67
Domače prigodbe.
(JVesreča.) V vasi K. blizo V. gre neka mati 9. dan tega mesca za živino, ktera se je v hosti pasla. Seboj vzame dve hčerki, eno per šestih , drugo per štirih letih. Hladno je že bilo, ker je bilo že ob štirih popoldne. Na lepi ravnici, z ger-movjem obdani, v zavetju mati pogerne rjuho in reče punčikama: tukaj sedite, lepo se igrajte, in čakajte me, grem živinco zavernit; ko jo sem priženem, poj demo z živinco vred skupej domii. Mati gre, ni bila zlo dalječ od dekličkov, kar zasliši mlajši hčerko na vse gerlo zavpiti in na vso moč jokati. Mati misli, zbosti se je moglo dekle, zato tako vpije; vender materna ljubezen do otroka jo žene nazaj, hitro je bila per otrocih. Kar oh! kako se prestraši, ker vidi, de je punčiko pisan gad Cgeil. Viper) v nogo pičil, kte-riga je dekle od noge še otepalo, ko je mati prišla. Mati vsa prestrašena nese ranjeniga otroka hitro domii, prikliče tudi očeta, ki ni ravno dalječ preč oral, tode nobeden ne ve, kako pomagati. Vtaknili so sicer nožico v merzlo vodo, in iz sedmih luknic je kri iz noge crela, kamor je bil strupeni gad svoje zobe zasadil; tudi so nožico nad rano terdo prevezah*, vender je bilo vse to že prepozno. Dekleti je zmirej hujši prihajalo, začela je nazaj metati, v glavo  otekati in v šestih urah je bila mertva.
6§
Tako je mogel umreti nedolžin otrok , kteriga je mati brez pametniga varha pustila. Pod germam je v idila punčika lepe višnjeve spomladanjske cvetlice, gre jih tergat, stopi na gada, kteri ji je tako hitro življenje vzel.
Grozno sta žalostna oče in mati, ker sta tako po nesreči zgubila Jjubeznjivo hčerko., panju žalost in jok še množijo nekteri bedasti, zabiti in nevedni sosedje, polni neumnih ver in praznih vraž, ker so jima pripovedovali, de človek od gada pičen, če v 24 urah umerje, ne more zveličan biti! Čuditi se je, de se v današnjih časih taka gerda vraža med ljudmi najde! To pride od tod, ker ljudje rajši in bolj terdno verjamejo jezičnim sleparjem in be-raškim cigankam, kakor učenikam prave keršanske resnice.
Vsaka neumna vraža je strupen gad v ker-šanski veri«                                       višnjagorski.
(Zenitva brez neveste). 2. dan tega mesca zjutrej bi imela poroka na V. med Gorico in Prebačino biti. Vse je že bilo zato pripravljeno in nar gorši Goriški godci so že bili za ta dan najeti, kteriga so se vsi veselili, le — nevesta ne, ktera je imela od staršev persiljena, v zakon stopiti. Pa kaj se zgodi? Pred poroko to nočjo potegneta nevesta in nje ljubi — pa ne namenjen ženin — proti Terstu. Drugi dan pridejo žlahtniki, prijatli in godci skupej, neveste pa nikjer ni bilo. M treba popisovati, kaka zmešnjava je bila; jez samo to le pristavim: tako zaderžanje odpeljaniga dekleta je malopridno; stariši pa nej si iz te pri-godbe tudi nauk vzamejo, de ni prav, svojih otrok v zakon siliti; zakaj prisiljena reč ni nikjer dobra, nar manj pa v zakonu.                  Anton Cvotrev.