Poštnina plačana v gotovini.
•/HA M ' SAK TOREK, CKTRfBK IN SOBOTO
Cena posamezni številki Din 150.
TRGOVSKI
P. n. Licejska knjižnica
Ljubljana.
Časopis asa trgovino. Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9.T5.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 415 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 4. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 77.
Pavel Cvenkel:
Padec lire in naša lesna trgovina.
Pred dobrim tednom sem čital v naših časopisih od različnih strani poslana poročila, češ, da naša lesna trgovina ugodno prospeva. Ne vem, kakšen namen bi naj ta poročila imela, povedati pa moram le to, da so bila ta poročila zmotna in vseskozi napačna. Taka poročila škodujejo producentom, industrijalcem pri nakupu, vsem lesnim trgovcem pa pri obdavčenju. Nepobitna resnica je, da se ni nahajala naša lesna trgovina še nikdar v tako slabih razmerah, da ni preživela še tako slabih časov, kakor jih preživlja danes in da je stanje vseh lesenih trgovcev naravnost obupno.
Kje leži krivda, kje vzroki, kje od-pomoč?
Naši izvozničarji so prodajali in prodajajo svoje blago še danes po veliki večini skoro izključno samo v lirah in ne v dinarjih. Špekulirali so pri blagu in pri valuti. Mogoče se je ta špekulacija posrečila pri enem ali drugem, da pa je taka dvojna špekulacija pogubonosna, dokazal je zadnji rapidni padec lire, ki je že, oziroma bo še popolnoma uničil marsikaterega naših lesnih trgovcev.
Kdorkoli izmed lesnih prijateljev me je srečal, vsak me je vprašal:
Povej mi, kaj bode z liro? Nobeden me pa ne vpraša, kako stoje drahme, kako pesete, kako funti, kako dolarji. To je najbolji dokaz, da imajo vso našo trgovino Italijani v zakupu. Les, ki ga kupujejo pri nas, pa Italijani ne konsumirajo sami, ampak ga predelanega ali tudi nepredelanega izvažajo čez morje v najrazličnejše pokrajine in to seveda z velikanskim
dobičkom. — Ali si res mi sami ne moremo poiskati čez lužo direktno konsumente? Zaslužek na naši strani i bi bil mnogo večji, cene za konsumen- ! ta pa nižje. Naravna pridobitev za oba kcntrahenta. Doseči moremo to pa le, ako imamo svojo luko, svoje pristanišče in svoje ladje. Za pristanišča bi morala nujno skrbeti država sama, ladij pa imamo itak proti razmeroma nizki najemnini dovolj na razpolago.
Država naj železniški tarif visokosti dinarja primerno zniža — dovolj časa se nam to že obljubuje — in čas bi bil, da se obljube že enkrat vsaj deloma izpolnijo. Konkurenca Avstrije in Češkoslovaške nas tlači vse do danes k tlom, sedaj nam je pa še Ru-munija sedla za vrat. Cene lesu so naši trgovci znižali do skrajnosti, stori naj svojo dolžnost tudi železnica.
Naši državniki in vodilni možje naj se ogledajo malo pri sosednih lesno-izvoznih državah in videli bodo, kako skrbe tuji državniki za svoje držav-ljane-izvozničarje; prišli bodo do prepričanja, da se je mnogo, mnogo zamudilo in da je skrajni čas energične in hitre pomoči; kajti ako propade lesna trgovina, bode neizogibno nastopila velikanska socialna beda, s katero pač žalibog naši vodilni možje še danes ne računajo.
Lesni producenti in trgovci so storili vse, da se vzdržijo na površju, stori pa naj tudi država svojo dolžnost. Dajte nam enako orožje, voljo pogum in moč imamo in smelo in uspešno se bodemo merili z vsemi našimi konkurenti.
korist. Oni privredniki v Ljubljani in Sloveniji, ki imajo produkte za razstavljanje, pa tega ne store, ne mislijo v bodočnost niti ne precenjujejo in preračunajo koristi velesejmov. Vele-
sejmi vabijo zunanje trgovce, kateri na njih mnogo vidijo in se veliko na-uče ter tako napredujejo. Razstavljal-ci dobivajo novih naročnikov in to tudi zaslužijo.	K—r.
Likvidacija bivše dunajske poštne hranilnice.
Ali imajo velesejmi smisel?
Ni še davno temu, ko so se velesejmi prirejali samo v največjih trgovskih centrih Evrope. Tja so prihajali tovarnarji in trgovci iz cele Evrope, eni da prodajajo, a drugi da kupujejo. Vsak prodajalec je bil siguren, da bo veliko prodal, ker je tudi kupcev bilo veliko. Največji velesejm je bil za Vzhodno Evropo v Nižnjem Novgorodu, za Srednjo Evropo v Leipzigu in za Zahodno Evropo v Lyonu.
Vpraša se, če so ta tri centra za velesejme v Evropi odgovarjala vsem potrebam trgovine in industrije. Trgovci kupci so s svojim kovčekom v roki lahko odpotovali v najoddaljenejša mesta ter naročili blago. Producenti in tudi prodajalci pa z veliko množino blaga niso baš tako lahko potovali na velike daljave. Bili so cesto izpostavljeni velikim nevarnostim in raznim težavam, zato so posečali velesejme v skupinah, da so si na potu vzajemno pomagali. Vendar sopotovali v Nižnji Novgorod večinoma le trgov-
Najdejo se ljudje, ki so proti temu, da sedaj prirejajo velesejme vse države v Evropi. Poleg Leipziga, Lyona in Nižnjega Novgrada se vrše danes velesejmi tudi v Budimpešti, Dunaju, Turinu, Padovi, Milanu, Parizu, Stockholmu, Amsterdamu, Bruxellesu, Manchestru itd.
Po vojni se je pri nas razvila industrija in trgovina v taki meri, da so se pridobitni krogi tudi odločili začeti s.prirejanjem velesejmov. V Ljubljani se letos že peto leto priredi velesejm in upamo, da bo zopet tako razveseljivo lepo uspel, kakor prejšnji. Razmere so same po sebi pokazale, da je Ljubljana izvrstna trgovska točka za prirejanje velesejmov, saj je Ljubljana ravno vsled svoje najbolj zapadne lege v vsej kraljevini najbližja ostali centralni in zapadni Evropi, in najvažnejše ter največje križišče svetovnih prog v Jugoslaviji. Tu se križajo svetovne proge Pariz—Milan—Trst —Beograd—Sofija—Carigrad, odnosno Beograd—Bukarest, s svetovno
ci iz Rusije, enako so šli na velesejme progo Praga—Dunaj—Gradec—Trst v Leipzig povečini trgovci iz Nemčije _—Rim ter z vzporedno progo Frank-
in Avstrije, ne pa toliko iz drugih držav. Na velesejme v Lyon pa so potovali trgovci iz Francije, Španije in Severne Italije.
Med tem so se začele prirejati razne razstave v vseh državah Evrope, na katerih so zopet trgovci in indu-strijci razstavljali svoje najboljše produkte. Teh razstav je bilo vedno več, ker je vsako večje mesto šlo za tem, da priredi vsaj eno tako veliko razstavo, na drugi strani pa so letni sejmi postajali vedno večji in večji ter so tako prav za prav gladili pot današnjim velesejmom.
furt—Monakovo—Beograd. Tako je Ljubljana najizrazitejša predstavitei-ljica jugoslovanskega narodnega gospodarstva proti zapadu, njeni velesejmi razgrinjajo vse bogastvo in napredek te zemije in njenih prebivalcev pred očmi tujega sveta. Ljubljana ima predpogoje, da se bo industrija in trgovina čim dalje lepše razvijala. Velesejmu se letos obeta obisk, ki bo še večji nego lani.
Za razvoj industrije in trgovine so vzorčni velesejmi zelo koristni. Trgovci, ki se zanimajo za razvoj velesejmov, delajo torej v svojo lastno
Vprašanje likvidacije bivše dunajske poštne hranilnice je za Slovenijo, ki je bila v vojni in predvojni dobi navezana na ta zavod, eminentne važnosti. Naš rojak g. dr. Fran Pavlič, pomočnik ge- . neralnega direktorja poštne hranilnice v Beogradu, ki je aktivno sodeloval pri prizadevanjih, da se to vprašanje za naše interesente čini ugodnejše reši, priobčuje v zagrebški reviji »Bankarstvo« jako zanimive podatke o stanju cele zadeve. Ker bodo ti podatki brez dvoma zanimali tudi našo javnost, jih priobčujemo,-kolikor se nanašajo na dunajsko poštno hranilnico, v sledečem •prevodu:
a) PRAVNI POLOŽAJ.	[
»V smislu čl. 215. senžermenske in čl. 198. trianonske mirovne pogodbe spadajo poštne hranilnice med ustanove, glede katerih se morajo zainteresirane države posebej sporazumeti, »kako bi dosegle najboljšo in najpovoljnejšo pot za vse strani«. Zato bi za plačilo terjate- • naših državljanov napram dunajski in budimpeštanski poštni hranilnici ne zadostoval dogovor med našo državo in Avstrijo, odnosno Ogrsko, ampak so se morali skleniti dogovori z vsemi državami, katerim so pripadli deli bivše Avstrije in Ogrske. Težave glede sporazuma niso obstojale samo v tem, da je bilo večje število pogodnikov z različnimi, tudi nasprotnimi interesi, ampak v glavnem v devalvaciji avstrijske in : ogrske valute, ker se nasledstvene dr- j . žave niso mogle zadovoljiti z izplačilom ' svojih terjatev v avstrijski ali ogrski j valuti. Dogovor se je končno sklenil v Rimu dne 6. aprila 1922 med Avstrijo na eni in Italijo, Poljsko, Rumunijo, Češkoslovaško in našo državo na drugi strani glede »poravnave terjatev in vrnitve depojev iz poslovanja poštne hra-( minice na Dunaju prebivalcem onih r področij, ki so se odcepile od bivše Avstrije«. Slična konvencija se je skle-; nila v Budimpešti dne 7. novembra 1922 med Ogrsko na eni strani in omenjenimi nasledstvenimi državami na drugi strani razen Italije, ki takrat še ni anektirala Reke, vsled česar se ni smatrala za nasledstveno državo Ogrske. Rimska ■ konvencija se je popolnila z dodatnim aranžmanom v Rimu dne 23. februarja t. 1. S tem dopolnilom so se terjatve dunajske poštne hranilnice, ki so bile se-kvestirane od strani Anglije, Francije in Belgije, zamenile z novimi kritji. Ker stopijo vsi li dogovori v veljavo šele, čim jo ratificirajo vse pogodbene države, čas prenosa terjatev in depojev ni odvisen od naše države, ki more samo diplomat-. skim potom pospešiti izvršitev.
; b) SPLOŠNA NAČELA KONVENCIJE.
Prvi del konvencije obsega- splošna načela, po katerih naj se ustanovi narodnostni blok terjatev za vsako nasledstveno državo. Iz gospodarskih razlogov se je sklenilo, da za pripadnosti k posameznim narodnostim blokom ni merodajno državljanstvo, ampak redno bivališče upnika na dan 26. marca 1919, to je na dan, ko je Avstrija začela žigosati svoje novčanice. Ako so vložniki odnosno imetniki čekovnih računov po preteku tega roka menjali svoje bivališče in se preselili iz področja ene nasledstvene države v področje druge nasledstvene države, izvzemši v Avstrijo, odločuje o pripadnosti njihovih terjatev k posameznim narodnostnim blokom
državljanstvo, katero bodo imeli ob času, ko stopijo v veljavo sklenjene konvencije na podlagi določil mirovnih pogodb. Pri podružnicah denarnih zavodov in raznih podjetij se smatra za njihovo bivališče kraj, v katerem imajo svoje obratovališče. Vsakemu vložniku je na prosto dano, da pusti svoje vloge pri poštni hranilnici na Dunaju. Nasledstvene države imajo pravico, da priznajo samo deloma ali sploh ne priznajo vseli onih terjatev, ki so nastale po žigosanju novčanic v Avstriji, razen ako gre za pripis obresti ali virmane med posameznimi računi, ki pripadajo istemu narodnostnemu bloku. Razen računov privatnikov se preneso tudi vse terjatve državnih oblastev, uradov in ustanov, ki imajo po naslovu, zabeleženem pri poštni hranilnici, svoj sedež izven področja avstrijske republike.
Za pokritje terjatev posameznih narodnostnih blokov pri dunajski poštni hranilnici se porabijo vsa aktiva, ki so našteta v čl. 9 konvencije, a deli teh kritij med nasledstvenimi državami se določijo po čl. 10. konvencije.
Razen terjatev v gotovini se preneso tudi vsi depoji vrednostnih papirjev po državljanstvu deponentov, ki morajo dokazati, da imajo svoje redno bivališče izven avstrijske republike. Čim se sklenjene konvencije izvrše, se oprosti poštna hranilnica na Dunaju vseh nadaljnih obveznosti napram upnikom, katerih terjatve so bile prenešene za izvršitev konvencije, določi vsaka država en zavod, ki bo izvedel vse dogovorjene transakcije. Ta zavod bo dolžan terjatev preračunih v domačo valuto v okvirju prejetega kritja. Pogodbene države imajo pravico, da same odrede, na kak način in s katerimi zneski naj denarni zavod poravna terjatve upnikov dunajske pošt-1 ne hranilnice. Vendar se prejeto kritje } sme porabiti za plačilo državnih računov, to je kar je na lijih državnega denarja šele potem, ko poravnajo terjatve vseh ostalih upnikov.
c) KAKO BODO POSAMEZNE DRŽAVE UGOTOVILE, KAJ JIM PRIPADA?
Pri ugotovitvi pripadajočih prejemkov narodnostnih blokov glede hranilnične-ga poslovanja se bo postopalo sledeče: Prebivalci posameznih pogodbenih držav (razen Avstrije) se pozovejo z javnim oglasom, naj prijavijo svoje terjatve iz hranilnih vlog v določenem roku, to je v roku treh mesecev od dne, ko stopi konvencija v veljavo. Prijavam bo treba priložiti hranilne knjižice. Vlagatelji, ki so že ob času žigosanja avstrijskih novčanic ( to je dne 26. marca 1919.) imeli svoje redno bivališče na področju dotične nasledstvene države, bodo morali predložiti samo potrdilo o tem bivališču, dočim bodo morali vlagatelji, ki so se po tem roku preselili iz področja ene- države v področje druge (razen Avstrije) ali izven področja bivše Avstrije dokazati svoje sedanje bivališče in svoje državljanstvo, katero so si pridobili po določilih senžermenske mirovne pogodbe.
O uvrstitvi vlog umrlih upnikov odloča zadnje bivališče, odnosno piistoj-nost pokojnika, pri pravnih osebah, ki ne obstoje več, pa njihov zadnji sedež.
Prošnje za uvrstitev vlog v posamezne narodnostne bloke onih vlagateljev, ki so se po 26. marcu 1919 preselili v
Štev. 77.
■■■MMMr« N •»
domovino, se bodo upoštevale samo, ako niso po tem roku na dotični račun ničesar plačali, oziroma vložili.
Ako je vlagatelj izgubil knjižico, mora ob prijavi vložiti prošnjo, da se izgubljena knjižica amortizira.
Za ugotovitev blokovih pripadnikov iz čekovnih računov je dogovorjen nastopen postopek: Poštna hranilnica sestavi začasne bloke upnikov po naslovih lastnikov čekovnih računov, kakor so prijavljeni. Lastniki čekovnih računov se obveste pismeno, kako so se uvrstile njihove terjatve. Ako se ob tej priliki pokaže, da je naslov lastnika čekovnega računa ostal neižpremenjen, ali da je iz-premenil svoj naslov samo v mejah ene in iste države, se ne bo od njega zahtevalo nobenih nadaljnih dokazov za definitivno uvrstitev v dotični narodnostni blok. Ako se pa ob tej priliki ugotovi, da se je lastnik čekovnega računa preselil na področje druge narodnostne države ali da se je priselil iz področja, ki je bilo izven mej bivše Avstrije, mora dokazati svoje državljanstvo in svoje sedanje bivališče. Ako bi zahteval lastnik čekovnega računa, ki se vodi v žigosanih avstrijskih kronah, da se njegovo dobro imetje uvrsti v en ali drug narodnostni blok, mora poleg državljanstva in bivališča dokazati še, da ni na svoj čekovni račun po prevedbi na žigosane avstrijske krone ničesar plačal, ničesar preodkazal potom virmana in sploh ničesar prejel. Pripisi obresti se ne smatrajo za izpre-membo računa.
Za čekovne račune pokojnikov je merodajno njihovo bivališče dne 26. marca 1919, a če tega ni, njihova pristojnost. Pri pravnih osebah, ki ne obstoje več, odloča njihov zadnji sedež. Ako lastnik čekovnega računa v roku enega meseca po prejemu obvestila izrecno ne zahteva, da se obdrži njegov čekovni račun na Dunaju, se smatra njihovo uvrstitev v narodnostni blok za definitivno.
Na ta način, po stanju terjatev iz dodeljenih jim hranilnih in čekovnih računov na dan likvidacije — z obrestmi do tega dne ugotovljeni narodnostni bloki tvorijo terjatve blokov posameznih pogodbenih držav. Za dan likvidacije se smatra zadnji dan onega meseca, v katerem stopi konvencija v veljavo.
č) KOLIKO DOBI NAŠA DRŽAVA.
Naša država dobi za kritje svojih terjatev i>o čl. 11. dotičnega aranžmana, ki nadomestuje čl. 10. rimske konvencije, sledeče vrednote:
1. Poštna hranilnica na Dunaju odstopi zavodu, kateremu bode poverjena iz-višitev konvencije, svoje terjatve napram naši poštni upravi iz poslovanja po prevratu. Po obračunu poštne hranilnice na Dunaju znašajo njene terjatve približno 115 milijonov kron. Ako so naši podatki točni, zuači ta cesija za naš blok prejemek 25 milijonov jugoslov. kron, t. j.
6.250.000 dinarjev.
2. Za 8 milijonov kron nominala negaziranih predvojnih rent, katere mora naša država po mirovni pogodbi zamenjati z našimi obveznicami v nominalni vrednosti 2 milj. Din.
3. Poštna hranilnica na Dunaju odstopi vse svoje lombardue terjatve napram našim državljanom, ki stanujejo izven področja sedanje Avstrije. Po podatkih poštne hranilnice na Dunaju znašajo te terjatve 5,914.589.32 K, za njihovo kritje so deponirani vrednostni papirji v vrednosti 5,895.550 K nominala avstrijskih vojnih posojil, 3,557.800 K nominala ne-gažiranih predvojnih rent in približno
30.000 K nominala drugih vrednostnih papirjev. Ker je pretežni del lombard-nih terjatev zavarovan z vojnimi posojili, ki so za naše državljane brez vrednosti, moramo računati s tem, da se bo dobilo v najugodnejšem, primeru eno tretjino od cediranih terjatev, kar bi znašalo 2 milj. kron, t. j.‘2 milj. dinarjev.
4. Terjatev dunajske poštne hranilnice iz čekovnih računov napram naši poštni hranilnici v Sarajevem, kar znaša okoli
1.400.000 K, t. j. 370.000 Din.
5. Končno 1.000,000.000 avstr, kron, pretvorjenih v dinarje po povprečnem dnevnem kurzu na dunajski borzi za čeke dne 1. decembra 1924., kar znaša približno 960.000 dinarjev.
Naše celokupno kritje znaša potemtakem po minimalni oceni približno 10 milijonov dinarjev. Po podatkih poštne hranilnice dosega naš narodnostni blok
čekovnih vlog 24,432.153.59 K, t. j. 6 milijonov 108.019.20 Din. Od teh odpade na privatnike 14,444.193.36 K, na državne račune pa 9,987.860.84 K. Točno vsoto naših hranilnih vlog pri poštni hranilnici na Dunaju bomo mogli ugotoviti šele, ko se izvrši popis prijav v zinislu drugega dela konvencije. Po podatkih, zbranih leta 1919 in 1920, znašajo naše hranilne vloge približno 15 milijonov kron, t. j. 3,750.000 Din, tako da bi znašal blok čekovnih in hranilnih terjatev skupaj z državnimi računi približno 9,860.000 Din.
d) PO KAKŠNI RELACIJI SE UTEGNEJO PORAVNATI DOLGOVI DUNAJ SKE POŠTNE HRANILNICE ? Razmerje tega pokritja napram terjatev iz naših čekovnih in hranilnih vlog pri poštni hranilnici na Dunaju bo doseglo relacijo 4 K : 1 Din, torej isto, po katerem so se zamenjale na našem področju bivše avstrijske krone. V primeru, da bi prijava terjatev iz hranilnih vlog presegla vsoto 15 milijonov kron, bo ostajala za poravnavo privatnih terjatev še vedno rezerva 10 milj. kron, kolikor znašajo državni čekovni računi, ki se bodo poravnali šele, ko bodo poravnani vsi privatni računi.
e) PRENOS DEPOJEV.
O prenosu depojev vrednostnih papirjev obsega lil. del konvencije sledeče odredbe: Deponenti se morajo pozvati, da prijavijo svoje depoje in da pooblaste s prenosom denarni zavod, kateremu bo poverjena izvršitev konvencije. Prijavi l)o treba priložiti dokaz o državljanstvu in o stanovališču izven področja avstrijske reptiblike. Za pristojnost depojev umrlih je merodajno pokojnikovo državljanstvo, odnosno pristojnost in zadnje stanovališče.
Terjatve v gotovini, ki se nanašajo na posamezne depozitne račune, se smatrajo za prijavljene že s tem, da se vloži prijava depoja.
Prijavi bo treba priklopiti še depozitne listine. Ako so se izgubile, mora lastnik depoja pismeno izjaviti, da jamči za vso škodo, ki bi mogla nastati iz izročitve depoja.
Avstrija je dolžna brez vsakega davka in brez vsake takse izročiti depoje, za katere so potrjeni in izpolnjeni pogoji za prenos. Glede negaziranih predvojnih obveznic se morajo upoštevati navodila reparacijske komisije.
Depoji, ki so vezani kot kavcija, se smejo izročiti samo s pristankom oblast-va, kateremu služijo za kavcijo.
Z dajatvami v gotovini v bivših avstro-ogrskih kronah, ki so v zvezi z depozitnimi računi, se bo ravnalo kakor z hranilnimi vlogami, a dajatve v tujih valutah se morajo izvršiti v teh valutah.
Ker sedaj poteče rok za sestavo narodnostnega bloka predvojnih negažiranih rent, je Avstrija pristala na to, da se naši depoje preneso, čeprav konvencija še ni stopila v veljavo. Zaradi tega je popis prijav za depoje pri poštni hranilnici na Dunaju v naši kraljevini bil že izveden meseca marca 1. 1923. in se vsi prijavljeni depoji preneso z Dunaja v najkrajšem času.
Peti del konvencije obsega končne odredbe, ki so za upnike poštne hranilnice važni v toliko, ker se z njimi Avstrija zavezuje, da ne bo za prenos pobrala nikakih pristojbin.
Proti nedopustni prodaji košarskih izdelkov na mariborskem trgu.
Mariborski producenti košarskih izdelkov in trgovci s tem blagom trpijo občutno konkurenco od strani raznih oseb iz ptujskega okraja, ki prodajajo ob tržnih dnevih v Mariboru razno košarsko blago. Dotičniki, nimajo obrtnih listov za izdelovanje teh izdelkov in vrhu tega prinašajo na prodaj tudi tako blago, ki so ga kupili drugod.
Smatramo, da je ta konkurenca po obrtnih predpisih nedopustna in da bi se dotičnim košarjem moralo od strani obrtne oblasti in tržnega nadzorstva prepovedati prodajanje ob mariborskih tržnih dnevih.
Ob tržnih dnevih je dovoljeno prodajati samo razna živila in surovine, gospodarsko in poljedeljsko orodje, izdelke, ki spadajo k običajnim podeželskim postranskim opravilom kme-
ta iz okolice in predmete za vsakdanjo potrošnjo. K tein predmetom pa izdelki ptujskih košarjev ne spadajo. So sicer predmeti, ki se rabijo v gospodinjstvu, niso pa orodja. Tudi niso izdelki, katere navadno postransko izdelujejo kmetje iz mariborske oko- \ lice.
Pričakujemo od pristojne oblasti, da naredi na mariborskem trgu v tem oziru red.	i
sssžsssssasss i >BUDDHA< f	I_•	—I	i
• 'č,'*
Ako piješ „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj!
TRADE MARK   ____________________________________
Iz naših organizacij.
Izlet v Lesce in Vintgar v zvezi z ogledom tovarne verig v Lescah in lesne industrije »Vintgar« priredi za svoje članstvo Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, v nedeljo dne 12. julija 1925. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 643 zjutraj. V Lescah ogled tovarne verig zajutrek, ob 11 '05 odhod iz Lesc na Javornik, nato pešizlet čez Vintgar. V restavraciji društvenega častnega člana in bivšega dolgoletnega tajnika g. Goloba skupno kosilo in nato ogled industrije »Vintgar«. Po ogledu prosta zabava z godbo in petjem. Povratek iz postaje Podhom z zadnjim (turistovskim) vlakom. Obvezne prijave za celodnevno udeležbo najkasneje do torka, dne 7. julija. Pevci se ob enem vabijo, da pevske vaje ob torkih in petkih redno in polnoštevilno posečajo. Odbor.
Trgovina.
Razsodišče ljubljanske borze. Pri razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote se v času od 20. julija do 17. avgusta t. 1. ne bodo vršile ustne razprave.
Tedenski sejmi na zagrebški borzi. Zagrebška borza bo prirejala od danes naprej vsako soboto tedenske sejme. Na teh sejmih se bo predajalo kolonijalno blago in vsi podeželski proizvodi. Dostop do sejmov bodo imeli zagrebški in drugi trgovci. Interesenti bodo lahko prinašali vzorce seboj ali jih pošiljali blagovnim mešetarjem. Na ta način hoče borzna uprava dvigniti zanimanje za borzne kupčije med trgovci.
Naš izvoz v maju. Po podatkih Generalne direkcije carin se je v mesecu maju t. 1. izvozilo iz naše kraljevine 448 tisoč 836 ten raznega blaga v vrednosti 901,818.933 Din (75,763.366 Din v zlatu) napram 813.973 tonami v vrednosti 738 milijonov 583.584 Din (51.418.004 Din v zlatu) v enakem času leta 1924. Napredek izvoza znaša torej v letošnjem maju 129.863 ton (4071%) v vrednosti 163 milijonov 235.349 Din ali v zlatu 24 milijonov 345.362 Din (47 34%). Na prvem mestu med izvoznimi predmeti se je nadalje nahajala turščica, katere se je izvozilo ja 430 4 milijonov Din; potem slede (v milijonih Din) gradbeni les 109 9; jajca 57'5; goveda 42'8; surovi baker 30'1; sveže meso 161; cement 15'9; konji 12'3; izkopnine in rude 11'6; svinec v ploščah 90; hmelj 90; svinje 79; drobnica 77; jagnječje in jarčje kože 6 3; predivo 62; lesni izdelki 5 5; mesni izdelki 5'2 in ostali predmeti. Ves izvoz v prvih petih mesecih 1925 je znašal 1,786.640 ton v vrednosti 3834 milijonov 981.589 Din (320,540.594 Din v zlatu 3.525,256.314 Din (245,376.567 Din v zlatu) v enakem času 1924. Napredek | napram lani znaša 491.843 ton (37 49%
. v vrednosti 309,725.275 Din ali 75 mili-[ jonov 164.027 Din v zlatu (30 63%). m
Potrditev poravnave. Poravnava sklenjena v poravnalni zadevi zapuščine po Vinku Majdiču, veleindustrijalcu v Kranju je sodno potrjena. Štirinajstdnevni kurzni rok začne teči 5. t. m.
Polom velike tvrdke v Dubrovniku. Veliko pozornost vzbuja polom tvrdke Betonis. Policija je prijela lastnika tvrdke Betonisa in ravnatelja Mulanoviča.
Naša trgovinska agentura v Varšavi. V Varšavi se je osnovala trgovinska agentura SHS. Za vodjo je postavljen g. Branislav Luksik, industrijalec v Varšavi.
Ta polom bo bržčas imel za posledico plačilne težkoče še nekaterih tvrdk, ki so bile z njo v poslovnih zvezah.
Opozarjamo na današnji oglas Vzajemne posojilnice«, posebno glede trgovskih kreditov.
Industrija.
Redni občni zbor Trboveljske premo-gokopne družbe. Dne 30. junija se je vršil v prostorih Trboveljske premogokop-ue družbe v Ljubljani 52. redni občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 633 tisoč 594 delnic. Produkcija vseh rudnikov je znašala v poslovnem letu l milijon 560.310 ton in se je proti lanskemu letu povišala na 18%. Cementarna je vkljub veliki stagnaciji v stavbinstvu lahko razpečala 2040 vagonov portlandskega cementa, medtem pa je produkcija in oddaja apnenic radi oslabljene gradbene podjetnosti zaostala proti lanskemu letu. V poslovnem letu se je izvršil prenos sedeža družbe v Ljubljano. Pri tej priliki je odstopil dolgoletni generalni ravnatelj g. Julij Bellak od svojega mesta ter se je vodstvo poslov poverilo ravnateljskemu kolegiju pod predsedstvom g. ravnatelja Skubca.
Čisti dobiček je znašal 38.530.792' 13 dinarjev in je občni zbor sklenil, da se izplača dividenda od 30 Din na delnico ter se bo vnovčeval kupon št. 12 od 30. junija t. 1. naprej .
Mlinarji zahtevajo ponovno uvedbo uvozne carine na moko. Iz Beograda poročajo: V Centrali industrijskih korporacij se je vršila konferenca mlinarjev iz vse naše države. Razpravljalo se je o vprašanju uvozne carine na moko ter se je soglasno sklenilo, da se pri vladi pod-vzamejo koraki za ponovno uvedbo uvozne carine na moko, s čemer bi se omogočilo delo mlinov. Po konferenci so zastopniki mlinske industrije poselili pristojne ministre.
Amerikanski stroji v Nemčiji. V teku leta 1924 je uvozila Nemčija iz Amerike stroje v vrednosti 2,590.402 dolarja, napram 753.553 dolarjev v letu 1923. Tako je Nemčija, kot nakupovalka amerikan-skih strojev prešla iz 25. mesta v letu 1923 na 13. mesto v letu 1924. Predvojne številke so znašale 3,177.648 dolarjev v letu 1910 in 5,259.454 dolarjev v letu 1913. Tedaj je bila Nemčija 3. klijent Amerike glede nakupovanja strojev.
Obrt.
Važno za mizarska podjetja. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da bo komanda V. Armijske oblasti v Nišu nabavila za svojo uporabo večjo količino pisarniškega pohištva cd najfinejše do naj-priprostejše vrste. Producenti in trgovci te stroke se pozivajo, da vpošljejo svoje kataloge in cenovnike pisarniškega, salonskega in sobnega pohištva iz trdega in mehkega lesa goriimenovaui komandi. Pri določanju cene se mora predvideti in vračunati ceno s prodajo Iranko vagon železniška postaja Niš in pla-čanje 4%>% za državne takse in davke.
Denarstvo.
Kapidno padanje lire. V italijanskem ministrskem svetu sta ministrski predsednik Mussolini in lin. min. Di Stefani poročala o vzrokih padca lire. Konstati-rala sta, da padca niso krive objektivne razmere in gospodarski položaj v Italiji, ki je popolnoma normalen, ampak špekulacija. Ministrski svet je odredil energične mere proti špekulantom, ki povzročajo paniko.
Ustanovitev albanske narodne banke V Po dolgi razpravi je poslanska zbornica odobrila ustanovitev narodne banke in načrt, ki pooblašča vlado, da najme posojilo v znesku 50 milijonov. Včeraj se tarno zasedanje traja nadalje. Včeraj se je vršilo zborovanje poglavarjev baj-raktarskih in molisonskih plemen. Pred-1 sednik republike je imel ob tej priliki važen govor ter je poročal zborovalcem, da zvesto izvršujejo državne zakone. Vsi poglavarji so slovesno izjavili, da so pripravljeni vse žrtvovati v svrho zaščite I interesov republike. V vsej deželi vlada
popoln mir.
Prodaja valut na vidirane potne liste
v mesecu juliju 1925. Za potovanje na Angleško: službeni kurz Din 280.—, vrsta valute Lstg., dovoljen iznos 58.—; v Ameriko 57 50, dol. 282; v Kanado 57, kan. dol. 285; na Nemško 1370, MK 1187; v Poljsko 970, Zl. 1676; na Francosko 271, F. fr. 6000; v Švicarsko 11'18,
Šv. fr. 1454; v Italijo 216, Lir 7526; v Belgijo 2 68, B. fr. 6066; v Holandijo 23'90, H. fl. 680; v Češkoslovaško 171, Čk 9508; v Runiunsko 0'29, Lei 30‘678; v Bolgrasko 0415, Levi 19 590; v Dansko 840, Pez. 1936; v Grčijo 0'96, d rali. 1056; v Norveško 9 70, Nk 1676; v Špansko 8 40, Pez. 1936; v Grčijo 0 96, drah. 8569; v Avstrijo 910, Š. 2006; v Ogrsko (1000 kron) 0 81, Og. kr. 10,030.000.
Pred novimi pogajanji radi vprašanja medzavozniških dolgov. Naznanja se, da se bodo v najkrajšem času začela pogajanja s Francijo, Belgijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško za ureditev njihovih dolgov. Vsi člani komisije za ureditev dolgov so radi neznosne vročine odpotovali na deželo, odkoder se povrnejo jutri.
Davki in takse.
Davek na zaslužek telesnih delavcev.
V nedeljo dne 29. t. in. se je vršila pri generalni direkciji neposrednih davkov konferenca, na kateri se je obravnavalo pravilnik za pobiranje omenjenega davka. Konferenca ni donesla nikakih bistvenih pozitivnih rezultatov. Zastopnik generalne direkcije ni hotel pristati niti na ukinitev pobiranja remontno-ko-morskega prireza niti na druge zahteve materijelnega značaja. Pristal je samo na koncesije formalnega značaja, s katerim naj se pobiranje iz-enostavi. Med drugimi je pristal na to, da se bo davek z vsemi pribitki vred pobiral z enotnim odstotkom, ki je določen na 3.3%, in da se izpremeni postopek na odvajanje in potrjevanje pobranih zneskov. Namesto v posebni davčni knjižici bo moral delodajalec potrditi delavcu ob izstopu iz službe v delavski knjižici, da je zadostil svoji davčni dolžnosti. Končno odločbo o zadevi si je pridržal minister za finance, v skladu z mnenjem finančnega odbora Narodne skupščine, ki bo o njej sklepal v eni prihodnjih sej.
Izenačenje neposrednih davkov. Komisija za revizijo in končno redakcijo zakonskega predloga o neposrednih davkih je končala svoje delo in se nahaja poročilo v tisku ter bo v kratkem predloženo finančnemu odboru, vendar nikdo ne veruje, da bi bila stvar do novega finančnega zakona rešena in da bi do takrat mogla stopiti v veljavo.
Davek na poslovni promet. Dosedaj se je pri nas splošno tolmačilo, da se davek na poslovni promet pobira samo pri izplačilih državnih dobav, ne pa tudi pri izplačilih dobav za samoupravna telesa. V zadnjem času pa je generalna direkcija neposrednih davkov odredila, da morajo pobirati davek na.poslovni promet tudi blagajne samoupravnih teles (srezi, občine, cerkve, samostani itd.), ob izplačilu dobav in pobrane zneske sproti odpremljati pristojnemu davčnemu uradu, dasi zakon sam izrecno navaja, da se plačuje davek z odbitkom samo ob prejemanju izplačil pri državnih blagajnah za državne dobave. Materijelno je sicer odbijanje za prejemnika brez pomena, ker mu ni potreba potem od prometa s samoupravnimi telesi odpremljati davka po preteku četrtletja, v for-melnem oziru pa vendar nalaga samoupravnim telesom večje dolžnosti, davkoplačevalcu pa evidenco že od dobav plačanega davka. Odredba kaže s kakšnimi prisiljenimi razlagami zakona se generalna direkcija neposrednih davkov trudi, ne da izenostavi, ,ampak komj-plicira ves postopek pri pobiranju davka na poslovni promet.
Carina.
K novi carinski tarifi nam piše mali ufakturist: Dovolite mi, da navedem le par primerov v dokaz za to, kako površno je sestavljena naša nova carinska tarifa, kako se je pri tem za naše gospodarstvo tako važnem delu upoštevalo, zdi se, v prvi vrsti finančne in po. *em šele gospodarske momente. 1 tu-cat slabih ženskih nogavic tehta 1 kg in je vreden približno 88 Din. Carina na ta ucat je znašala po starem 360 Din (car. P- 28°), ali za tucat +12% agio Din 3.20. Po novem znaša postavka 630.— a,i ?-a tucat + agio Din 75.60. Carina lla najpriprostejše nogavice znaša tedaj skoro 90% vrednosti blaga. Predstavljajmo si tu položaj grosista, ki bo moral sedaj n. pr. za 1 vagon blaga plačati namesto Din 300.000, kar 500.000. Vse to mora grosist še na več mesecev kre-
ditirati ter v sedanjih razmerah tudi po 6 in več mesecev čakati, da dobi ta denar, ki si ga je sam proti visokim obrestim izposodil, nazaj. — Razume se, da ni pri vseh predmetih tako. Ze svoje-časno sem trdil, da se v«e carinske postavke revidirajo, vendar se naj to zgodi potrebam in zahtevam v državi primerno. Nič ne bi rekel, če se zaščitijo industrije, katere imamo v Jugoslaviji, ali nova carina obremenjuje tudi take predmete, katerih v državi sploh ne izdelujemo in jih tudi morda več desetletij še ne bodemo izdelovali. Kje se izdeluje v Jugoslaviji n. pr. klot, serge, ki ga rabi vsak krojač pri vsaki obleki, kje hlače-vina, kje sukno, fini ali srednji ali tudi slabi zefirji? — Tkanina za žimnice plača n. pr. 43% carine ali skoro 10 Din : carine	na	meter	in takih vzgledov iz
prakse	bi	prav lahko navedel	še več.
In za volno? Že po starem se je plačevalo za najslabše blago 65% carine od vrednosti. Danes se bo seveda pri vseh vrstah suknenega blaga plačala horend-ua carina in kaj bo posledica tega? Premožnejši ljudje si bodo kupovali obleke, pa	tudi čevlje	v inozemstvu	in tihotapcem	se	obetajo	najlepši časi!	Nastaja
vprašanje, ali ne bi bilo potrebno nekatere neutemeljene in pretirane postavke nove carinske tarife revidirati?
Osnovanje novega poštno-carinskega urada na Sušaku. V sredo dne 1. julija t. 1. se je otvcril v prostorih nove poštne zgradbe na Sušaku poseben poštno-ca-rinski oddelek, v katerem se bo vršilo carinjenje vseh paketov, ki prihajajo iz inozemstva odnosno, ki so namenjeni v inozemstvo. Pristojnost novega poštno-carinskega oddelka se razteza na celo Primorje in bo stal pod direktno upravo carinskih oblasti.
Znižanje izvoznih carin. V četrtek se je vršila seja ekonomsko finančnega komiteja ministrov, na kateri se je pre-, tresalo vprašanje znižanja izvozne ca-i rine. Vlada želi, da poveča izvoz. Govori se, da bo znižanje doseglo 50%. Določeno je tudi, da bo znižana carina j veljala v prvi vrsti za izvoz živine in mesnih izdelkov. Ti predlogi se, v kratkem predložijo ministrskemu svetu v definitivno rešitev.
Promet.
Železniška konvencija z Bolgarsko. V
Caribrod je odšla bolgarska delegacija za zaključitev železniške konvencije med našo državo in Bolgarsko. V tej delegaciji so načelnik prometnega ministrstva Škurov, direktor carin Bojadžijev in načelnik oddelka za potne liste v notranjem ministrstvu Fičev.
Telefon v Italiji v zasebnih rokali. »Tribuna« objavlja izjave avv. Salvatore Pugliese, zastopnika družb, ki bodo prevzele upravo telefona iz državnih rok. Glede tarifov v večjih mestih je avv. Pugliesse iziavil,, da ostanejo ne-izpremenjene. V manjših centrih pa se bodo tarifi znižali. Sedanji uslužbenci bodo ostali na svojem mestu, seveda se bodo morali izkazati vešče in pridne.
Zračna proga Trst—Benetke—Milan— Turin. »Giornale d’Italija« poroča, da se v septembru uvede zračna zveza Trst —Benetke—Milan—Turin.
Novo postajališče na progi Zagreb— Sušak. Izza 1.'julija t. 1. se je otvorilo na nrogi Zagreb—Sušak za potniški in prtljažni promet postajališče Bela vici. Ustavljali se bodo potniški vlaki št. 311 in 312, 811 in 812, mešani vlaki 342 in 343, 345 in 350.
Popust železniške tarife za prevoz blaga preko Sušaka. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam sporoča, da je 30% znižanje železniške tarife, katero je odobrilo prometno ministrstvo z odlokom z dne 23. januarja 1925 M. S. br. 3473 za čas od 1. marca do 30. junija 1925, bilo včeraj podaljšano za en mesec, to je do konca meseca julija t. 1.
Razno.
Zaključni podpisi konvencij med našo državo in Italijo. Po informacijah italijanskih časopisov je rešeno v konvencijah, kj so bile sklenjene v Florenci, vprašanje bazena Thaon di Revel na ta način, da se bo vse blago, namenjeno v j jugoslovenske luke, prevažalo na jugo-I slovenskih ladjah. Upravo bazena orga-j nizira jugoslovenska vlada, ki bo upravljala tudi vsa skladišča ob tem bazenu.
Kešena so tudi mnoga druga vprašanja, ki so posebne važnosti za jugoslovenske mornarje in s čimer je zagotovljeno izplačilo odškodnine in pbložuine pri raznih društvih ter osiguran položaj pri italijanskih parobrodnih družbah. Minister dr. Rybar, ki se mudi že nekaj dni v Rimu, odputuje v kratkem v Beograd, da predloži vladi sklenjene konvencije v potrditev. V Rimu bo dr. Rybaf z generalnim tajnikom zunanjega- ministrstva in s predsednikom italijanske delegacije parafiral vse dosedaj zaključene konvencije.
Kongres trgovske in obrtne omladine v Skoplju. — Savez trgovsko-obrtniške omladine iz cele naše države bo imel 5. in 6. julija t. 1. svoj kongres v Skoplju. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh vprašanjih glede zaščite interesov iu pospeševanja kulturnega in strokovnega razvoja naše trgovske in obrtniške omladine.
Pravilnik za hotelirje. Ministrstvo notranjih del je izdelalo sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije ter ministrstvom financ nov pravilnik, ki se liče hotelirstva v naši državi in ki vsebuje predpise za gostilne in vse druge obrate, v katerih se razpečavajo alkoholne pijače. Nov pravilnik deli hotelirstvo na gostilne in hotele, a te zopet na tri kategorije L, II., II T. Pravilnik bo stopil, kakor se govori, že te dni v veljavo.
Koruzni pridelek v Argentiniji. Glasom statistike poljedelskega ministra je pridelala Argentinija 4,732.235 ton koruze. Za izvoz je določenih 2.782.442 ton koruze.
Pridelek sliv v Bosni. Po poročilih sarajevske trgovske in obrtniške zbornice bo letos pridelek sliv srednji. Računa se, da bo v Bosni okoli 1000 vagonov in to na hrčkom trgu 800, na drugih pa od 150 do 200 vagonov. Kvalitativno so slive boljše, nego so bile lansko in predlansko leto.
Novo posojilo sovjetske vlade. Agencija Rosta« objavlja: Vlada je ratificirala načrt za najetje novega posojila v znesku 300 milijonov rubljev, ki se uporabi za gospodarske sanacije dežele. Ljudski komisar za finance Sokolnikov je izjavil, da sedanje stanje sovjetskih bank brez drugega dopušča najetje večjega posojila. Vlada namerava uporabiti posojilo v svrho dviganja poljedelstva, industrije in gradbe nekaterih železniških prog.
Štiri milijone prebivalcev v Berlinu. Agencija »Havas« poroča, da šteje Berlin po zadnjem ljudskem štetju okoli
3,950.000	prebivalcev.
Produkcija petroleja 1924. Angleško-nizozemska družba »Royal Dutch« priobčuje podatke petrolejske produkcije v letu 1924., a ne celotne, temveč samo od svojih podjetij. Da vidimo, kako ogromna je ta družba, priobčujemo produkcijo v letih 1923 in 1924, v meterskih tonah:
Leta 1923.
Nizozemska Indija (razen Džambi) 2,764.451 Džanibi	_
Saravak (na otoku Borneo)	567.227
Egipt	152.830
Rumunija	414.122
Podjetje Corona v Mehiki	4,632.831
Venezuela	538.869
Rosana v Uniji	1,918.115
Podjetja v Kaliforniji	3,697.586
Prijateljski odnošaji med Italijo in Rusijo. Novi poslanik Zveze sovjetskih so-cijalitističnih republik, g. Kergenčev, je obiskal te dni v spremstvu svoje žene najvažnejša industrijska podjetja v Genovi, Milanu in Turinu. Poslanik se je zelo pohvalno izrazil o organizaciji italijanske veleindustrije.
Kazan, volčji pes. Spisal James Oliver Cunvood. Poslovenil P. V. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izv. Din 18.—, trdo vezanemu v platno Din 30.—. Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj skoro v vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke Angleža Setona Thompsona ali pa Ruyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga oni, ki ga je začel Citati, ne more odložiti, predno ga ni prečital do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. — Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki jim ga bo
m
m
KUPUJMO IN PODPIRAJMO
iiTrata«
Kolinsko cikorijo
■s	domači	isdelek.	«
Ljubljanska borza.
Petek 3. julija 1925.
Blago: Zaboji za slive, 22'A, fco nakl. postaja bi. 5.50; zaboji za.slive, 25, fco nakl. postaja bi. 7.50; zaboji za slive, 30, fco nakladalna postaja bi. 11; zaboji /.a slive, 33, fco nakladalna postaja bi. 11.50; deske, 20 in 25 mm, monte, fco meja bi. 520; oglje, la, vilano, fco meja bi. 96; pšenica Kosale, fco Postojna trans. bi. 400; Koruza sremska, fco nakl. postaja bi. 185; koruza defektna, po vzorcu, pariteta Ljubljana bi. 170; krompir, novi, fco štaj. postaja den. 135.
Eksekutivna prodaja: Trami po noti:
Leta 1924.
14,697.586
Nizozemska Indija (razen Džambi 2,819.917 Džambi	'	5.686
Saravak (na oloku Borneo) •	599.392
Egipt	162.815
Rumunija	450.590
Podjetje Corona v Mehiki	2,694.876
Venezuela	1,162.481
Rosana v Uniji	1,898.068
Podjetja v Kaliforniji	3,594.285
13,388.110
Produkcija se je zmanjšala in sicer v prvi vrsti radi Mehike. Vrelci v Corona so dosegli maksimum leta 1923. in so začeli nato pešati, tako zelo, da ostala produkcija njih zmanjšane produkcije ni mogla izravnati. Sicer je pa ostalo vse približno na prejšnji višini, razen Venezuele, ki je dvignila produkcijo za 623 tisoč 612 ton — 116 odstotkov.
Poljski stanovanjski zakon. Dne 1. julija t. 1. je stopil na Poljskem v veljavo stanovanjski zakon, ki določa najemnine: za 1 sobo ali 1 sobo in kuhinjo na 49%, za upokojence na 46%, za invalide na 40%, za 2 do 3 sobe 54%, za 4 do 6 sob na 59%, za več nego 6 sob na 62% in za poslovne lokale na 57 do 62% predvojne najemnine v zlatu.
dolžine
deb. 4 m 5 m 6 m 7 111 8 m 9 m 10111 11111 3/3	300	75	15	—	—	-	—	—
; 3/4	300	75	15	—	—	—	—	—
4/4	300	200	100	30	15	—	—	-
4/5	250	250	150	50	25	—	—	—
5/6	150	250	200	70	30	15	5	2	2
5/7	40	50	40	30	20	5	—	-
6/7	40	100	80	40	40	30	10	3	3
6/8	10	30	60	40	40	30	15	3	3
7/9	2	7	8	8	10	5	3	2	2
i fco nakladalna postaja, 360 nv' den. 345, t bi 260, zaklj. 245.
I Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz ' leta 1921 den. 62.50; Loterijska 214% državna renta za vojno škodo den. 230; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, 1>1. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna i banka, Kočevje den. 101, bi. 101, zaklj.
101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb j den. 800, bi. 804; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 297, bi. 320; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 111; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi 280; A'A% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4K'% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Tržna poročila.
Dunajski svinjski sejem (1. julija). Dogon 14.025 svinj. Od tega je bilo: 40 domačih, 792 madžarskih, 152 jugoslo-venskih, 11.362 poljskih in 1679 rumim-skih. Izven sejma se je kupilo 471 svinj. Ob manjšem dovozu so cene debelim svinjam poskočile za 20 in mesnim za 15 grošev pri kg. Notirale so za kg žive teže: svinje, debele, prvorazredne 2.50— 2.60, srednjetežke 2.40—2.50, kmetske 2.35—2.55.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(1. julija). Deževno in hladno vreme, ki traja že dalje časa, je vzbudilo med mlinarskimi krogi skrb, da bo možnost uporabe žita nove žetve zakasnela. Zato so začeli mlini nakupovati staro žito. Na dunajskem tržišču je tako nastalo boljše razpoloženje in večje povprašavanje. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica:	domača	51.50—52.50, Hosafe
51.50—52.50; rž: domača 40—47; ječmen: domači 36—41; turščica: 29.75—
30—75; oves: severnoameriški 43—44; pšenična moka (cene na debelo): domača 84—80.
Dobava, prodaja.
Dobave. Dne 10. julija t. 1. se bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo olja, masti, fižola, makaron, riža, zdroba, jesiha, sladkorja, žitne kave in cikorije. Vršile se bodo
naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave barv. — Dne 29. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave asbestnih vrvic, stenja, steklenega in smirkovega papirja itd.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
a la Knoih-jermena za pogcn
vedno na skladišču.
A. Lampret, Ljubljana
Krekov trg St lO. Telefon St. 247.
Poflno tek. rot. St. 11.163,
lllllliilllliimillllllllllllllllllllllllllllllll r.
V.*
V Ljubljani, na Miklošičevi cesti
poleg hotela ..UNION*, v lastni palači
tfovoJjuje :
Irfiovske Uredite v tekočem računu proti zelo nizkemu obresto-vanju, sprejema česije in daje posojila no -varne račune, proti poroštvu, vknjtr.hi na posestva i. t. d. Obresti
-■ .- In pogoji najugodnejši. —-------
Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoru. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme kot gotovino. Obrestovanjc sc torej ne prekine. Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo še z enkratno deležno vsoto, lastna palača, obširna dr upa posestva v tu- in Inozemstvu, bolel „linion" Itd. Itd.
Telefon St. 412
C
. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Josip Peteline, Ljubljana 1 Veletrgovina
Na veliko! (blizu Prešernovega spomenika) ob 'VOCli Na malo I
Priporoča potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce, Ščetke, sukance, toaletno blago.
Telefon 913	Tetclon	913
v Ljubljani
prlporoCa
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke = raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim L obratom.
CENIKI NA RAZPOLAGO 1
==3IIIII^=III===='!!III====
Kurja očesa
5 E
Brodarsko akcionarsko društvo
Beoi;«a „OOEAlVIA
Glavno odpravnlštvo v Trsiu.
** R„ vnatcljslvo: Su fak
1
•i
\
od 22.-31. avgusta 1925.
Na Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovali osim Vojvo-djanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Uoestvovače i inozemstvo sa produkt ima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljo-privrednom delu če na roči to biti lepo zastupljenb tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utak-mice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vaSar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potro-šačima - posetiocima.
Tražite prospekt! — Za industrijsku izložbu primaju se prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. jula. Legitimacije za ovaj vasar - izložbu kod svih trgovačko - indpstrijskih komora u zemlji, kao i kod trgovačkih agencija i banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. - Na željezmeama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50%.
Vašar-Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m-.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija i trgovac, treba, da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru, jer če o v o biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nedaleko od samoga mesta izložbo nalazi se čuvena klimatična banja 1 alič. Prijave se šalju:	.	.
Upravi I. Opšteg Velikog Vašaru i Izložbe u Subotici.
Telcgramadresa: IZLOŽBA. - Telelon 302.________________
Zaščitni znuk.
Skladišče v lekarnah ali drogertjah ali naravnost iz tvornicc In glavi ega skladišča
IVI. HRNJAK
lekarnar
SISAK
Najboljši Šivalni stroji In kolesa so edino le
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	i/.	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	„	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, ('asa-Blanca, Toneriffe in Las Palinas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukali.
Petnajstdnevna trgovska proga za
Egejsko morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileuo, Chios, Smirno, po potrebi Ghvtion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila so je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in (Iružu.
Dr. Ing. Miroslav Kasal
Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik
Ljubljaa -
e št. 11 - telefo št. 287
Josip
Petelinc-a
znamke
Stavbeno podjeije in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršitev.	Projektiraje.
GRITZriER. PH0KIX in BOLEH
rodbino, obri In lndusirijo
Ljubljana SSJjfSK
Vouk » v«len|u breljilsfon. Večletn« garandl*. Otiinvnlca ra popravile tt Nca veliko.	513 No malo.
AVTO
buucin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. z o. i. v Ljubljani
TISKARNA »MERKUR
.n«L t d. LJUBLJANA *—•*»“ “ UMON ORBOOHCiCKVA ULICA ŠT. 13 Tiska Coaoplse, knjige, P®**1' nlce, Brošur«, letalc«, c®" nlke, pravila Itd. ftd.
Lastna knjtgo-vecnlra
' Gradbeno podjetje ’..;
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v lo stroko spadajoča dela.
• i • v« »t ili
. ■ m sirile J
TVRDKA
LJUBLJANA ^
Veletrgovina žita In mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge v poljske pridelke
Telefon ilev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE
TRGOVSKA BANKA D. D
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec.
Ekspozitura: Prevalje
Dunajska c. 4. Ov lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.0,00*—-
Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje. Br ko j avl: TRGOVSKA
Telefoni: 13». *46> '15S
Tilk tiskarne »Merkur<, trgovsko-industrijske d. d
častnik in izdajatelj: »Merkurc, frflOVsko-indusfrijsKa d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JEKAS.