35 številka V Ljubljana!, dne 30. avgusta 1919. VL leto Delavec izhaja vank petek s datumom nasledujega dae. — Naročnina za celo l«to K 10—, za pol leta K 5 ~, ta četrt ieta K 2,50. Posamezna Številka V0 vin. Naročnina za Nemčije za colo lelo 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Poiiljatva na uredništvo in upravutStvo liiabijaua. Šelsnbur^ova ■lica štev. 6. 11. nadalr. Rokopisi se ne vračko. —< laserati s« zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šest-« kratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin, za vsakokrat. — Za razna izjnveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poSt-uine proste. — Nefra utirana pisma se ne sprejemajo. Razredna zavest. Naj trdijo nasprotniki delavskih organizacij karkoli hočejo, dejstvo je in o-stsne. da tvori delavstvo v človečki družbi prav tako poseben razred kakor ga tvori meščanstvo, plemstvo ali kapitalisti. Danes je oblast v rokah meščanskih razredov. Ti imajo v rokah vse, imetje, blago, posest, le delavstvo nima drugega kot delovne roke, razum, s katerim ustvarja yse blago, ki si ga lasti gospodujoči razred. fn vendar imajo ti posestniki in kapitalisti prav toliko pravice do tega imetja, do blaga kakor vsak navaden človek. ZgodMo se ni Čisto nič drugega kakor, da se je gospoda dobro organizirala, usuž-ftjila je delavstvo, se zavarovala, sklenila postave in danes pravi, da so te postave od boga. demokratične. Ali ne bi se bflo zgodilo lahko prav nasprotno? Kaj pa če bi bilo delavstvo reklo: delamo, blago svojega dela hočemo obraniti sebi, ker Je sad našega dela, torej po naravnem pravu naša last. Če bi bili tako rekli, potem bi bilo danes gospodar v človeški družbi ljudstvo dela. Ali more kdo trditi, da bi to ne bilo pravično? Alj morda ne bi bila še bolj pravična taka ureditev družba? O tem pač ni nobenega dvoma, da je vse imetje na svetu naravna last produktivnih slojev. Ce je današnji družabni red drugačen, je temu kriva le nezavednost širokih plasti delovnega ljudstva. Zaraditega ne moremo nič bolj priporočati kakor, da se goji v naših organizacijah kar najbolj razredna zavest da se naše delavstvo v organizacijah izobražuje, spoznava socializem in v boju za boljše življenske pogoje, za tsocijalno zavarovanje, socijalno zakonodajo sploh, v boju proti oderuštvu z žrvUi, ki je sedaj tako razvito, bistri svoj razum, krepi svojo organizacijo in se približuje socialističnemu svetovnemu nabiranju. Naše organizacije so se nagloma razvile in so danes res močne. Toda samo močne organizacije nam ne morejo zadostovati, te organizacije, delavske armade, morajo biti tnv.narske stavke, ko pišemo te vrstice. Mogoče je v kratkem, mogoče pa je tudi, se vleče »e dalje časa. Solidarnost med delavstvom in uradništvom je vzorna. To je najlepši znak in najzaneslivejše jamstvo, da Jadranska banka to delavstvo ne bo tako lahko premagala, četudi napenja vse sile. Podjetniki se sicer bahajo, da nimajo škode, kar pa nikakor ni res. Jadranska banka, ki je postavila delavstvo pred vrata s tem, da je hotela znižati draginjske doklade, je povzročila tudi v narodnem gospodarstvu veliko škodo, ker ovira delo v industrijah. Ce pomislimo, da imajo te strojne tovarne za več milijonov naročil na stroje in orodje za rudnike, industrijo in kmetijstvo je to velik greh zoper narodno gospodarstvo, ker ne izvrše naročil ravno v trenutku, ko je najbolj potreba, da bi se zopet obnovilo redno gospodarstvo. Kilo ovira, da se ne more doseči sporazum, ne vemo sicer natančno, ali naj-brže se ne bomo motili, če pravimo, da je temu ovira inžener in šahist dr. Milan Vidmar, ravnatelj te družbe. Dr. Vidmar ic priobčil te dni v meščanskih listih dolg člaiiek, v katerem prav naivno trdi, da se morajo tovarne moderniciiati z denarjem, ki se utrga delavcem. Delavci morajo najprej urediti tovarno fabrikantom na svoje stroške. Kaj takega vsaj povedal še ni noben ve-ščak alt inžener, zakaj vsak ve, da se mora podjetje finančno utemeljiti, denar se mora investirati, potem more šele nositi obresti. Clcspod inžener nam s tem te dokazuje, da ima prav malo prakse, še manj pa znanja in spretnosti, kaj pa Žele govori‘i o njegovi socialni uvedevnosfci, ki je sploh* nima. Delavstvo je pokazalo doslej si stev-Kujočirat tako lepo solidarnost kakor še nikoli. V, tej stavki skuša združeni kapital pod proteKtoratom industrijske zveze v Jugoslaviji prvič premagati močno delavsko organizacijo. Kovinarji se hvaležno spominjajo vseh simpatij, hvaležno sprejemajo na znanje tudi materijalno podporo in zagotavljajo delavstvo, da so odločeni vztrajati in odbiti ta prvi naval kapitalizma v prid sebi in delavstvu v Ju-goslavjl sploh. Pogodba stavbinskih delavcev v Mariboru. . ^oe, 16. juilja je sklenila organizacija stavbmskih delavcev z zadrugo stavbenih, zidarskih in kamnoseških mojstrov v Mariboru mezdni dogovor nasledme vsebine : Delovodje mesečno 700 do '1000 K od 1. marca do 31. oktobra 14 dnevna’ odpoved, sicer brez odpovedi; zidarji in tesarji nimajo odpovedi. Predzidarii in predtesarji na uro 3 K V1”*» J™3*}' in tesarS Prvo leto in če k* i 2 K 50 v, odtali zidarji rA 3 £ po dogovoru .P???*™1)..10 delovodjo. Zidarji in tesarji, ki se jih rabi začasno za predzi-10 PTedtesarje dobe za čas porabe 3 krone 30 vm. — Vajeoc* prvo teto na uro 90 v, drugo leto 1 K 40 v, tretje leto 2 K. — Pomožni delavci po dogovoru od 1 do 1 K 80 vin., ženske od 1do 1 K 20 vin. na uro. . «. «•*«*!#? Doklade. Vse dosedanje doklade po 20 vin. na uro, na strehah po 30 vin. Zaslužek se izplačuje tedensko talcoj po delu v kuvertih in na stavbenem prostoru, kjer je več kot 20 delavcev, drugače v stavbeni pisarni. "" Vajencem, ki hodijo v šolo, se pfeča zamujeni čas kakor normalni delavniki. Pogodba velja za vse v, zvezi združene delodajalce. ;; ,v ■ • Vse nadure na zahtevo delodia?a!ca od S. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj tn nedeljsko delo se plačuje 100 odstotkov dražje; druge nadure po višini normalnega zaslužka. ■>,<■ ■ Prvi majnik še prizna Kot praznile, a se ne plača. '*<>• Za delo do ene ure peŠpota od sedeža podjetja se plača 50 v za pot. do dveh ur hoda 1 K, za bolj oddaljene delovne prostore po dogovoru. .. Deževne ure se lahko nadomesfte oS lepem vremenu, vendar tedensko delo ne sme presegati 54 ur. >> ,• Pri vsaki stavbi se prizna zaupnik, ki je obenem tam zaposlen, da opozori na opravičene nedostatke. Dogovor velja začasno za okrajno glavarstvo Maribor. ; ^ Pogodba je stopila v veljavo s 30. ju nijem 1919 in velja do 1. marca 1920i ako ne nastanejo izredne razmere. Smrt Turčije. (V > J trge slov. Ekonom.« lAgriatieos.)’ Zgodovina nam je zabeležila v stoletjih propad velikih držav. V minulih stoletjih je propadlo mogočno rimsko cesarstvo, razcepila se je perzijska hi egipčansko-arabska država. Azijski Mon-goici, Avari in Humi s svojim Atilo nisc danes za nos nič drugega kakor davni zgodovinski spomin! A kaj naj rečemo g našem dvajsetem stoletju, v katerem je izbrisala svetovna vojna s kontinenta Avstrijo in Ogrsko, katere dualizem je dušil kakor mora Jugoslovane, Čehoslo* vake in Poljake?! Pa tudi Evropo! i-In sedaj prihaja na vrsto ona TurSna: 1« y je bilo že od nje državnega postan-,a„ »sojeno, da izgine. Ta muslimanska država, ki jc raztegnila svoje carstvo na' tri svetovne zemljevide, Evropo, Azijo m Afriko k: je bila izpočetka strah in trt« ^vropi m zlasti svojim krščanskim podanikom, umira danes odrevenela in jebuia na mrtvaškem odru. Ni je več pomoči, da bi se 1 určija ohranila pri življenju. Nj vec monijskih injekcij, ni šampanjca ne konjaka, ki bi poživel nje za« vabnelc zile. Dovjieuo je. Amantini dr« zavniki so ugotovili diagnozo bdenju lurcije Usoda je izrečena. Turčija mora umre«.!, in umrla bo. Na nje grbu nastanejo nove države, nove gi upacije, nova gospodarslsa srtdii^a za i>lri^otc ju fm- predele vseH h 'oTotnausTva osvoSojeniH dežel. Ljudstvo se je oddahnilo. * / Afrikanske 'dežele so bile že dolgo časa, '‘zgubljene za muslimanskega Padiša :n Kalifa. Egipet, Sudan, Tripolitanlja, Ci-renaika, Tunis, Alžir in Maroko, od Sueškega prekopa pa do Gibraltarja in Tan-gerja, vse je odpadlo kot trhlo listje z drevesa. Sredozemsko morje je bilo za Turčijo izgubljeno. Z izgubo Grčije, Krete, Malte, jonskih otokov in Albanije je prenehalo biti gospodstvo Turčije v Ionskem in Jadranskem morju. Srbija, Ru-munija, Pulgarija, Bosna in Hercegovina so s svojim osvobojenjem močno oslabile moč polumeseca na Balkanu. Ves ta razdirajoči proces je vplival naravno tudi na gospodarske razmere otomanskega carstva. Turčija je ni orala hote ali nehote prenašati hegemonijo in diktatorski vpliv svetovnih evropskih velesil, in trohnela je prikovana z gospodarskimi verigami v Carigradu. Demoralizacija turške vlade, sebičnost nje državnikov, nedostajanje denarja, socialna trhlost, analfabetizem, verska nestrpnost in nacionalni fanatizem, vse to je rušilo opeko za opeko z zgradbe srškega carstva. Turške blagajne so bile ;azne. Turška država je morala vedno najemati državna posojila v inozemstvu. Morala je zastaviti vse denarne dohodke svojega gospodastva. Vojaštvo in državni uradniki mesece in mesece niso dobivali niti piastra niti kovanega novca plače. Častniki v turški vojski, uradniki v državni službi, dobivatelji za turško vojsko, ministri, uslužbenci na sultanovem dvoru v Ildiz-Kiosku, vsi so kradli, vsi odirali, vsi grabili milijone medžidje in turške lire ter jih polnili strastno v svoje globoke žepe. Sttup demoralizacije se je oprijel vseh od: sultana pa do zadnjega hamaia. Dosta je bilo, da je kak trgovec prišel v katerikoli carinski urad. Carinski uradnik je bil lačen. Po pet, šest mesecev ni dobil pare žc dotekle plače iz državne blagajne. Ali živeti je moral. Kradel ie torej. Za inozemsko blago se je plačevala uvozna carina po 8% od fakturne vrednosti ali v denarju ali v naravi. Izvirne inozemske fakture so se zamenjavale s potvorjenimi fakturami pod 50% prave vrednosti. Carinski uradnik je delil dobiček takega posla s trgovcem, ki je blago zacarihjeval. In za koliko ton blaga se pa sploh ni plačalo niti pare carine?! (Konec prih.) Do&SsI« Iz Kamnika. Naše zavedno delavstvo je razpostavljeno vsem vetrovom meščanskih strank. Na vse mogoče načine skušajo gotovi ljudje našo strokovno organizacijo kaj oslabiti ali kaj oškodovati. Nasprotniki ne izbirajo sredstev, s katerimi drzno nastopajo proti nam; tako, kakor vse kaže, bomo morali drzno nastopati tudi mi! Svarimo vas »prijatelje« delavstva, ne hujskajte! Kdor sn:° vet bo žel vikar. Ko ste s svojo liberalno politiko pri delavstvu sramotno propadli, iščete druga pota za intrige. Trd oreh je naša organizacija za »škrbine" raznih »srak« in Rostanov, a še tem trši bo za g. župnika iz Mekini! V žalostno družbo ste zašli, g. župnik! Ne b* si mislili od Vas, da boste capljali za liberalnimi agitatorji ter jm pomagali razdirati našo organizacijo, ker pač sami dobro veste, da je delavec brez organizacije dandanes skoro nič. — Na prižnici ste trdili, gospod župnik, da je vera v nevarnosti — liberalci pravijo domovina — ako smo strokovno organizirani. Povemo Vam mimogrede, da pri nas se ne eksistira politična organizacija, temveč samo stro- kovna! Delavci Imajo ponohtoma svobodno politično in versko mišljenje. In vsakega delavca mišljenje mi spoštujemo in nihče mu ne krati svobode. Da pa delavci uvidevajo, kam so jih zavedle meščanke stranke, to je pa samoobsebi u-mevno, kajti: vi vsi z liberalci ste bili m boste zeper delavca. Mi se borimo, da moremo vsaj živeti nekaj kot človek, se organiziramo, snujemo konzume, delamo kot živina, a vi, gospod župnik, se upate trditi, da je vera v nevarnosti, če se mi pobrigamo za naš obstoj, če hočemo živeti, če si verige sužnja ne damo še trdneje zakleniti. Da. na napačnem potu ste! G. Čadež, kdor išče, ta najde, m tudi za vas se bo kaj našlo, če se bode iskalo kje, morda v Tržiču. Za sedaj svetujemo, da se v naše strokovne stvari ne vtikajte. Politično smo Vam pač na razpolago — če hočete kai »prijetnega« slišati — seveda v političnih borbah. Tudi mi se ne vtikujemo v vašo stroko, dasiravno ravnotako dražite svoje blago kot veriž-niki! — Delavec. V Homcu je dosti zabave, ker nas zabava prej mogočni paznik Aleš Pogač. Spominjamo se še, ko je popolnoma po nepotrebnem odpuščeno delavko zasmehoval, rekoč, jaz bi v takem primeru izginil, da bi me nihče več ne videl. Sedaj je sam izgubil službo in brani se na vse kriplje delati v jeklarni v Guštajnu, kamor je dobil službo slučajno. Ravnatelju je rekel, da se je nekaj delavcev, teh in teh izjavilo, da nočejo delati poleg njega v novem rovu. Delavci so se začudili., ko so to slišali in Pogač naj se zapomni, da iz jame, ki si jo je kopal, ne pride več. Rad bi bil zopet paznik. Čudimo se pa tudi, da podjetje takega človeka toliko upošteva. Čudež v T.ešah. V nedeljo, dne 24. avgusta je bil v Lešah rudarski semenj. Prejšnji večer je bilo pivo pri g. Sipeku po 3 K 20 v liter in drugi dan pa menda zaradi godbe in plesa kar 4 K liter prav tisto pivo. Istotam se prodaja kisel sadjevec po 5 K 60 v liter. Ali so res bili tako veliki stroški, da je bilo treba tako drag n računati pijačo. Posebno ljubezniva pc strežba to ni bila. če je bila prav prej obljjibljena. Za tak denar se nudi že lahko Kai posebnega. Proti kapitalizma so začeli pisati tudi slovenski klerikalni listi. To je za nas, ki klerikalce in krščanske socialiste, namreč voditelje, poznamo do kosti res nekoliko razočaralo. Stvar je pa povsem enostavna Delavstvo sploh, pa naj bo klerikalno ali socialistično, je proti kapitalistično že po narav, ker ve, da ga kapitalizem izkorišča. Cerkev, klerikalizem in voditelji krščansko-socialnega gibanja pa priznavajo kapitalizem, mu služijo in ga podpirajo. Tako so delali od-nekdai in tudi doslej v praksi in po svojem političnem stališču niso izpremenil! svojega postopanja, če se slovenski klerikalci postavljajo v časopisju na drugačno stališče, imajo za to vse drugačne razloge. Ker je v Belemgradu nastal nov kurz, preti namreč nevarnost, da se izvede ngtama reforma in da se cerkveni mrtvi 1-aiital realizira v prid sicer meščanske družbe, a vendar bolj v splošen prid. Zato so se začeli bati in ker nimajo v javnost’ prav preveč zaslombe, bi radi polovili delavstvo in ga izrabili v svoje politične ramene. pa nikakor ne v namene za boj proti kapitalizmu, marveč !e za to, da si zagotove moč v obrambo svojih lastnih oziroma cerkveno in privatno kapitalističnih interesov. V tem oziru je treba biti s klerikalci precej pre-! /iden. kakor tudi z drugimi slovenskimi meščanskimi strankami. Gotovo je, da ne I zaupamo nobeni meščanski, toda nikjer niso v politiki meščanske stranke tako neodkr icsrčne in zavratne kakor pri nas ra Skivcnrkem. Prav zaraditega je potrebno. da je delavstvo stokrat previdno In se obvaruje vseh vplivov, ki bi utegnili oslabiti naše strokovne ali pa politične organizacije Delavstvo se mora zanašali le nase, le sebi zaupati in svoji trdno sklenjeni organizaciji. Kaj je z draginjo? Da so delavske živijenske razmere neznosne, o tem id dvoma, med nami, ker živhno sami v, njih. Debro jih čutimo in zato nas navdaja stvar z nejevoljo in srdom nad krivci. Nuj.’;'' smo krivi sami, ker jih dopuščamo, krivi so pa tudi oderuhi in vlada, ki je kar zadovoljna, ker ima mir. Vlada je razvila svoj program, v katerem srno brali v;žne stvari, važna vprašanja, politična in gospodarska. Toda program sam, če se ta ne izvrši nujno, nam ne bo mnogo koristil. Program je važen ali dejanja so važnejša in tgh hočemo imeti. Vemo, da se tako zločesto gospodarstvo, kakršno imamo sedaj, ne da kar na mah odpraviti. Vemo to. Ali naša zahteva i£}, da se te razmere, ki trajajo že nad pet let ver.dr" enkrat odpravijo. Delavstvo je . zahtevalo izboljšanje plač. ker so bile sramotno nizke, danes se skoro ne izplača več, bojevati se samo za mezde, ker uspehi ne popravijo krivic, ki Jih delavstvo trpi. Danes zahtevamo, da se znižajo cene življenskim potrebščinam. Gospoda meščanska, to jabolko boste morali ugrizniti. Danes zahteva delavstvo to. Rudarje se opozarja, da pod nobenim pogojem ne iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne v Pe-čuju (Baranja), ker je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastno korist, da se drže. izključno Te navodil podpisanega urada. — Osrednji urad »Državna posredovalnica za delo« v Ljubljani. Nove hiše. Prihodnji teden prično graditi cb Ljubljanici za deželno bolnico' 6 novih betonskih takozvanih brzograd-> benih hi’ različnih vrst. Jeseni bodo začeli graditi celo kelonijo, ki bo obstojala iz 200 betonskih hiš. Nov vlak med Ijubljano la Zidanim mostom. Z dnem 1. septembra 1919 začne med Ljubljano glavni kolodvor in Zidanim mostom vozki nov osebni vlak, ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka št. 37/a iz Zidanega mosta od 5254, Iz Licije ob 6.44, prihod v Ljubljano glavni kolodvor ob 7.2®. — Odhod vlaka št. 32a iz Ljubljane glavni kolodvor ob 14.13, prihod v Litijo ob 14.55, prihod na Zidani most ob 15.39. Priglasite vojne sirote! Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje hoče vedet! natančno število- o.iih vojnih sirot, ki se nahajajo v tako slabih gmotnih razme-rah. da bi bili potrebni kake podpore. Vojnim sirotam je prištevati tudi nezakonske ctrc-ke, katerih nezakonski očetje so v vojni padli ali umrli. Starši, varuhi, ali zastopniki takih vojnih sirot, živečih v Ljubljani, naj zato te sirote do všterega pondeijka, dne 1. septembra t. L priglasijo pri. mestnem magistratu, srednje stopnice, I. nadstropje, levo, soba št. 2. če dobivajo sirote vojaško ali begunsko podporo ali vojaško pokjnlno, naj prinesejo s seboj plačilno polo ali odlok, če je bila pa morda taka prošnja odbita, pa odlok, zakaj je bila odbita. Konferenca o premogov sl; etn vprašanju. Minister za šume in rude je sklical konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju premoga in u obnovi dela v domačih premogovnikih. Iz stavbbiske stroke. Naznanjamo, da smo tisianoN iii novo podružnico v Pliberku na Koroškem, v nedeljo dne 23. avgusta t. L na tein ustanovnem občnem zboru. oz. shodu se je razpravljalo tudi o plebiscitu, in radi internirancev zdravnika Dr. Herbsta in njegovega brata lekarnarja Herbsta in da se zahteva od deželne vlade, da se jkn da takojšnjo prostost, ker je ix>treba nujna za zdravnika, s tem bo velik korak storjen za Jugoslavijo. Obenem se pripravlja ustanovitev konsumnega društva v tem kraju. Zasebne nastevljenci v stavbeni stroki. Osrednje društvo opozarja vse tiste člane, kateri ne opravljajo posla kot navadni delavci ali profesionisti, da se pri-glase v pisarni Reselieva c. 20. Gre za pokojninsko zavarovanje. Ker je še samo dva meseca časa dokler pride novi zakon in se potem ne bo moglo več zahtevati zavarovanja za nazaj. Sedaj se to lahko zahteva m podjetniki bodo morali plačati vse zamujene premije. Tu sem spadajo vsi: delovodje, poslovodje, plezalci, pazniki v rudarskih in fužinskih obratih in njihovi stalni namestniki, polirji, upravitelji skladišč, preskuševalci in pravzemal-ci blaga, in višje gospodarsko, gozdarsko, lovsko in vrtno osobje, kakor dvomi pazniki, gozdni pazniki, revirski lovci in višji vrtnarji. Bctgrajska vlada je dobila pri prvem glasovanju osem glasov večine. Jugoslovanski klub po svoje in radikalci bi novo vlado silno radi strmoglavili in upostavili vlado, ki bi bila sestavjena iz kolikor mogočo več političnih strank. Tudi program je različen. Sedanja vlada hoče močno centralistično vlado, dočim so druge stranke večinoma ali avtonomistične ali pa partikularne, to je za delno avtonomij« pokrajin. Vpiašanje valute. Demokratska za-Jednica si ne upa pričeti z rešitvijo valutnega vprašanja. Finančni minister dr. iVeljkovič še nima jasnih načrtov, kako in kdaj r,a.i bi s a zamenjal denar. Skupno j z drugimi pristaši vali krivdo na prejšnjega finančnega ministra, toda sedanji finančni minister je bil prvi predsednik finančnega odbora in kot poznejši trgovski minister bi moial imeti v tem oziru jasne načrte. Danes je v finančnem odboru izjavil, da v prvi polovici septembra še ne bo imel na razpolago zadostnega novega denarja, ker niti v Parizu, niti v Zagrebu in niti v Pragi niso natiskali potrebne množine papirnih bankovcev. Vsled tega se tudi ne bo potrudil za zakon o novi narodni banki. Vse kaže, da nimajo demokrati nobenih jasnih pojmov ter se je bati, da bodo v to najvažnejše idržavno vprašanje zanesli še več zmede, kakor je je bilo doslej. Vrnitev rudarjev Iz Nemčije. Ministrstvo za rudarstvo je bilo obveščeno, da se vrne z Nemčije v domovino nad 2000 rudarjev in kovinarjev. Zaposleni bodo pri kopanju premoga. Cerkveni konkordat z ‘Jugoslavijo. »Echo de Pariš« javlja iz Rima, da je papež sprejel ljubljanskega škofa dr. Jegliča in da je imel z njim razgovor o konkordatu, ki ga namerava Jugoslavija skleniti z Vatikanom. »Državna posredovalnica za delo«. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 18. avgusta do 23. avgusta 1919 je iskalo delo 170 moških in 64 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 101 moških in. 55 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo J02. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. ianuaria 1919 do 23. avgusta 1919 iskalo delo 12.875 delovnih moči, delodajalci so pa IskaH 11.034 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3998. Delo iščejo: pisarniške moči (321), trgovski sotrudniki in sotrudnice (252), dninarjev in dninaric (107), služkinje in kuharice (101), slugi, vratarji, hišniki, hišnice, peki, mlinarji, mesarji, tovarniški in poljski delavci in delavke, krojači in šivilje, natakarji in natakarice, ekonomi, oskrbniki, strojni klučavničarji in mehaniki, stroj, monterji, strojevodje, zobotehniki, rudarji, strojniki, kurjači, zidarji, livarji, tesarji itd. Delo je na razpolago: težakom, hlapcem, dninarjem, navadnim delavcem, služkinjam, kuharicam, poljskim delavcem, delavkam, zidarjem, mizarjem, stavbenim klučaviličarjem, vajencem razne stroke, čevljarskim pomočnikom, tesarjem, pletarjem, drvarjem, oglarjem itd. Svetovni pregled. Z lucernske mednarodne socialistične konference. Resolucija o balkanskem vprašanju. Konferenca zastopa zbližanje balkanskih narodov ih je za njihovo združenje v federacijo, v kateri tri obdržala vsaka država svojo samostojnost. Mejo pridruženih držav naj se določijo po samoodtočevanju vseh balkanskih narodov In narodnosti, katerim se mora nuditi možnost, da se odločijo v tem vprašanju potom narodnega glasovanja pod nevtralnim nadzorstvom. Konferenca povdarja, da je danes bolj kot kdaj 'preje mogoče uspostaviti balkanski mir le potom samoodiočevanja narodov, in da ne more vplivati kak drug mir* ki bi se ne uspostavil na tej podlagi, trajno:zdravo na balkanske narode. Da bodo mogli narodi balkanskih držav odslej živeti v edinosti in svobodi in da bodo megli posvetiti v bodoče vse svoje moči socializem, poživlja konferenca vse social.is demokrate balkanskih držav na neumorno delo za zgoraj označene cilje. Stavke v Franciji. Pristaniški delavci vseh strok, so soglasno sklenili, da stopijo v splošno stavko. Zahtevajo osemurni delavnik, 20 frankov dnevne piače in odpravo nadurnega dela. . Borba za osemurni delavnik na Španskem. Po vesteh, ki prihajajo iz Barcelone, so zahtevali delavci osemurni delavnik, nakar so delodajalci sklenili, zapreti svoja podjetja. Vsled tega je vrženih pa cesto 15.000 zidarjev, 30.000 tkalcev in 6000 tesarjev. Prihodnji teden se zapre vsa podjetja. V Macoresi je prišlo do nemirov. Podrobnosti še niso znane. Angleške strokovne organizacije o gospodarskem ooložaju. Reuterjev uraa poroča: Četrtletno izvestje generalne zveze angleških strokoynih organizacij priobčuje opomin vodstvenega odseka, ki napoveduje, da bo razdobje od meseca novembra tega leta do maja drugega ieta v gospodarskem pogledu zelo kritično in in da more postati tudi usodepolno, ako odločujoči faktorji končno ne spregledajo in se produkcija ne pospeši ter poveča. Stavke, katerim bi se bilo dalo tudi izognite so se vprizorfle prenagljeno, zakladi zveze so se trošili brez vsake koristi in gibanje je bilo naperjeno v resnici boj proti splošnosti. kakor proti kapitalistom. Ogromna letina v Rusiji. Kijev 25. Letošnja letina se ceni na 1.440,144.000 pudov žita. « *e stal An*W° bohod prot! Rusiji? Glasom angleške »Bele knjige«, ki ie nedavno izšla, so znašali stroški za bntn.TiSrCe vojne operacije v Rusiji od premirja na do 31. julija 1919 336 milijonov kron. Razen tega je bila izdelanih 58 mil. kron za prepel ja vo armade po morju! 4.9 milijonov za kredite dosedanji vladi, 25 milijonov za živež, 70 mil, za zaloge za Ruse, torej skupno 505 mil. kron. Celotno je pa stala podpora baltiškim državam. admiralu Kolčaku in generalu De-nikinu Veliko Britanijo 1 milijardo kron. — (Tako se meče denar proč!) Podržavljenje in socializacija železnic v Ameriki. Mednarodna trgovska komisija senata Združenih držav je obravnavala načit Daviesa Warfielda, ki stremi za novo organizacijo železnic na podlagi oškodovanja sedanjih lastnikov s 6-odstomim obrestovanjem kapitala. Dobiček nad to določbo se bo pa razdelil med uslužbence in občinstvo potom znižanja železničnih pristojbin. Senator Luther M. Walker je za ta način, ki so ga določili v pet ur trajajoči senatni seji. Walker je izjavi, da se more predlog uresničiti takoj, ko bo opravljeno državno nadzorstvo nad železnicami. Zakon proti oderuštvu v Ameriki. Iz Washinsrtona javljajo, da je poslanska zbornica sprejela zakon, ki se tiče kaznovanja navijalcev cen pri živilih, obleki In ž vi jenskih potrebščnah. Kazen znaša dve leti ječe in 5000 dolarjev. Zapisnik odborove seje rudarske zadruge II. skupine okrožnega rudniškega urada v Celju iu za rudnik v Zagorju ob Savi. ki se je vršila dne 17. avgusta 1919 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma v Trbovljah. Dnevni red: 1. Odobrenie letnega računa za leto 1918. 2. Sestavljenje proračuna za leto 1919. 3. Sklepanje članskih prispevkov za leto in mož i919. 4. Izredne^ podpore. 5. Slučajnosti. Načelnik pozdravi došlega gospodki komisarja Josipa Močnika, ter ga predstavi došlim odbornikom, potem otvori sejo točno v polu 10. uri dopoldan in imenuje kot zapisnikarja Franc Mastnaka in pozdravi navzoče odbornike: Franc Mastnaka, Avguština Tratnika, Ludovika Kolenca in Ivan Urlepa in povabljenega Anton Prašnikarja II. iz Zagorja. Koi član predstojništva poroča Franc Mastnak, da se je računski zakliuček s potrdili in knjigami pregledal, blagajno skontriralo in vse v najlepšem redu na-Izreka gg. predsedniku in tajniku zadruge rudarske zaupanje, ter' prosi naj odbor blagovoli to na znanje vzeti. Poročilo Mastnaka se je enoglasno na znanje vzelo. —• 1. Načelnik prečita letni račun za leto 1918 od točke do točke, se odobrava in enoglasno na znanje vzame. — 2. Proračun II. skupine za leto 1919. A. V izdatkih: Stroški za občekoristne zavode in naprave, katere je skupina osnovala, ali jih še osnovati mora: a) Subvencija za rudarsko šolo v Trbovljah' 300 K. b) subvencija za otroški vrtec v Trbovljah 500 K. — Drugi v zadružnem namenu ležeči stroški: a) Pisarniški stroški za načelnika II. skupine 280 K, b) odškodnine po § 126 4500 K, c) podpore Društveni funkclc^arfi in čiani, . Da V8a uerazporazuiuljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 35. tedenski prispevek L 1. zapadel. Vsi člani ki imajo prispevek plačan samo do 28 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, icer drugače izgube članstvo. 1 odpora se upravičenim članom le toda t izplača, če je vsaj 28. prispevek t. t. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki »dteguejo., 2829 K, 3) Stroški zapisnika 80 K, e) stroški časnika »Rudar« 200 K, f) naprej namigni stroški 2000 K, g) volilni stroški 500 K, h) enkratna pavšala za tajnika 100 kron, skupaj 11.289 kron. — B. V pokritjih: 1. Dodatki skupinskih udov 8151 ' mož (72 vinarjev za leto in moža) 1919 5868 K 72 v: 2. obresti premoženja koncem leta 1918 902 K 82 v; 3. odtegniti od premoženja 4517 K 46 v, skupaj 11.289 K. Načelnik predloži prošnje prosilcev in sirot, ter se pregledujejo in odobravajo z vidno prilogo in sicer: Trbovlje 68 prosilcev v znesku 1425 K. Zagorje 77 prosilcev v znesku 802 I<, Hrastnik 10 prosilcev 300 K, Ojstro 6 prosilcev 180 K, Velenje 7 prosilcev 107 K in Štore 1 pro-ilka 15 K, skupni znesek 2829 kron. — -kupni znesek 2829 K se na 169 prosilcev razdeli in se sklene, da imajo načelniki krajevnih skupin denar sprejemati in podpore izplačevati. Načelniki krajevnih sku-Din so: za Trbovlje Florjan Majdič, za Zagorje Anton Prašnikar II., iz Kisovca pri Zagorju, za Hrastnik Ivan Urlep, za Ojstro tudi Ivan Urlep in za Velenje Ferdinand Valenčak. *— Nadalje načelnik predlaga, da se naprosi okrožni rudarski urad v Celju, da vse potrebno ukrene, da se čim prej razpišejo nove volitve delavskih' zaupnikov rudarske zadruge. Odborniki se strinjajo s predlogom in se predlog načelnika soglasno sprejme. Po daljšem razgovoru predlaga Urlep Ivan iz Hrastnika, da se naj draginjska doklada zviša, in sicer: od 20 na 30 in od 30 na 40 kron, vožnja posebej zaraču-njena, pričenši z današnjo sejo. Predlog se enoglasno sprejme. — Načelnik predloži od Ivan Kompleta iz Hrastnika prošnjo, v kateri se izkaže, da je bil vposlan v Ljubljano in v Celje zaradi intervencije, nakar se mu dovoli pavšalna svota 100 K. Ker zahteva srbska posadka zasesti v svojo svrho prostore otroškega vrtca v Trbovljah, zahteva odbor rudarske II. skupine, da ostanejo prostori za nadaljevalno izobrazbo otrok in v slučaju, da se ne bi vršil poduk otroškega vrtca, odpade subvencija 500 K za vzdrževanje otroškega vrtca. Ker se nihče ne javi več, zaključi načelnik sejo ob 1. uri popoldne. Trbovlje dne 17. avgusta 1919. — Florjan Majdič, s. r., načelnik II. skupine. — Franc Mastnak, s. r., zapisnikar. Zaveden delavec in zavedna delavka storita svojo dol-žnosi vedno o pravem času, ker poznata koristi organi-zacije, ker vesta, da je organizacija nujno potrebna za dosego boljših delovnih in mezdnih razmer. IzdHjateJj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »UiUleijska tiskarna* v Ljubljani. MS »Naprej!* Zahtevajte samo pristno *Hif“ kremo ki je radi svojih sestavin najbolja in zajamčena ter domači izdelek. Zaloga na debelo. Oroslav Črtalie. Resljeva cesta 20. Razpis sSiažbe. Pri »Osrednjem društvu lesnih' delavcev ii: sorodnih strok na slovenskem o-zemiju« v 1 jubljan je oddati provizonio mesto draitvenega tajnika. v-rosilci morajo biti izučeni mizarji, več čj,sa organizirani, ter v društvenih poslih izvežbaaii. Službo je nastopiti 15. septembra t. 1 Solidni prosilci, ki imajo tud nekoliko govorniškega daru, ter so v računanju in pisavi dobro podkovani, naj vpcšljejo lastnoročno pisne prošnje do 10. septembra t. L na »Načelstvo O-srednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju« v Ljubljani, Selemburgova ulica 6, II. nad. y Ljubljani, 28. avgusta 1919. Zore Viktor, t. č. predsednik. RAZGLAS. Dr. Bogdan D e r č ordinira za sVoja članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče, za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Streliški ulici (za Gradoirt). Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagajnični pisarni na Turjaškem trgu št 4, prvo nadstropje, oziroma poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar Je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico. y Ljubljani, dne 22. julija 1919. Načelstvo. ■ »fr » » * Ur ar w »a f == KAJO DELIČ = | « draguljar in »latar i* & Ljubljana, Hllšerjeva uiica Stev. 4. f? S priporne« »vojo ‘J $ draguljarsko delavnico p. S za nov« dela in popravila, kakor tudi za vui: •J 5 z'a tarska dela, pozlačenje posrebmjenje itd. p « Staro srebro in zlato se knpi po najviSjih S cenah in se tudi predela v nove stvari liro- »J m žke, »kane prstane Ltd. B$am8iahr*pmamG^^ II— Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajsta c. 17, priporoča svojo bogato zalogo a Šivalnih strojev P- in stroje za ple- r ten je (StdtkSHKfeiHDl MČITEUSKA TISKARNA *•:£*’*mi-?!«# " * UiUll, Mlatti ita M. 6. Kjlslmnsi niraji z eaicjeca «juo, j Tiskovine za Sole, župan- • stva In orade. Najmoder- nejše plakate in vabilu - za shode in veselice. - LETiSE ZAKLJUČKE NaimodernejSa nrertba za tiskanje listov, knjig, bro* - itir itd. Itd. - v £ STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. k' d Okrajna bolniška blagajna 9 1 v Ljubljani. r Pisarna: Tiirjafin trg ste v. prvo nadstropje. Uradne ».re so od 8, zjutraj do L popoldne. Ob uedeljah in praznikih .v;:1: je blag jna zaprta. Zdravnik blagajne sr. MiM splošno zdravljenje or. man zajec Bl Hiktor M« gplo&no zdravljenje p Ordinira Stanovanje | dapsl. j W«l. j «ii—V*i i 1 f ur jaški trg 5t 4, v olrr. bol. blag. j /ilO—1/211 TnjiiU tij fi.4. 1 2—3 jjmgtKUnfcilil | V4 U—“/4l2 1 HUtojmoL«. 1 1“<2 rvidUHtilt. | S~9 Tmjuski ii| K, 4. I 1—3 iftlfmkttatall. S l m. M Uit« splofino zdravljenje , Id potrebujejo zcuavnlsko pomoč, se morajo iti v pisarni bolniške blagajne, da se jim it* stavi nakaznico z« zdravnika (bolniSko zglasnieo): brez te ordinirajo zdravniki m v nujnih slučaj ib. Tro&kov, ki nastanejo, kadar ibolsll član tuno pozove druge zdravnike, da ga leSjo, ne povrne bolniška blagsjna. Od blagajniškega zdravnika spolnjeni bolaOki list »e mora takoj oddati t blagajniški pisarni. Ob nedeljah ln praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. 7& vstop v bolnico je troba nakaznice. Zdravila se dob« v vseh ljubljanskih lekarnah. UolniSčnin« se izplačuje vsako soboto, ue je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjottaj do 1. popoldne. S pritožbami »e je obriti*« do aa* čtuniiu okrajne oolniiike Kačalstvo. mm i za rodbino in ebrt Pisalni stroji Adler. V o zb a kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ii ij w—m i iiiiMi—Hwaa— hotel ^eoarad1 (dosednj Landwirt) V v sioven^m gradcu. Nahaja se gostilna, kavarna, mesarija, »renofiišfia, Kegljišče, krasen vrt in so dobe vodniki na vse strani. Tožil bom vedno najboljša vina in pivo ter faavo-Vsak čas se bodo dobila topla in mrzi« jedila, imel bora v zalogi vina vseh vrat v sodih in steklenicah ter sudjevee na drobno in debelo za razpošiljanje 661 naprej. Za obilen obisk in naročila, se priporoča Andrej Oset, Hotel Beograd Slovenji gradeč.