 27. oktobra; 3. doposlano blago ni ustrezalo na- ntfi n«mtl ?° barvi> niti po velikosti, niti po ceni. — nIravd"? sodišče je ugodilo tožbe-zahtevku. — Toženka sama prizna, da je prejela blago 1. novembra. Grajala je pa blago šele z dopisom z dne 13. novembra, torej šele 12 dni po prejemu blaga. To pa je očitno prekasno in ne ustreza predpisom čl. 347 trg. zak., po katerem je treba blago takoj grajati, če je neustrezno. Tej zakonski določbi o graji blaga pa toženka še ni zadostila s tem, da je blago takoj vrnila, a ga ni istočasno, temveč sele 12 dni potem grajala. — . i°er pa navaja toženka v svojem gra-jalnem pismu z dne 13. novembra edinole, da je vrnila klobuke, ker barve niso ustrezale naročilu; o razlogu pod t. in 2. pa ni v pismu omenila niti besedice. Sedaj pa ne more uveljavljati novih nedostatkov in razlogov za zavrnitev, marveč le tiste, ki jih je navedla ° priliki graje, t. j. v pismu z e 13. novembra. Tudi če bi se graja i . «?a pravočasno, bi razloga pod n« VL "e bila uP°števana. Kar se zaio nniW$OVO*ra’ (*a barve ne ustre- čah Hn • kiU’ pa d°gnano po pričah, da je blago bilo tistih barv, ki so ni le naročene. Toženka je torej dolž-plača aS° sprejme in kupnino Prizivno sodišče je potrdilo prvo ; ,^e da se vzdržati mnenje craio8 if°Vratek blaga nadome-ČL 347 trg‘ takoj naznaniti, čebW? ProdaJaIcu vorjenih ali zakonskih lastnosti X trebe dvanajstdnevnega pregleda noši ljatve ni uvideti; saj so bili samo ženski klobuki. Tudi je toženka blago v resnici takoj pregledala, kar dokazuje to, da je pridržala del blaga. Radi zakasnele graje je torej imeti blago za odobreno in se zato toženka ne more ^ec sklicevati na kakršne koli napa-|5e> ki naj jih je imelo blago. — Toženka pa se plačilu uspešno tudi z drugim prigovorom ne more upirati, peš da so bili naročeni žensik klobuki sezijsko blago, ki ni pravočasno dobavljeno, radi česar ga sme zavrniti. ~e bi šlo za čvrsto (fiksno) opravilo, toženka pač mogla odstopiti od po-’ S°dbe, čim bi blago ne bilo dobav-teno v dogovorjenem roku. Toda tu ® čvrstem opravilu ni govora. Kajti sni nar°čilnem listu za dobavo blaga Pjoh ni bil stavljen določen čas ali "7 Tudi na to se toženka ne mo-• ^licevati s pridom, da tožnica ni Polnila dogovora od 27. avgusta, po aterem je smela tako blago 'dobav-jati le toženki. Toženka je sicer res rdila na prvi stopnji, da je naročila Rumena Modro ^rn er BARVE OMOTOV ČAJNEROČKE IO zamaje znamenje za mešanico. Čajna ročka „Rumena“ Dobra gospodinjska čajna meianlca. Cajna ročka „Rujava“ Priljubi jena družinska iajna mešanica Čajna ročka „Čma“ Plemeniti navaja neskladno s spisi, de se v prizivu ni vzdržal prigovor glede tega pogoja veljavnosti pogodbe. Očitek pa ni utemeljen, ko v prizivu toženka res graja prvo sodbo samo v tem smislu, da se je zavezala tožiteljica ob naročilu, dobavljati v ono mesto samo toženi tvrdki enake klobuke, in se ne izvaja ta zaveza kot pogoj veljavnosti dobavne pogodbe. Upoštevati je pa tudi, da se ne izpodbija ugotovitev prizivne sodbe, da je toženka obdržala del pošiljatve. To je uvaževati tudi pri prigovoru, da gre za fiksno opravilo. Toda tudi brez ozira na to je pritrditi prizivni sodbi, da ni šlo za fiksno opravilo, ko pa v samem naročilnem listu ni bil točno določen čas, da katerega se je moralo dobaviti blago. Da je tudi šlo za sezijsko blago, ne bi to menjalo pravne vrste opravila, ko ni ugotovljeno, da je vsaj z ozirom'na tako vrsto blaga bila volja strank, da se blago dobavi do izvestnega točnega roka. Samo z besedo »promptno« še ni dan opravilu značaj fiksnosti po členu 357 trg. zak. Ker pa gre za opravilo, ki ni fiksno, toženka ni postopala v smislu zakona, če je mislila, da je bila toženka z dobavo blaga v zamudi. Ko potemtakem stoji, da je toženka obdržala nekaj poslanega blaga, drugo pa neupravičeno vrnila, ko ni šlo za fiksno opravilo in njena graja kot. zakasnela po zakonu ni imela veljave, ni moči oporekati pravilnosti presoje po prizivnem sodišču, da je toženka dolžna plačati kupnino naročenega blaga v vtoževanem ostanku. R. St. PAPIRNATI DROBIŽ se vzame iz PROMETA. finančnega ministrstva stev. 92.623/26 od 27. aprila '1927 se viza-me državni papirnati drobiž po 1 Din, 0.50 Din in 0.25 Din do dne 30. septembra 1927 iz prometa, dotlej pa se lahko zamenja za kovani drobiž po 0.50 Din, 1 Din in -2 Din, izjemoma tudi za bankovce Narodne banke. V Sloveniji zamenjavajo ta drobiž vsi davčni uradi. Po 30. septembru 1927 se ta denar ne bo mogel rež zamenjati in izgubi neza-menjani papirnati drobiž vsako veljavo. Pošte morajo jemati papirnati drobiž v plačilo, na željo strank ga pa tudi zamenjavati, toda samo za kovani drobiž. er cinke« poprimejo medsebojno brez vsakega popravila ter držijo zabojne stene vsled zračnega pritiska mnogo solidnejše kakor vijaki in žeblji. Na ta način sestavljeni zaboji imajo razven večje trpežnosti še druge neprecenljive prednosti nad obitimi in povezanimi zaboji. Izdelovanje pride mnogo cenejše, pri zlaganju v tovore se prostor izdatno izrabi, prihrani se tudi na težini in potem je njih večkratna poraba mogoča, ker se z lepa na transportu ne pokvarijo, končno je ta vrsta posode za gotovo blago naravnost primernejša, kakor običajni zaboji iz žebljanih desk; recimo za prevoz živil, zdravil itd. V Nemčiji, kjer so podobne stroje že prej imeli, žebljanih zabojev tsploh ni najti več v prometu. Najnovejši tip te naprave je spojen z motorjem poldruge konjske sile ter pride iloko tovarna na približno 7000 Din. Dosedaj se še ni nihče lotil vprašanja izkoriščati vsaj lesne odpadke s pomočjo strojev, ki jih gradi tehnika ravno v te svrhe. Mogoče bi pa le vnele te vrstice vspodbudo, da bi se podjetništvo pri nas poprijelo modernizacije lesne obrti v omenjenem smislu. Ob vznožju Pohorja, ki nosi najboljše gozdove, in so prometne prilike jako dobre, bi se dalo tako podjetje s primeroma skromnimi sredstvi oživotvoriti. Nekaj treznih preudarkov, nekaj podjetnosti in lahko sami izrabimo duhovite izume, ki se celo tam sijajno obnesejo, kjer nimajo zadosti lastne surovine. Administrativni in komercijelni načrti so pripravljeni, dobavni viri za strojne naprave zasigurani, javijo naj se samo še resni interesenti, katerim daje radevolje avtor tega članka potrebna pojasnila. — K. Tiefengruber (Maribor). Iz novejše zgodovine mednarodne trgovske abornice. Po sedanji sestavi deluje Mednarodna trgovska zbornica v sledečih zadevah: 1. tujski promet in ■naseljništvo, 2. proučevanje transportnih ovir, 8. finančne, plačilne in kreditne težave, 4. uvozne in izvozne omejitve, oziroma prepovedi (prostost surovin — izvozne craine), 5. tehnično-carinske zadeve, 6. mednarodne industrijske pogodbe in 7. splošne zadeve, ki se tičejo delovanja prvih šest pododsekov. V omenjeni komisiji se torej obravnavajo vsa vprašanja mednarodnega gospodarskega prometa. Za delovanje odseka je važna določba, da se od časa do časa zaslišijo narodne strokovne skupine včlanjenih držav v raznih gospodarskih zadevah, in ta poročila slone na znanstvenih ter nepristranskih ugotovitvah svetovni sloves uživajočih strokovnjakov. Na podlagi zbranega gradiva se vrše posvetovanja med pododseki in naoijonalnimi skupinami, da se pojasnijo vzroki raznih ovir, proučujejo sredstva, ki bi z ozirom na obstoječe zakone in veljavne pogodbe bila za omilitev ali odstranitev primerna. V teh popolnoma stvarnih in izključno gospodarskih konferencah vidimo temeljito razliko od običajnih en-ket, ki nikdar niso brez vladnega vpliva. V okrilju mednarodne trgovske zbor- nice pa je nepristranost vseh obravnav v neodvisnosti poklicanih strokovnjakov popolnoma zajamčena in tako v stanu ustvariti jasno sliko predmetnega položaja. V narodnih skupinah poedinih pododsekov nastanejo seveda pri posameznih vprašanjih nesoglasja, treba je spo-razumljivih predlogov iz celega gradiva, ki jih potem Izdelajo komisije na podlagi strokovnih ' referatov. V zaključni razpravi so vsa zadevna poročila temeljito obrazložena in strokovno proučena (raport 45 mednarodne trgovske zbornice). V smislu splošnega poročila (raport 44.) je Društvo narodov prevzelo začrtane smernice MTZ v proučevanje ter se je cel elaborat jako obsežnega dela dodelil sekciji: >Comission Econo-mique<. Na ta način se je položil z rapor-tom 44. MTZ temelj k svetovnogospodar-ski konferenci v Ženevi. Težišče pomena te institucije v okrilju Društva Narodov sloni na dejstvu, da tu ne gre za diplomatsko akcijo držav, ampak za strogo znanstveno in neodvisno presojo načetih problemov zastran poklicnih strokovnjakov mednarodnega slovesa. Seveda nima niti Mednarodna trgovska zbornica v Parizu, niti svetovnogospodarska konferenca v Ženevi pooblastila izdajati vladam odredbe glede prometnih olajšav, ampak marsikateri koristni predlogi, ki so se rodili v teh institucijah, so našli razumevajoč odmev v zakonodaji raznih držav. V splošnem so soglašali na Ženevski konferenci zastopniki industrije in trgovine v potrebi, da se znižajo carine vsaj v Evropi ter so povdarjali, da je od tega v pretežni meri odvisna ozdravitev našega kontinenta. Seveda ni pričakovati, da bi se narodi tekom doglednega časa v tem smislu spreobrnili in bi se ustvarila za evropejsko območje nekaka trgovska prostost. Predsednik MTZ gospod Theunis je izrečno poudaril v svojem zaključnem govoru, da se ne gre brezpogojno za prosto trgovino, pač pa je stremiti po svobodi trgovskega razmaha. In temu mišljenju bodo pritrdili brezdvomno gospodarski strokovnjaki celega sveta. Konferenca Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu je zopet korak naprej v delovanju Mednarodne trgovske zbornice, pospeševala ibo delo >Comission Economique< "Društva narodov, predvsem pa pripravljala predpogoje za uspešen potek diplomatične konference, ki je napovedana za november t. 1. v Ženevo. Ravno doseg tega smotra, da se namreč ugladi teren za jesensko zasedanje v Ženevi, je bil glavni namen stockholmske konference, o kateri smo že ponovno pisali v »Trgovskem listu«. K. T. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg, dne 16. julija 1927. — Slaninarjev je bilo sicer samo 14 na trgu, ki so prodajali meso in slanino po običajni ceni, pač pa so kmetje pripeljali 50 s čebulo, kumaricami in krompirjem ter 20 s sadjem naloženih voz na trg. Cene mesu in mesnim izdelkom so ostale neizpremenjene, pač pa so cene zelenjavi in sadju od preteklega tedna precej padle. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 30, kokošim 35 do 50, racam in gosem mladim 30 do 50, starim 50 do 80 Din, domačim zajcem 10 do 25, jagnjetom 125 do 150 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile: krompirju 1 do 2, letošnjemu 2.50 do 3, čebuli 3 do 4, česnu 8 do 12, solati 2 do 4, fižolu v stročju 8 do 10, paradižnikom 10, kislemu zelju 2.50, maslu surovemu 36 do 42, kuhanemu 40 do 44, čajnemu 50 do 55, medu 30 do 35 Din kg. Glavnati solati 1 do 3, ohrovtu 0.50 do 1.50, karfijolu 1.50 ‘ do 7 Din komad. Mleku 2.50 do 3, sme- j tani 10 do 14, oljčnemu olju 26 do 30, j bučnemu olju 15 do 20 Din liter, kumaricam 2 do 8 Din komad. Sadju: jabolkom 10 do 12, hruškam 5 do 8, breskvam 18 do 20, marelicam 14 do 16, črešnjam 6 do 8, dateljem 24 do 36 Din kg, jagodam 10 do 12, borovnicam 2 do 2.50, ri-bezlju 6 do 7, malinam 6 do 8 Din liter, pomarančam 1 do 4, limonam 0.50 do 1 Din komad. — Lesena in lončena reba 1 do 100 Din komad, brezovim metlam 2.25 do 6, grabljam 5 do 8, vilam 8 do 10, cepcem 8 do 10 Din komad. 1 ročnemu vozu 400 Din, koruzni slami 26 do 30 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali 13. t. m. 9 voz sena, 1 voz slame, v soboto 16. t. m. pa 26 voz sena, 6 voz otave, 1 voz detelje in 10 voz slame nn trg. Cene so bile senu 40 do 75 Din, otavi 50 do 60, detelji 75, slami 25 do 37.50 Din. Slama se je tudi prodajala po 1 do 1.75 Din za otep. Pojasnilo o pravem in nepravem „Florian“-u. Na mnoga vprašanja glede »pravega in nepravega Florjana« smo primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti: Od leta ustanovitve 1903 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian«,. izdelan po originalnem receptu iznajditelja (Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije >FLORIAiN< v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta. Sloves tega želodčnega okrepttla je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug likerv opiraje se na to, da je prej priglasila brezi vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kat svojo lastno etiketo. Razen-tega zlorablja imenovana tvrdka naš-stari reklamni znak za svojo reklamo, imenuje se v svojih reklamah celo »edino«, ali pa »edino pravo« izdelovalnico »Floriana« in označuje celo na lepakih druge izdelke z. imenom »Florian« kot falsitikate 1 Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in, da izdelek te tvrdke nima z našim pravim,, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po-učinku. V obrambo naših lastninskih pravic do-imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem, pričakujemo. Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian< za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis: pristnost Jamči na originalno zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta. TRGOVCI. P0Z0B1 MINERVA namizno olje v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani. Razpoiilialntca sira Franc Žmitek Bohinjska Bistrica. Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 15—80 kg teže, kakovost ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem. Postrežba točna. Cene konkurenčne. — Zahtevajte ponudbe. NaJbolJSa v materijelu In v konstrukciji so: Josip Petelinca šivalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Ph6nix. — Najlepie opremo, pouk v vesenju brazplalen. N,lke cono tudi na obrolna plallla. llFF1w Ljubljana novega spomenika. Veletrgovina s šivalnimi in pletilnimi stroji sprejme gospodično ki je verzirana pri šivalnih in pletilnih strojih, vešča pletenja na stroju in katera ima veselje do trgovine. Sprejem takoj. Ponudbe pod iifro: „ZANESLJIVA“ na upravo Trg. lista. Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Na - villko. GALANTERIJA Nizka O. N. C. prej ko, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje In obrezovanje trt, žepni noii, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinčku, Ljubljana Blizu Prelernovega spomenika, ob vodi. PostreSbe teina. Niško cene. Na veliko. Telefon 2878 Teieron za#o TO\l*R */sa I ^ Ustanovljena I. 1886 ^ Jernej Jelenii, Ljubljana Stara pot 1 (poleg LeoniSča) K5SSSVSS „Maiaronikov“ Sl«*«! ter prvovrsten kis sa vlaganje sočivje. Telefon 2578 1 Pozori Znižane cene! Pozori Velika Izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov In pneumaiike, po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popravo, emajliranje In ponlklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev Itd. Prodaja na obroke. Ceniki fraako. .Tribuna' F. B. L.,'tovarna [dvokoles In otrofikih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. 4. * TISKARNA MERKUR B - trg.- ind. o. d. r*ssa** Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d >MBRKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.