O umni, y četrtek, dne 25. lunljn 1908. - • m M> v ;;; v-v; Političen list za slovenski narod leto xxxul Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 K za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . S „ V reklamnih noticah stane eriostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate l»8 reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. Šteu. M Velja po poŠti: xa celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13-— na ietrt leta „ „ 6-50 ica en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: sta celo leto naprej K 22 40 sa pol leta * „ 1V20 sa fetrt leta „ „ 5 60 aa en mesec „ „ i go ta poSilj. na dom 20 h na mesec. ^ssamezne Stev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez _______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Štev. 74. D*" Današnja številka obsega 4 strani. »Reformatorji". Liberalci so propadli pod zastavo gospodarskega in političnega liberalizma. Ta malo prosvetljena družba se izkuša poživiti z raznimi umetnimi sredstvi na račun katoliške cerkve. Proti S. L. S. kot politični organizaciji so brez moči, kajti z zadnjo silo branijo proti njej že svoje mestne postojanke; da bi kot liberalci mogli na deželi doseči kak uspeh, jc pa kar izključeno. Zato se podajajo na polje versko-kon-fesionalnega boja. Čudno: ti ljudje, ki vedno zatrjujejo, da jim je vera privatna stvar, dan na dan vlečejo verska vprašanja v javnost in izkušajo iz njih kovati politične afere. Ravno liberalci najbolj na to delajo, da postaja vera politična stvar. Oblika postaja vedno bolj groba. : Slov. Narod« v verskem oziru propada. Njegovi fol j toni so tako podlo pornografič-ni zadnji čas, da je res sramota za hišo, ki trpi tako berivo, iu ne bi svetovali mladeniču, da si išče neveste v hiši, kjer se goji »Narodova« morala. Vpliv te demoraliza-cije se tudi jako hudo kaže na mladini, moški kakor ženski. Liberalna družba jc žalosten zgled umstvenc in moralne dekadence ljudi, ki so izgubili vsako trdno opore in katerih mišljenje je ostalo brez višjih idealov. Letos so se liberalci namenili delati zgago cerkvi s protestantstvom. V znamenju odpadlega korarja Trubarja hočejo vzdigniti revolucijo proti cerkvi. Odtod poveličevanje Trubarja, iz katerega hočejo narediti veliko proticerkveuo demonstracijo. K Trubarjevi rojstni hiši romajo, dasi se zanjo niti ne ve; roko so si podali slovenski »naprednjaki« in vsenemški pastor liegemann. Provizorični kustos deželnega muzeja, odpadli menih dr. Walter Sehmid, o katerem se govori, da je prestopil k protestantizmu (?) in se oženiK?), skupaj s Hegemannoni skrbi za povzdigo Trubarjeve slave. Sicer kaj posebno novega ne spravijo več na dan ti gospodje, a »štimunga« se dela. Odpadli kaplan LISTEK. Skrivnost prelaza Gemml. (Dalje.) Nekoč sta se podala stric in teta na posete k prijateljski obitelji v Zermatt ter sta me izročila varstvu neke dame, ki sc je pa presneto malo brigala zame, in jaz: liajdi ob ranemu jutru v gore! Prinesla sem si seboj kosilce. Obhajal sc je ravno 15. avgust in slavnostni vrišč se je dvigal noter do mojega kotička. Zjutraj se je bilo nadeževalo in vreme je bilo še vedno zelo neprijetno. Iu pot je bila blatna. Turistov skoraj nič, v eni uri sem jih naštela tri. Preteklo je zopet dokaj časa, predno sem začula govorjenje nad svojo glavo: bil je glas ženske in moškega. Ougala sta se zelo malomarno s težkimi, utrujenimi koraki navzdol iu suvala z gorskimi palicami špi-často kamenje. Kmalu je prodrlo na moje uho nekaj nemških besedi. Moški glas jc bil globok, votel in rezek, ženski pa visok ter vedno sileč na petje in jok. Njuna glasova sta se sedaj približevala, sedaj oddaljevala, kakor je ravno vodila steza. Kremenec, ki so ga izluščile njune noge, se je zakotalil do mojega zakotja in sc ustavil uprav pred menoj. Končno dospeta do jelke in tam se ustavita, da se najbrže nekoliko odpoči-jeta. Razdalja med njima in menoj je zna- Aškerc pa v trdih verzih kakor z okornimi poleni udriha po papežih in po cerkvi in oznanja neko panteistiško zmes, katere jedro jc obožavanje samega sebe. »Narod« je iznašel tudi kar naenkrat tnučenika. Bivši župnik Brce jc dobil pismo od ljubljanskega škofa, v katerem mu škof grozi s suspenzijo, če se bo udeleževal prireditev svobodomiselnih strank. Suspenzija je notranje cerkvena stvar, in ker liberalci na mašo tako nič ne dajo, kakor pričata Aškerc in Sehmid, ne vemo, kak vzrok imajo liberalci naenkrat, da proslavljajo Brcetove maše iu grozovito napadajo škofa, ker hoče Brcetu mašo vzeti. Dobri duhovnik Brce je namreč škofovo pismo takoj v »Narodu« objavil, in zdaj piše »Narod« dan na dan dolge notice o mučeniku Brcetu. Tako so torej liberalci prav za prav zdaj najhujši klerikalci; oni izrabljajo vero v politične namene, kar so v včasih drugim očitali. Najhujše se dela med mladino. Kakšni so povečini naši vseučiliščniki. so pokazali ob \Vahrmundovem škandalu, ko so se iz same slepe strasti zvezali z najhujšimi narodnimi nasprotniki in tako dokumentirali, da so pripravljeni iz sovraštva proti cerkvi tudi narod izdati. Jako slabo pa stoji tudi med srednješolsko mladino, kjer se razširjajo listi, katerih edini namen je. da z lažmi in obrekovanjem iz-podkopujejo katoliško vero. Ker je novomeški gimnazijski ravnatelj nastopil proti tem listom, ga je napadel »Učiteljski Tovariš«, ki smatra najbrže kot nalogo učiteljstva. da dela proti versko - nravni vzgoji mladine. Kako so ljubljanske liberalke celo nedorasla dekleta pripeljale poslušat protiversko predavanje, polno pro-staških, že davno od pametnih ljudi zavrženih iuzultov na katoliško cerkev, ie še v spominu Jako značilen je pa dogodek iz zadnjih dni. Pastor protestantovske občine ljubljanske, znani dr. Hegeniann, jc spisal brošuro o Kristusu, v kateri na tak način taji božanstvo Kristusovo, da je državni pravdnik brošuro zaplenil. Lep pastor! 'To je bilo na predvečer praznika presv. Rešnjega I elesa. šala komaj en meter in vendar me nista zapazila. Nakrat vzklikne mlada gospa: »Hoj. planinka!« Edino ona je še evela na mali jasi. Vse druge so bile vže potrgane od drugih turistov. Tista pa je bila ostala vsled tega tam, ker je rasla uprav blizu, skorajda nad prepadom. Za hip pa pravi gospa: »Jaz jo moram imeti!« Mož se ni sam ponudil, da bi jo šel iskat; pač pa ji reče zelo hladno: »Čuvaj se. ker .ie nevarno.« Te besede so jo navidez še bolj oju-načile. Drsela je polagoma, nalahno naprej. kakor očarana od snežnobele cvetlice. ki ie visela tako nedolžno in se zibala tako vabeče nad zevajočo globino. Če mi podaš roko,« vzklikne mlada ženska, mislim, da ni nobene nevarnosti.« Spusti se na kolena, stegne eno roko proti planitiki. drugo pa proti svojemu drugu. Ta se pripogne k njej in baš sedaj zagledajo moje oči nekaj nenavadnega, nekaj izvanrednega. Mesto Ja bi jo poprijel za roko, ki inu io je prožila, jo obratno naglo in brutalno porine za rame; nesreč-nica izgubi ravnotežje in strmoglavi naravnost v prepad. Vse to v migljaju očesa. Padec jo je obrnil in jaz sem videla njene uboge oči izbuljene vsled groze. Usta so se odpirala, kakor bi hotela zavpiti na pomoč. ampak vse jc ostalo tiho. Kdaj da jc dospela do dna. nisem mogla razločiti, ker potok tam doli je mogočno šumel. Gospod sam se je bliskoma zasukal. Čisto lahko bi me bil ošvrknil s pogledom. Stvar je zbudila tudi drugod pozornost. V glasilu »losvonrornovcev«, gra-škem »Tagblattu« najbrž Hegeniann sam trdi, da pisatelj« te brošure v strogo stvarnem iu mirnem tonu dokazuje, da sc cerkveni nauk o Kristusovem božanstvu ne da vzdrževati, ker je protibibličen in piotirazumen.« Tako ljubljanski pastor. Mi pa opomnimo ljubljanske verne protestante, kako morejo oni trpeti takega pastorja, ki taji in podira temeljne nauke krščanstva, ki .ic vendar tudi njihova vera? In kako more Hegemann izvrševati službo pastorja, ako ne verjame niti več tega, kar je šc Lutlier ohranil? Tako gre navzdol liberalna inteligenca. Raztrgana na vse strani, brez načel in duševne edinosti se Ic zaganja v Petrovo skalo, od katere hoče. kakor pravi »Narod« odtrgati ogromne kose. Kar so doslej odtrgali, so bili le kosiči. Državni zbor. Dunaj, 24. rožnika. Podpore za deželno kulturo. Nedavno jc vlada predložila načrt zakona. s katerim se izpreminjajo nekatere določbe melioracijskega zakona z dne 30. junija 1884 št. 116. O vsebini novega zakona sem že poročal. Glavne izpremembe so za pospeševanje deželne kulture jako važne. Najvažnejša je pač ta, da vlada že v tekočem letu v smislu sklepa nove poslanske zbornice z dne 24. julija 1907 podvoji skupno svoto kredita za državne podpore. Do leta 1902 je poljedelsko ministrstvo za melioracije imelo na razpolago milijon kron. Z zakonom z dne 24. prosinca 1902 se jc ta kredit zvišal na štiri milijone. Sedaj se bode zvišal državni prispevek na osem milijonov. Splošna želja je, da zbornica šc pred počitnicami reši ta zakon. Danes jc bil v dveh urah rešen v proračunskem odseku. Obveljal jc vladni načrt z nekaterimi iz-premembami. Pri paragrafu 2., ki določa svoto državnega prispevka do I. 1914, omeni poljedelski minister dr. Ebenhoch, da jc že na račun I. 1910 obljubljenih pet a 011 ni zapazil ničesar. Obraz mu jc bil bled. spačen, strašan. Naslonil se jc na jelko in dobro sem čula njegovo težko liropenje, ki ic bilo zelo podobno grgranju umirajočega. Potekli ste dve minuti. Nekdo se jc vračal iz gorovja: bil je kmet s kravo. Tedaj pa se spusti tisti gospod v tek proti njemu in kriči kakor besen: »Ah, moja žena. moja uboga žena ie padla!« »Kam pa?« »Tja noter! Hoteč odtrgati planinko. se ji je zdrsnilo . . . Kje bi našel pomoč?« »V Bains. Potrudite se z menoj.« Odhitela sta v vsej naglici iu ostala sem zopet sama. Sele po preteku gotovega časa sem se osmelila priti na dan lz svojega skrivališča, kjer sem čepela kakor odrevenela in okamenela radi razburjenosti. Gorska palica nesrečne žrtve jc še ležala tam. Na robu pa je bilo pest iz-ruvanih bilk in planinka, kojo je odtrgala. Pobrala sem jo in vzela seboj. Ko pridem v vas, je bilo vse po koncu. Povsod se je govorilo o slučaju; vsak si ga je razlagal in tolmačil po svoje, a nihče ni pogodil prave. Vsi vodniki so sc bili napotili z onim gospodom, čegar bolečina je bila, po izvajanju dam. naravnost segajoča v srce, v hribe, da preiščejo prepad. Proti polnoči je dospel ob rdečem svitu bakelj mrliško - žalostni sprevod v vas. Nesli so neko razmesarjeno telo, zadaj pa jc korakal gospod, ki je na ves glas javkal in vil roke. Drugi dan je že odhajal ix kraja, vzemši seboj zadnje ostanke svo- milijonov. Iz tega jc razvidno, da ima tudi poljedelski minister vezane roke in mora večje podpore deliti na več let. Zato želi mnogo poslancev, naj bi se ue gradile od Poljakov, Čehov in Dunajčanov toliko zahtevane vodne ceste in kanali, za katere bi morala država šteti 1300 do 1400 milijonov. S tem denarjem bi uravnali vse reke in hudournike v državi in zgradili še nekaj krajevnih železnic, ki bi bile večje koristi za splošno prebivalstvo, nego dragi kanali, po katerih bodo prevažali le premog, oglje, kamen, in morda poljske pridelke. Toda severne dežele zahtevajo z vso silo odškodnino za novo železnico v 'Trst. Mnoge južne dežele pa od te železnice nimajo nobene koristi, torej se ne more govoriti o odškodnini sploh. Nova določba je v S 4. Doslej se je namreč zavleklo marsikatero večje melioracijsko delo, ker niso bili o pravem času sklenjeni in potrjeni dotični deželni zakoni. Po novem zakonu pa bode moglo poljedelsko ministrstvo dovoljevati podpore tudi iz drugih državnih sredstev v slučaju sile in preteče velike škode, četudi morda ni še uveljavljen dotični deželni zakon. Tak slučaj se more n. pr. zgoditi ob veliki povodnji, ko treba hitro in brez odloga za-graditi deroč hudournik. Za uravnave hudournikov jc dosedaj država prispevala navadno po 30'/ prora-čunjene potrebščine, le v izjemnih slučajih do 50'/;. Po novem zakonu bode moglo poljedelsko ministrstvo dovoljevati podpore do 70'r . Ta določba je povsem opravičena. Hudourniki delajo največ škode v dolinah, kamor nanašajo kamenje, pesek in druge splavi. Bilo bi torej krivično, da bi morali višje ležeči posestniki plačevati več. nego dolina. Sploh pa določa zakon za udeležence (okraje, občine ali vodne zadruge) lc 15%. Ostali znesek mora pokriti dežela. Če torej država prispeva 70 odstotkov, plačajo udeleženci in dežela po 15 odstotkov. Važna ic tudi določba, da udeleženci izplačajo svoje prispevke šele po dovršenem delu in sicer potoni davčnih uradov. Dežele pa morajo zakonito zagotoviti tudi vzdrževanje izvršenih del. Ustanoviti morajo vzdrževalne zaklade. In v te za- je žene. in baš sedaj sta se vračala tudi moj stric iu moja teta iz Zermatta.« Pa,« poseženi vmes jaz, »niste nič govorili o tem?« »Nc. Spočetka bi se bila stvar zdela neverjetna. Podtikalo bi se mi, da blodim ali pa da sem zlobna. Siccr pa, ali me niso varale oči? Sem bila jaz v resnici priča hudodelstvu ?« »Faktično,« pripomnim jaz. »je bil menda zgolj navaden slučaj.« »Potrpite malo. Hudodelstvo ali recimo slučaj v Gem-mi je tolikanj razburil moje živčevje, da sem presanjala cele noči o tem dogodku. Vsa ta stvar jc v oni dobi, ko sem se še razvijala, silno vplivala na moje zdravje, in Ic temu dogodku mi je pripisovati vse one nebrojne krize, ki so me toliko let mučile iu davile. Umevno je. da se me je še v hujši meri lotila otožnost iu samota-renje. Z nikomur nisem izpregovorila kaj o tem. a v svojih mislili sem prerešeta-vala in pretresavala ta problem do izmu-čenosti, do onemoglosti. Nekaterekrati sem bulila ure iu ure v ono planinko, odtrgano iznad prepada, in ki je bila pro-vzročila ono strašno katastrofo. Hranila sem jo skrbno med dvema listoma knjige Les Crinics ineonnus (Nepoznana hudodelstva), ki mi jo jc bila dala v spomin hišinja mojega strica, ko jc zapuščala naš dom. V tej knjigi so bili na prezanimiv način nanizani vsi oni dogodki, kojih storl-tclje jc pokrivala koprena tajnosti. klade bode v bodoče prispevala tudi država v isti meri, kakor dežela. Ta določba je velikega pomena. Zgodilo se je namreč večkrat, da je bil zgrajen večji vodovod ali uravnana struga reke z velikimi stroški. Potem pa so udeleženci prepustili vse naravnim močem, ki so razrušile delo in uničile mnogo narodnega imetja. Odsek je danes sprejel soglasno do-stavek k S U., da država le tedaj razdeli svoj prispevek na več let. ako presega 250.000 kron. Imenitna določba! Doslej jc poljedelsko ministrstvo celo manjše prispevke porazdelilo na obroke, udeleženci pa so morali pokrivati obljubljene državne podpore s posojili. Pripomnim še. da je minister obljubil podpore tudi za vzdrževanje že doslej izvršenih del in da ima za manjša dela (kapnice, napajališča itd) poljedelsko ministrstvo še poseben kredit v letnem proračunu. Upajmo, da tudi na Kranjskem pospešimo mnoga nujna melioracijska dela. Proračunska razprava. Jutri mora biti konec. V petek se vrše glasovanja. Govornikov je oglašenih še okoli 4 Državnega društva«. Resolucija zahteva definitivum po dveletnem službovanju, aktivitetno doklado, ki naj se deloma zaračuna v penzije, napredovanje v službi po 3 letih, ureditev dopustov, ob bolezni enoletna plača, izplača naj se mrtvaški kvartal osebam, ki preskrbe pogreb, polna penzija naj se izplača po 35-letnem službovanju. Pri primerni predizobrazbi naj se dopusti poštna prometna izkušnja iu ustanovi XI. činovni razred, poštaricc naj se nastavljajo pri poštnih uradih 1. iu II. razreda, vračuna naj se službena doba pri začasni brzojavni službi, v službo naj se ne sprejme pred dovršenim 18. letom, zviša naj se penzija pred 1907. vpokojenim uslužbenkam, dovoli naj se nedeljski počitek in 120-kronska draginjska doklada. Trgovinski minister je deputacijo ljubeznivo sprejel in izjavil, da hoče izboljšati položaj gotovim kategorijam poštnih uradnic in uradnikov. Obljubil je. da ne prezre ženskih poštnih uradnic. Za mladino. »Gazeta Lwowska« poroča, da je pritrdil finančni minister zakonskemu načrtu justičnega ministrstva o nadomestni vzgoji. Sodišča bi določila nadomestno vzgojo, ki naj jo izvedejo deželne komisije tako, da izroče gojenca rodbini ali pa poboljše-valnici. Cesar odpotuje 26. t. m. v lšl. kjer ga obiščeta angleški kralj in rumunska kraljeva dvojica. Španski kralj in kraljica prideta na Dunaj meseca oktobra. Burno nameščanje novega zagrebškega višjega župana. Zagreb, 25. junija. Ob včerajšnjem nameščanju novega zagr. višjega župana so nastale burne demonstracije. Ob 9. dopoldne je bila v saborski dvorani napovedana seja zagrebške stolice, pred katero bi se moral namestiti novi viš.ii župan Bu-cetič. Opozicija, ki je v večini, je ropotala. Seja je bila zelo viharna. Stoliški člani so podali protestno izjavo proti novemu višjemu županu in zapustili dvorano, nakar je prišel novi višji župan, oblečen v gala-obleko, v dvorano. Z galerije so zadoneli klici: »Proč s pismonošo!« »Proč s ser-vus-vlado!« Višji župan je prisegel v navzočnosti 15 stol. članov. Nagaleriji so ves čas demonstrirali. Po zaprisegi je prišla opozicija zopet v dvorano. Demonstracija je bila vedno večja. Višji župan je razvijal svoj program, a čula se ni beseda. Opozicija jc pela hrvaške pesmi iu pa »O du lieber Augustin!« Trobili so tudi na rogove. V dvorano je došlo več kmetov, ki jih je povabila vlada. Opozicija je vrgla kmete iz dvorane. Ko je končal višji župan svoj govor, je klicala opozicija: »Zivio hrvaški kralj!« »Proč z mažarskini demonom!« Sklenili so. da se program ne vzame na znanje. Demonstracije so trajale toliko časa, da je prekinil višji župan sejo. Koalicija, Srbi in Starčevičanci so nastopali skupno proti novemu višjemu županu. C. IN KR. ARMADA. Cesar je izdal odlok o pritožbah v mornarici, ki se bistveno vjema s predpisi v armadi. Preizkusili so 23. t. m. maršne kuhinje. Med maršem so skuhali jedi v dveh urah na vozeli. VILJEM ZOPET GROZI. Iz Hamburga se poroča, da je cesar Viljem ondi v daljšem govoru nasproti Burchardu omenil takozvani »Sturmlied« in tudi sicer jako bojevito govoril. SESTANEK MED CARJEM IN FRANCOSKIM PREDSEDNIKOM FALLIERE-SOM. Peterburg, 25. junija. Ob sestanku carja s Fallieresom v Revalu bodo navzoči ruski ministrski predsednik Stoly-pin, zunanji minister lzwolsky, mornariški minister Dikov, poslanik Nelidov. francoski zunanji minister Pichon in poslanik Touchard. ARMADA ZDRUŽENIH SEVERNOAMERIŠKIH DRŽAV. Predsednik Roosevelt namerava ustanoviti stalno armado, močno 250.000 mož. ki bi imela osem armadnih zborov. JAPONCI IN KITAJCI. Japonska izjavlja, da hoče podpirati razvoj kitajske Mandžurije. Dnevne novice. + »Goriška zveza« gospodarskih zadrug in društev je imela v ponedeljek, dne 22. t. m. svoj občni zbor. Predsedoval je dr. Pavlica, ki je v otvoritvenem govoru povdarjal važnost zadružništva in potrebo strokovnega pouka. Prihodnjo jesen priredi »Zveza« dva zadružna tečaja. Enega v Gorici, enega na Tolminskem. S. Prem-rou je poročal o upravnem letu 1907. Prometa je bilo 1,774.044 K 74 vin. To ui veliko, ker so zadruge vsled draginje ome- jile izposojevauje. Blagovnega prometa je biio za 98.406 K 93 vin. Bilanca kaže 1642 kron 71 vin. čistega dobička. V načelstvo so bili izvoljeni: prof. Ivan Berbuč; župan Černic; dr. Jožef Dermastja; dež. posl. Fon; Jernej Kopač; dr. Andrej Pavlica iu posestnik Ferdinand Sfiligoj. t Smrtna kosa. Iz Opatije se nam poroča, da je včeraj tam umrl gosp. Rajko Samsa, bivši ravnatelj »Vzajemno podpornega društva«. Samsa je bil prej vodja zemljiške knjige. V pokoju jc sprejel ravnateljstvo »Vzajemnega podpornega društva«, ki ga je vodil več let. Promet društvo se je pod njegovim vodstvom jako razvil, kajti pokojni Samsa je bil jako delaven m bistroumen mož. Bil je jako vnet za zgradbo »Uniona« in je tudi sam priredil hotel v Ilirski Bistrici. Naj v miru počiva! r Stalni nenemški vseučillški odsek so ustanovili slovenski liberalni in radikalni visokošolci v Gradcu. V tem odseku imajo tudi jude, kar kaže, da imajo samo namen še nadalje zavzemati se za VVahr-munda. V svoji vlogi na rektorja tudi nič ne omenjajo, da si hočejo priboriti enakopravnost, temveč le tožijo, da se je VVahrmund sramotno udal »klerikalcem«. Torej slovenskim svobodomiselnim visokošol-cem m zadosti, da se družijo z Nemci, zdaj imajo celo z judi skupni odsek. In ti ljudje bodo vzgajali našo mladino! -f Svobodiniselna anarhija v Gradcu. Ni ga zagrizenejšega nemškonacionalnega mesta kot je Gradec. Zadnji čas je pravzaprav Gradec torišče »svobodoljubnega« dijaškega gibanja; tu se najbolj liujska in krši zakon. Profesorji tukajšnjega vseučilišča povečini spadajo med to, kar je cesar imenoval »cine nette Gesellschaft«; to se zlasti zdaj vidi, ko je izdalo graško dijaštvo v prečednem »Tagblattu« parolo, da ne odneha v boju proti »ultramontan-cein«, dasi se je VVahrmund sam udal in so se u d a I i nemški svobodomiselni poslanci. Graški mob zdaj revoltira celo proti lastnim poslancem. Namen nemškonacionalnega dijaštva je ta, da prepreči, da ne bi vlada priznala enakopravnosti katoliškega dijaštva. Zato so napadli 23. t. ni. katoliški dijaški društvi »Carolina« in »Traungau«, ko sta se vračali iz cerkve Srca Jezusovega; včeraj so se pa izgredi ponovili pred hotelom »Ross«. Tu so se namreč zbrali Karolinci in Traungauci z mnogimi gosti ter se dobro zabavali kljub jezi svobodomiselnih dijakov, ki so pred hotelom pihali kakor gadje. Ob 7. uri pa se jc priteplo do 2000 demonstrantov, med katerimi jc bilo poleg dijakov največ socialnih demokratov. Seveda ni manjkalo zelo izkrokanili slovenskih svobodomiselnih visokošolcev, ki so se kar oblizovali, ker jim je bilo dano skupno z nemškimi nacionalci iu socialnimi demokrati hruliti. Lepa družba jc metala na policijo, ki jo je hotela z lepa in z grda potisniti nazaj, gnji-la jajca. Policijski komisar Weyda je iz-kušal katoliške dijake pregovoriti, da bi odložili barve iu odšli iz hotela, ker so svobodomiselci v tem slučaju obljubili, da jim nič ne store. Toda med katoliškimi dijaki so bili gostje iz Nemčije, člani akad. društev »Aenania« iz Monakovega iu »Markomania« iz VViirzburga. 'Ti so policiji energično zapretili, da takoj brzojavijo nemškemu poslaniku na Dunaju, da ne dobe zaščite, ki jim gre po zakonu. Tega se je policija vstrašila in začela svobodo-niiselce bolj trdo prijemati. Morala je potegniti sablje. Vzlic temu so svobodomiselni akadeniični iu neakademični pobalini ostali pred hotelom do '/49., dokler se ni raznese! glas, da prihaja vojaštvo. Ko so svobodomiselci zagledali bajonete — prišla je kompanija Belgijcev — so junaško pokazali hrbet iu jo urno pobrisali, kličoč iz velike varne razdalje »Heil« in »Ab-zug«! Vojaštvo je namali prepodilo vso svojat. Nato so katoliški dijaki odšli. I/, nekaterih hiš, kjer stanuje graška moška in ženska svobodomiselna inteligenca, so na dijake pljuvali. Medtem so demon-strantje odšli proti gradu, kjer jc deputacija liberalnih dijakov šla k namestniku, da se pritoži. Namestnik jih je hitro odslovil. Druge deputacije namestnik sploh ni sprejel. Pobiči so nato napravili pred hotelom »Erzherzog .lohann« demonstracijo proti županu dr. Grafu, ker ni hotel priti vun. da bi obsodil policijo in vojaštvo. Fantalini so potem poslušali različne neslane govore. Eden izmed govornikov je napadal prestolonaslednika Franca Ferdinanda, drugi je odstavil župana, tretji cesarskega namestnika. + Spomin na bitko pri Kustoci (24. junija 1866) je obhajal včeraj zagrebški pešpolk št. 53. V Zagrebu nastanjeni trije bataljoni imenovanega polka so se udeležili slovesne sv. maša. Častniki so imeli dine. Tudi moštvo jc bilo pogoščeno. V imenovani bitki se je borilo 9 stotnij 53. pešpolka. Ujeli so 624 sovražnikov. Svobodomiselni slovanski dijaki zborujejo danes v Pragi. Med udeleženci je 8 Rusov, 12 Ukrajincev, 11 Poljakov, 3 beli Rusi, več Slovencev, Srbov, Hrvatov, Slovakov in Bolgarov. So prišli nekoliko prepozno za katoliškimi dijaki. Slavnosti na Vrhniki se udeleži zastopstvo^ »Slov. katol. izobraževalnega društva« v Spod. Idriji. — Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis za ribniško dekanijo bo v Strugah v sredo, dne I. julija. Začetek ob pol 11. uri. — »Simplicissimus«-u so odvzeli poštni dobit za Ogrsko. — Baron Benko zopet v Sarajevu. Te dni se vrne v Sarajevo baron Benko, o katerem se je nedavno pisalo, da odstopi, ter nastopi zopet svojo službo. Nahajal se je na dopustu v Londonu. — Častni kanonik stolnega kapitelja v Makarski je postal Ivan Zamič, Župnik v Brelih. — »Balkan«, tržaški dnevnik, ki je pred kratkim prenehal, bo zopet izhajal. Glavni urednik mu bo dr. Cililar. Huda suša. I/, vseli krajev naše domovine se nam poroča o luidi suši. Včeraj se je zdelo, da se zlije blagodejen dež in padlo je iz oblačnega neba tudi že nekaj kapljic. Pa zamen je bilo pričakovanje ubogega kmetovalca. Oblaki so se razpršili, in danes sije nad Ljubljano in nad celo deželo zopet brezoblačno nebo, solnce pa pripeka, kakor da bi hotelo izžgati zadnjo bilko. Vse je izsušeno in velo. Živinorejci so v hudi stiski, cena sena neznansko raste .živini pa pada. Hal Bog kmalu dežja, da dobi ubogi kmet vsaj še kaj otave! K jubilejni razstavi v Pragi priredi izlet v drugi polovici julija t. I. »Trgovsko-obrtno društvo« v Gorici. Goričanom sc pridružijo tudi Tržačani. 40 kandidatov so včeraj na Dunaju promovirali vprvič po dijaškem štrajku za doktorje. — Živinozdravnik v Vipavi, L. Simen-thal, katerega je deželni odbor na njegovo lastno prošnjo prestavil v Idrijo, se je zdaj temu mestu odpovedal. Kolavdacija farne cerkve v Zagorju se vrši 2/. t. m. Požar je nastal v poslopju gostilničarja Luke Glažarja, ki leži na deželni cesti v dolini Branice, 8 km stran od Vipave. Ker je ogenj nastal ponoči, ga niso takoj opazili. Zgorel je kravji pastir, 9-letni Anton Fabjan. Zgorela je vsa hiša, seno, gospodarsko poslopje, trije prešiči, krava, voliček, kobila, jagnje, vsa perot-nina itd. Škode je 7000 K. Zavarovanega je malo. Pravijo, da so zažgale iskre od nekega kresa. Z Javorjev nad Škofjo Loko. Dne 21. t. m. priredilo ie šolsko vodstvo v sporazumu s tukajšnjim krajnim šolskim svetom slavnostno šolsko veselico v proslavo letošnjega cesarjevega jubileja. Na vese-ličnem prostoru se je postavil gledališki oder, prostor za govornike, prostor za dobitke srečolova, strelišče, gugalnica, vrtiljak, mlaj za plezanje, šotori in razna telovadna orodja, ter se je okinčal z mlaji, zastavami. venci, kokardami. krasno ograjo in z veliko cesarjevo sliko. Po slavnostnem govoru šol. voditelja Leona Pibrov-ca so pokali topiči. svirala jc godba, pela Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani priredi na dan 29. junija 1908. v Rudolfovem v gostilni »Pri slonu« za stanovske tovariše i/, dolenjskih okrajev shod po 2. zb. zak., h kateremu se vsi tovariši uljudno vabijo. Začetek shoda ob pol 2. uri popoldne. Vlom v Novem mestu. V glavni trafiki, ki jo ima zdaj gospa Ida Guzelj, je bilo pretečeno noč vlomljeno. Ukradeno je .30 K in nckai tobaka. Od slovenskega planinskega društva. V prihodnjih praznikih bodo koče »Slov. planinskega društva«, in sicer na Kredarici, na Velem polju, Aljažev dom v Vratih, Orožnova koča na Črni prsti, Ka-dilnikova koča na Golici, že otvorjene in popolnoma oskrbljene z vsem potrebnim. Planinci, tedaj o praznikih le na planine in v koče »Slov. planinskega društva«! Pro-vijanta ni treba seboj nositi. — Koncert o priliki zopetne otvoritve hotela »Stemarje« v Škofji Loki se vrši istotam v nedeljo, 2$. t. m. Pri koncertu svira slavna godba iz Goričan. Pri-četek ob uri popoldne, vstop prost. Spomin na bitko pri Kustoci sta slavila včeraj pehotni polk št. 7 in lovski bataljon št. 19 v Celovcu. Slovesna sveta maša se je pela v stolnici, navzoč je bil poleg deželnega predsednika in najvišjih civilnih ter vojaških oblastev tudi italijanski podkonzul Viljem pl. Ehrfeld. Nagrobne spomenike padlih vojakov so okrasili. Jubilejni izprevod na Dunaju kaže tudi že kinematograf Prechtl v Celovcu. — Cena pivu sc poviša tudi pri nas, in sicer za 4 h za liter. — Obesil se je v Celovcu pleskar Kull-nig. Revežu se je zmešalo. — Zveza pomorskih kapitanov in častnikov v Trstu je imela prošlo soboto I ustanovni občni zbor. Dosedaj se je upi-salo v društvo okolu 400 udov. Društvo je nepolitiško, zato so proglasili kot edini poslovni jezik društva — italijanščino! V društvu pa so skoro sami taki Italijani, kakor sledeči: Thianich, Hreglich, Cattali-nicli, Ivancich, Peruzovich, Vlassich, Do-binovich, Paravich, Sodicli, Marangunich, Randich, Vuskovich, Arnerich, Bartulich, Bledeli, Cvitanich, Delistovich, Glavan, Jerkovich, Kisselich, Ljubich, Luksich, Mi-eicii, Pavissich, Petravich, Premuda, Sco-pinich, Silich, Starcich, Stuparich itd. — Tužna majka hrvatska! — Pouk analfabetov. General Gerba, poveljnik domobranstva na Hrvaškem, je ukazal, da naj se posveti v vojski največja pozornost pouku analfabetov. Te dni je inspiciral posadke v bivši vojni krajini ter sam skušal »učence«. Z uspehi je bil docela zadovoljen. V obče se nauče vojaki v dveh mesecih brati in pisati. — Dež v Zagrebu. Po več ko enomesečni suši in vročini so dobili dne 24. t. m. v Zagrebu obilo dežja, ki je ohladil zrak in osvežil nasade. — Obilen ribji lov. V Martinščičih, na otoku Cresu, so vlovili dne 20. t. m. 80 tisoč sardel ter jih prodali v cresko tvor-nico sardel. Mačuh na Sušaku. Na Sušaku pri Reki se je pojavil mačuh. — Smrt hrvatskega umetnika v tujini. V Parizu so našli hrvatskega slikarja Ra-čiča mrtvega. Podrobnosti o smrti mladega umetnika niso znane. — Samoumor zapuščenega dekleta. Dne 23. t. m. ob 10. uri zvečer se je v Zagrebu v svojem stanovanju ustrelila iz revolverja v srce 20 let stara Matilda Ber-ger. edina hči tamošnjega trgovca S. Ber-gerja. Mladenka je bila zaročena z nekim častnikom, ki jo je pa pred pol letom zapustil. Tega ni mogla preboleti, dasi je iskala razvedrila tudi v tujini. Generalni štab pride na svojem letošnjem velikem potovanju od 3. do 16. julija pod vodstvom šefa fml. pl. Hotzen-dorfa najbrž tudi v ljubljanski, kamniški, kranjski, litijski in novomeški okraj. — Za gozdarske tehnike. Bosansko-hercegovska vlada je razpisala natečaj za šest gozdarskih tehnikov, da precenijo bosansko - hercegovske državne gozde ter napravijo gozdni kataster. Služba je pro-vizorična z obestransko trimesečno odpovedjo. Plača znaša 3600 K na leto, za časa zunanjega dela z doklado 250 K na mesec. Prošnje je vložiti do konca junija tega leta. Nečuveno. Gozdni oskrbnik Fried-rich je odslovil več eraričnih drvarjev od dela edino zato, ker so rekli, da je akord, ki ga on ponuja, premajhen. Oskrbnik pa jc na to takoj razsodil: ker se pametnega akorda ne more skleniti, se morajo odsloviti vsi drvarji-dninarji. Ta gospod je tudi svoj čas trdil, da vsak delavec prav lahko na dan z 28, beri: osemindvajsetimi vinarji izliaja.Takega človeka bi tudi vse-kako morali odsloviti. Novo cementno tovarno zgrade v oklici Zagreba. — Službe v Bosni in Hercegovini. Bosansko-hercegovinska vlada je razpisala natečaj za dvajset mest upraviteljev pri okrožnih podpornih blagajnah. Pogoje, pod katerimi bodo ta mesta popolnjena, sc izve pri bosansko-hercegovinski »Tr-govački udrugi« v Sarajevu ali pa pri tr-govsko-obrtni zbornici v Zagrebu. Doneski k moralni statistiki v Avstriji. Pred kratkim je bila priobčena statistika prestopkov zoper kazensko pravosodje civilnega prebivalstva v Avstriji. L. 1905 je pripadlo od 10. 000 prebivalcev na Galicijo 313-1, na Bukovino 296-2, na K r a n j s k o 267-8, na Dalmacijo 247-4, na Primorsko 222:3, na Moravsko 210-8, na Šlezijo 202-6, na Solnograško 200-7, na Koroško 183-4, na Tirolsko 174-1, na Pred-arlsko 145-6, na Češko 136-4, na Zgornje Avstrijsko 132-3 zločinov, pregreškov in prestopkov. Najbolj čista je torej izšla Zgornje Avstrijska. Zanimivi so tudi podatki o veri kaznjencev. Od 14 leta starosti se je kaznovalo od 1000 prebivalcev na Spodnjem Avstrijskem 13-94 Judov in le 13-43 katolikov; na Češkem 8-50 protestantov in le 7-60 katolikov; na Moravskem in Sleškem 25-49 protestantov, katolikov pa samo 15-35. Radi pregreškov 3-00 in katolikov 2-2. Radi zločinov 0-4 katolikov (na 10.000) in 0-5 judov; deto-morov so izvršili katoliki 0-07, nasprotno protestanti 0-12. Radi sleparije kaznovani so bili 1-20 katolikov, 1-27 protestanti in 2-42 judje. Radi verskih prestopkov je bilo kaznovanih 0-08 katolikov in 0T9 protestantov. Torej nosijo povsod zastavo judje in protestanti, ki tako radi pridigujejo o katoliški morali. # % * Za obnovitev naročnine smo priložili danes poštne položnice za vse one p. n. naročnike, katerim sedaj poteka naročnina. Prosimo jih. naj se položnic čim preje poslužijo, da jim moremo zagotoviti redno nadaljno pošiljanje lista. Štajerske novice. š Na Dolu pri Hrastniku bode blagoslovil v nedeljo škof g. dr. Napotnik temeljni kamen za novo župnijsko cerkev. š Požar v Žalcu. Včeraj popoludne je izbruhnil ogenj pri Brinšeku, uničil temu posestniku hišo, kozolec in gospodarsko poslopje, povrh pa še sosedoma gg. Zuži in Jeni. Antlogi kozolca. Ker je bilo vse zelo suho, se je ogenj z neznansko naglico razširil in je bil v nevarnosti ves trg. Občudovanja vredno marljivost so pokazale ob tej priliki žalske gospodične, ki so branile kozolec v soseščini; ako bi se užgal ta, bi se požar razširil nedvomno šc dalje. 55-letni posestnik Brinšek je dobil hude opekline. Živino so rešili vso. Kakor po čudežu je ostala kapela med gorečimi kozolci nedotaknjena. K požaru je prihitelo 10 požarnih bramb. š Celjska gimnazija je obhajala preteklo soboto stoletnico svojega obstanka. Okrajni glavar baron Miiller.-Hornstein ni bil navzoč, kar inu Nemci zelo zamerijo, češ, da ga je pregovorila slovenska »Nebenregierung«. š Utonil je v Voglajni pri Celju deček Ivan Rebernjak. š Od Sv. Antona v Slovenskih goricah. V občini Andrenci je zadnjič pobila toča na tako čuden način, kot menda ma-lokedaj. Vsula sc je silovito, a pobila le dvema posestnikoma, a tema pa do korenine vse. Čudno! Ljubljanske noulce. lj Posebni vlak za udeležence slavnosti na Vrhniki na dan sv. Petra in Pavla odide iz Ljubljane (južni kolodvor) ob h. uri 30 min. zjutraj, iz Vrhnike pa se odpelje ob 9. uri 21 min. zvečer. Gorenjci, ki se bodo slavnosti udeležili, se na ta način lahko vrnejo kmalu nato na Gorenjsko. Toliko v pojasnilo, ker so dotične številke na programu, kar se vlakov tiče, napačne. lj List »Promet in gostilna«, uradno glasilo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem, ki prinaša pet krasnih slik kranjske skupine pri cesarskem jubilejnem izprevodu na Dunaju, se prodaja v »Katoliški Bukvami«, v trafikah: »Union«, pri Šeša/ku, D. Hribarjevi prodajalnici papirja v Šelenburgovih ulicah in pri knjigo-tržcu Schwentnerju. Posamezna številka velja 50 vinarjev. Ij Potrdil je trgovinski minister izvolitev J. Mejača za podpredsednika trgovinske i.i obrtne zbornice v Ljubljani. Ij Občni zbor kranjske konjereiske sekcije se vrši 9. julija v poslopju kmetijske družbe. lj Osebne vesti. Generalmajor baron Kirchbach je dospel včeraj iz Celovca semkaj in se nastanil v hotelu »Union« ter inšpicira danes tukajšnji domači pešpolk štev. 17. I.i Z drugega nadstropja padel je danes ob 2. popoludne otrok g. dr. Stareta v Ilirskih ulicah in sc nevarno poškodoval. !j »Društvena godba ljubljanska« kon-certuje jutri pri večerni kinematografski predstavi »The tlite Biograf« na vrtu hotela »pri Maliču«. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij Za kruhom. Včeraj je prišlo iz Amerike 10 Slovencev. lj Deset kaznjencev so sinoči pripeljali od deželnega sodišča v Celovcu, ker tam nimajo prostora, v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Ij Kolo ukradeno. Danes popoldne je bilo iz uršulinske veže gdčni. Mariji Sta-retovi ukradeno žensko »Graziosa«-kolo, vredno 240 K. Kolo jc skoraj še novo, je prostega teka (Freilauf), ima dvojni zvonec, torbica za orodje je iz celuloida, z ni-klom obrobljena. Sedež je na peresa. Ba-lanca ima držaje iz korka, ki levega ne dostaja, policijska številka 503 je črna na rumenem polju. Razne sfuarl. Elcktriški tok ubil tri ženske. V Sambuchettu pri Benetkah sc je utrgala elektriška žica, ki sc je ovila treh žensk. Tok je ženske takoj ubil. Sin rutnunskega ministrskega predsednika nevarno ranjen v dvoboju. Sin rumunskega ministrskega predsednika, major Sturdza, runiunski vojaški ataše v Parizu, je objavil v nekem rimum-skem vojaškem listu oster članek, ki graja razmere v rumunski armadi. Rumunski stotnik Capuneanu se je čutil žaljenega in je pozval majorja na dvoboj, ki sc jc vršil v Krajovu. Major Sturdza je bil ranjen s sabljo. Rana se razteza od ušesa do čeljusti. Majorja so prepeljali v bolnišnico. Proti krokodilom. Anglija in Nemčija sta sklenili, uvesti skupno akcijo za uničenje krokodilov v Nilu. Dognalo se je, da od krokodilov izhaja nevarna kužna bolezen spanja, katere kali prenaša neka muha. Pišče s štirimi nogami. V Odžaku se je nekemu muslimanu te dni med drugimi piščeti zleglo eno s štirimi nogami, a je kmalu poginilo. Skoda, da ga je vrgel v stran, ker bi bila to redkost za muzej. telefonska in mirnm poročilo, PARLAMENT. Dunaj, 25. junija. Seja se je otvorila ob 11. uri 10 minut. Benkovič je interpe-liral, ker okrajno glavarstvo v Brežicah ni dovolilo neke gostilniške koncesije. — Nato se je nadaljevala podrobna razprava o proračunu. Ob dveh se je seja prekinila, da so se poslanci mogli udeležiti pogreba dr. Malahovskega. Ob štirih se je zopet otvorila. REVOLUCIJA V PERZIJI. Teheran, 25. junija. Po šesturnem obstreljevanju parlamenta je nastopil za en dan popolni mir. Nato pa so zopet začele pokati puške in topovi so gromeli. Dva voditelja narodnjaške stranke so obesili, zelo sc boje tudi za življenje devet drugih poslancev, med katerimi je tudi predsednik zbornice, dasi je šah obljubil, da jih ne bo dal usmrtiti. Pred angleškim poslaništvom stražijo šahovi vojaki, ki imajo povelje vsakogar ustreliti, ki bi hotel zbe-žati v poslanstvo. Šah je dejal: »Ne preostane mi nič drugega, kot to, da si nanovo osvojim svoje kraljestvo z mečem. Storil bom to z vso odločnostjo.« Šah je zdaj načelu vseh čet odkorakal v severne provincije, da ondi potlači upor. Položaj je zelo resen, ker utegne nastati splošna meščanska vojska. Šah je zagotovil, da ustave nc bo za vedno sistiral, pač pa bo upornike dodobra ponižal. VELIKA NESREČA. Coruua, 25. junija. Blizu Cadixa se je potopil neki parnik. 151 oseb je utonilo, 61 so jih rešili ribiči. Med utopljenimi so kapitan, podkapitan in ladjin zdravnik. ŽITNE CENE. Budimpešta 24. junija. Pšenica za oktober......1120 Rž za okt..........918 Koruza za julij ... 6.94 Oves za okt..............8" 15 Koruza za maj 1. 1909 ..........6.75 Efektiv: 5 ceneje. Rogaški ,Styria=vrelec' Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in •„„ v , krčem, Brigthovemu priporočena! Izborni vnetju ledvic, katarom zdravilni v grlu in krhli"» v želodcu f. . in črevih, diatezi, zaprtju, učinki! 1366 4 boleznih na jetrih itd. Dobiva se pri tvrdkah : M. Kastner in Peter Lassnik Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že fez 25 let, posrečilo sc mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—12 1562 Rodbina Sattner-jeva javlja tužnim srci m vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je danes zjutraj ob '/4 na 4. uro po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, nmrl gospod Viljem Sattner trgovski sotrudnik v 55. letu starosti. Pogreb bo dne 26. junija popoldne ob 5. uri iz Leo-nišča na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča sc v molitev. Za poletno dobo največja izbera damskih pla-ščev za pn*h, kril, bluz in oblek za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz tenis-bla&i in pralnega blaga. — Čudovito nizke cene! »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ Meteorologično poročilo. Višina o. morjem 306 3m, .srednji tračni tlak 736-0 mi- Cm apa-lorali Stanjo barometra t mm 24 9. **eč 734 1 25 Ttimpe-mtura po Celziju 1T9 Velrjrl sl. vzh. del. obl. 11 f sr svzh. del. jasno' 0 7. zjutr- 6 8 15 3 2. pop 35 4 25 2 sl. jjzah. i jasno Srednja včerajšnja temp. 2 3 . norm. 18 7». 1564 Ravnateljstvo trgovskega bolni&kega in podpornega društva v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod Viljem Sattner trgovski pomočnik danes ob 3. url zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 26. junija, ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice v Leonišču na pokopališče k sv. Križu. Počivaj v miru! V Ljubljani, 25. junija 1908. Izredni občni zbor „Vzajemnega podpornega drnštva" v \ > j 111»I f ii ii i se vrši 9. julija 1908 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 19. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku IX. odseka in o določilu dividende za ta odsek. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorovalnega sveta. 4. Sklepanje o računskem zaključku. 5. Slučajnosti. V Ljubljani, 25. junija 1908. 1558 i-i Načelstvo. V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrši se v smislu določil § 27 društvenih pravil dne 17. julija 1908 ob 5. uri popoldne istotam drug občni zbor v istem času, na istem kraju in z istini dnevnim redom. „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani". registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Išče se služba za pridno, v trgovini mešanega blaga popolnoma veščo in popolnoma zanesljivo prodajalko. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". 1522 5-2 Lepa hiša dvonadstropna, na vogalu, z večjimi in manjšimi stanovanji in prodajalniškimi lokali, davka prosta, se proda iz proste roke pod ugodnim pogojem. Naslov pove uprava ,Slovenca'. 1557 4—2 Pozor! Proda se prav eleganten Pozor! 1560 1-2 koncertni harmonij kateri je prav pripraven za kako malo cerkev ali za proizvajanje koncertov. Naslov pove upravništvo .Slovenca". * Grand hotel ..TRIGLAV", $ ^ Bohinjska Bistrica. *---—-K V ponedeljek, 29. junija ^ t. I., na dan sv. Petra in Hs Pavla izvršuje 1526 2-2 * K * vojaška godba iz Gorice peš- ^ polka št. 47, grofa Becka. * tt tt tt tt tt tt tt veliki koncert Začetek oh B uri zvečer. — Vstopnina I K. K K Proda se trgovina pod jako ugodnimi pogoji na zelo obljudenem kraju z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, kirurgičnimi in drugimi predmeti radi rodbinskih razmer. Trgovina, katero vodi tudi lahko dama, je jako dobro vpeljana in je ustanovljena že leta 1845. Ponudbe pod: ,Ugodna prilika* na upravništvo »Slovenca". 1521 3-2 MmMMdVliViimdVk^iilJVI mm/KiVUVm i K 330.000 I m slavni dobitek 7 letnih žrebanj 7 pri nakupu treh gotovo izžrebanih : originalnih srečk: ki se vedno zopet lahko prodajo: W 1 srečka avstr. rdečega križa, S 1 srbska drž tobačna srečka, S 1 Josziv „Gutes Herz" srečka. S Prihodnje žrebanje že I. julija 1908. S Vse tri orig. srečke skupaj K 90-25 ŽS ali v 36 mesečnih obrokih a K 3'—. M Žc prvi obrok zagotovi igralno pravico 3JE do vseh originalnih srečk pod oblastv. ^^ nadzorstvom. — Zaznamek izžrebanja m m * „Neuer VViener Mercur" zastonj. Menjalnica 01 ON SPITZ, Dunaj, I, Schottenring 26, ogel Gonzagagasse. 3AE illEIItllllllViV^VIK itiKJKV v najem se odda dobro idoča »©čja 152(5 4-3 trgovina z mešanim in manufakturnim blagom v lepem kraju na Kmijskem, kjer je tudi železnična postaja in v bližini dveh tovarn (mesečno se proda do tri tisoč kron); podjetnemu trgovcu bi se promet zdatno zvišal. Praša naj se pismeno pod šifro: »Podjetnost št. 3000«, poštno ležeče v Ljubljani, glavna pošta. Sanatogen Od nad 5<'00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 86 6—5 : jači telo krepi živce Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1. Lekarne vPri zlatem orla* Mr. Ph. Mordetschlaeger, kemik v Ljubljani Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu vv> * v ro 4 Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove od-ganjaioče Steklenica 20 v., 6 steklen. 1 K Odvajalne krogljice (posrebrene), .....„, želodce in črevesje čisteče. ^^^ Škatljica 70 v , 6 škatlj. 3 K. Praiek proti kašlju in Zel ščnl sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica 1 K, 6 steklenic S K. Chlna-železnata malaga di kri in moč oslabelim osebam. 1 steklenica 2 K, 6 steklenic 10 K. Želez-nate krogljice s čokolado, za malokrvne in blede ženske in dekleta Fluid, vrlbalno sredstvo, proti revmatizmu in protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Vsa žlvlnozdravilna in žlvlnoredllna sredstva, - živinski in prašičji redllnl praiek itd__ ,Ada"-preparati (ime oblastv. zavarovano) _ so najuspešn. uporabljivi:__ Ada-milo in crSme povzroči nailei io polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobni prašek, najlepše zobovje; Adn-lasna voda in pomada, rast las; -nikake izgube las.- Vsak komad ,,Ada"-preparatov velja t K. « ^ « ^ £ O .-2 «. _ Hi < J8 So e £ -I t> Vsa navedena sredstva prirejajo se edino le v nad 300 let obstoječi lekarni „Prl zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu .črcvljarsk mostu) in razpošiljajo vsepovsod slehrni dan po pošti O- . _ o S* S. i % O »» £ S S, o 1124 15 Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, per-ilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze —— in krila. ——— Doslo v veliHl izberi po ugodni ceni. R MIKLAUC, Ljubljana Siritar.eue (Spitalske) ulice 5. Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 22 Pozor! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno In z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. 814 20 -11 b Delovanje izhorno, usieh siguren. Cena je franko na vsako pošto a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ee se pošlje oenar naurej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija) Zahtevajte zastonj ta franko maj nHkl, bogata llo»tra»aat glavni cenik i nid 3000 slikami vitb vrat alkeinastlb, srebrnih In zlatlb ar. kakor Udr »Ifb vrat solidnih zlatnio in arebrntn, gad-btntg. srod|a, leklenega In asajatiga bu(i po iivirnlb tovarniških etnah Nikel remont, ara...... ivte. Izvir. ,,Roakopt" pat. ara rcglstr, „Adltr Roakopt ", nikel remont a aidr*...... Ooldln rem. ara ,,Lana", keltil« a dvojnim plaščem...... »rcbi. rem. ■>• „01orta" . . dvojni plaši . K r— •klep. verižica i rlnčk« sa pero In karab., 15 gr. težka m •« m »» „ IW „ 10 M isti «-«m4 ara dllnd. i „Lana" kolesjem v* a k-i>.v-rtc» K i'H, budilka K 1 90, kuhln|aka ura K V— tnrcvaklBka ura K S190. ii naka ara 3tein« plamen* jamstvo 1 Krtin* rtatko! Zarnaa« davotjena, ali denar naza|t 1 > Prva tovarna i« ure Hmms Konrad, k im aa. dvorol Knioinik v Mostu (BrOi) 6H Cb* ko. 331* 1—4 J) Slavnemu občinstvu, letovičarjem, hribolazcem, trgovskim potnikom i. dr. uljudno S«jj # naznanjam, da sem vzel v najem dobro znani I hotel „Štemarje" v Škofji Loki. Isti je popolnoma prenovljen, ima 13 na novo, elegantno opremljenih sob za tujce, kopalno sobo, velik senčnat vrt, vodovod, električno razsvetljavo itd. Istotako bode skrbijeno za vedno sveža jedila in dobro pijačo po najnižjih Za obilen obisk se priporoča 1559 2_i A. Jerala, gostilničar h cenah. 4 :ar. & I a»Ai»«t inii Jici« Po^rniial«* ;'?»,"» a *8a|*I«lt*wl. Orabi« JI, Mali iliaa, Malt. sIIik IT, (Mlii L'»n, Csika f «■«'«, Sanai^rj, ia ),lr«ita II XIX. Dlbliagar Haaplall. I , XIX. Kaaplsjraata It. »9?Saln«4na u9lRiom» OfMJb« ** »M" kapital K 90,000 00» W0ll5SCllC 1 aiaa«r r.nkls« f »0"» o«» nakup Sn prodaj« vir»t rent, državnih piiplrjuv, »kci), prioritet, »astnvnk, srečk davi*, valut ln denarja. «wr Kamenjavft In esbomptiranjo ^ (