394
Mihael Mihajlov:  Na  otčevem grobu.
f,
JE
Na otčevem grobu.
Zložil Mihael Mihajlov.
ovedi,  mračni me grobar,  s seboj, Na zčleni,  na senčni grob njegov, Kjer križ železen, kamenit je krov, Pod njim počiva otec svet pokoj.
A dobro ti je tukaj,  otec moj! A jaz potujem  pot ti negotov Brez smotra,  brez prijateljev,   drugov, Brez sreče, sam, a z dušoj  žalostnoj.
Zakaj  si pravil, otec,  mi  nekdaj O svetski sreči,  otec ? Sen je, sen 1 Življenje je  sovraštvo,  večen boj  .   .  .
Pač ljubim  te, a ker te ljubim,  znaj, Ne voščil bi  ti spet iz groba ven. Le spavaj,  spavaj,  srečni  otec moj!
Ribič.
Beneška narodna balada.
ladec na reke bregu stoji,             Ako ti zdaj-le mene  vloviš  —
S trnekom ribe svetle lovi.           Lahko za ženo  mene dobiš!«
Ali so ribe svoje glave"  —           Colnič  porine krepko deklic —
Nečejo priti njemu v roke"!          Skoči za čolnom v vodo  mladič.
Colnič po reki dol prileti,            Colnič po vodi švigne ko strel,
Lepa mladenka v  čolnu sedi.        Bodeš li ribič kdaj  ga ujel ?
»Sram te lehko je, ribič ti mlad !      Strašen vrtinec čoln zavrti, Solnčece tone že na zapad,          S čolnom mladenko lepo  vstopi .
Ti pa na bregu ves dan stojiš,      >yStavo dobila ti si,  dekle,
Ves dan stojiš tu — nič ne vloviš !      Pa provzročila smrti si dve. . . *
Reče to ribič,  skoči za njo   — In za nevesto zgine na dno.
Bogdan Vened.