Leto II,
PoStnlna plačana ugofootnl.
Ljubljana, petek 2. aprila 1920,
'Stev. 75.
N UST
Cene po poiti:
»3 CBiO lE£G .h Bi —
ia pol tefa . S M— za četrt leta. R Zi‘— bi 1 mvsis.. fi T-
Zi Ljabljm ■Btcfino 7*"
Ondiiifio In ippm: BopItBFjBVB ilico it I
DndB. tslsfOB itn. ■
Posamezna Številka 60 vin, - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna itevllka 60 vin.
Izvoz živil bo ustavljen.
. LDU Beligrad, 1, april t. »Tribuna« da se to vprašanje podvrže reviziji. Ver-? jei Naraščajoča draginja in vprašanje o jetno je, da bo vlada ustavita izvoz nej-**dajanju izvoznic sta dala vladi povod, glavnejših življenjskih potrebščin.
Socialist o vladi demokratov in socialistov.
, Ljubljana, 2, aprila. Voditelj vojvodinskih socialistov Kneževid je te dni javno obsodil delovanje bivše socialistično-de-niokratske vlade na sledeči način: »Vlada ,«• Davidoviča je šest mesecev ščitila inte-fese kapitalistov in buržoazije, podpirala Je tihotapce in izvozničarje, delavce je pa Poganjala in razpuščala delavske organi-Zacije, uduševala štrajke z grobim nasiljem, Proglašala preki sod proti malim lopovom, kradejo iz vagonov, in je ljubimkala z Velikimi lopovi, ki kradejo cele vozove in P® delila tihotapske in izvozniške konce-^je. Vlada g. Davidoviča, poleg katerega s° sedeli in odobravali njegovo delo štirje
socialisti------------je	vodila zapravljivsko
®ančno politiko, ki je privedla državo do
Kralj in liucistvo*
Dansko industrijsko delavstvo, ki ga 26 odstotkov vsega prebivalstva, je izvršilo svojo grožnjo in 31. marca začelo generalni štrajk. Kakor smo že kratko podali, je kralj Kristijan X., ki vlada na Danskem od 1. 1912., prišel v nasprotje z delavstvom — in kakor se kaže s pretežno Večino prebivalstva — s tem, da je samovoljno odslovil dosedanje Zahlejejo mini-8trstvo, ki je bilo na vladi že par let in se v Parlamentu — folkethingu — opira na koalicijo radikalnih demokratov in socialnih demokratov, v čemer so socialisti v večini. Zahle Ram pa je radikalni demokrat.
Minister Zahle se je zameril kralju in nacionalistom s tem, da je zavzemal v šlez-viškem vprašanju zelo zmerno stališče; odklonil je v pripravah za plebiscit ustanovitev tretjega pasu, ki bi obsegal ozemlje, na katerem je naseljeno skoro izključno samo nemško prebivalstvo, S tem je Povzročil — tako očitajo nacionalisti Zah-*e)U, da je izpadlo glasovanje v drugem pa-su za Dansko neugodno (večina se je izrekla za priklopitev Nemčiji). Vendar je kalile delal ves čas sporazumno s parlamentom ter je v polni meri vžival zaupale parlamentarne večine.
Kralj Kristijan, za katerim stoji manjšina, stranko desnice in s Zahlejem ni bdi zadovoljen in ga je hotel vreči, A zavedal se ]ei da to ne pojde gladko in da bo s poskusom mnogo tvegal, To pričajo okolno-®li. Pod kalerimi je. stvar izvršil. Počakal le. da je parlament odšel na velikonočne Počitnice, sam je pa z družino odpotoval *z prestolnice. No, kraljev beg niti desničarjem ni bil povolji in se je moral Kristjan vrniti v Kodanj.
Ko je kralj pozval Zahleja, naj odstopi s svojim kabinetom, je ta to odločno odklonil, a kralj je nato Zahlejevo ministrstvo kratkomalo odslovil. Zahle odpusta kot protipostavnega čina ni hotel vzeti na znanje. Vodja desničarskih strank je sestavo nove vlade odklonil. Delavstvo je sklicalo svoje zaupnike in o polnoči poslalo kralju ultimat. Kralj je ultimat odklonil, češ da je ravnal v smislu ustave in da "Oče, da se izvrše takoj nove volitve. Posrečilo se mu je sestaviti novo vlado. Toda tudi delavstvo 'c pokazalo, da hoče resno braniti ustavne in parlamentarne pravice ter je 31. marca stopilo v zagroženi generalni štrajk.
Iz redkih in nepopolnih poročil, ki Prihajajo z Danskega ni popolnoma razvidno, kakšen je danes položaj, a prevrata •nenda !c ne bo. Kakor poroča berlinska •Vorvvarts« .se med delavstvom in kraljem ^rše pogajanja in mirna rešitev ni izključena.
finančnega poloma in je vsa državna bremena vrgla na rame delavca in siromašnega ljudstva. Jaz kot poslanec naše (socialistične) stranke nisem mogel dalje molčati, ker je šlo za življenjske koristi delavskega razreda. Ker je lopovska vlada pobegnila iz narodnega predstavništva, da bi se mogla brez kontrole pajdašiti s tihotapci in bogataši, nisem imel prilike, da v seji parlamenta obsodim vladno politiko, ampak sem to storil v pismu na predsedstvo parlamenta, izjavljajoč s tem, da naša stranka ne odobrava vladne politike.« Radi te obsodbe so maloštevilni so-cialpatrijotje Koračeve in Kristanove struje popolnoma poparjeni.
m I
j
•Sirite ^esern, list
STAVKE NA DANSKEM,
LDU Kodanj, 1. aprila. (Dun. KU) Pekovski pomočniki so jeli danes stavkati. Pristaniški delavci, mornarji in kurjači so sklenili, da še danes prenehajo delati, Vsled tega so ukinjene vse redne zveze parnikov. Tudi železničarji so sklenili, udeležiti se stavke. Zbog tega pripravljajo meščanski krogi vse potrebno, da bi pridobili prostovoljnega moštva za železniško službo, da bi moglo oditi vsaj nekaj vlakov na dan.
ZUNANJA TRGOVINA SE PREUREDI.
LDU Beligrad, 1, aprila. Presbiro objavlja uradno: Trgovinski minister dr, Nin-čič pripravlja te dni program o organizaciji zunanje trgovine, da ga predloži ministrskemu svetu v odobrenje. Po tem programu se popolnoma ukinja pristojnost pokrajinskih vlad, ki so dosedaj na svoj račun sklepale pogodbe z drugimi državami in dajale po svojem preudarku odobrenje za izvoz,
V OBRAMBO NAŠIH ŽIVLJENJSKIH INTERESOV,
LDU Beiigrad, 1. aprila. »Tribuna« piše: G, Pašič je poročal regentu Aleksandru in vladi o jadranskem vprašanju. Vlada bo v smislu tega poročila storila korake v obrambo naših življenjskih interesov.
RAZMERE V NEMČIJI.
LDU Essen, 1. aprila. (Dun. KU — Wolff) 0 pogajanjih v Miinstru poroča osrednji svet: Skupščina izvrševalnih svetov za industrijsko ozemlje Rensko-West-falsko je sklenila, pripoznati bielefeldske dogovore z dne 24, marca in miinsterske dogovore z dne 31. marca ter jih takoj izvesti, Voditelji rdeče armade so izjavili, da bodo skrbeli za takojšnjo izvedbo teh sklepov izvrševalnih svetov.
LDU Munster, 1, aprila, (Dun. KU — Wolff) »Westfalischer Kurier« javlja, da je vsled pogajanj med državnim komisarjem Severingom in zastopnikom iz ruhrskega okrožja premirje, oziroma rok za oddajo orožja podaljšan dp 3. aprila,
LDU Berlin, 1, aprila. (Dun. KU — Wolff) Ker so vesti iz ruhrskega okrožja čimdalje slabše, je bil nemški opravnik v Parizu ponoči med 31. marcem in 1. aprilom pozvan z nujnimi instrukcijami, naj še enkrat pri francoski vladi posreduje zaradi morebiti potrebnega vkorakanja čet v nevtralni pas,
AMERIKA IN NEMČIJA.
LDU Pariz, 1, aprila. (Dun. KU) Poročila iz Washingtona pravijo, da je bil vče-raj^ odlok, v katerem se naznanja konec vojnega stanja z Nemčijo, predložen re-prezentacijski zbornici in oddan odseku. Posvetovanja o resoluciji se bodo vršila konec tega tedna. V imenu vlade bo Flood nastopil proti resoluciji m opozoril, da ustava kongresu ne daje nobene pravice, proglasiti mirovnp„stanje. Kongres more dobiti tako izjavo samo od predsednika.
Delavskim zaupnikom.
Prve dni po veliki noči se bodo poleg drugih zaupnikov krščanskega slovenskega ljudstva zbrali v Ljubljani na posvet tudi zaupniki delavstva.
Dne 6, aprila naj se zbero delavski delegati ob pol 10, dopoldne v veliki dvorani Uniona. Tam se bodo sestavili trije odseki, ki bodo pripravili gradivo za *bor zaupnikov: pregramatični, socialno politični in organizacijski, Ti trije odseki bodo zborovali vsak za se. Popoldne ob
3.	pa bo zopet skupno zborovanje vseh delegatov. Delavski delegati se vabijo, da se udeleže posvetovanj socialno-političnega odseka, ki bo razpravljal tudi o program-nih točkah delavske organizacije.
Če popoldansko skupno zborovanje ne bo predolgo trajalo, se bodo delavski delegati zbrali ob 5. popoldne v mali dvorani Ljudskega doma, da se pogovore o delavskih zadevah.
Dne 7, a p r i 1 a ob pol 10, dopoldne se bo v veliki dvorani Uniona vršil shod zaupnikov Ljudske stranke s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o političnem položaju,
2. Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti.
3. Gospodarske naloge stranke.
4, Organizacija stranke,
5, Resolucije zbora delegatov.
6, Volitev načelnika in I, podnačelni-ka stranke.
Popoldne ob 5. istega dne se bo v mali dvorani Ljudskega doma vršilo zborovanje »Delavske zveze«, na katerem se bomo razgovorili o nalogah delavske organizacije v bližnji bodočnosti.
Dolžnost vsake delavske organizacije je, da na to zborovanje odpošlje svoje zastopnike. Veliki čas zahteva, od nas velikopoteznega dela in velikih žrtev. Ljubljanske organzacije se prav posebno opozarjajo. da se udeleže zborovanja 7. aprila dopoldne in ob 5. popoldne!
Le kolikor bomo delali, toliko bomo veljali! Na delo!
Polltline novice.
-j- Hrvatska ljudska stranka v zagrebškem občinskem svetu. »Nar. Politika« se peča v uvodniku z dogodki v prvi seji zagrebškega občinskega zastopa in pravi o zastopnikih Hrv. ljudske stranke: EPS ima točno začrtan socialni program: ona stoji na stališču razrednega solidarizma na temelju krščanske pravičnosti, ne pa razrednega boja. Njenim zastopnikom je pot jasna: podpirali bodo vsak predlog, ki v pravem redu stremi za izboljšanjem težkega položaja nižjih in zatiranih slojev in tako uresničuje ideal socialne pravičnosti. Njeni zastopniki imajo slobodne roke nasproti vsem strankem: vsako bodo podpirali v toliko, v kolikor bo to odgovarjalo programu Ljudske stranke,
,4- Med soaialnimi demokrati in komunisti se bije sedaj hud boj, Izprva se je zdelo, da je Kristan s svojo strujo popolnoma osamljen. Sedaj pa se kaže, da noče še vreči puške v koruzo. V Mariboru — se zdi — ima še precej zaslombe. Tam bo tudi njegova stranka imela zbor zaupnikov. Kakor je mariborski soc, dem. tajnik Wallis na shodu komunistov v Kočevju poudarjal, naj se Kristanu in Prepeluhu pusti, da se na zboru zaupnikov opravičita. Iz tega bi sledilo, da Kristanu še ni odžagana veja, marveč le nažagana, Toda komunisti pridno žagafjo naprej,
-j- »Naprej« laže? To je nemogoče! On pač vedno drugim očita laž, sam pa se ne zlaže nikdar! Tako je sodil ubogi ze(mljan do danes, Tu pa nam glasila komunistov
»Ujedinjenje« raztrga vero v »Naprejevo« resnicoljubnost. O uspehih komunistov na Hrvatskem pravi namreč ta list na naslov »Naprejevih« socialpatrijotov tako le: »So-cialpatrijotični listi pa zavijajo in zavijajo* ker jih je te zmage sram. Zavedajo se pači da so te volitve obenem neizprosna ob* sodba njihove lažisocialistične politike. Zato operirajo z izmišljenimi stotinkami, da bi prevarali še enkrat slovensko dela v* stvo. Pravijo, da je bilo obenem z izvolit« vijo komunistov izvoljenih tudi nad 100 socialnih patrijotov!!! Kje so to laž po* brali? Naj nam navedejo občine, v katerih so bili vsi ti socialpatrijoti izvoljeni? Šc celo v Koračevem šidskem okraju so socialpatrijoti pogoreli, delavski zastopniki so pristaši komunistične stranke.« — Zanimiv bo prizor, ko bo »Naprej« zopet na« nahrulil radi tega, kar smo ponatisnili ic »Ujedinjenja« in nam očital laž. Tak način »razgovora« on ljubi in mi mu to pai tako malo zamerimo kakor malo mu delavstvo verjame.
+ Boj med strokovnimi organizacij* mi in delavskimi sveti. Iz Essena na Po* renskem poročajo, da strokovne organizacije nočejo priznati zbora revolucionarni]) obratnih svetov. Zato tudi strokovne orga* nizacije ne priznajo štrajkov, ki bi jih ob-, ratni sveti proglasili. Že sedaj je gotovo, da so strokovne organizacije tako močn«^ da štrajki brez njih ne bodo uspeli. Zani« mv je ta boj v Nemčiji, kjer je moč stro* kovno organiziranega delavstva največja Zato je tudi mogoče, da bo potek delav-skega gibanja v Nemčiji ravno vsled stro kovnih organizacij zavzel drugo smer kol v Rusiji,
-f Komunisti in demokrati. Pri občijfr
skih volitvah na Hrvatskem in posebno v prvi seji zagrebškega občinskega odbora se je pokazalo, da se čutijo komunisti in demokrati med vsemi ostalimi strankami drug drugemu najbliže. To je čudno in vendar ni čudno. Oboje sicer nepremosfc ljivo loči politični in socialni program, za* to jih pa veže kulturno naziranje: svobo* domiselstvo, dasi komunisti, kakor sc ja pokazalo v volilni borbi pri občinskih vu* litvah, odklanjajo kričaško demokratsko protipopovsko gonjo. Komunisti in demo* krati so si pa še v nečem drugem ozkf) sorodni: v nedoslednosti, to se pravi v ne* zvestobi do svojih načel. O demokratih nam v tem oziru ni treba izgubljati besed — po breznačelnosti in puhlosti spoznal demokrata izmed deseterih drugih poli tič' nih strankarjev na prvi pogled. Da pa tudi, osobito hrvatski, komunisti niso velikfi boljši, imamo že nekaj razlogov misliti. Nedoslednost so komunisti zagrešili 2e • tem, da so se dali voliti v občinske zasto* pe, ko njihov program današnjega družabi nega reda in njega ustanov sploh ne prih znava. Ruski boljševiki in nemški šparta* lasti in komunisti se tudi nikoli niso dali voliti v zakonodajne in upravne zastopa. Drugo nedoslednost so komunisti zagre* šili v zagrebškem občinskem zastopu S tem, da so prisegli zvestobo kralju; celo Hinkovič je kot republikanec prisego od* klonil in odložil mandat. Seveda so komu* nisti hoteli zavarovati svoje stališče s tem, da so podali neko izjavo, v kateri proglašajo, da smatrajo prisego za golo forraal* n ost. A vprašanje je, če more taka izjava značaj in pomen čina samega izpremeniti. Na vsak način so hrvatski komunisti s tem stopili na široko pot kompromisov, po kateri so po vsej priliki pripravljeni iti dalje, kar priča že njihovo zbližanje z demokrati — s to najizrazitejšo buržuazno-kapita^ listično skupino. To zbližanje se je v prvi seji zagrebškega občinskega zastopa jasne pokazalo in je po vseh znamenjih pričakovati, da bo došlo med obojimi do formalnega pakta. Stranka, ki takoj ob prvem svojem nastopu tako tepta najsvetejše — svoja načela, pač ne more vzbujati zaupanja ne spoštovanja. Razsodno delavno
Sudstvo gotovo ne bo zaupalo svoje bo-očnosti taki stranki. Ljudstvo, ki je obsodilo demokrate, mora obsoditi tudi ko muniste, ki se vežejo z demokrati in jim hočejo pomagati, da se ohranijo na življenju ter držeč se za komunistični voz kradoma preidejo v prihodnjost. Doslednost zavednega slovenskega ljudstva se bo iz pač za tršo. nego je doslej tako
Sirta 3
fcVeČem	m
gter, 75,
slabo izkazana načelnost komunistov. O tem ne dvomimo,
+ Socialdemokratki avtomobil. Na* kupovalna zadruga je — kajpak — socialno demokratično podjetje; ravnatelj je se* veda tudi veliki član sodalpatrijotične stranke. No, zgodilo se je, da je ta slavna zadruga kupila Delavski dom — pardon! — zmotili smo se — rdeč avtomobil, v katerem se sedaj gospodje bivši ministri, poverjeniki, ravnatelji td. pridno vozarijo. Do tu je stvar približno v redu. Sedaj pa naprej. Nakupovalna zadruga ima pri tvrdki »Balkan« na Dunajski cesti svoje skladišče. Tja se je zadnjič peljal v rdečem avtomobilu gospod socialno demokratični ravnatelj socialno demokratične nakupovalne zadruge. Izstopil je na dvorišču »Balkana«, tik pred vratini skladišča. In glej: V tam, ko stoji avtomobil prazen na dvorišču in si ravnatelj ogleduje skladišče, ponesreči pri delu neki težak, zaposlen v skladiščih nakupovalne zadruge, Ponesrečil je smrtno nevarno ter padel v nezavest. Odpeljati ga je bilo treba takoj v bolnišnico. Ker je stal avtomobil socialno demokratične zadruge prazen na dvorišču, 90 ga hoteli tovariši takoj prepeljati s tem avtomobilom v bolnišnico. Toda gospod aocialno demokratični ravnatelj ni bil tega mnenja. Ni dovolil, da bi ga odpeljali Jt avtomobilom, ukazal je telefonirati na rešilno postajo, ki je kasneje poslala po ponesrečenca in ga odpeljala v bolnišaico. Rdeči avtomobil je pa stal ves ta čas prazen na dvorišču in gosp. ravnatelj se je mimo sprehajal po skladišču. Zakaj smo to povedali? Zato, ker pravijo, da je za-družni avtomobil socialpatriotičnih ministrov in poverjenikov od tistega dne še bolj rdeč, Ga je namreč samega sram. — Ker vemo že vnaprej, da bomo dobili od »Napreja« odgovor; »Laži Lumparija-., povemo, da smo to vest ponatisnili, iz glasila slovenskih komunistov.
-j- Tirolci za združitev z Nemčijo. Tirolska deželna vlada in deželni svet sta sprejela sklep, da naj se Tirolska združi z Nemčijo. Sklep je posebna deputacija osebna izročila kancelarju dr. Rennerju. 30, L m. so se vršile v Inomostu velike manifestacije za združitev z Nemčijo.
-f Ultimat danskih delavcev kralju vsebuje naslednje zahteve: Spoštuje naj se vstava; ministrstvo, ki ga je kralj odstavil, se mora upostaviti; sklicati se mora državni zbor, da reši volilni zakon.
Dn«vn« novice.
— Uvoz blaga iz tujine. Centralno ravnateljstvo carin objavlja naredbo mi-aistrskega sveta o prepovedi uvoza blaga od 23. marca, da se ne nanaša tudi na one predmete, ki so potrebne naši državi za obnovo. Naredba tudi velja za ono prepovedano blago, ki se nahaja v carinarnicah, na potu, ali ki se pošilja iz mesta nakupa prej ali pa oni dan, ko je bila izdana prepoved uvoza. Za to blago je dovoljen mesec dni za prihod, drugače pa Je uvoz prepovedan. Dokazila se morejo 'predložiti z overovljenim tovornim listom. Ta izjema ne velja za trgovske potnike, ki vozijo blago s seboj, marveč samo za podanike našega kraljesva, pa tudi ti morejo uvoziti prepovedano blago, ako te poilje iz inozemstva isti dan, ko je bila izdana prepoved uvoza, ali pa prej. To morajo potrditi s potnimi izkazi. Priznala se jim bo ta olajšava, ako pridejo na naše ozemlje v treh dneh iz sosednjih držav, •li v desetih dneh iz drugih evropskih držav {tudi iz Anglije), ali v enem mesecu, ‘ako potujejo preko Oceana. Ako potuje 'prepovedano blago v poštnih paketih, sa
bo smelo uvažati samo tedaj, ako je bilo odposlano prej, ali pa na dan objavljenja
• prepovedi uvoza, in ako pride iz sosednjih držav v treh dneh, iz ostale Evrope v desetih dneh, iz prekomorskih držav v euem
' mesecu.
— Prenredba državnih štipendij za
dijake. Presbiro javlja uradno: Finančni minister objavlja v svoji št. I—11.951 od 1, aprila 1920: Ministrskemu svetu. V inozemstvu se uči veliko število naših dija-
• kov. Njih števila znaša več tisoč. Deloma - so državni štipendisti, drugi del pa se uči
ob stroških svojih sorodnikov. Eni in dru-gi se obračajo na našo državo in zahtevajo podporo od finančnega ministrstva, da jim menja dinar za tujo valuto po državnem kurzu. Medtem pa je dognano, da je med dijaki mnogo takih, ki imajo slabe uspehe v učenju in ki predavanja zelo slabo ali sploh ne obiskujejo. Ravnotako je med starši teh dijakov mnogo takih, ki niso na-ii podaniki in ki niso plačevali državi dolžnega davka. To ne more in ne sme tako dalje ostati, ker so naše finančne razmere take, da ne moremo več trpeti neopravičenih izdatkov, niti ne moremo dovoljevati večjih zaključkov tujih valut, s katerimi mora ministrstvo in država danes delati varčno in racionalno. Da bi se napravil potrebni red glede dajanja podpor dijakom v inozemstvu (zamenjava po državnem kurzu), mi je čast predlagati ministrskemu svetu, da izvoli skleniti, da sklep finančnega ministrstva od 8, t, m,, fit 1033 na obvelja in da »e a tao& pod-
porami smejo okoriščati samo 1. dijaki, ki redno polagajo izpite in ki predlože do
1.	junija t. 1. potrdilo pristojnih šolskih oblasti, da so napravili periodične šolske iz-pte. Dijakom začetnikom, ki ne polagajo izpitov, ni treba predložiti teh potrdil.
— Velik uspeh finančne straže! V četrtek dne 1. aprila 1920 je drvil po cesti proti Vrhniki razkošni avtomobil, katerega lastnica je nameravala iztihotapiti zelo dragoceno blago čez demarkacijsko črto v solnčno Italijo, toda njene načrte ji je radovedna finančna straža na Vrhniki preprečila. Kakor predpisuje postava, so dami iz Zagreba pregledali avtomobil in dognali, da namerava iztihotapiti čez pol milijona zlata in srebra, veliko množino tobaka in do 20 kg mesa, Gospej tihotapki iz Zagreba je straža ljubeznivo povedala, da zapleni blag spomin predvojnega časa: zlato in srebro in tobak ter meso za nagrado pa še avto. Presenečeno dame in šoferja je finančna straža predstavila oddelku g, Kerševana na Vrhniki, kjer jima je vodja oddelka povedal, da zasluži prepovedana pot iz Zagreba na Vrhniko primemo nagrado in je obsodil damo na 6 mesecev zapora in mora založiti 200.000 K kavcije, šofer je dobil 5 mesecev zapora, Zagrebčanka in njen spremljevalec bosta pomnila Ittošnji prvi april.
— Uspeh kolkovanja kron v Jugoslaviji V mesecih novembru, decembru in januarju je bilo prinesenih na kolkovanje 4.610,436.419 K. Od tega odpade na posamezne pokrajine: Hrvatska in Slavonija 1.679,253.389 kron ali 36.44 %; Banat, Bačka, Baranja 1.255,942.110 K ali 27,24 odstotkov; Slovenija 717,463.870 K ali 15,56 %; Bosna in Hercegov, 446,806.296 kron ali 9,69 Jc\ Srbija in Čmagora 315,685.949 K ali 6,84 %\ Dalmacija 195,384.805 K ali 4,23 %. Ob prvem žigosanju je bilo žigosanih 5.322,593.215 K.
— Za izobrazbo služkinj, V Gradcu je »Šolsko društvo služkinj« ustanovilo šolo za služkinje. Mestna občina je dovolila sredstva za štiri prosta mesta na šoli (tečaji trajajo po 6 mesecev) v znesku 5280 kron.
— Za javna igrišča in telovadišča.
Avstrijski državni urad za socialno upravo je s sodelovanjem telovadnih in športnih društev izdelal dva zakonska načrta za varstvo oziroma ustanavljanje javnih igrišč, dirkališč in telovadišč v mestih in na deželi. Načrta prideta te dni v parlament.
— Za svobodo stradajo. Ogrski komunisti Kuhnovega režima, ki so internirani v Steinhofu pri Dunaju, so minoli ponedeljek začeli stradalni štrajk, da tako izsilijo, da jih izpuste na svobodo. Pravijo, da so že osem mesecev zaprti in da še ni videti konca, kdaj pridejo na svobodo; zato hočejo osvoboditev s stradanjem izsiliti,
— Za visokošolsko feobrazbo učiteljstva. Minoli teden se je na Dunaju vršilo zborovanje ljudskošolskega in meščan-skošolskega učiteljstva, na katerem so razpravljali o otvoritvi visokih šoi učiteljstvu, Akademični senat je na zborovanje poslal pismo, v katerem zagotavlja uči-fol.stvu v njegovem boju za višjo uebraz-bo vso svojo podporo. Sprejeli so resclu-c‘)o, v kateri zahtevajo, da se mora v bo-dtče učiteljska izobrazba načelno zaključit’. z univerzo, dotlej pa naj držav i učiteljem, kj so že v službi, omojoli, da i» piepisamh dopolnilnih izkušnjah ud.skuje visoke šole.
— Umorjen sodnik, Sodni svetnik Bo-goslav Medini, predstojnik okrajnega sodišča v Trogiru in njegova soproga sta bila 30. marca zvečer, ko sta se vračala domov, blizu doma napadena 6d nepoznanih zlikovcev, ki so izpalili nanju nekaj strelov iz puške. Svetnik Medini je obležal na mestu mrtev, dočim je bila njegova soproga težko ranjena. Vzrok napada še ni znan. Iz Splita je odpotovala tja redar-stvena in sodna komisija, da uvede vsestransko preiskavo. Dogodek je ljudi zelo vznemiril.
— Proli nedostojni obleki. Budimpe-štanska policija je začela preganjati nedo-stojnost v obleki. Tako je te dni policijsko sodišče neko damo. ki je s svojo glo-ko izrezano obleko vzbujala zgledovanje v nekem javnem lokalu, obsodilo na 100 K globe. Nekdanja Sodoma daje s tem dober zgled-
— Zvišanje brzojavnih pristojbin za inozemstvo. S 1. aprilom t. 1. se zvišajo pristojbine za vse brzojavke v inozemstvo in sicer tako, da bo znašala besedna pristojbina trikrat toliko, kakor do 29. februarja t. 1. Enako se zviša tudi minimum, kjer obstoji. Poleg tega je plačati pil vsaki brzojavki v inozemstvo pristojbino za eno besedo več, kakor jih je v resnici.
— Zvišane poštne pristojbine v Avstriji, Od 15. aprila dalje se morajo v Avstriji pisma frankirati z 80 vinarji, dopisnice pa s 50 vinarji. Tudi poštnina za časopise se podraži, in sicer po teži lista: najnižja poštnina znaša 6 vinarjev za posamezen izvod.
— »Človek krasti le ne sme,« pravi sodnik Alojziju Kokalju, Leopoldu Floru in Albinu Taborju, kateri priznajo, da so kradli kokoši v Lokah, č#vl}s v Izlaklh4
na Brezjah pa obleko In nekaj gotovine. Delali so v kamnolomu, ker ni bilo dela, pravijo, da so kradli. »Kmetom bi šli delat!« jim prijazno svetuje sodnik in pristavi: »AU ste morali kokoši jesti? Zakaj ste kradli čevlje, gamaše: tistih niste mogli jesti; zakaj ste kradli jopič: saj ta menda tudi ni dober za želodec?« — Saj smo dali vse »pošteno« nazaj, pravijo fantje. »Seveda, orožniki so Vam vzeli,« pojasni sodnik. Sodišče v Ljubljani je obsodilo Kokalja in Flora vsakega na 3, Ta-borja pa na 3 in pol meseca težke ječe.
— »Le glejte, da ne bote preveč za« prti!« je rekel gozdar kneza Windisch-graetia Martinčič, ki je zasačil Jožefa Mahneta, Jakoba Grlja, Antona Grlja, Janeza Kranjca, Franca Kranjca in Matevža Mulca, ko so 3. januarja t. 1. v gozdu Bru-novšek prevlekli čez žično ograjo 10 hoj. Fantje priznavajo, da so se dva, 3 dni pehali, da so hoje čez žico spravili. Mule si je prišel ogledati hoje, da jih kupi; Martinčič mu je še sekiro vzel. Les so fantje na to prodali Šegi za 1920 kron. Prvo-mestnik nadsvetnik Vedemjak vpraša Mahneta: »Zakaj ste les prodajali še potem, ko Vas je že prej Martinčič zapodil?« — »Saj nas ni zapodil, rekel je samo, naj merkama, da ne bomo preveč zaprti.« — »Ko je prišel Martinčič, sem se kar stresel, tako sem se ustrašil.« pravi Mule. Sodišče je obsodilo Mahneta v 4 mesece, Jakoba Grlja v 2 meseca, Antona Grlja v 6 tednov, Janeza Kranjca v 2 meseca in Franca Kranjca v 14 dni težke ječe; Matevž Mule se je pa od obtožbe oprostil, ker ni ničesar kupil in se mu ne more dokazati, da je vedel, da je šlo za ukradene hoje.
— Valute dne 1. amila na belgrajski borzi: 20 kronski zlati (komad) 23.73 dinarja; francoski franki (100) 310.50 dinat-ja: dolarji (1) 38.37 din.; švicarski franki (100) 100 din.; rum. leji (100) 66.85 din.; avstrijske krone (100) 16.50 din.; marke (100) 62 din.
Uublianske novico.
lj Razstava planinskih slik, V Jakopičevem paviljonu je Planinsko društvo priredilo razstavo planinskih slik, na katero občinstvo opozarjamo.
lj Aparat'za rontgeniziranje v ljubljanski bolnici. Vsem gospodom zdravnikom in p. t. občinstvu naznanja ravnateljstvo občne in javne bolnice v Ljubljani, da je aparat za rSntgenizirarrje na razpolago samo v diagnostiške ne pa več v terapevtske svrhe.
lj Ponočnjaštvo, Opozarjalo se ie že po časopisih, naj oblast, ki skrbi za javni nočni mir in red, kaj ukrene, pa se glede Škofje ulice ni prav nič ukrenilo. Na veliki četrtek ponoči je bila strašna noč za prebivalce posebno v isti ulici. Pijani ponočnjaki so se prav po živinsko drli, ko so morali vsled policijske ure zapustiti kavarno. V sredi mesta ne bi bilo takega vpitja, kjer je stražnik blizu, zato gredo ponočnjaki rajši vim v predmestje, da tam počenjajo, kar se jim zljubi, ko ni nikjer blizu nobene straže. Raditega si prebivalci Škofje ulice in drugih stranskih ulic žele vsaj ponoči miru in prosijo, da bi med 10, in 12, (22. in 24.) uro imel stražnik v obližju kavarne nočno službo, posebno ob sobotah in 1, do 2. vsakega meseca.
lj Opeharjeno delavstvo. Pod tem naslovom smo poročali pred dnevi o mezdnem gibanju stavbinskega delavstva, ki je na zborovanju pred Mestnim domom obsojalo postopanje sodr. Nachtigalla. Z ozirom na dotično vest nam g. Anton Nachti-gall pošilja popravek, ki ga kot pojasnilo priobčujemo na ljubo resnici. Glasi se v glavnem tako-le: Ni res, da je bilo ljudstvo varano in razočarano vsled nepovoljno uspelih pogajanj. Stavbinsko delavstvo je bilo cel čas pogajanj v ozkem stiku s svojimi zaupniki in je dajalo tem iniciative, Sodrug komunist Nachtigall tedaj ni »prodal« stavbinskega delavstva, nasprotno, med posameznimi presledki pri pogajanjih je točno informiral delavstvo o poteku' stvari. Da pa sem se umaknil pred psovke bruhajočimi elementi, še ni rečeno, da sem se skril pred delavstvom. — V dvorani mestnega doma je bil napovedan shod v pondeljek dopoldne, kjer naj bi se ljudem razglasila pogodba o novih mezdah. Slučajno pa j® bilo ob istem času zborovanje delavske socialistične stranke, med katere so se naši pomešali. Nisem reflektiral na to, da bi se mogel še isti večer organizirati shod stavbinskih delavcev, in nihče ni bil pooblaščen prečitati dogovor. — Naslednji večer se je vršilo zborovanje stav-binskega delavstva, kjer so sodrugi Žvan, Jarc, Tokan in jaz natančno razložili pogodbo m ostro obsojali nastop nekaterih individuov, ki niso niti v organizaciji sploh poznani. Zborujoči delavci so soglašali z izvajanji govornikov. Da se dogovor ni sklenil popolnoma v smislu stavljenih zahtev, so krivi oni, ki jim je demobilizacija in preje vojska pripomogla do sedanjega stališča. 0 tem bomo še izpregovorili.
Razne novice.
r Kaj je mogoče vse dobiti na Dunaju za tri pare čevljev. Neki Švicar, ki se ,e zmeraj rad spominjal veselega življenja na Dunaju, je zaželel še enkrat videti to me' tropolo bivše monarhije, in sicer v dneh bede in mizerije, A denarja ni imel za Ppt — ampak samo trije pari čevljev so bili vse njegovo premoženje. Brez večjega premisleka jih je prodal in dobil zanje 210 frankov, katere je zamen hi za avstrijske krone. Izplačali so mu 10.000 avstrijskih kron in ž njimi se je napotil na Dunaj, Vožnja v prvem razredu ga je stala 1000 K. Na Dunaju je porabil vsak dan 300 K, torej v 10 dneh 3000 K. Za tri tisoče si je kupil na Dunaju tri pare čevljev, a za vožnjo domov je plačal zopet 1000 K, Videl je Dunaj, imel je spet tri pare čevljev in je i* 2000 kron domov prinesel.
r Pogovori z Marsom. Francoska Akademija znaosti v Parizu bo odloče-valka pri razpisani nagradi 100.000 frankov za najboljše navodilo občevanja z Marsom. Pri tem je treba sestaviti načrt, kako bi se na planet Mars tako uspešno signaliziralo, da bi prišel odgovr nazaj na zemljo.
r Velikanski kačji pastir. Pri preiska*
vanju v angleških premogovnikih je naletel dr. Bolton na zanimivost posebne vrste^ Našel je namreč okamenele ostanke kačjega pastirja, ki je bil po najdenem ostanku sodeč 40 cm dolg. Podoben velikanski mrčes, ki je po kamniti dobi živel št pred milijoni let, se ne nahaja niti V tropičnih deželah.
r List, ki je obsojen na smrt. Na originalen način se je poslovil s svojimi bralci francoski list »L’ Independence«, ki je i*' hajal tri mesece na Dunaju. Zadnja številka je imela na naslovni strani črn okvir in križ. List se poslavlja z bralci in javlja, da je vzrok njegove smrti pomanjkanje papirja. Pod naslovom »Na smrt obsojen« je priobčil pismo državnega tajnika Zerdika, ki je zavrnil prošnjo omenjenega lista za dobavo rotacijskega pa* pirja.
r Nekoliko podatkov o kavi. Navadna
kavina rastlina je doma v Abesiniji; tam so delali iz nje pijačo že od pamtiveka, I* Abesinije so kavino rastlino prenesli >8 presadili v Arabijo začetkom 15. stoletja. Kava je že od nekdaj turška narodna pi' jača. Ko so romali Turki na grob svojega Mohameda še v srednjem veku, so iz Ara* bije prenesli kavino rastlino v vse tedanj* azijske ter evropske pokrajine. Turki ** posebno radi pili kavo, v nadomestilo vi* na, katero jim koran prepoveduje. — Kako je prišla kava prvič v Evropo, nam priča zgodovina, da je isto prinesel sabo 1. 1573 neki nemški zdravnik, ki je potoval P° Siriji, V Benetke na Laškem je bila prvič prinešena 1. 1591, tudi po nekem zdravniku. L, 1621 je pisal zgodovinar Burton o kavi sledeče: »Turki imajo neke vrste pijačo, natero nazivajo »kavo«, To ime j® nastalo po neki zeleni in grenki jagodi, rastoči na grmovju. Turki najprvo pražijo te jagode, potem pa zmleto kavo kuhajo, ki je baje izborna pospeševateljica prebave in razburja živce,«
AorovizacOa.
a Telečje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« razdelila je za razprodajo telečjega mesa v soboto dne 3. t. m. sledečim mesarjem vsakemu po tri teleta in sicer: Preselj Mariji, Žganjar, Prepeluh, Ja' než, Petrič, Trtnik, Selan, Janežič, Ocvirk, Leben, Bizij, Kocijan, Primc, Dolničar. — Kilogram telečjega sprednjega mesa velja
18 K; kilogram telečjega zadnjega mesa
19 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kilogram mesa.
a Goveje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« bo prodajala v soboto dne 3. aprila t. 1. goveje meso na prosti stoj' nici ter še na dveh drugih stojnicah. Kilogram mesa velja 22 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
Narodno gledEšže.
Opera.
2. aprila, petek: zaprto.
3. aprila, sobota: zaprto.
4. aprila, nedelja: »Mignon«. Abone-ment izven.
5. aprila, ponedeljek: »Jongler«, Abo* nement izven.
Drama,
2, aprila, petek: zaprto.
3, aprila, sobota: zaprto.
4, aprila, nedelja popoldne: »Golgota«. Abonement izven.
4. aprila, nedelja zvečer: »Tmulčica«-Abonement izven,	T
5. aprila, ponedeljek popoldne: >*r' nulčica«, Abonement izven.
5. aprila ponedeljek zvečer: »Ben? ški trgovec«, Abonement izven.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tisk« »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubija111-