POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI 1 Leto XII. štev. 39 TELEFON« UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28 • 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 17. februarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12. — din. tujina 25. din Cena jj din 1- | Preokret na kitajskih bojiščih Čele maršala Čangka<ška so pričele na vseh frontah veliko ofenzivo in predrle zopet pred Hankav in Kanton Poman'kan e železa na Japonskem — Pred japonskim napadom na n^jjužne.ši del Kitajske LONDON, 17. februarja. Po soglasnih poročilih z Daljnega vzhoda se je položaj na Kitajskem zadnje dni močno spremenil v kitajsko korist. Maršal Čang-kajšek, ki je porabil zatišje zadnjih mesecev za popolno reorganizacijo svoje vojske in izvežbanje novih čet, je pričel skoraj na vseh frontah pričakovano ofenzivo proti Japoncem, ki je rodila že prve pozitivne rezultate. Kitajske čete stoje zopet pred Hankovom, ki so ga lani po dolgi uspešni obrambi morale zapustiti. Prav tako stoje tudi neposredno pred Kantonom. HONGKONG, 17. februarja. »United Press« poroča iz Hankova, da se sliši sedaj prvič, odkar so lani Kitajci izpraznili Hankov in se umaknili v smeri proti Čungkingu, tam zopet grmenje kitajskih topov. Kitajskim četam se je v noči od srede na četrtek posrečilo z naglim in silovitim napadom predreti japonske bojne črte in neka motorizirana kitajska četa z lahkimi topovi je napredovala v enem dnevu 60 km, dosegla pozicije 8 km južno od Vučanga ob Janceju nasproti Han-kovu in se tam utrdila. Takoj za to prvo četo so pričele napredovati na nove položaje tudi ostale kitajske enote tega frontnega odseka. To nenavadno naglo napredovanje so omogočile Kitajcem zaledenele ceste, ki so v takem položaju zelo uporabne za motorna vozila. V noči od torka na sredo so pa predrli kitajski vstaši tudi japonske bojne črte ob železnici Kanton—Hankov, neposredno južno od Jangceja, s čimer je bila onemogočena reorganizacija japonskih čet za fronto. Včeraj zgodaj zjutraj je nato sledil močan kitajski letalski napad, tako da so bili glavni japonski položaji kar zasuti z bombami in kroglami Iz strojnic. Zaradi napada na japonsko letališče v Vučangu, se japonska letala niso mogla pravočasno dvigniti v obrambo. Istočasno se je pa pričela velika kitajska ofenziva tudi na jugu od Hankova. Kitajske čete so prekinile železniško zvezo japonskih čet s Hankovom in jih tako odrezale od glavnega oporišča. Pri Jojangu so japonske ^ete popolnoma odrezane od ostale ja-P°nske vojske. Pa tudi na kantonski fronti so dosegli Kitajci nekaj novih uspehov. Japonci sami priznavajo, da so Kitajci zasedli mesta Vangking, Vangču-sung in Futjen, ki so oddaljena od Kantona komaj 20 do 25 km. Ves včerajšnji dan so se bili hudi boji pri Šekltingu in Pahoaju. Japonci z mrzlično naglico utrjujejo svoje obrambne položaje okoli Kantona. ŠANGHAJ, 17. febr. Nove japonske čete, ki hitijo na pomoč obkoljenim oddelkom Japoncev na južnem Kitajskem, so se izkrcale davi pri Haununu. JAPONCI BREZ ŽELEZA TOKIO, 17. februarja. Japoncem je pričelo silno primanjkovati železa in drugih kovin. V Tokiu in drugod so pričeli podirati vse železne ograje, kandelabre, tramvajske tračnice In izdlrali celo pokrove pri kanalih. Razen tega so priredili zbiralno akci’o kovin po hišah. Na ta način uralo dobiti vsaj 6000 ton železa in drugilj kovin, ki jih potrebujejo za orožje in streljivo. RAZBURJENJE ZARADI HAJNANA. TOKIO, 17. februarja. Japonsko bojno brodovje pripravlja s te dni zasedenega otoka Hajnana napad na najjužnejši del K!ta*sOe oh meji francoske Indoklne. PARIZ, 17. februarja. V parlamentarnih krogih in zlasti v odboru za zunanjo politiko in mornarico se še ni poleglo razburjenje zaradi japonske zasedbe otoka Hajnana. Zunanji minister Bonnet bo zaradi teKdor ne razume klica po sporazumu, naj se iz javnega življenja umakne«, tako pravi glasilo senatorja Ivana Puclja -Kmetski list«, ko v svojem uvodniku naslavlja na slovensko javnost poziv k složnemu sodelovanju. Ker se v naši javnosti čedalje bolj pojavljajo klici in pozivi k treznemu in strpljivemu sodelovanju raznih skupin v interesu poglavitnih in bistvenih vprašanj slovenskega naroda, je umestno, da se ob teh klicih nekoliko ustavimo ter se vprašamo: od kod in zakaj prihajajo ti klici? Naturno je. da so k takim klicem zlasti nagnjene skupine, ki so sedele v sedlu, pa so iz sedla padle ter morajo sedaj iesti grenak kruli opozicije in se izživljati v tihem pričakovanju in kombiniranju, kako spet možato skočiti v sedlo in pograbiti v roke vodilne vajeti. Iz pozivov, ki prihajajo iz takega naslova, je razvidno vse, razen poglavitnega, tistega, kar bi ljudstvo že enkrat rado čulo, da bi se namreč grešniki sami >bsodili, priznali svoje velike napake in >e — umaknili, novim ljudem pa prepustili vprašanje sporazuma o življenjsko usodnih vprašanjih slovenskega naroda. Zakaj nespametno je, Še nadalje trkati na narodovo zaupanje, ko pa narod besedam in pozivom iz takih naslovov ne ■nore verjeti, pa če bi še tako rad to storil. Prevečkrat je že bil razočaran, pa zato tiho čaka na ljudi, ki jim bo mogel zaupati in ki jim bo mogel brez pridržka verjeti. Vsega tega ni mogoče razbrati iz nekaterih pozivov k skupnemu in složnemu nastopu političnih skupin. Narobe. Pozivi veljajo narodu: ljudje božji spa-mejujte se že vendar, nikar ne bodite taki ločinarji, narod spoznaj svojo zmoto, spokori se in kreni na novo pot, mi pa gremo s teboj in ti obljubljamo, da ti bomo pravično vladali. Prizvok teh pozivov je imeniten, ogreti pa ne more, če prihaja iz ust, ki v dobi politič. konjunkture niso imela poguma, postaviti se odtočno v obrambo eksistenčnih vprašanj slovenskega naroda in takrat oznanjati po domovini spravo in sporazum. Tu leži tragika nekaterih slovenskih politikov, ki bi radi svojo zmoto naprtili na rame narodu, ki naj bi zanje celo delal pokoro. Ne vpoštevaje politične morale in doslednosti je treba reči, da verjetno za takimi sirenskimi pozivi tiči kopito, ki se mu po domače pravi: politična — osebna špekulativnost. Iz naroda znova zvabiti zaupanje in pod krinko navideznega sporazuma v ugodnem trenutku zopet nasesti sedlo ter nad narodom zavihteti bič. Ko bi pa narod terjal za poklonjeno zaupanje svojo pravico, mu pa reči: dra-gi moj narod, vidiš to je fina politika, ki je ti ne razumeš! Takih in podobnih pozivov k sporazumu pa seveda ne more biti nihče vesel, ker ve, da slovenskemu narodu ne bodo prinesli boljših časov in strpljivejših političnih razmer. Dobro je povedal »Kmečki list«, da naj se umakne iz javnega življenja, kdor ne razume klica po sporazumu. Odlično po vedano. Samo res naj se to zgodi. Zakaj kdor klica k sporazumu skozi vseh dvajset let ni poznal, ta se menda tudi poslej ni ob neki nenavadni milosti toliko izpreobmil, da bi ga razumel in spoznal poslej in po njem tudi živel. Nihče nima dosmrtne hipoteke na slovensko politiko, četudi slovenski politiki' tega ne jemljejo v obzir in kljub svoji politični obremenjenosti še naprej in naprej gonijo narod v tesno ulico, terjajoč od njega zaupanja za nove in nove politične kombinacije in poskuse. Zlasti pa je mlada generacija hvaležna »Kmetskemu listu«, da je tako brez vsakega pridržka postavil zahtevo, naj se umakne, kdor klica v sporazum ne razume. Tej zahtevi je tre* ha pridati še majhen dostavek: umakne naj se ne samo tisti, ki tega ne razume, ampak tudi vsj tisti, ki tega niso razumeli, dasi so imeli za to več kot dovolj časa in priložnosti. Nasilna spoznanja rrič ne veljajo, zlasti taka ne. ki so porojena v zadregi in iz zadrege. Zaležejo pa organska spoznanja, ki so zrasla z ljudmi in z generacijo, ki je prosta in neobremenjena in ki je stala ob strani, ko so njeni očetje delali s svojimi političnimi napakami domovini kaj slabe usluge. Franci (ieržeIj. Na temelju popolne enakopravnosti NA VČERAJŠNJI SEJI SKUPŠČINE IN SENATA JE PREČ1TAL PREDSEDNIK VLADE G. CVETKOVIČ IZJAVO, KI PRAVI, DA BO VLADA PRIPRAVILA UREDITEV NOTRANJIH RAZMER NA TEMELJU POPOLNE ENAKOPRAVNOSTI Izjava vlade se glasi: »Kraljevska vlada se le sestavila z naj- višjim poslanstvom, da se loti utrjevanja in ureditve naših notranjih razmer, da pripravi ureditev tistih vprašanj, ki so pogoj za io utrditev, in da razen tega zbere vse ljudske sile, ki so se do sedaj jalovo zapravljale v medsebojnem trenju, ter da jih v trajnem notranjem miru uporabi za graditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega mini v državi, gospodarskega blagostanja in varnosti ter miru na mejah. Na tej poti je eno izmed glavnih vprašanj ureditev razmer v naziranju, ki obstoje že 20 let pri bratih Hrvatih o osnovnih vprašanjih naše državne politike. Stoječ na načelu, da se morajo med nami ustvariti trajni, boljši in trdnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti, in upoštevajoč pri tem važna dejstva naše zgodovinske preteklosti, misli vlada, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvat-sko vprašanje njena jasna in odločna politika. Zato morajo biti že priprave za to veliko pot takšnega značaja, da bodo odločno pustile ob strani vse metode preteklosti, ki so to najvažnejše notranjedr-žavno vprašanje z raznim taktiziranjem oddaljile od njegove prave ureditve. Kraljevska vlada želi, da se v ozračju vzajemnega bratskega razumevanja in strpnosti lotimo urejanja te zgodovinske naloge. Toda ravno zaradi njenega velikega pomena in kočljivosti se moramo vsi zavedati, da se morajo avtoriteta dr- žave, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti. V svoji gospodarski in finančni politiki bo vlada posvetila vso svojo pozornost splošni povzdigi ljudskega blagostanja in gospodarske neodvisnosti. Proračunsko ravnotežje je temelj dobrih državnih financ. Vlada bo pri tem upoštevala plačilno moč prebivalstva in pravilno razdelitev bremen. Še posebej bo pa posvetila pozornost javnemu kreditu in narodnemu varčevanju ter bo zagotovila trdnost našega denarja. V zunanjepolitičnem pogledu bo vlada nadaljevala dosedanjo politiko v isti smeri, s ciljem ohranitve miru in politične okrepitve naše države. Kraljevini Jugoslaviji se je v zadnjih štirih letih in pol pod vodstvom kraljevskega namestništva posrečilo z vztrajno in tvorno politiko doseči z velesilami in z vsemi sosedami tesnejše prijateljske stike. Uspehi zadnjih let dokazujejo, da so bila pota, ki si jih je začrtala zunanja politika Jugoslavije za dosego mednarodnega sporazuma, prava. Naloga naše zunanje politike bo tudi v bodoče v tem, da bo skrbno čuvala že pridobljena prijateljstva, da bo vse dobro razmerje negovala in ga izgradila v najboljšem smislu. Kraljevska vlada je prepričana, da bo za takšen svoj program deležna podpore javnosti in podpore te zbornice, kar je neobhodno potrebno za uspeh dobre državne politike, in da bo pri požrtvovalnem delu v tej smeri deležna visokega zaupanja kraljevskega namestništva.« Anglija In Francija se osvobajati Zveze narodov ŽENEVA, 17. febr. Anglija in Francija sta včeraj obvestili predsedništvo Zveze narodov, da se v primeru vojne ne smatrati več vezani na pogodbo od septembra 1938, glasom katere se mora vsak mednarodni spor rešiti z dogovorom ali pa arbitražo. Francija in Angii?a sta vezani na ta dogovor samo še v primeru mirnega časa, v vojni pa ne. Ta korak pomeni omajanje Zveze narodov v samem temelju. Nemčija ponuja Rusiji orožje za surovine MOSKVA, 17. februarja- Tu se pričakuje prihod zastopnika nemškega zunanjega ministrstva, svetnika Schnurreja zaradi dobave ruskih surovin Nemčiji. Nemčija ponuja sovjetski Rusiji v zameno za surovine bojni material. Odmev Bele knjige v Nemčiji OGROMNO VELIKOBRITANSKO OBOROŽEVANJE JE POVZROČILO ŠKEM TISKU VIDNO VZNEMIRJENJE. V NEM- BERLIN, 17. februarja. Objava angleške Bele knjige z oborožitvenim načrtom je v Nemčiji močno učinkovala. Ves tisk kaže nemir, obenem je pa poln očitkov na račun Anglije in demokracij. Oficiozna »Diplomatische Korrespondenz« pozdravlja tolažilni govor angleškega veleposlanika v Berlinu Hendersona v Nemško-an-gleškem društvu, v katerem je dejal: »Pre pričan sem, da bodo sedapji dogodki ustvarili končno solidno prijateljstvo med kontinentalno Nemčijo in pomorsko Veliko Britanijo. Brez tega bi bila Evropa gotovo izgubljena.« Vendar pravi list, da je bil ta govor le obliž na udarec. Dalje omenja govor .angleškega letalskega ministra Wooda, ki je izjavil, da je namenjeno vse silno angleško oboroževanje obrambi miru, in pravi, da je treba še počakati na dokaz, ali je to oboroževanje res ključ do miru ali priprava za na pati. Ostali tisk pa je dosti bolj vznemirjen in pravi, da se je Rooseveltu le posrečilo nahujskati Veliko Britanijo proti Nemčiji. »Hamburger Fremdenblatt« se jezi tudi na veselje, ki je zavladalo včeraj v Franciji po objavi Bele knjige. Telekijeva nova stara vlada GROF TELEKI TRDI, DA NJEGOVA REŠITEV VLADNE KRIZE NI LE PROVIZORIČNA IN DA BO NADALJEVAL STARI KURZ. BUDIMPEŠTA, 17. februarja. Grof Pa-1 vlada tudi pod njegovim vodstvom ohra-vel Teleki je včeraj po daljših naporih j nila dosedanji notranji in zunanji politični končno le sestavil vlado, ki je skoraj po polnoma identična z Imredyjevo. Izpadel je samo Imredy sam, katerega je zamenjal Teleki, dočim je prevzel resor prosvetnega ministra dr. Homan, ki je edini nov človek v vladi Telekija. Takoj po sestavi Telekijeve vlade so se razširile govorice, da je ta rešitev vladne krize samo začasna, ki jih je pa novi predsednik takoj odločno demantiral. Obenem je izjavil, da bo kurz. Tudi židovski zakon bo izveden Vendar se na poučenem mestu zatrjuje, da bo žido*vski zakon znatno omiljen in da bodo tudi sicer v notranji politiki izvršene znatne korekture, ako ne drugače vsaj v taktiki. Ako bi ga Teleki res hotel nadaljevati popolnoma v Imredyjevem duhu, bo kmalu naletel na enak odpor in enako usodo. Dr. Brody v Užhorodu BUDIMPEŠTA, 17. februarja. Bivši prvi karpatoukrajinski ministrski predsednik dr. Aleksander Brody, ki je bil v Pragi, kjer je bil zaradi veleizdaje zaprt, te dni izpuščen, je prispel v Užhorod, kjer je živela ves čas po madžarski okupaciji tudi njegova žena. Takoj po prihodu se je se-* šel z bivšim ministrom Fenčikom. Fenčik je ob tej priliki izjavil, da se bosta sedaj skupno borila' za »osvobojenje podkar-patskega ruskega naroda«. DEŽ V AVSTRALIJI MELBOURNE, 17. febr. Po večmesečni strahoviti suši je včeraj začelo po vsej državi Victoriji deževati. Deževje pa je prepozno, da bi rešilo setev, ki je popolnoma. uničena. ITALIJANSKO PRIZNANJE RIM, 17. februarja. Poluradna »Infor-mazione Diplomatica« piše, da bodo italijanske čete zapustile Španijo, čim bo izdal za to ukaz general Franco. Dalje pa popolnoma odkrito priznava, da je dalo ukaz za letalsko bombardiranje Minor-ce, ko je bila zadeta tudi angleška križarka »Devonshire«, poveljstvo italijanskih .prostovoljcev na Mallorci. TRI STO FRANCOSKIH POSLANCEV PROTI PRIZNANJU FRANCA PARIZ, 17. iebruarja. V Parizu se je ustanovila poslanska skupina prijateljev republikanske Španije, kateri pripada že nič manj kakor 300 poslancev. Skupina je poslala vladi spomenico, v kateri zahteva, da se ne prizna vlada generala Franca* BELGIJA ŠE NIMA VLADE BRUSELJ, 17. februarja. Tudi včeraj mandatorju Pierlotu še ni posrečilo sestaviti nove belgijske vlade. PALESTINSKA KONFERENCA LONDON, 17. februarja. Na palestinski konferenci je bil včeraj tretji sestanek med zastopniki angleške vlade in Židi. Židi stavijo še vedno velike zahteve: tako zahtevajo onemogočitev vsakega arabskega terorja, izvedbo obljub Bal-fourjeve deklaracije itd. PRIPRAVE ZA LEBRUNOV OBISK V LONDONU. LONDON, 17. februarja. Priprave za sprejem francoskega prezidenta Lebruna v Londonu, kamor pride oficielno na obisk 21. marca in ostane do 23. marca, da vrne lanski obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu, so se že sedaj pričele. S prezidentom pride v London tudi njegova žena. Oba bosta sprejela kralj in kraljica že na kolodvoru. AMERIŠKE POMORSKE VAJE NEW YORK, 17. februarja. Pri velikih pomorskih vajah Združenih držav Severne Amerike sodeluje 150 bojnih ladij in 600 letal. V kratkem si bo ogledal vaje, ki bodo trajale več tednov, tudi pre-zident Roosevelt na križarki »Houston". Te vaje so naj večje, kar jih je kdaj doživela Amerika. NARODNA GARDA V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 17. februarja. Poveljnik Narodne garde, milice Fronte narodnega preporoda,, je postal s kraljevim ukazom general Petre Georgescu. Organizacija te milice naglo napreduje. V njenem okrilju se organizirajo tudi posebni manjšinski oddelki. OBSTRELJEVANJE MADRIDA MADRID, 17. februarja. Nacionalistično topništvo je včeraj nadaljevalo bombardiranje Madrida. Branilci Madrida so zaradi tega obstreljevanja sklenili, odposlati madridske otroke v Albaceto. CARTAGENA ZA MADRID CARTAGENA, 17. febr. Poveljnik republikanskega brodovja v Cartageni je izjavil, da se popolnoma solidarizira s politiko madridske vlade. SLOVAŠKE LJUBEZNIVOSTI PRAGA, 17. februarja. Slovaška vlada je nedavno prepovedala na Slovaškem vse liste, ki jih izdaja v Beneševem duhu usmerjena praška založba Melantrich. Založba pa je odgovorila na to prepoved s tem, da je odpovedala nadaljnji nakup slovaškega papirja, katerega je nabavila lani 400 vagonov. POLJSKA SE REŠUJE ŽIDOV VARŠAVA, 17. febr. Poljska vlada je sklenila, eliminirati Žide iz kulturnega, ekonomskega in političnega življenja. KONEC STAVKE NA JAMAJKI KINGSTON (Jamajka), 17. febr. Po najnovejših vesteh je generalni štrajk popolnoma propadel. Celo voditelj stavku-jočih delavcev Bustamante je pozval delavstvo, naj gre spet na delo. Vlada pa je izjavila, da se prej ne pogaja, preden industrija zopet normalno ne bo obratovala. Iz britanske Guayane pa prihajajo vesti, da je morala policija rabiti orožje proti demonstrantom. Borza. C u r i h. 17. februarja. D e v i-ze: Beograd 10. Pariz 11.66. London 20.635, New York 440.50. Milan 23.18, Berlin 176.75, Praga 15.10 P o ma H saotski Delo skupščine in senata Pri včerajšnji seji skupščine sta bila najprej prečitana ukaza o ostavki vlade dr. Stojadinoviča in o imenovanju nove vlade. Nato je predsednik Čvrkič poča' stil spomin pok. papeža, potem pa so bile sporočene ostavke narodnih poslancev Pred pričetkom volitev predsedništva je opozicijski poslanec Tripko Žugič preči-tal izjavo, po kateri opozicija ni sodelovala pri volitvah predsedništva. Pri volitvah predsednika je dobil vladni kandidat (Milan Simonovič 257 glasov, 35 listkov pa je ostalo praznih. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen celjski poslanec Alojzij M:helčič; za druga dva pa dr Damic in Nurija Pozderac. Novi predsednik skupščine se je zahvalil za izvolitev ter zaključil sejo. O popoldanski seji. na kateri je bila prečitana vladna deklaracija pa sporočamo na drugem mestu. Nato je bila seja senata, kjer je b;la po prvih formalnostih prečitana vladina deklaracija, nato pa seja zaključeni. Po?o?noma nova smer '»Politika« priobčuje iz vrst JRZ informacije, ki pravijo, da je zavladala z nastopom vlade g. Cvetkoviča v notranji Politiki popolnoma nova smer. Program £. Cvetkoviča je tak, da mora sam po sebi odklanjati vpliv oseb. ki bi bile nasprotne gledanju vlade g. Cvetkoviča na reševanje notranje političnih vprašanj. »Hrvatski dnevnik« piše, da so te trditve v očitnem nasprotju s tem. kar sta pisala lista dr. Stojadinoviča »Pančevačka nedelja« in splitska »Država«, ki sta trdila, da gre samo za spremembo oseb; zadnji list pa je celo pisal, da je prišlo do spremembe pod vplivom od zunaj. »Hrvatski dnevnik« dostavlja; »Škoda, da ta list ni kaj več napisal o tem vplivu in da ni imenoval onih, ki so. kakor trdi »Država«. izvršili ta vpliv in zrušili -dr. Milana Stojadinoviča.« Zarrmlve številke Zagrebški »Obzor« prinaša statistične podatke o razmerju med Srbi, Hrvati. Slovenci in drugimi narodnostmi v glavnih državnih in poldržavnih finančnih zavodih. Podatki so vzeti iz 1. 1937., ker novejših še ni. V Narodni banki n. pr. je med višjim uradništvom 83 Srbov, 13 Hrvatov. 7 Slovencev in 2 drugih narodnosti. V Poštni hranilnici je 24 Srbov, 10 Hrvatov. 8 Slovencev in 2 drugih narodnosti. V Državni hiootekarni banki je 27 Srbov. 4 Hrvati, 1 Slovenec in 1 druge narodnosti. Med nižjim uardništvom ie 700 Srbov, 40 Hrvatov, 60 pa Slovencev in Rusov. V Privilegirani agrarni banki je na višjih položajih 23 Srbov. 2 Hrvata in 1 Slovenec. Med nižjim urad-Jptvom je 297 Sbrov, 15 Hrvatov, 11 Slovencev in 17 Rusov. V Upravi monopolov ie 62 Srbov, 4 Hrvati. 1 Slovenec ter 3 Rusi. Pri drž. loterije pa je 8 Srbov. Treba bo ooorav’tl tudi gospodarske krivice Nova iinančno-ekonomska politika, piše „Obzor“, ki naj bo osnovana na načelu enakopravnosti in sorazmernega sodelovanja v državnem življenju treh glavnih komponent Jugoslavije, hrvntskega naroda, srbskega narodi in slovenskega naroda, mora prirod-no biti rezultat političnega sporazuma. Zato brez izpreinembe političnega sistema ne more biti temeljite in trajne politike finančno-ekonomske enakopravnosti. Vlada ima priliko, da pokaže že sedaj pri razpravljanju o proračunu dobro voljo tudi na tem polju. V prvi vrsti je mišljena politika investicij iz izrednih kreditov in posojil, polem pa tudi novi finančni zakon 1939'40, ki naj omogoči, da se popravijo vsaj nekatere krivice prejšnjih režimov. N smcev v Vojvodini vedno manj Predsednik sekcije za populacijska vprašanja »Kulturbunda« Johann Wist ie objavil interesanten članek o socialno-bioloških vprašanjih naših Nemcev. Do-čim so naši Nemci v Vojvodini imeli po vojni letni prirastek 8600 duš. je število 1. 1937 padlo že na 5692 Od 200 nemških občin v Vojvodini, pravi avtor, da je v 91 občinah l. 1937. več ljudi umrlo, kakor se jih je rodilo. Elektrifikacija Dravskega polja Želja po elektrifikaciji vsega Dravskega polja živi pri nas že vsa povojna leta. Ker se pa tudi potrebe po tem važnem viru energije neprestano večajo, smatramo za potrebno, da zberemo vse sile in zainteresiramo vsakogar, ki ima pri tem kakršen koli vpliv. Ko smo izvedeli, da je banska uprava proračun za elektrifikacijske namene povečala za 5 milijonov din in še prej sklenila s Falo posebno pogodbo, na podlagi katere more falsko omrežje kjer koli nadaljevati v svoji režiji, smo našli v tem priliko, ko lahko naravnost zahtevamo, da se naj Ljubljana kot središče Slovenije ookaže proti Štajercem dobra mati, ne pa mačeha! Vidimo elektrificirano Gorenjsko, Dolenjsko in Savinjsko dolino, a na Dravsko polje se ne ozre nihče. Tudi mi izpolnjujemo naložene nam dolžnosti in imamo potrebe in pravice kakor kdor koli drugi. Radi tega želimo, naj kr. banska uprava uporabi zvišan proračun :n cit. pogodbo s Falo za elektrifikacijo Dravskega polja po istih principih, po ka- | terih je elektrificirala v okviru KDE že j toliko krajev. V pogajanjih s Falo se nam J Fala vedno umika in zahteva vedno več, tako da po pravici apeliramo na bansko upravo, naj ona po svojih metodah izvede naše načrte. »Jugoslovanski kurir« je poročal, da se pogaja naša banska uprava za odkup Fale. To pozdravljamo, toda zakaj bi naj bili Štajerci zapostavljeni — kakor nekateri smelo trdijo —- vse dotlej, doklei se ta pogajanja ne zaključijo s kupčijo. Ko sedaj zaseda banski svet, upam, da je ugodna prilika, da se tudi na tem zasedanju gg. svetniki za to z vso vnemo zavzamejo m nam izposlujejo takojšnjo elektrifikacijo. Tudi razmere pri nas so se popravile, narod je dobil spet zaupanje v svoje delo, cena kmetskim pridelkom je nekoliko porastla in ogromna napaka bi bila, če bi zamudili ta ugodni trenutek. Radi tega sta se tudi vršili manifesta-cijski zborovanji v Sv. Marjeti na Dr. p. in na Ptujski gori. Lojze Cafuta. 5 let ječe ga ni izmodrilo V SLEPI ZAGRENJENOSTI POSTAL Celje, 17. febr. Ob 9. se je pričela razprava proti 71 letnemu starcu, delavcu brez stalnega bivališča, Jožetu Jagodiču. Obtožba mu očita, da je letos 28. jan. v Lembergu v šmarskem okraju zažgal bratu Francu hišo, v kateri so spali brat njegova žena Terezija in hčerka Matilda. Po zakonu jc dana možnost, da sodišče izreče tudi smrtno kazen. Že pred 6. leti je bil obtoženec obsojen na 5 let robije, ker je zažgal svojemu bratu domačijo. Pri razpravi se je zagovarjal, da je to storil iz maščevanja, ker je mali bruti namesto njemu izročila hišo in te krivice ne more preboleti. Po obsodbi je še zagrozil, da bo bratu f*pct zažgal hišo, ko bo prost. To je letos res tudi izvršil. Na dan požiga je opazil kmet Ciglar Anton proti 6. uri zjutraj sumljiv po- ZLOČINEC, KI MU GROZIJO VEŠALA žar. Napotil se je v tisto smer in kmalu dognal, da gori pri Jagodiču. Med potjo je zagledal v travi skritega Jožeta, ki je hlinil, da mu je slabo. Ciglar je vprašal Jagodiča: „Ali veš, da gori bratova hiša?“ Požigalec je odgovoril, da nič ne ve, nakar mu je Ciglar v obraz povedal, da je Jože že gotovo včeraj vedel, da bo pri bratu gorelo. Ciglar je poslal po občinskega stražnika Janeza Svctelška, ki mu je obtoženec po kratkem obotavljanju priznal, da jc požigalec. — Pred petimi sodniki stoji tako danes starec ,ki se je čutil s tern, da ni dobil domačije ,lako prikrajšanega, da ni več videl smisla svojemu življenju in jc v slepi zagrenjenosti in sovraštvu postal zločinec, ki mu pretijo celo ve-šala. Medved ..Maks" se ,e zbudil Popularni medved beograjskega živalskega vrta, nazvan »Maksi:, je 17. decembra pretekleta leta zaspal. Toplo sonce je rjavca zbudilo. Zdramil se je in kakor pijan je zapustil svojo pečino ter odracal na toplo sonce. Ljudje, ki so se zbrali okoli pečine, so bili radovedni, če bo medved ugledal svojo senco in kaj bo potem storil. »Maks« jim namreč nadomešča meteorološko postajo. Ko je medved zagledal svojo senco, jo je pobrisal nazaj na svoje ležišče. Spoznal, ie, da še ni pomlad. Pravijo, da bo zima trajala še 40 dni. Prr?ka na smr:ni ros*®!'! V Leskovcu so v hišo gostilničarja Gor-če Rističa poklicali duhovnika k ženinu, ki je že skoraj umiral. Na smrtni postelji ga je poročit z Anko, ki mu je v bolezni zvesto stregla in ga negovala. Ristič se je že tri leta pripravljal na poroko, ki jo je odlašal iz dneva v dan. Prehitela ga je bolezen in čutil je, da bo moral umreti. Ni pa hotel na oni svet brez poročnega prstana. Gostilničar je nekaj ur po poroki umrl. Zborovanje ruških priv. nameščencev Ruše, 17. febr. Dne 9. t. m. je bil občni zbor »Društva privatnih nameščencev v Rušah«. Občnega zbora so se udeležili privatni nameščenci Tvomice za dušik d. d. Ruše, Že-lezno-prometno d. d. Bistrica, t. F. Vlah iz Ruš in tovarne Pogačnik iz Brezna. Predsednik inž. L. Knez je poročal o delovanju društva ter orisal razširitev Šlajmerjevega doma v Ljubljani in zgraditev lastnega sanatorija v Mariboru. Zgraditev sanatorija za Maribor, okrožje je nameščence jako zanimala. Apelirajo na merodajna mesta, da se ta projekt v doglednem času realizira. Pozivamo še neorganizirane nameščence v Dravski dolini, da se priključijo, oziroma včlanijo v društvo »Privatnih nameščencev v Rušah«, da s tem podprejo delovanje tega društva in preko njega delovanje Zveze privatnih nameščencev v vsestransko korist nameščen-skega stanu. Od strani nameščencev se je predlagalo, da naša Zveza budno zasleduje akcijo o skrajšanju službenih let Pokojninskega zavarovanja. Izvolil se je soglasno stari odbor s predsednikom inž. Leo Knezom na čelu. Delo Rdečega križa v Celju Na včerajšnjem občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa je predsednik g. Hrašovec Juro povdaril namen te široke organizacije, ki naj v mirnem času prireja človekoljubne akcije in v vojni opravlja sanitetno službo. —■ Tajnica je opisala gibanje članstva (članov je 291, podmladkarjev 1445), delo tečajev ter Samarijanov, ki so sodelovali pri protiletalski obrambi, pri letalskem meetingu, pri Protitub. tednu in Tednu R. K. Ok- tobra se je ustanovil propagandni odsek, ki ima nalogo, razširiti idejo R. K. med najširše ljudske plasti. — Češkoslovaškemu R. K. je poslalo društvo 500 din za begunce iz zasedenih krajev. Dohodkov in izdatkov je bilo pro-šlo leto 44.559 din, premoženja ima društvo 33.575 din. — V proračunu za prihodnje leto je predvidenih 11.750 dinarjev dohodkov in isto izdatkov. Pri volitvah je bil za prihodnje po-poslovno leto izvoljen isti odbor. Tovarna salam v Jagodini opustila obratovanje Edina tovarna salam je v Srbiji tovarna Klefiš v Jagodini. Ta tovarna obratuje že polnih 40 let. Te dni pa je tovarna popolnoma ustavila svoj obrat in je v likvidaciji. Na cesti je ostalo okoli 600 delavcev in nameščencev. Zanimivo je ozadje te likvidacije. Tovarna Klefiš že več let ni plačevala klavniške takse jagodinski občini. Zato se je začel proces med občino in tovarno, ki se je končal z izgubo tovarne. Obsojena je bila namreč na plačilo 4,400.000 din na račun klavniške takse in stroškov. Zato pa je tovarna likvidirala — seveda na škodo delavstva, ki je sedaj brez posla. Lakota — zdravilo V čupriji živi Rus Ilija Nazarenko. V želodcu se mu je napravil tvor. Pred leti je bil zaradi tega operiran, pa ni vse nič pomagalo. Preizkusil je vsa mogoča zdravila, toda vselej brez uspeha. Končno je uvidel, da mu bolečine ponehajo, če je lačen. Zato se je odločil, da bo stradal. Stradal bo tako dolgo, da bo tvor v želodcu izginil. Nazarenko je doslej vztrajal brez hrane že 23 dni, pravi pa, da bo gladoval celih 50 dni. Doslej je zaradi stradanja izgubil 12 kilogramov na svoji teži. o. Društvo kmetskih fantov in deklet pri sv. Marjeti ob Pesnici uprizori v nedeljo ob 15. uri pri tov. Krambergerju igro »Sestanek". Iz Maribora imajo obiskovalci te igre ugodno avtobusno zvezo z odhodom ob pol 14. uri izpred kolodvora ter s povratkom ob pol 20. uri. o. Lepa plesna prireditev v Poljčanah. Plesne vaje, ki so se vršile skozi šest tednov pri Baumannu v Poljčanah, so bile preteklo soboto zaključene s plesnim venčkom, kjer so plesalci in plesalke pokazali presenetljivo lepe uspehe. Plesna dvorana in tudi ostali prostorj so bili nadvse okusno okrašeni in je bila splošna sodba, da tako lepe dekoracije že zlepa ni bilo v Poljčanah. Plesne vaje je vodil plesni učitelj g. Simončič iz Maribora. o. Za pustni torek se obeta pri Mahoriču v Poljčanalj senzacija. Kakor lansko leto, priredi tam tudi letos Sokol maškarado, ki obeta biti nekaj posebnega. Nekatere podrobnosti so nam sicer že znane, vendar smo naprošeni, da jih za enkrat še ne izdamo. Naj omenimo Ie kratko, da bo tudi tokrat nastopila posebna skupina še originalnejša od lanskih Turkov in Turkinj in s še originalnejšim plesom. Dekoracija bo v slogu gesla; »Noč v Šanghaju«. o. Burno zborovanje ljubljanskih brivcev in frizerjev. V Ljubljani je bil občni zbor Združenja brivskih in frizerskih mojstrov, ki je zaradi prejšnjih nerednosti pod komisariatom. Zborovanje je bilo zelo burno. Izvoljena je bila nova uprava z g. Gjudom na čelu. o. V moža preoblečena ženska se sprehaja po Ljubljani. Ljubljanska policija jc postala pozorna na mlajšega »moškega«, ki se je sprehajal po ljubljanskih ulicah. Ustavljal se je zlasti pred vsako žensko modno trgovino. Ker se je stražniku vse to zdelo sumljivo, je neznanca aretiral. Na policiji so ugotovili, da je aretiranec v moža preoblečena napol blazna Hrvatica, ki si je prišla v Ljubljano iskat službe. o. Woschnaggova žaga je zgorela. Blizu Ravn pri Šoštanju je požar uničil žago tvrdke Woschnagg in napravil nad 60.000 dinarjev škode. Metalec nožev. »Tako, Marjeta, zdaj pa lahko vzame.. oprsje proč in se sama postaviš tia!« Elektrifikacija in cestna dela v Sloveniji Na seji banskega sveta v Ljubljani je referent inž. Skaberne poročal o elektrifikaciji in cestnih delih v Sloveniji. Iz njegovega poročila posnemamo, da so od lanske proračunske postavke, ki je predvidevala 177,4 milijona dinarjev, porabili z anova tehnična dela samo nekaj nad dva milijona dinarjev. V banovinski cestni upravi je sedaj 1119,7 km cest, v ob- činski pa 18.527,0 km. Doslej je z elektrifikacijo oskrbljenih 12 odstotkov podeželskega prebivalstva. Za popolno elektrifikacijo Slovenije pa je potrebno 50 milijonov dinarjev. Letos bodo elektrificirali litijsko, novomeško in slovenjgraško okolico, Mislinjsko dolino, kraje okoli Ptuja in Ormoža, Slovenske gorice in Prekmurje. o. Strogi pasji zapor je odredilo okrajno načelstvo za občino Poljčane, ker so se pojavili sumljivi primeri stekline. Vsi psi morajo biti zato podnevi in ponoči stalno na verigi in tako zavarovani, da ie dostop tujim psom onemogočen ter da je vsaka poškodba na živalih in ljudeh izključena. Za lovske pse izdaja načelstvo posebno dovoljenje. Prepovedano je jemati pse v javne prostore: gostilne, mesnice, trgovine itd. Prosto letajoče pse je upravičen vsakdo ubiti, o čemer pa ie treba občino obvestiti. Vse mačke morajo biti zaprte. o. Razpis. Razpisana so mizarska dela za popravilo župnišča v Studenicah, Proračun je na vpogled pri občini in župnišču v Studenicah. o. Samomor tramvajskega sprevodnika. V Dravljah se je obesil ljubljanski tramvajski sprevodnik Franc L. iz Slo-venjgradca. Vzrok samomora je užaljenost zaradi intrig, ki so ga spravile pred sodišče. Zagovarjal se je zaradi razžalje-nja časti in je pravdo dobil. o. Ogenj v tramvaju. Blizu stare šišenske cerkve v Ljubljani je izpod klopi tramvaja nenadoma švignil plamen in objel zavese. V vozu je nastala panika, ki se je polegla, ko so požar pogasili. Ogenj je nastal zaradi preveč razgrete električne peči. Cel/c c. Danes v Mestnem gledališču gostovanje ljubljanske drame z „Upniki — na planl“ — Ob pol 8. v Evropi občni zbor Šahovskega kluba. c. Žrtev materinstva.' Umrla je včeraj v bolnišnici 31 letna žena cinkar-niškega delavca Alojzija Podpečan iz Zrinjskega ul. 4. c. Drago kavalirstvo. Delavec Jernej K. iz St. Jurja je prišel v Celje, kjer se je seznanil z Marijo K. iz St. Ruperta. Povabil jo je v gostilno, kjer sta se dobro založila in je Jernej pri mizi zaspal, njegova prijateljica pa ga je preiskala od nog do glave, kakor se reče. Ura je bila predobro pritrjena, da bi mu jo vzela, v suknji ni našla ničesar razen delavske knjižice in šele v hlačah je imela več sreče, kjer je našla 4 stotake. Vse to pa je opazoval neki gospod, ki je poklical stražnika, da je zbudil Jerneja iz sladkega sna in Marijo odpeljal. Pivi ' ' p. Iz ptujske bolnišnice. 70-letni Taš-ner Janez, posestnik v Grajenščaku št. 79 je kopal v svojem vinogradu. Ker pa je že precej okoren, ga je eden izmed kopačev zadel s krampom v roko in mu jo ranil, da se je moral zateči v bolnišnico. — Horvat Katarina. 10-letna posestniška hči iz Sakušaka št. 43 pa si je Maribor privezala vrv na veje in se zibala, pri čemer je pa tako nesrečno padla, da sl je zlomila levo nogo. n. Lepotica iz Vinkovcev žrtev trgovca z dekleti. Te dni je na skrivnosten način neznano kam izginila lepa 18-letna hči železniškega čuvaja Zofija Žugic iz Vinkovcev. Lepotico so videli v družbi sumljivega neznanca, ki se je predstavi! za bogataša iz donavske banovine. n. Bančni ravnatelj — prevarant. Bivši bančni ravnatelj Klement Berini iz Subotice je neznano kam pobegnil. Imenovani je prevaril preko 200 siromašnih ljudi za večje vsote težko prihranjenega denarja. n. Nemški židovski begunci v Splitu. Z italijanskim parnikom »Oceania« se je Iz Splita odpeljala skupina židovskih beguncev, ki so pobegnili iz Nemčije in potujejo v Južno Ameriko. n. Okrevališče za slovensko deco gradi dravska banovina v Kaštelu Kambe-lovcu. Gradnja se je že pričela. Stroški so preračunani na okoli pet milijonov dinarjev. /n. 64 dni je pil žganje. V Sarajevu živi kmet Jovan Mirkovič, ki že 64 dni pije žganje in je vsak dan do nezavesti p:jan. Zanimivo pa }e. da mu alkohol doslej še ni škodoval. i. če ni Hasna, je pa Fatima. Mlad slaščičar Hajra Djakovec iz Sjenice se je zaljubil v šestošolko Hasno Hatimbego vič iz Prijepolja. Dogovorila sta se. za poroko, četudi so jima dekletovi štarši branili. Nekega dne se je pripeljal v okrašenem avtomobilu po nevesto, ki je pa ni dobil. Zaklel pa se je, da brez neveste ne zapusti Prijepolja. še istega dne se je stasiti Hajra seznanil s četrtošolko Fatimo, ki jo je je zaprosil za roko. Dobil jo je in srečna sta se ženin in nevesta odpeljala k poroki v Sjenico, kjer pripravljajo mlademu Don Žuanu svečano svatbo. n. Na smučeh v šolo. Več vasi v gorskih predelih gostivarskega okraja nima šol. Zato morajo otroci po več kilometrov daleč v šolo. Da pa si pot skrajšajo in olepšajo, se vozijo v šolo na — smučeh. n. Kubičen meter drv po 20 dinarjev, seveda ne pri nas. Drva po taki ceni prodajajo v porečkem okraju, ki je na gozdovih zelo bogat. n. Propadlim volivcem zvonili. V občini Bratač pri Nevesinju je bila te dni razprava proti vaškemu županu, ker je ta dal zvoniti vsem tistim, ki ga niso volili in so s svojim kandidatom propad'1. n. Nova palača gradbenega ministrstva. Spomladi bodo pričeli v Nemanjini ulici graditi palačo za gradbeno ministrstvo. Načrte je napravili arhitekt Tomič. Moreče skrbi tekstilnega dejstva TEKSTILNO DELAVSTVO JE BREZ KOLEKTIVNE POGODBE. — MEZDE NIZKE, DRAGINJA PA VEDNO VEČJA. — STRAH PRED ODSELITVIJO NAŠIH TOVARN NA JUG. Za našega delavca se prav lahko reče, i dnjih letih postalo apatično do vsega, da ni rojen pod srečno zvezdo. Sami Zapustilo je svoje strokovne organizacije križi in težave so ga. Mezda ostaja kljub in se popolnoma prepustiio usodi in na-porastu nabavnih cen vedno ista, delovno J ključju. Zato bi bila dolžnost vse naše jav-razmerje ostaja vedno na isti ravni, če- nosti, da baš v teh težkih trenutkih, ko tudi mu je s kolektivno ali individualno je naš delavec že toliko obupal, da mu pogodbo obljubljeno kako zboljšanje. V ni več niti za borbo za- košček boljšega Mariboru smo n. pr. opažali, da se vkljub kolektivni pogodbi ni tekstilnim delavcem položaj nič izboljšal, ponekod se je celo poslabšal. Vsi ugovori so ostali brezuspešni, ker je vsako podjetje tolmačilo pogodbo po svoje, če je kdo nekoliko glas- kruha, priskoči temu delavcu na pomoč in glasno ter jasno pove, da šteje delavca med narodno celoto in da ne bo dopustila izkoriščanja 'tega dela našega naroda. Meddruštveni odbor narodnih društev, ki se je že parkrat sestal v Mariboru in ki neje povedal svoje mišljenje, je bil ob si je nadel nalogo čuvati interese naro-prvi priliki odpuščen. V zadnjem času so dnega delavstva, ima sedaj najlepšo pri-se n. pr. v nekaterih tovarnah začele žen- j liko, da glasno in odločno dvigne svoj ske puntati proti nočnemu delu, češ da1 glas pri vseh merodajnih krogih in za- jih preveč ubija in jih prepogosto obisku- j hteva čimprejšnjo ureditev socialnega poje bolezen. Prosile so, naj se nočna par- j ložaja našega delavstva, predvsem pa tija žensk odpravi in zamenja moško bi moral zahtevati, da se temu delavstvu dnevno partijo z žensko nočno partijo. | da novo kolektivno pogodbo, v kateri naj To bi bilo tudi v smislu zakonitih pred- se tudi draginji primerno zvišajo plače, pisov. Toda podjetje je ukrenilo čisto po Taka zahteva ni samo čut do naš?ga ae-svoje in odpovedalo nočni ženski partiji lavca, marveč je to nujna narodna za-ter sprejelo novo moško nočno partijo, j hteva. čeprav smo načeloma za to, da bodi že- Prav v zadnjem času je med na?i"Ti na predvsem gospodinja in mati, ne mo-1 tekstilnim delavstvom v Mariboru močno remo v teh časih dosledno zahtevati iz- | završalo, ko so se pojavili glasovi, da se vajanje tega, ker bi morale premnoge j bodo posamezne večje tovarne selilt v«s jug. Posebno je završalo v enem več’em podjetju (Doctor in drug), za katerega }■? dnevno časopisje že poročalo, da se bo selilo iz Maribora. Kakor hitro je prodrla ta vest v svet, že je številno delavstvo zaskrbelo, kaj bo sedaj, če pomisli- mo, da se bo morda marsikatera tovarna odselila na jug in pri nas zaprla tovarniška vrata. Kaj bomo potem z velikim številom delavstva? Ali bo dana prilika, da se vsi selijo na jug? Temu problemu naša javnčst ne posveča dovolj pažnje in se navadno zadovolji z ugotovitvijo, da se bo to in ono podjetje selilo na jug. Kaj pa naša občina in pridobitni krogi? Jim bo vseeno, če bomo izgubili par tisoč delavcev, ki so doslej ves zaslužek puščali tu? Jim bo tudi prav, če se bo število beračev pomnožilo? To so problemi današnjega časa, to so križi in težave, ki tarejo naše delavstvo, a bi morali zaskrbeti nas vse! V. K. družine, posebr.o one z večjim številom otrok, spričo mizernega zaslužka družinskega poglavarja hudo trpeti. Zato je tak ukrep tovarne živo zadel v marsika-ko družino, ki bo sedaj navezana zgolj na zaslužek očeta in izpostavljena novi bedi. Med odpuščenimi so tudi delavke, ki so bile po pet in več let v tovarni. Da to ni socialno, nam menda ni treba posebej povdariti. Nekatera podjetja še danes nočejo slišati o plačanju nadurnega dela. če se najde kdo, ki to vendar zahteva, je med prvimi, ki dobi obračun. V zadnjem času je zašel naš delavec v še hujši položaj, mislimo tu našega tekstilnega delavca, ki je od konca januarja v brezpogodbenem stanju in puščen na milost in nemilost posameznim delodajalcem, ki bodo skoraj gotovo to priliko dobro izkoristili. Vsi poskusi, da se uredi vprašanje tekstilnega delavstva, so ostali žal brezuspešni. Delavstvo je v za- lsi Bogoljubov — EHskases Damin gambit. (9. match-partija v Augsburgu.) Beli: EHskases. črni: Bogoljubov. 1. d4, Sf6 2. c4, c6 3. Sc3, d5 4. Sf3, dxc4 5. a4, Lf5 6. e6, e6 7. Lxc4, Lb4 8. 0—0, 0—0 9. De2, Sbd7! (pomembna novost, ki pa jo dr. Euwe odklanja, ker prepušča belemu središče) 10. e4, Lg6 11. e5, Sd5 12. Se4, Da5 13. Sfd2 (B. je pričakoval Sh4, dočim trdi E., da je ta poteza boljša), a6 14. Sb3, Dc7 15. Ld2, Lxd2 16. Sbxd2, Sb6 17. Lb3, Tad8 18. Sd6, Sc8 19. Sxc8, Tdxc8 20. Sc4, Tcd8 21. Dd2, Se7 22. Dc3, Sf5 (verjetno, da je ta poteza odločilna napaka; boljše bi bilo Td7 in šele na Sd6 naj bi Črni igral Sf5. Po tej napaki pa pride beli do odločilne besede) 23. Tadl, Td7 24. g4, Se7 25. Sd6, Sc8 26. Sxc8, Tfc8 27. f4, Le4 (uvod v napad, ki pa konča brez uspeha) 28. f5, Ld5 29. Lc2, c5 (za to potezo, ki daje črnemu možnost remija, je mislil Bo- goljubov nad 40 minut) 30. dxc5, b6 31 Tf2l, Lb7 32. Td6! (to potezo je črni pri svoji 31. potezi očividno prezrl, ker bi sicer gotovo okrenil /. 31 ... Dxc5 v konč nico z remis izgledi), Txd6 33. cxd6, Dd7 34. Dg3, Dc6 35. Te2!, Dc5+ 36. Kfl, Dd5, 37. Le4!, TcH- 38. Kf2, Dd4+ 39. De3, Ddl (zadnji obupni poskus, doseči z žrtvijo lovca remis z večnim šahom) 40. Lxb7, Dgl + 41. Kf3, Tfl-1- 42. Tf2, Dhl + 43. Kg3 in črni” preda. š. Mateh Grob-Ferrantes je bil včeraj zaključen. Ko je bilo pričakovati, je Grob visoko premagala milanskega prvaka, in sicer v raztVierju 4‘/a:lK*. Tri partije je Grob dobil, tri pa so končale neodločeno. Milanski šahovski klub. ki je match organiziral, je nad visokim porazom svojega ljubljenca nekoliko razočaran. š. V Sofiji je bil preteklo nedeljo velik matoh najmočnejših sofijskih šahovskih klubov. Zmago je odnesel klub »33«, za katerega je na prvi deski igral eden najmočnejših sofijskih šah is to v Cvetkov je dobil vseh pet partij Nekaj pripomb k pregledu motornih vosil Iz vrst mariborskih avtomobilistov in drugih motornih vozačev se čujejo številne pritožbe glede nesistematičnega pregleda motornih vozil v Plinarniški ulici. Pretekli torek je bilo namreč toliko avtomobilov, da kljub hitremu poslovanju nadzornih organov niso magla biti vsa motorna vozila pregledana. Seveda gre v izgubo čas, ki je -za vse zelo dragocen. Njihova želja je, da bi poklicali vsakokrat k pregledu samo toliko motornih vozil iste katergorije, kolikor ji pač morejo isti dan pregledati. Taksa za pregled pa naj bi se ne pobirala na kraju pregleda, marveč skupaj z ostalimi taksami Pohod reporterjev na dno Maribora Trije smo bili. Med njimi sem bil jaz najdalj v Mariboru in seveda temu pri-merno»poznan. Kakor je pač že reporterska radovednost, sta me moja tovariša, častitljiv možakar in mlad, poetično nar vdahnjen črnolasec, nekega večera »napadla«, da jim moram razkazati mariborske specialitete. Najdeš jih za novinarsko pero seveda v tako zvanem mariborskem podzemlju, kjer je nočno življenje najbolj pestro in so tam doma včasih zelo pikantne senzacije. Težko bi rekel, kdo je bil bolj navdušen za obisk v stari del Maribora, kjer so še apaši in apašice gospodarji, ali moj starejši tovariš ali pa ooet, mislim pa, da je bil za apaško kraljestvo naš veteran bolj dovzeten, saj zna *ako lepo pisati... Devet je ura. V dravskih valovih se vidi srebrna mesečina. Iz beznic prihajajo zvoki hreščeče harmonike in neskladni "lasovi naših najbednejših deklet.^ črnolasec kuje verze, veteran ostri svinčnik za orijetno reportažo o »sirotah iz podzemlja«, ki se mnogim tako smilijo ... Kot mlajši sem ustregel želji in odšli smo k splavarjem, k »črni mački«, k »Rožen-cvetu« in tudi »Dravskega bara« nismo nozabili. Zopet smo se vrnili k splavarim, k»er je vzbujala mlada, komaj 17-'etna Terezinka toliko sočutja, vsaj pri nas. Veteran sprašuje, piše... Za roman dovolj snovi, pravi veselo in nazdravi »lepi deklici«, ki se navdušuje za naš obisk in daje prednost častitljivosti pred zele- no mladostjo. Prej vesela in razposajena, se je pričela pri moralnih naukih »kraljica apašev« kujati. Vsi nasveti, naj se povrne na poštena pota, so bili menda brezuspešni — na veliko žalost nas vseh treh, in seveda ... Odšli smo. Zamišljeni. Razgovarjali smo se o bridki usodi naših deklet, ki propadajo v starem Mariboru in za katere se oblasti vse premalo brigajo. Ogorčen nad tem dejstvo je veteran obljubil, da bo na ta naslov napisal par ostrih vrstic, ki so, ne vem zakaj, izostale, tako da je ta naloga doletela mene. Samo, da bi kaj zaleglo, če so zaščitene tako zvane »boljše dame« nočnega življenja po raznih »odličnih« lokalih, nai bi se varstvene in socialne oblasti pobrigale tudi za usodo propadajočih mladenk tam doli ob Dravi. Brez posebnih senzacij, ki smo si jih obetali od tega nočnega reporterskega pohoda, smo postali na Glavnem trgu. Iz neke zakotne ulice začujemo vpitje. Kakor eletrizlrani planemo vsi trije v temno ulico, kjer je stražnik prijel zakasnelo »ptičko«, ki bo morala preostali del noči prespati pri »Grafu«, njen spremljevalec pa strahopetno beži... -ak. m. Na pohorski smučarski korzo bo vozilo jutri z Grajskega trga ob 15. uri več avtobusov v Ribnico na Poli. Prijave v trgovini Sport-Divjak, tel.« 27-12. Cena tja in nazaj din 35’ . Roparski napad v Prešernovi uiici Sinoči po 19. uri je neznani mlajši moški v Prešernovi ulici napadel inženirjevo soprogo Faniko Dolinšek in ji strgal roSno torbico iz rok ter pobegnil proti mestnemu parku. V torbici je bilo 300 dinarjev gotovine in železniška legitimacija. Fuzija »Jadrana" in ..Nanosa" Te dni se je sestal odbor, ki je imel nalogo, pripraviti vse potrebno za fuzijo emigrantskih društev »Jadrana« in »Nanosa«. Na svoji seji je bil predlog o fuziji soglasno sprejet Sestavili so že nova pravila, ki so jih poslali v odobritev. Na ustanovnem občnem zboru društva »Ja-dran-Nanos« bo izvoljen popolnoma nevtralen predsednik, podpredsednika fuzio-niranega društva pa bosta oba predsednika dosedanjih društev. Javnost to združitev toplo pozdravlja. Zborovanje pekovskih pomočnikov V nedeljo dopoldne bo v Mariboru važno zborovanje Združenja pekovskih pomočnikov. Na tem sestanku bodo razpravljali o perečih stanovskih vprašanjih. Na dnevnem redu bo razgovor o izboljšanju prejemkov pekovskih pomočnikov, nadalje o novi kolektivni pogodbi ter o omejitvi nočnega dela. m. Tatvina denarja. Trgovskemu potniku I. P. iz Slovenske ulice 26 je baje neka dama ukradla 4600 dinarjev gotovine. Tatica se je splazila v stanovanje, ko je bil P. pri sosedu. m. Srebrno uro je ukradel sostanovalec hlapcu Mirku Kramaršeku pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom. Tatvina je prijavljena žandarmeriji. m. Svinja ga je ugriznila. V mariborsko bolnišnico so pripeljali Štefana Viharja, 50-letnega posestnika iz Radizela, ki ga je svinja nevarno vgriznila v desno roko. m. Požar na svatbi. Pri Kerčmarjevih v Kukeču se je te dni poročila domača hčerka. Med gostijo je v hiši nenadoma izbruhnil požar, ki je povzročil mnogo Sstrahu. Posestnik Josip Kerčmar se je nevarno opekel. m. Eksplozija dinamitne patrone v roki. V Zgornji Bistrici je 22-letni delavec Albert Justinek pregledoval dinantitno pa-trono. ki jo je našel. Patrona je v roki eksplodirala in mu razmesarila obe roki in nogi. Zdravi se v mariborski bolnišnici. • Športni klub »Železničar« priredi na pustno soboto, 18. februarja, ob 20. uri v spodnji kazinski dvora-ni športno zabavo s plesom. * Hotel Orel. V petek pojedina rib, sulcev, fogošev, škampov in morskih rib. Soboto koncert — nedeljo in sredo zjutraj kisla juha. Torek — pustna veselica. Sredo — tradicionalna kuharska razstava in vinska poskušnja najboljših ljutomerskih vin. Zvečer slanikova pojedina. Salva tor pivo. Zmerne cene! Heusfiekv žtvijekju? ★ tu. Ljudska univerza. Danes ob 20. uri priredi Ljudska univerza proslavo v spomin dvajsetletnice Cankarjeve smrti. Predava prof. dr. Anton Slodnjak, recitira iz Cankarjevih del g. Ciril Debevec, režiser ljubljanske drame. m. Mariborska radio postaja ima že številko vala. V Curihu je že prijavljena številka vala nove radio postaje v Mariboru. Zato bi bilo dobro, da ne bi ostalo samo pri številki, marveč da bi se postaja tudi zgradila. m. Tečaj na sadjarski šoli. Na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli bo 2. marca brezplačen fečaj o trsni rezi. Pouk bo teoretičen in praktičen. Prijaviti se ie pismeno. m. Gradnja pekovskega doma v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru so razpravljali tudi o gradnji pekovskega doma v Mariboru. V ta namen ze zbirajo potrebna sredstva. m. Vlom v Vrazovi ulici. Živinozdrav-nik Ivan Šoštarič iz Vrazove ulice 6 ie prijavil policiji, da je neznani storilec vlomil na podstrešje ter odprl 6 shramb in vse prebrskal. Očividno je vlomilec iskal obleko, ki je pa ni našel. m. Ukraden motociki zopet najden. Včeraj smo poročali da je bil delavcu Antonu Magdalencu iz Studencev ukraden motociki. Oškodovanec je danes dobil obvestilo, da so njegovo motorno kolo našli v Selnici ob Dravi. Obrnite se na giafo’oga DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Peti dan žrebanja: Din 80.000.—: 930 18237 6486? Din 40.000.—: 73790 Din 25.000.—: 5082 Din 20.000.—: 10655 21118 58795 62563 Din 15.000.—: 52606 76533 Din 12.000.—: 33944 Din 10.000.—: 861 5169 15152 22922 38115 47410 50362 60638 62492 Din 8000.—: 1198 11597 15239 18008 30132 31567 35863 37941 38733 48469 53313 Din 6000.—: 2450 9786 15167 18278 22652 32886 34279 42889 53378 53658 65659 66299 71142 89025 Din 5000.—: 1360 1475 12969 15091 16043 18301 22948 43461 38517 43741 44644 45837 50424 61144 70449 72866 76526 88781 95654 Din 3000.—: 307 4295 5454 7938 11329 23586 26596 38173 40922 41650 41854 42261 44245 44483 45322 49007 59727 60622 64406 70519 80863 86761 87157 99774. Pooblaščena Klavna kolektura drž. razrcdue loterije bančna ooslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. m. Pojasnilo k zverinskemu umoru Bresternici. Gorišek Josip, dimnikar?!, poslovodja pri Sv. Lovrencu na Pohorju, nam sporoča, da ni v nobeni zvezi z žalostnim dogodkom v Šobru pri Bresternici. Zanimivo pa je, da je med osumljenci neki dimnikarski šušmar iz Murske Sobote, ki se je dalje časa klatil v okolici Sv. Križa nad Mariborom. m. Sokol Tezno ima v nedeljo dopoldne ob 9. uri svoj redili občni zbor. Zborovanje bo v tezenski šoli. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. m. Izgubljeni in najdeni predmeli. Januarja so bili pri mestni policiji \ Mariboru oddani naslednji najdeni predmeti: moška nikeljnasta ura,konjska dežna odeja, očala, aktovka, starn moška čepica, dva ženska klobuka, moški klobuk, žepna ura z obeskom in prstanom, žepni robec in 18 din gotovine, zlat križec in moške sportn«' nogavice. * Zarja na Pobrežju vabi na svojo veliko maškarado, ki bo v soboto, 18. iebr. 1939, v sokolskem domu na Pobrežju. Največ zabave nudi vedno Zarjina maškarada, zato vsi tja! Dobra postrežba in žlahtno vino! tn Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova c. 33, "tel. 22-13. ki se odlikuje posebno z analizo člo veškega značaja, de'a na stroeo znanstveni bazi grafo!ogi;e, jeda vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koiisti1' vse bodoče življenje. Obiske so»e]ema v Mariboru, Hotel Zamorc, vsak dan od 9.-12. dopol. m od 15. -19. rop. Odgovarja tudi na doš o korespondenco, V Mariboru ostane do 20. t. m. ♦ SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za'gradnjo Sokolskega doma velJko maškarado »Bohemska noč« na pustno soboto, 18. II. 1939, v vseh prostorih Sokolskega doma. Nagode jazz iz Ljubljane In Whlte Star jazz Iz Maribora. Korzo mask točno ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri Putniku Maribor. * »Korzo mask«. Opozarjamo vse obiskovalce »Bohemske noči«, da se vrši korzo mask točno ob 21. url in da sl na bavijo vstopnice v predprodaji pri Put niku. * Vrhunec predpusta! Pustni torek, 21. febr., v Sokolskem domu »GALA RF-DUTA« ISSK Maribora. Odlične godbe, konkurenca najlepših mask z bogatimi nagradami, ogromna presenečenja! Predprodaja vstopnic pri »Putniku« Maribor. * Pustna sobota in pustni torek. Konkurenca mask s plesom in lepotne nagrade v Veliki kavarni. * Slike za poslovne knjižice od din 10 naprej. Foto Japelj, Gosposka 28 (knjigarna Scheidbach). Nekdaj priljubljeni plesi se bodo izvajali na maškaradi Sokola Studenci * Okazijski briljanti pri M. Ilgerjev sin. draguljar. Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cene. SOITOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradn/o Sokolskega doma VELIKO MAŠKARADO^ BOHEMSKA NOC Pustna sobota 18. fapruarfa 5939 v usaft or os tori h Sokolskega doaia v Veliki dvorani vstopnina din 20*- Magoda Jazz Iz t/ut liane Kino * Grajski kino. Danes veliki zgodovinski iilm »Bukanir«. V glavni vlogi Frančiška Gaal, v nemškem jeziku. * Kino Esplanade. Od danes dalje veliki zimskošportni in ljubavni film „Ljubav v Engadinu“ z Louis Trenker-jem. ' Kino Union. Danes, petek zadnji«" sijajen francoski velefilm „Vihar“ z znamenitim „Napoleonom“ Charles Boyer-jem v glavni vlogi. * Zvočni kino Pobrežje 18. in 19. febr. veleopereta »Roxi« 3:1 za ljubezen. Smeh. Mariborsko gledaliiie Petek: Zaprto. Sobota ob 20.: »Partija šaha«. Krstna predstava. Proslava jubileja g. Bratine. Red B. Nedelja, ob 15.: »Vse za šalo«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Matura«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 18. t. m., krstna predstava, združena s proslavo jubileja g. Bratine. — V nedeljo popoldne ponovitev vele-zanimive domače operete »Vse za šalo«, zvečer pa letošnji dramski šlager »Matura«. Pri obeh nedeljskih predstavah veljajo znižane cene. X Na svoi stoti rojstni dan je umrla. V Drami v Grčiji Kaliopa Afitsos. Starka je imela v svojem zakonu 26 otrok, od katerih jih živi še 19. Sedem sinov je izgubila v grško-turški vojni v Mali Aziji. ura Valo Bratina Valo Bratina kot Balantač V soboto, 18. t. m., bo proslavilo naše mariborsko gledališče petindvajsetletnico gledališkega dela igralca in režiserja g. Vala Bratine. Valo Bratina je začel svojo umetniško pot v bivšem Slovenskem gledališču v Trstu, od koder je prišel v Ljubljano in od tam v jeseni leta 1919. s Hinkom Nučičem v Maribor, kjer se je takoj uveljavil kot igralec in režiser. Po odhodu Hinka Nučiča v Zagreb je prevzel Bratina za 1. 1921-22 vodstvo tedaj še Mestnega gledališča, po imenovanju dr. Radovana Brenčiča, za intendanta v preimenovanem in reorganiziranem Narodnem gledališču, ie pa postal ravnatelj drame in ostal na tem mestu več let. Bratinovo delo v Mariboru je bilo obsežno in mnogostransko. Bil je med prvimi režiserji in igralci v Jugoslaviji, ki so uvedli k nam tedaj zlasti v Nemčiji močno prevladujoči odrski ekspresionizem. V duhu ekspresionizma je ustvaril Bratina svoj inscenacijski. režijski in igralski stil, ki ga je uveljavil najbolj s Hasencleverjevo dramo »Onstran«. Razen tega si je pridobil velike zasluge za vprizarjanje novih domačih del mladih pisateljev, in prav on je bil tistih, ki je prvi spravi! na oder Remca, Cerkvenika, Bevka in mnoge druge. Nikoli ni doživelo naše mariborsko gledališče. ne pfrej ne poslej, toliko izvirnih krstnih predstav, kakor za časa ravnate-ljevanja Vala Bratine. Nikoli pa tudi ni bilo naše gledališče središče tolike raz- gibanosti, bojev za. nove smeri in pota, iskanj, uspehov in včasih tudi večjih ali manjših neuspehov, kakor tedaj. Poznejši razvoj je pokazal, da vse to gledališču ni škodovalo, ampak mu je v resnici obilo koristilo, saj je vzbudilo zanj zanimanje med širšimi krogi in dalo mnoga dragocena izkustva, ki se še dandanes s pridom uporabljajo. Iz Maribora je odšel Valo Bratina v Ptuj in Celje, kjer je organiziral in vodil tamkajšnji Mestni 'gledališči, nazadnje pa v Ljubljano, kjer deluje v tamkajšnji drami kot režiser in igralec in od koder prihaja sedaj k nam v Maribor, da nam predstavi najnovejše < Bevkovo delo »Partijo šaha« in proslavi še pri nas svoj pomembni jubilej, kakor ga je lani že v Ljubljan s posrečeno predstavo Žnuderlov i h »Lopovščin«. Ljubljana mu je izkazala vse simpatije in prepričani smo, da mu jih bo tudi slovenski Maribor, kateremu je posvetil jubilant nekoč toliko svoje ljubezni in toliko vztrajnega ter plodonosnega dela. -r. k 'Razstava italijanskih knjig v Ljub* Hani. V nedeljo. 19. t. m., bo v Ljubljani v Narodnem domu odprta razstava italijanskih knjig, ki je bila najprej v Beogradu nato v Zagrebu in končno v Budimpešti. Razstava obsega okoli 400 knjig. k Dramatizacija »Matajevega Matile<. Režiser ljubljanske drame g. MMan Skrbinšek je dramatiziral Murnikovega Mataievega Matijo«. Vprizorili ga bodo pod njegovim lastnim vodstvom prvič diletanti v Frančiškanski dvorani v Ljubljani. k Slavko Lukman v Holandiji. Tenorist Slavko Lukman, ki čaka na sodelovanje pri nekem iilm.. v Berlinu, je odpotoval za nekaj dni v Holandijo, kjer bo priredil skupaj z Eriko Druzovičevo več koncertov. k Mednarodne plesne tekme. Od 30. aprila do 14. maja bodo v Bruslju v Belgiji mednarodne plesne tekme. Na programu bodo umetni in narodni plesi. Tekem se udeleže tudi jugoslovanski plesalci. k Slavnostne predstave Wagnerjevih oper. Letošnje slavnostne predstave \Vagnerjevih oper, ki se prirejajo stalno že od leta 1876. v Beyreuthu. se bodo pričele letos 25. julija z »Letečim Holandcem« in zaključile 28. avgusta s »Parsi-falom«. Sodelovala bo tudi slovita pariška operna pevka Germaine Lubrn. k Neznana Haydnova simfonija. V vse-učiliščni knjižnici v Edinburgu so odkriii doslej neznano Haydnovo simfonijo. Slavni nemški komponist Joseph Havdn se je, kakor znano, mudil od leta 1791. do 1795. v Londonu. Gospodarstvo [ *a or* Zanimanje za izvoz v Španijo VERJETNOST VEČJE PRODAJE JUGOSLOVANSKEGA LESA V ZAPADNE DRŽAVE. — POLAGOMA DVIG LESNIH CEN. — Zopet je zmagala ^emčifa čim se je vojna sreča jela zadnje tedne v Španiji nagibati na stran nacionalistov, so se v drugih državah začeli pripravljati za izvoz na ta tržišča. Španija je pred državljansko vojno, ki traja že tretje leto, kupovala v inozemstvu velike množine blaga, v prvi vrsti les, ker ga ima sama zelo malo. Tudi Jugoslavija je profilirala od španske konjunkture in Ve še pred par leti izvažala tjakaj precejanje množine gradbenega lesa, potem pa tudi bukovine, zlasti drugovrstne, po kameri je bilo za španski račun pri nas vedno dovolj povpraševanja. Ker se sedaj svet zopet pripravlja na trgovino z Ibe-vijskim polotokom, ki se bo, kakor vse ikaže, začela že v najkrajšem času, ker »e Španija že zdavnaj brez surovin in gotovega blaga, tudi Jugoslavija ne sme opustiti prilike in se pravočasno pobrigati, da je zopet ne bodo prezrli kakor že tolikokrat. Kakor že rečeno, je bila Španija do ie-ta 1936. izvrsten potrošnik lesa in ga je zlasti uvažala iz Jugoslavije, Romunije in severnih držav Evrope. Kar se tiče trdega lesa, v prvi vrsti bukovine, je bila Španija tako znaten kupec, da je postala odločilen činitelj pri odločevanju cen v Evropi. Polom na tržiščih in v pogledu cen za bukovino je v glavnem pripisati dejstvu, da je Španija odpadla kot kupec, kar je moralo dovesti do padca ceni Ker je Jugoslavija ena najbolj merodajnih držav v Evropi za izvoz bukovine in «ploh trdega lesa, je državljanska vojna na Jberijskem polotoku tudi nam zelo škodovala. Vsi napori, da bi se cene bukovini na evropskih tržiščih popravile, so bili zaman. Cene se he bodo zvišale, do4 kler zopet ne nastopi Španija kot kupec;, čim sc razmere ustalijo, kar se pričaj kuje že za pomlad, bo Španija morala kupovati ogromne množine lesa. Ker se po beograjskih vesteh na merodajnih mestih že pripravljajo na sklenitev novih dogovorov s Francovo vlado, lahko računamo, da tokrat iz konjunkture ne bomo izšli praznih rok. Zato tudi Jugoslavija ne bo smela več dolgo čakati in bo morala misliti na priznanje nacionalistične vlade, ki se ji sedaj smehlja vojna sreča. 2e okrog novega leta so napovedovali, da se bo položaj na mednarodnem lesnem tržišču koncem februarja izboljšal. To je nastopilo že sedaj. Anglija že naroča ogromne množine lesa, zlasti v industrijske namene. Saj se oborožuje tako, kakor doslej še nikdar nobena država na svetu. Oborožitev pa zahteva velike količine lesa v razne namene. Rusi so že ponudili velike množine gradbenega lesa, tokrat pa niso šli s cenami navzdol, ampak celo nekoliko navzgor. Njim slede tudi Skandinavci, ki takisto ponujajo^ les Veliki Britaniji po višjih cenah. Značilno, kako zelo potrebuje Anglija les, je, da so brez ugovora sprejeli vse cene, ki so precej višje, kot so bile v jeseni. Tudi v ostalih zapadnih državah se cene za les popravljajo, tako v Franciji, Holandiji in Belgiji. Tudi v Nemčiji rastejo 'cene za mehko in za trdo blago. Iz vseh teh držav prihajajo velika naročila in predzaznambe za les. Jugoslavija ima sedaj lepo priliko, da ta novi in res ugodni položaj izkoristi In fee pripravi za izvoz. Da bo najbrže morala nekoliko povečati uvoz iz dotičnih držav, se ne bo dalo preprečiti, gotovo pa bo povečani izvoz to slabo stran znatno odtehtal. Nič ne de, ako se kupuje ve* blaga za povečani izvoz, toda kupujmo ga tam, kjer se tudi od nas kupuje! Državni proračun 1959-40 NOVI PRORAČUN JE ZA 762 MILIJONOV DIN VEČJI OD PREJŠNJEGA IN ZNAŠA 12.9 MILIJARDE DIN Ker se je nova vlada postavila na stališče, da nikakor noče voditi državnega gospodarstva z dvanajstinami, je finančrji minister, čim se je konstituirala skupščina, predložil predlog drž. proračuna za^ ,1939-40. Proračun predvideva 12 milijard 942 milijonov din izdatkov in pravj toliko dohodkov. V primeri s proračunona 1938-39 je za 762 milijonov din večji. T?* povišanje izvira večinoma iz drž. zar konskih obveznosti ali pa se nanaša n^i narodno obrambo in produktivne naložb be pri drž. gospodarskih podjetjih. Drl' obveznosti so v glavnem v anuitetah milijardnega posojila in prvi tranši 4 milijardnega investicijskega posojila. Poleg samega proračuna je priprav^ ljena cela vrsta pooblastil in amandma; jev, med katerimi je zelo važen oni, kfc SVETOVNI PRVAK V STAV — KLASIČNI KOMBINACIJI JE NEMEC BERAUER GU-SLAB PLASMA NAŠIH TEKMOVALCEV Pri izredno lepem vremenu se je včeraj odigral v Zakopanih drugi del klasične kombinacije, tekmovanje v skokih. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, startalo je 33 tekmovalcev. Po plasmaju za kombinacijo na podlagi rezultatov teka na 18 km se je dajala prednost severnjakom, med katerimi se je tudi od začetka vršila borba za vodilna mesta. Toda vsi Finci, večinoma tudi Norvežani in Švedi so pri skokih padali, tako da jih je prehitel Nemec Gustav Be-rauer, ki je stal skok na 64 m in 66.5 m ter je s tem nadoknadil razliko po točkah od teka in zasedel prvo mesto. Večina tekmovalcev je v konkurenci dosegla daljino skokov 60 m, najdaljši skok pa je imel Poljak Maruszarsz s 73.5 m. Izmed Jugoslovanov se je najboljše pla- siral Klančnik Gregor, ki je v dveh skokih dosegel do 54 m ter je z ozirom na slab plasma pri teku dosegel še zadovoljivo 29. mesto. Bevc je dosegel daljino 62 m. a je v kombinaciji za Klančnikom. Vrstni red v klasični kombinaciji: 1. Berauer (Nem.) 429.6, 2. SePn (Šved.) 426.5, 3. Fosseide (Norv.) 424.4, 4. Maruszarsz (Polj.) 410.6, 5. Meergans, 6. Merz (oba Nem.) itd Pri treningu za nedeljsko konkurenco v skakanju je skočil najdalje 16-letni Poljak Kula s 85.5 m. Asbjorn Ruud 73 m, izmed naših pa je dosegel Palme 68 m. Klančnik Karl pa celo 70 in 70.5 m. Danes je na sporedu tekmovanje vojaških patrulj, ki se ga Jugoslavija ne bo udeležila. Naše radijske postaje tudi današnjega sporeda ne bodo prenašale. ISSK Maribor v CeSju ISSK Maribor bo odigral svojo prvo letošnjo javno tekmo v nedeljo v Celju proti SK Jugoslaviji. Čisti utržek te tekme je namenjen igr. Jugoslavije Jožetu Cajnku, ki si je preteklo nedeljo po nesrečnem naključju zlomil nogo. FIS-ino prvenstvo 1941 v Italiji Na konferenci FIS-e je bilo sklenjeno, kakor poročajo listi, da se poveri svetovno prvenstvo 1941, za katero se je potegovala tudi Jugoslavija, Italiji, ki ga bo izvedla v Cortini d’Ampezzo. Za leto 1942 se potegujejo Kanada, Nemčija in Jugoslavija. NAŠ PRVI LAHKOATLETSKI NASPROTNIK JE ČSR Čeho-Slovaki so sprejeli od naše atletske zveze predlagani dvoboj za mesec junij v Pragi, dan tekmovanja bo šele določen. Drugi nasprotnik pa bo Madžarska, ki bo nastopila proti naši lahkoatletski eliti v Beogradu 2. in 3. sept. govori o izpremembi določila 263 čl. uradniškega zakona in čl. 252 o drž. prometnem osebju. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam -2344—2382, Berlin. 1758.62—1776.38, Bruselj 736.50—748.50, Curih 995—1005, London 204.70—207.90, New York 4351.12— 4411.12, Pariz 115.40—117.70, Praga 150.65—152.15, Trst 230.30—233.30. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 470—473, 4% agrarji 60.75—62, 4% sev. agrarji 60—61.50, 6% begi. obv. 89.50—90.50, 6% dalm. agrarji 90—90.25, 7% inv. pos. 99.50—100.50, 7% stab. pos. 98—99, 7% Blair 94—95, 8% Blair 100— 102. Delnice: Narodna banka 7800, PAB 226—228, Trbovlje 190 bi. AKADEMSKE ZIMSKE IGRE NA NORVEŠKEM Letošnje VI. akademske zimske igre, ki bi se morale odigrati od 19. do 26. II. v Trondheimu, kjer je bilo že vse pripravljeno. so radi južnega vremena preložene v Lilenhamer, ki leži 1500 m visoko. ZNP ZAHTEVA TRI REPREZENTANČNE TEKME V ZAGREBU Na svoji zadnji seji je upravni odbor ZNP-a sklenil, zahtevati od JNS-a, da končno enkrat izpolni dolgoletne obljube ter določi v Zagreb odigranje reprezentančnih tekem z Italijo, Madžarsko in še nekim tretjim nasprotnikom. Istočasno zahteva tudi reguliranje finančnih pogo- jev za te tekme. V slučaju neizpolnitve te zahteve pa grozijo Zagrebčani odkrito, da se tudi igralci s teritorija ZNP-a, ki tvorijo trenutno skoro vedno večino državnega teama, ne bodo več pokorili pozivom JNS-a. PERU PRVAK JUŽNE AMERIKE V Limi se je končalo tekmovanje za prvenstvo Južne Amerike, pri katerem letos Argentina in Brazilija nista sodelovali. V finalu je Peru pred 40.000 gledalcev premagal Urugvay 2:1 ter zasedel prvo mesto. s. Tekma za banovinsko prvenstvo v slalomu v nedeljo, 19. II., bo ob 10. pri Mozirski koči na Golteh. Zunanli tekmovalci imajo po prihodu vlaka v CeHe zvezo s savinjsHm vlakom in od postaja Šmartno ob Paki zvezo z avtobusom. s. Medmestna teniška tekma Beojradi Budimpešta se bo pričela danes v Beogradu ter bo trajala zaključno do nedelje. Za goste bodo nastopili Szigeti, Gabor?; in Asboth, za Beograjčane pa Punčec irt Radovanovič. s. Nogometno tekmo Nemčija—Jugo* slavija 26. II. v Berlinu bo sodil belgijski sodnik Baert. s. Pmmstvo Zasavja v slalomu, ki je bilo na Mrzlici v izvedbi SPD Trbovlje, si je na progi 350 m z višinsko razliko 170 m osvojil Fric Jelen, član SmK Celje* v času 1:47.2. s. Francoza Henryja Vfssauita je pozvala Jugoslovanska teniška zveza, da naj zopet prevzame trening naših teniških igralcev, ki bodo zastopali državo v Davisovem cupu. s. Jugoslovanska boksarja Jakaša in Stelcer sta odpotovala v ČSR, kjer bosta nastopila v Brnu. Kot njun nasprotnik , se za enkrat omenja samo Ambrož. ELAINE HAMILTON 34 DETEKTIVSKI ROMAN Napeto je poslušala, kar ji je pripovedoval o vsem, kar je delal ves dan. Anica Reynoldsova je bila vitka žena prijetnega obraza; bilo ji je trideset let. Bila je bistroumna m je često pomagala svojemu možu. Ne samo, da je občudovala in oboževala moža. imela je tudi pravo razumevanje zanj in za njegovo razpoloženje. »Tako, to je plen celega dne,« je končal svojo povest. »Zmedena kopica razmetanih kosov.« »Kakor vsaka zložljiva igra, preden jo kdo zloži. Tom. Preveč imaš osumljencev. In mogoče, da je pravi krivec doslej zunaj tega kroga. To se bo pokazalo. Jaz sem danes o tem premišljevala z ženskega vidika. Ardeen ni bil niti mlad, niti vabljiv mož, in četudi je bil bogat, verjemi mi, da ženske ne morijo često zavoljo denarja. Dosti verjetnejše bi bilo, da bi to storile iz maščevanja, ljubo-* sumnosti ali zato, da bi zabranile, da na bi prišle kake skrivnosti njihove preteklosti na dan.« Umolknila je, da bi videla, kako misli mož. »^ — SJrv/nrt*, »Kar nadaljuj! Vidim, da nekam meriš.« »Pomni, Tom,« je nadaljevala, »da govorim samo o ženskah in ne o moških v tem primeru. Vse štiri so, kakor se kaže, izven denarnih težkoč. Gospa in gospodična Selcott imata dober družabni položaj. In Keppel ti je rekel, da sta obe Američanki, gospa Willensova in gospodična Burnettova, razkošno potovali ter imeli lepe obleke in lep nakit, in torej tudi nista v stiski. Ali nisi morda zamenjal priložnosti z nagibom?« je resno vprašala. Soprog jo je gledal s privzdignjenimi obrvmi. »Skoraj se bojim, da imaš prav,« je priznaval. »Ta primer se mi zdi mnogo globlji kakor navadno žensko maščevanje. Ampak vendar mislim, da je neka skrivnost v življenju vsake izmed teh žen — morda celo v zvezi z Ardeenom —, ki jo hočejo skriti in ki more pojasniti njihovo dosedanje vedenje,« je rekla gospa Rey-nplds^va. »In samo tako mimogrede, večkrat sem videla gfspo Selcotto^ Da odru, pred leti, ko je bila še Denisa Fa-ringdonova.« Pogledala je svojega moža izpod obrvi. »Danes popoldne sem šla k svoji Šivilji,« je pripomnila brezpomembno. Reynolds je opomnil, da si je dal prejšnji teden lase ostriči. »Slučajno sem se spomnila,« je mimo nadaljevala njegova žena,« da stanuje tam stara garderobierka Denise Faring-donove. Posrečilo se mi je govoriti z njo. Rekla mi je, da si je gospodična Faring-donova napravila pri gledališču lep kupček denarja, lahko bi se poročila s kakim vojvodo, a ni hotela, bila je zelo plemenita m radodarna, imela pa je hudo težavo v svoji materi, ki ni bila dosti vredna in je visoko igrala v Monte Carlu. To je vse.« Reynolds je pohvalno kimal. »Lep košček dela,« je zadovoljno pripomnil. Vzel je iz žepa Ardeenovo ^ pogodbo in jo vrgel na mizo. »Ali znaš kaj napraviti iz tega?« Nekaj časa je molče zrl nanjo. Preci-tala je listino, jo obrnila in pogledala na zadnjo stran. Nato je dvignila ovojko. »Na pogodbi se zdi, da je napisan neki naslov in košček istega naslova je menda načečkan na ovojki,« je odgovorila. »Tom, ali pomeni tole »def. p. n. 23« morda: definitivno o polnoči triindvajse- tega?« Reynolds ji je papirje skoraj iztrgal iz roke v svoji gorečnosti m jih je pozorno študiral. »Naslov! Pri Jupitru, Anica, zdi se mi, da si dobro zadela. »Definitivno o polnoči trindvajsetega!« je momljal. »Katerega je danes?« »Ena ura petnajst minut zjutraj triindvajsetega januarja — in čas, da greva spat,« je praktično rekla njegova žena. »Pojdi, stari. Svojo povest si si odvalil s srca in tole —« potrkala je na papirje, ki jih je držal, — »bo jutri zjutraj tudi še tukaj.« »Pred seboj imam nekaj nadvse važnih razgovorov,« je rekel z navdušenostjo dečka, ki mu je obljubljena pojedina ali gledališče. Njegova žena je malo premišljala. »AH si pomislil na to, da bi govoril s staro gospodinjo doktorja Ty1erja?« »Ne, ampak govoril bom,« je rekel odločno Reynolds. Inšpektor je ležal v postelji, ne da bi spal; sklenil je, da se ne bo menil za teorijo, ki se mu je porodila prvo uro. ko so ga poklicali na mesto, umora, v kolikor se tiče morilčeve osebnosti. — Umor je bila preveč važna zadeva ka* kor da bi se predajal intuiciji ali ugiba* nju. SokoSsivo Polet središkega Sokola Sokolsko društvo v Središču ob Dravi je na svojem 27. občnem zboru polagalo obračun o deiu v preteklem letu. Po po^ • zdravnem govoru brata staroste Jože • Luleka so sledila izčrpna poročila društvenih funkcionarjev. Iz tajniškega po-ločila je razvidno, da se društvo, sesto-ječe iz pretežno posestniških in obrtniških slojev, kljub vsem preprekam stalno krepko razvija. Načelnik brat Srečko Jambrovič je navedel mnoge prireditve hi nastope, ki so se jih naši telovadci • udeležili. Telovadcev je bilo vpisanih 182, najmočnejši oddelek je moški naraščaj, kjer vseh 44 telovadcev redno podeča telovadbo. Društvo se je udeležilo tudi zmagoslavnega poleta v Zlato Prago s 6. telovadci in društvenim praporom. Naraščaj se je dobro odrezal pri okrož- - siih tekmah v Ptuju, kjer je poleg drugih zavzel prvi dve mesti. Iz poročila skrbnega blagajnika brata Jakoba Dogše je • videti, da se kljub vsem razmeram z dobro voljo in požrtvovalnim delom dosežejo dobri gmotni uspehi. V prosvetnem poročilu brata Vittorija se zrcali velika delavnost poedinlh odsekov, posebno dramatskega, ki je poleg 8 predstav uprizoril prvič na prostem v proslavo 20. letnice Osvobojenja »Desetega brata« v režiji br. Kosiča iz Maribora skupno z bratskimi društvi Kmetskih fantov in deklet in Gasilske čete v Središču. Ta Predstava je kljub skrajno neugodnemu vremenu in strastni protigonji sokolskih nasprotnikov izvrstno uspela. Knjižnica v dobrem vodstvu brata Go-Joba redno posluje, lutkarski odsek v . vodstvu naraščaja je v preteklem letu le dvakrat razveselil našo deco. Tambura-ški odsek je zelo agilen in se mnogo udejstvuje na raznih prireditvah in zabavah. Razveseljivo in priznanja vredno je bilo obširno poročilo kapelnika sokolske godbe, brata Martina Kocjana. Želeti je, da se Sokolska društva v Mariborski sokolski župi še v naprej poslužujejo te godbe, ki se je dosedaj vedno pohvalno udejstvovala posebno pri telovadnih nastopih. Zanimivo je bilo poročilo brata Juriče Zadravca. Dejstvo, da se je društvu končno posrečilo s pomočjo bratske zveze sanirati Sokolski dom, je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Po končanih poročilih je članstvo pozdravil župni zastopnik br. Zorko ter okrožni zastopnik br. Zega, ki sta oba izrazila svoje zadovoljstvo nad delovanjem ter poleg raznih nasvetov želela društvu neomajno delavnost ter še večji polet. Nato so sledile volitve, pri katerih je bil z malimi izpremembami sprejet prejšnji upravni odbor. Po slučajnostih. kjer je razen drugih predlogov bila sprožena zamisel uvedbe sokolskega srca v podporo ubožnih sokolskih mater, se je po pozdravu in zahvali brata staroste dobro obiskani občni zbor z zadovoljstvom razšel. Zdravo! Zanimivosti Privoščite počitek svojemu srcu! NAJVEČJI SOVRAŽNIK SRCA JE PREOBREMENJENOST V DELU. KOLIKOR VEČ TEKOČIN POUŽIVAMO, TOLIKO VEČ DELA DAJEMO SVOJEMU SRCU 1. Sokolska kreditna zadruga ima danes ob 20. uri v Narodnem domu občni zbor. 1. Sokol I. Maribor vabj svoje članstvo na pustno prireditev v soboto, 18. t. m., v kasarni Kralja Petra. Vstopnina samo din 5.—. S soetišla Tairtf—im «■ POL LETA ZA NOŽ. Pred okrožnim sodnikom dr. Turatom v Mariboru se je moral zagovarjati 28-letni žagar Jernej Korže iz Dravograda. Obtožen je bil, da je novembra v Dravogradu zabodel z žepnim nožem Rajka Jamnika ter mu prerezal Ahilovo kito. Na cesti sta bili dve gruči, ki sta se začeli prepirati. Pri eni je bil Jamnik, pri drugi Korže. Najprej je Jamnik udaril s sesalko Koržeta, nakar je zadnji odšel. Vpraša? je nekega fanta, če ima nož. Ta mu je nož izročil in Korže mu je dal zanj kovača. Z nožem je odšel na Jamnika in ga »pehnil« v peto. Obtoženi pravi, da se je z nožem samo branil in da je Jamnik sam zadel ob nož, ker je brcal z nogo. Sodišče ga je vkljub temu obsodilo na 6 mesecev strogega zapora, ker je bil Korže v zadnjem letu že trikrat kazno-van zaradi pretepa. Fant mora nadalje Plačati OUZD 901 din stroškov in 1000 din Jamniku za bolečine; v ostalem se oškodovani Jamnik zavrača na civilno Pravdno pot. Obsojeni Jamnik je malo re- signirano odšel iz sodne dvorane; kazen se mu je zdela vsekakor previsoka. OBTOŽENI DOMOV — TOŽITELI V ZAPOR. Oktobra so presali pri posestnici Hauc Rozi v Počeniku grozdje. Drugi dan je zapeljal 1.280 1 mošta, ki ga je Haučeva prodala, njen svak Krušnik v Maribor, Tvrdka pa mošta ni hotela prevzeti, ker ,je mošt smrdel. Krušnik je odpeljal sode (domov, kjer so ugotovili, da je nekdo polil mošt s petrolejem. Haučeva je osu-J mila brata, s katerim živi v sovraštvu in, kateremu še ni izplačala dediščine. Njen brat Anton Bohel, ki je viničar v Poče-( niku, bi naj tisto noč, ko so prešali gro-(zdje in bili prav pri večerji, iz maščevanja polil petrolej po stiskalnici. 'Zaradi ' tega je bil obtožen ter se je moral zagovarjati na okrožnem sodišču. Bohel je povedal, da živi v sovraštvu s sestro in | da je bil tisto noč doma, kar lahko potrdi tudi njegova žena. Haučeva pa se je začela zapletati v protislovja, zaradi česar je sodišče odredilo proti njej zapor in razpravo prelo-| žilo. i Vsak človek ve, da lahko živi človeško telo samo dotlej dokler deluje njegovo srce. Srce vzdržuje glavni življenjski proces, zalaga vse telesne organe s krvjo in zahvaljujoč se njegovemu delovanju, si lahko Človek zagotovi popolnoma normalno in zdravo življenje ter globoko starost. Kdor želi čuvati svoje srce in ga dolgo ohraniti zdravega, varovati ga pred nevarnimi boleznimi ali prezgodnje onemoglosti, mora vedno misliti tudi na to, da je srcu kot najživahnejšemu organu našega telesa potreben odmor. Največji sovražnik srca je preobremenitev srca za časa dela. Delovanje srca obstoji v tem, da se srčne mišice širijo in krčijo, da bi s tem iztisnile potrebno količino krvi. Kadar človek opravlja neko deio, zlasti Jelesno, tedaj tega dela ne opravljajo samo mišice, ampak tudi srce, ki sodeluje pri tem delu. Zaradi tega je popolnoma jasno, da mora vsako pretirano telesno delo sčasoma privesti do težkega ol>ole* nja srca. Danes trpijo tudi mnogi športniki 114 različnih srčnih hibah, kajti pri svojem trudu za dosezanjem različnih rekordov niti malo ne hranijo svojih mišic, živcev in srca. Pretiravanje posebno škodi v plavanju, veslanju, mečevanju, kolesari stvu, teku in skakanju. Če so ti športi še tako koristni za zdravje, ako jih gojimo zmerno, so pra,v tako lahko škodljivi, celo usodni, če i njimi pretiravamo. Mnogi ljudje škodujejo svojemu srcu na Ca način, da ga prisilijo na prekomerno, naporno delo. Ljudje ne posvečajo svojemu srcu dovolj skrbi in pažnje, kajti v dauašnji moderni borbi za obstanek nimajo niti možnosti niti časa za to. Zato je počitek resnična higienska potreba. V tem času mora živeti človek strogo umerjeno, se po možnosti vzdrževati alkohola in prevelikega kajenja in se dobro, toda razumno hraniti. Razen tega je treba izbegavati vse močnejše duševne pretrese m odložiti nepotrebne skrbi, ki človeku nič ne pomagajo, temveč mu zadajejo le veliko zlo. Ne le preveliko zauživanje alkohola, že samo to, če preveč pijemo pa naj bo to kar koli, škodi srcu, ker p-veča in vznemiri delovanje srca. Srce mora namreč skrbeti za kermčno pr°de,av'» vseh tekočin. Zaužite tekočin? pridejo najprej v črevesje in spodnje dele telesa, od koder preide v jet”a : > srce, od tu pa se zopet viača v Izločilne organe Srčne bolezni povzroča zlasti nezmerno uživanje piv,a. Nemci, ki redno pijejo mnogo piva, izkazujejo v zdravstveni statistiki Evrope največ srčnih bolezni. Kadar dobi človek odmor, mora posvetiti vsaj malo skrbi svojemu srcu. Tako se bo najgotoveje izognil srčni napaki, ki je pogosto neozdravljiva. Vsaj enkrat na leto pa moramo iti k zdravniku, da nam pregleda srce in njegovo delovanje. Vrednost izpovedi prič KOLIKO VERODOSTOJNOSTI LAHKO PRIPISUJEMO IZPOVEDIM SVEDOKOV pred sodiščem Ameriški psiholog, strokovnjak v kriminalnih zadevah, William Moulton Mar* ston je priobčil, v chicaškem listu »Esn quire« zanimivo razmišljanje o verodostojnosti prič. Marston se zanima predvsem za izpovedi prič pred porotami, ki — sestavljene iz laikov — si morajo napraviti iz teh izpovedi neposredno podobo kazenskega dejanja. Pri poizkusih,' izvedenih na kan-saski univerzi s slušatelji je napravil Mar ston sceno, v kateri žena napade svojega moža. Izpovedi so se tolikanj razlikovale, da si je bilo popolnoma nemogoče, napraviti sodbo, kako je »originalna« scena izpadla. Nekateri so n. pr. trdili,' da je žena naperila na moža samokres in zaklicala: »Stoj, sicer streljam!«, medtem ko so drugi odločno zanikovali, da bi bil revolver sploh igral kako vlogo, našli pa so sc celo taki, kr šrj najodločneje zanikovali, da je žena sploh kaj spregovori- 'i. Slušatelji niso bili pripravljeni na to, da je scena namenjena poizkusu in zato niso, posebno pazili — prav tako, kakor priložnostni svedoki... Toda zanimivejše je, da je dal Marston »zaigrati« drugo sceno pred 18 osebami, večinoma pravniki, ki so bili vnaprej pripravljeni na poizkus. Scena je bila: V sobo je stopil mlad Texačan in izročil Marstonu košček papirja v obliki telegrama. Sam pa je izvlekel nož in si z njim čistil konice prstov na rokavicah. — No, in 18 naprej pripravljenih prič ni opazilo noža. Niti ena. Vsa rijihova pozornost je bila naperjena na telegram. Mnogi so se razburjali in mislili, da jih hoče preizkušajoči Marston sam speljati k napačnemu pričanju irt z brezpogojno gotovostjo so. zanikovali, da bi bil mladi TexaČan imei pri sebi nož. Marston nato podrobneje analizira všo sceno, ki je imela — s kriminalističnega stališča — 147 podrobnosti. Izpovedi prič so bile pravilne samo za 28%. In to so bile priče, pripravljene že naprej, da bodo morale opisovati neko sceno. Kakšna Preiskovalna porota o smrti Karla Ar-deena je trajala zelo kratko. Formalno pričevanje o istovetnosti mrliča je podal |ngram in uradnik Ardeenovega hotela. Uslišan je bil doktor Tempest in obravnava je bila končana. Inšpektor Reynolds se je vrnil naravnost v svojo pisarno. Dobro, jutro. Jenkins,« je veselo pozdravil. Jenkins je odgovoril z nervozno vljudnostjo ter dodal, da je inšpektor dobro spal. Revnolds je skrivil usta in tiho požviž- soval. >Ste že spet vohali, se mi zdi, kaj ne, Jenkins?« je vprašal. »Kaj je to tokrat?« Jenkins je razlagal: Sinoči po gledališču, gospod, sem bil ne daleč od hiše gospoda Richarda Sel-cotta. Debelušna ženska je šla skozi stranska vrata in vprašal sem jo, ali bi mi ne hotela povedati, kje bi našel hišo —« Ki je ni.« je dopolnil inšpektor. »Pravilno, gospod.« Jenkins si je popravila! ovratnik. »Po desetih minutah Prijetnega pogovarjanja sem slišal, da je že devet let kuharica gospoda RichaTda Selcotta in da sc je ravno vrnila iz kina vsa je zabubljena v'kino - in ali ne bi hotel vstopiti ter popiti skodelico čaja v skupni sohi služahnišfva. In konec vse- ga tega je, da nai jo peljem v kak drug kino. danes zvečer. Nisem se mogel 5z tega izviti. Ima najmanj štirideset letin se dela plašno mlado deklico.« »Hm! In kakšno vlogo ste igrali vi?« je vprašal inšpektor in zadrževal smeh. Jenkins se je na široko zasmejal. »Jaz sem inštalaterski pomočnik, zaslužim na teden po pet šilingov. To ni dovolj, da bi se oženil, sem ji moral reči, ker so slabi časi in lahko vsak dan izgubim službo. Fuj! Še zdaj se spotim, če mislim na to. Nocoj se ne bi tam pokazal, ampak ona rada govori in jaz bi utegnil marsikaj izvedeti.« »Vaše zasebne zadeve mi niso nič mar, Jenkins. Razumete?« je pomežika! Rey-nolds. »Razumem. To je neuradno raziskovanje — inštalaterskega pomočnika,« se je smehljal mladi mož. »Danes zjutraj sem izvrši! vse vaše migljaje, gospod. Tisti mladi človek, bo vsak hip tukaj.« »Dobro. Kai ste še delali danes zjutraj?« »Malo sem blebetal z Ellisom, uslužbencem hotela Belrov. Prav lepo sva se sprijateljila.« »Ali ga boste tudi spremili v kino?« je vprašal inšpektor. Ne. gospod, ampak obljubil sem mu, da ga bom naučil šahirati. Konec vsega ie bil, da me je vzel v sobo gospeOrarrt- Willensove in mi pokazal, kje hoče, da se ji na vrata pritrdi nova zavora. Zdi se, da je to zelo nervozna dama. Vztrajala je na tem, da se ji naredi tudi na oknu patentna ključavnica, in sobarica je rekla, da ima ta dama v torbici revolver.« »Gospa Willensova je morda nerVozna zaradi svojega nakita in zato hoče vse te varnostne naprave,« je menil inšpektor. »Upam, da ni bila navzoča?« ie skrbljivo pristavil. »Ne, gospod, ampak bilo bi to vseeno. Uradno sem hotelski mizar,« je ponovno izjavil Jenkins. »Potem sem šel v hotel Royal Abbey, kjer stanuje Ceha Burnet-tova.« Namrščil je čelo. »To bi ne bilo tako lahko, de bi se ne bil spomnil na svojega bratranca;« »Kaj. vraga, ima opraviti vaš bratranec s tem?« On pregleduje požarne naprave in zasilna požarna stopnišča v velikih hotelih za svojo zavarovalno družbo. Večkrat sem mislil, da bi mi njegove vizitke prav prišle; da! mi jih je nekaj in jaz sem eno uporabil. Tako sem smel pogledati v knjigo gostov in videl sem Številko sobe gospodične Burnettove in tako sem čutil kajpak potrebo, inspicirati požarne stopnice za okna gospodične Burnettove.« A1i ste bili sami?« je vpraša! Rey- nolds. ( Jenkins je odkimal. Ne, gospod. Royai Abby ni tako zaupljiv. Ampak čedna drobna sobaricami 'je bila zelo v korist. Govorila sva o prednostih angleških in ameriških gostov. — Ona ima rajši Američane, ker zapuščajo sve^e sobe zgodaj zjutraj. Na primer gospodična Burnettova je včeraj iii danes zajtrkovala v svoji sobi ob osmih zjutraj in dvajset minut nato je bila že zunaj. Tako bi imela časa več ko preveč, da bi si poiskala Ardeenovo sobo v hotelu BeJroy, kaj ne?« »Seveda,« je soglašal Reynolds, »Vi bi morali nastopati v Varieteju kot umetnik, prijatelj. — Čudim se,« je reke! zamišljeno, »Česa se gospa Willensova boji.« Jenkins je položil na mizo kos zmečkanega papirja. »Ne vem, gospod ,bojim se, da nisem imel tam nikakega uspeha. Ampak tole je bilo v košu za papir v sobi gospodične Burnettove.« Inšpektor je papirje izgladil. »To je nepopisan kabelogram iz New Yorka. »Spretno delo. Gratulačija.,« je či-tal na glas. »No. kaj naj to pomeni?« Preden je mogel pomisliti na kako raz-uščenje, je nekdo potrka! na vrata njegove pisarne in stražnik je privedel mladim l£a. Londonu \ more biti torej verodostojnost izpovedi prič, ki so prisostvovale nekemu dejanju le po naključju? Dr. Marston je torej pesimist, v kolikor gre za možnost resnične ugotovitve stvarnega dogajanja pred poroto. Ij izkušenosti pa ve, da porota bolj verjame pričam, ki odgovarjajo »brez razmišljanja«, kljub temu, da se prav te priče na- vadno najbolj motijo. In pa, porote so preveč navajene verjeti tako imenovanim »verodostojnim«, »solidnim« pričam in so skeptične do izpovedi prič, katerih minulost ni brezhibna, čeprav prav ti navadno izpovedujejo mnogo točneje in res-ničneje kakor neizkušeni »verodostojni« svedoki. dala biku« je odvrnil kmet z hudomušnim izrazom na licu. Angleška žena, učiteljica evropskega ženstva (21 letnica suffragettstva.) Preiekli teden se je v nekem londonskem restavranu v West-Endu (okraj londonske elite) vršila proslava 21 letnice, odkar je bila v Angliji uvedena ženska volilna pravica. Prisotnih je bilo 170 žena iz vseh poklicev pa tudi celo nekaj moških, med. njimi policijski inšpektor, ki je pred 21 leti osebno aretiral in z brar hialno silo odvlekel v zapor Miss Pank-hurstovo, voditelj co suffradžetskega gibanja na Angleškem. (The Suffrage = volilna pravica.) Tako so torej po dveh desetletjih v slogi in medsebojnem spoštovanju počastili zmago ženske enako-J) pravnosti nekdanji najljutejši nasprotniki. Predsednica sedanjega ženskega gibanja na Angleškem Mrs. Lawrence je v spominskem govoru proslavljala velike žrtve, ki so bile potrebne predno je bilo mogoče zlomiti nazadnjaški odpor ogrom ne večine javnosti in priboriti ženski mesto, ki ji gre v javnosti tako kulturnega naroda, kakor je angleški. Pri tem je na-glašala, da je zlasti zahteva po volilni pravici združila vse angleško ženstvo brez razlike socialnega položaja. Na ulič-t nih oglih ste mogli videti aristokratko poleg delavke z živo besedo haranguira-ti množice proti obstoječemu stanju krivice nad žensko. Policija pa je sproti razganjala vsako zborovanje, govornice pa terega so ji zabranili dostop. A tudi tu so ji preprečili dohod do kraljevske lože. Tedaj pa se je vrgla požrtvovalna žena s spomenico v roki pod kopita dirkalnih konj, ki so jo pomendrali do smrti. Kralj je lastnoročno vzel v roke okrvavljeno spomenico. Dan nato je dobilo angleško ženstvo volivno pravico. Posledica in sadov te zmage angleške žene je bilo deležno postopoma skoro vse ženstvo } Evropi. Tudi so ženske v Angliji kot po sledico te zmage dobile dostop do skoro vseh javnih služb. Angleško ženstvo se je že tako uveljavilo, da se mu je treba boriti samo še za dostop na stolice Cam-bridžske univerze, v Hišo lordov ter konč no tudi še v duhovniški poklic. Kakor da so prvoboriteljice tega ženskega gibanja predvidele moderno totalitarno vojno, so storile angleški obrambeni pripravljenosti ogromno uslugo, kajti Anglija bo pri tem stanju uveljavljenja ženske v vseh odgovornih poklicih pač najlažje prebolela odsotnost moških v notranjosti dežele, če bi izbruhnila vojna. Toda cilj angleške žene gotovo ni bil ta. Ona je predvsem hotela koristno zaposliti dva milijona žensk, kolikor jih je več, kakor moških na Anglčškm. In ta socialni problem odviška ženskega prebivalstva nad moškim je sijajno rešila. Tudi pri nas, kjer ni tega problema ženskega nadštevi- ob splošnem zasmehovanju brutalno zapi-; la in tudi kulturni nivo za angleškim še rala. Tako so neštete žene iz najuglednejših hiš pisale tolažilna pisma zaskrb-j pašla junakinja, ki je ob priliki največjih vsakoletnih konjskih dirk v Ascottu, na .katerih se po stoletni tradiciji zbira cvet angleške družbe, in počasti prireditev sam kralj z dvorom, da predloži spomenico angleškemu kralju samemu, do ka- ALI BODO VEZUV PRISILILI K POSLUŠNOSTI? Zanimiv načrt o »prevaranju Vezuva« imajo fašistični uradi. Pokrajina okoli ognjenika je ena sama mogočna posoda s plinom, v kateri so nakopičei milijoni kubičnih metrov plina. Zdaj delajo na tem, da bi te velike količine plina praktično izkoristili in da bi Vezuv pdstal ubogljiv »služabnik države«. Na raznih mestih preiskujejo, kako napeljati ta plin železniško omrežje južne Italije. Z njim bi bilo mogoče oskrbovati industrijo v Neaplju, Rimu in Bariju, in Sčasoma bi mogla svetiti z njim polovica Italije. Z uresničitvijo tega načrta bi bilo mogoče zmanjšati tudi delovanje Vezuva. Če bi se to res zgodilo, bi si pač oddahnili prebivalci, živeči v okolici ognjenika, in od Vezuva bi imeli namesto večne nevarnosti tudi koristno osvetljevanje svojih stanovanj. POVPREČEN ZAKON TRAJA 32 LET. Neki francoski statistik je izračunal, koliko izgledov ima Francoz oz. Francozinja, da najde moža, oz. ženo. Rezultati so naslednji: Od 100 deklet se jih navadno oženi 78. od 100 moških 74. Iz-gledi deklet, da najdejo moža, so v 17. 1. 86 odstotni, v 29 .letu 55%, v 30. letu 46%, v 45. leto 10%. Pri moških so iz-gledi: v 21. letu 87%, v 33. letu 50%, v 51 letu 30%. Statistik nadalje trdi, da se poročijo Francozinje povprečno v 23. letu, Francozi pa v 26. Zakon traja povprečno 32 let. Ena ločitev pride na 8 zakonov. — 6 žena postanejo vdove, vsega 30% pa jih umre pred možem. pospešujejo prebavo, kar je vsenaKor koristno tako za zdravje kakor za ohranitev normalnega stanja našega organizma. daleč zaostaja, se pa vendar ima naša ženska v severnih, naprednejših kraj:h ljen!m možem iz zaporov. Končno se je3 zahvaliti predvsem tej silni borbi angle- _.xi. i i.: cvrtio nravirp Ha cr* fudi »In- ške žene za svoje pravice, da se tudi slovenska žena čedalje bolj uveljavlja v javnih poklicih, saj smo pravkar čitali da imamo tudi pri nas že 5 sodnic, več odvetnic, 1 notarko, da o zdravnicah, pro-fesorkah itd. niti ne govorimo. ZAPUŠČENI BELEC. Če pogledate na zemljevid Tihega oce-■na, najdete zapadno od Azije nedaleč nd ravnika majhne koralne otoke Ellice. Otokov je devet Toda tema malemu kraljestvu 4300 otočnov vlada edini belec, gospod Donald G. Kennedy, britanski uradnik. Je med domorodci edini belec in pravi, da govori angleško tako malo, da bo imel z izgovorjavo še težake, ko se vrne v civiliziran svet. ' Skrbi gospoda Kennedyja je poverjenih vseh 4300 duš, raztresenih po koralnih otokih. Poštna ladja prihaja trikrat na leto, in tedaj ima beli »kralj« edini priložnost, spregovoriti angleški. Toda gospodu Kennedyju na teh otokih ni žalostno. Tamkaj živi že 15 let in o nekem teh otokov je celo napisal učeno razpravo »Kultura na Vaitipu«. Ta mesec pride v Anglijo, da bi leto dni študiral v Ox-fordu antropologijo. Tako hoče dopolniti svoje znanje, da bi mogel napisati večjo razpravo o domorodcih. 11. Bodi pravičen — "da bi vsakomur "dal, kar mu gre. 12. Ocenjuj pravilno — da bi v življenju in ljudeh videt vse in ne samo slabe strani, ki pa se take zdijo včasih samo tebi. S ČE LETALEC ZABLODI V AFRIKI. Pilot, ki je letel iz Natala v Fort Victo-ria v južni Rodeziji, je izgubil orientacijo in zablodil. Ko je opazil pod seboj nekako vasico, kjer pa ni bilo prikladnega terena za pristanek, je vrgel iz letala vprašanje v pločevinasti škatljici, kje se nahaja. Odgovor je dobil res neverjetno originalen. Prebivalstvo TOPLOTA POSPEŠUJE PREBAVO. Pri mnogih živalih, ki jih človek redi za svojo prehrano, je važno, kakšno je pri njih prebavljanje. Učenjaki so delali mnogo poizkusov in prišli so na to, da je toplota vode, ki je pomešana s hrano, velikega pomena za prebavo. Prehladne jedi znatno zavlačujejo proces prebave. Najboljša je srednje topla hrana, prevroča pa lahko poškoduje sluznico v želodcu. Kar velja za živali, velja tudi za človeka. Tudi pri njem tople jedi in pijače X Agentura za gospode v vsej poštenosti. Znano je, da obstajajo v Ameriki agenture, ki posojajo za določeno vsoto denarja gospem, ki se dolgočasijo, zabavne družabnike z jamstvom popolne poštenosti. Zdaj pa se je pojavila prva agentura dam. Stari gospod se hoče po-baiiati pred znanci, kako sijajno družab-nico ima, srečo v ljubezni ali kai podobnega. Zatelefonira. pove, kakšne lase naj ima dama. kakšno toaleto, koliko .nora znati jezikov, in za pristojbino 10 dolarjev se lahko ponaša z njenim ljubeznivim obrazom vse do polnoči. Vsaka ura »čez čas« stane 3 nadaljnje dolarje. Agentura ima pravila da dama s svojim partnerjem ne sme početi drugega kakor udeleževati se samo plemenitih zabav. Tudi izdatki za njo ne smejo preseči dveh dolarjev. Seveda ne sme nihče odvesti dame v privatno družbo, temveč je dolžan voditi jo samo na javna mesta. Pisarna sprejema samo »moči«, ki se lahko izkažejo najmanj s šestimi priporočilnimi pismi uglednih newyorškili osebnosti. — Ena teh deklet ima celo pismo gospe Rooseveltove. X Kakšna naj bi bila garderoba elegantnega gospoda? Združenje ameriških krojačev, ki je imelo pred: dnevi svoj kongres, je izdalo resolucijo, v kateri pravi, da mora imet? vsak eleganten gospod v svoji garderobi nič manj nič več kakor 30 kompletnih oblek. 9 sukenj, 24 parov čevljev in 3 tucate klobukov. X Gospa Chamberlain in dežnik. Ko je lady Chamberlain prišla na častno kosilo, ki ga je priredilo neko žensko društvo v Londonu, je bila prijetno presenečena, ko je bil ves jedilni Jist napisan na majhnem dežniku. Gospa Chamberlain nosi vedno majhno brošo z dvema čisto majhnima dežnikoma. Enaka pravica. Mamica vpraša 51etno hčerko: »Kaj si pa želiš za rojstni dan?« — »Novo punčko!« je nagel odgovor. — Mati« »Toda tvoja punčka je vendar še popolnoma dobra!« — Nato pa deklica: »Saj si si ti tudi kupila novo punčko, pa sem jaz tudi Še verlno nonnlnoma dnfora uariiite za az n, sZakaj pa ni vaša visokost tega pove- «»»««>»«»«>»>«»♦»♦♦• Otvoritveno naznanilo. Cast mi je sporočiti p n. obč estvu, da sem z 18. t m prevzela GOSTILNO »TRIGLAV”