(Mef) V teh dneh se celo tisti, ki o kmetijstvu pojma nimamo, pogovarjamo o tem, kakšna bo trgatev in kakšno bo vino, a se niti ne zavedamo, da obstajajo veliko pomembnejša vprašanja na to temo. Med drugim tudi tisto: Ali sploh še imamo toliko kmetijskih zemljišč, da se lahko pogovarjamo o letini? Seveda se danes zdi takšno vprašanje precej kataklizmično a še zdaleč ni tako. Če bi pred dvema desetletjema istrskim lovcem rekli, da v Istri ne bo več fazanov in zajcev bi se le nasmihali, a jih danes dejansko ni več, saj od oljk in vinogradov ne morejo živeti. In če bi danes vinogradnikom in oljkarjem rekli, da bodo jutri namesto svojih vinogradov in oljčnikov lahko opazovali betonske ali asfaltne konstrukcije, bi vas imeli za malo čez les. A se natanko to dogaja nekaterim izolskim kmetovalcem, vendar to ni splošni problem, ker je njih pač bistveno manj kot je meščanov, ki teh težav pač nimajo. V mislih seveda nimam le zemljišča, ki ga bo vzela hitra cesta, ali tistega, ki ga bodo vzele individualne stanovanjske hiše okoli bolnice ali tiste na Šaredu. Pred nami je še cela vrsta nujnih posegov v prostor, ki so nujni predvsem zato, ker gradbinci pač morajo graditi, sicer nimajo kaj drugega početi in ker občina, tako kot država, potrebuje denar da poflika vse svoje proračunske primanjkljaje. Izolani vemo, da bomo v nekaj letih pozidali zahodni del Livad, območje Kreda, trikotnik pred hotelom Delfin, del Simonovega zaliva, vrh Belvederja in še kaj. Naivneži temu pravijo uničevanje prostora, realisti in ekonomisti pa vedo, da gre za razvoj brez katerega tudi ni preživetja. Problem je le v tem, da vse to počnemo na hitro, brez pravega premisleka in predvsem brez pogleda v naslednje desetletje in stoletje, ko bo vsaka zaplata zelenega postala pravo bogastvo, ko bomo drevesa sadili na terasah stolpnic, saj bomo sicer ostali brez kisika in ko bodo vprašanja o letini povsem nepomembna, saj bo vsa zelenjava in vse sadje uspevalo v zaprtih rastlinjakih pod umetnim soncem in z dobrim pospeškom umetnih gnojil. Danes se nam to morda zdi znanstvena fantastika a vedeti moramo, da večina uvoženega sadja in zelenjave, ki jo danes po smešnih cenah lahko kupimo v hipermarketih raste prav tako. Zato je, globalno vzeto, vprašanje o letini skoraj neumestno. Vsaka letina je dobra, samo daje še. I\/I OTO l\/l AXX {C Banka Koper RK« J 3. oktober 200S k) h šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si rtAAeSTRO) LJUBO DOMA To je naša hiša, stara in velika. Po malem že ra-jada, a vsak turist jo slika. Morda grajena je po svoje a tukaj se lahko živi, lepše kot v velikih blokih, kjer menda nikogar ni Sreča, da je ni gradil, nesrečni Stanovanjski sklad ki lida hiše za bogate in ga ne briga, če si mlad. Ta naša hiša je pač stara a v njej je prostor za mladost, saj tam kjer vmeša se država denar odtehtal je starost. Pri nas stvari so čiste, zato se da lepo živet, brez Sklada in brc: liste, v Krpanovi številka 5. KOGA )E TREBA USMERJATI Strokovnjaki so popustili javnemu mnenju in odstranili pet nosilnih stebrov za opozorilne table v središču mesta, v okolici pa jih je vsaj še trikrat toliko. Ne vemo komu na čast, vemo pa za čigav denar. _______ AVTO CENTER Avto Center Jereb. Izola www,a-jereb.*l Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT's NOT DEAD To jc rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. JAVNO PISMO PREDSEDNICI SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ITALIJANSKE NARODNOSTI Spoštovana ga. Peterzol, Že pred časom sem vas pisno opozorila na nekatere neprijetnosti, ki se dogajajo znotraj C.A.N. -a. Res je, da ste mi prijazno odgovorili, vendar zgodilo se ni nič. Sedaj se na vas obračam javno. Naj vas spomnim: vaša delavka se je znašla v hudi stiski, zato sem priskočila na pomoč, v zelo kratkem času prevedla 55 strani monografije v slovenščino, na svoje stroške opravila številne razgovore s slovenskimi avtorji, pa tudi plačala fotokopiranje, kajti vašega fotokopirnega stroja dva usposobljena serviserja nista znala popraviti - kasneje sem ugotovila, da sem vam pravzaprav naredila veliko in ceneno uslugo, kajti ni mi jasno, kako lahko plačujete dobavitelju stroja za vsak fotokopiran list, če ste vendar lastniki stroja. Kasneje sem celo lektorirala 240 strani v treh jezikih, ter izpisala po navodilih tiskarne 40 strani popravkov. Ne da bi me opozorili, sem v monografiji zapisana kot uradna prevajalka, čeprav zahtevane pogodbe nikoli nisem videla. Ko sem končno, z vašim posredovanjem, prejela monografijo, sem bila zelo razočarana, da ne omenjam avtorjev, ki so mi zelo "gorki". Prispevki so bili objavljeni nepopravljeni in nelektorirani, kar je škodilo mojemu profesionalnemu delu, tako v moralnem kot finančnem smislu. Denar za vestno in profesionalno opravljeno delo končno prejemam od C.A.N. -a po več kot letu dni, vendar ne za vse, kar je opisano zgoraj. Čeprav slovenske narodnosti, sem bila aktivna v dveh društvih C.A.N. -a, kar zame, ki živim v tem mestu skoraj od rojstva, ni nič posebnega. Zapletlo se je, ko sem ugotovila, da društvi delujeta brez statuta in ugotovila še vrsto nedoslednosti. Moja opozorila odgovornim so naletela na gluha ušesa, zato sem izstopila iz društva Mediterraneum, sedaj pa resno razmišljam tudi o izstopu iz pevskega zbora Haliaetum: Brez lažnega pretvarjanja naj zapišem, da bo zbor ostal brez edinega koloratumega soprano. Razlogov za moj odhod je več: nedopustno vedenje predsednika zbora, ki me je, kljub drugačnemu dogovoru, dobesedno pognal čez prag in mi ni dovolil sodelovanja na sestanku odbora, kjer sem z njegovo vednostjo in vednostjo zborovodje želela predlagati in osebno poskrbeti, da se zadeve (zgolj v zvezi z zborom) po pravni, finančni in umetniški plati ustrezno in brez "bolečin" razrešijo. Kljub mnogim odsotnostim pevcev in zborovodje, se določajo izjemno kratki roki za nastope in koncerte, ne upošteva se mnenja večine pevcev, obveščanja skorajda ni (čeprav nisem v odboru, sem dlje časa na svoje stroške obveščala vse odsotne pevce o umikih vaj). Pevske vaje marsikdaj potekajo v nemogočih pogojih, saj nas preglasi oglušujoča glasba iz lokala. Našemu zborovodji, mednarodno priznanemu umetniku, niste dovolili uporabe koncertnega klavirja, ne moti pa vas, da se gostje lokala dobesedno spotikajo ob dragocene eksponate, ko odhajajo na WC, kije izven lokala, na drugi strani Manziolijeve palače. Marsikdo med nami (pevci) se počuti (pa brez zamere, prosim), kot ovca, ki jo peljejo na pašo. Kako se počuti zborovodja, ki ga vedno predstavljate z njegovimi izjemnimi dosežki, sicer ne vem, vem pa, kakšne in katere pogoje je postavil za vodenje zbora v tej sezoni - zelo jasno in razumljivo nam jih je predstavil ob koncu prejšnje, junija 2005 - rezultate našega enomesečnega dela v tej sezoni ste videli in slišali v soboto oz. si jih boste lahko ogledali na posnetkih koprske TV. Mene osebno je bilo sram. Imam opravljene ustrezne izpite iz nauka o glasbi na višji šoli in Pedagoški univerzi v Ljubljani, poučujem glasbeno vzgojo na osnovni šoli. Torej bi moje mnenje nekaj moralo veljati. Nimam zlih misli in tudi ne namenov. Zborovodji in pevcem iskreno želim, da bi se lahko ustrezno pripravili in predstavili 30-letnico delovanja zbora, ki naj bi bila že 25. novembra 2005. Z mimo vestjo lahko zapišem, da sem konec koncev pravzaprav vesela, da nisem vključena v priprave in da se mi, tako kot ostalim pevcem, niti približno ne sanja, s kakšnim programom naj bi se zbor na tako slavnostno obletnico predstavil. Kdo bi nas moral o tem obvestiti oz. kdo nas bo na koncertu vodil? Lilia Valenčič PS. Mi lahko avtor glasbenega lista 18. revije pevskih zborov pojasni, kaj je MePZ "DIVACCIA", kajti pel je MPZ DIVAČA in to pod odličnim vodstvom našega "soseda" iz Kort, Toneta Baloha. PRIJETNI SPOMINI NA IZOLO Pri Društvu Vita, za pomoč po nezgodni poškodbi glave, smo konec septembra izvedli vrstniški tabor v Izoli. Člani društva -torej poškodovani in njihovi spremljevalci smo preživeli šest nepozabnih dni na slovenski obali. Tokratni tabor je odzvenel v nekoliko bolj sproščenem vzdušju -prav počitniško je bil obarvan, medtem ko poznamo pri društvu tudi razne tabore na katerih se vrstijo različne delavnice v obliki krožkov in drugih aktivnosti. Tokrat pa je bilo za razliko od siceršnjih programov predvsem poudarek na sprehodih, izletih in družabnih aktivnostih. Lepo je bilo opazovati, kako se tudi ljudje, ki so utrpeli poškodbo glave znajo sprostiti in poveseliti, kot da težav s katerimi se vsakodnevno srečujejo sploh ne bi bilo. Pri poškodbah glave se namreč pojavljajo specifične težave, ki jih ločujejo od drugih skupin prizadetih. Pred poškodbo so zdravo funkcionirali in živeli polno življenje - poškodba pa je vnesla v njihovo življenje precej omejitev in izgub na vseh področjih. V večini primerov gre za izgubo kratkoročnega spomina, izgubo znanja, ki je bilo pridobljeno pred poškodbo - tako, da se je potrebno znova učiti pisanja, branja, računanja, hoje, plavanja, govora in drugih življenjsko pomembnih funkcij. Oslabljena je tudi percepcija prostora, čuti, gibljivost, zato je vključevanje v okolje precej oteženo. Poškodovani so običajno tik po nesreči prisiljeni sesti na invalidski voziček, ki ga nekateri kasneje po težkem trudu tudi zapustijo, a nikoli več njihova hoja in druge funkcije ne dosežejo nivoja, ki je bil pred poškodbo. Naši člani so nas, v šestih dneh druženja, vse skupaj prijetno presenetili s svojo izvirnostjo in spontanostjo. Niso nam dovolili, da bi tabor minil, ne da bi se nekaj posebnega dogajajo. Z našo pomočjo so namreč organizirali lepotno tekmovanje za izbor »Mistra kratkih hlač«. Mistcr kratkih hlač jc bil namreč tudi naš DJ - vsako večer je vrtel glasbo, kot jo vrti le DJ Zoki ali drugače Zoki M., kot ga kličejo prijatelji na društvu. Tako smo lahko spoznali, da med nami ne manjka tudi odličnih plesalcev, ki se kljub vozičku ali slabemu vidu ne morejo upreti dobri glasbi. V času tabora smo si privoščili tudi pravi morski sprehod po morju - odšli smo namreč na vožnjo z ladjico, ki je naši Sabini ostala še v posebej lepem spominu. Tako je svoje občutke prelila tudi na papir - ob pomoči svoje spremljevalke, ki je za njo držala pisalo in pisala po njenem nareku. Izlet z ladjo Čakali smo na ladjo. Ko je priplula smo se vkrcali na njo. Potem je plula do Kopra in naprej. Pihal je močan veter, zato sem se skrila v zatišje. Tudi Mihatu je veter nagajal ali pa sem mu jaz všeč. Vso pot me je držal za roko, ker me je bilo strah. Dobila sem poljub za pogum. Potem me ni bilo več strah. Sijalo je sonce in mi smo bili skuštrani. Okoli ladje so letali galebi. Ker smo bili žejni, nam je kapitan prinesel sok, saj je plovba trajala skoraj dve uri. Ko smo prišli nazaj na pomol, mojega strahu pred vodo in plovbo ni bilo več. Zaradi poljuba sem pozabila pogledati kako je bilo ladji ime. Na koncu pa je moja mami skočila v vodo iz ladje. To je bil zame najlepši dan v tem tednu. (Sabina) Tabor, ki smo ga s skupnimi močmi izpeljali od začetka do konca se je prav vsem zapisal v srce. Bolje smo se lahko spoznali in skupaj delili svojo radost, pa tudi potočili kakšno solzico žalosti. Velikokrat v vsakdanjem življenju pomislimo, da nam je nekaj težko storiti ali da se nam preprosto ne ljubi, toda na taboru je bilo drugače. Nič ni pretežko in nič ni odveč, ko veš, da nekdo resnično potrebuje tvojo pomoč, ko vidiš, da sam tega preprosto ne more ali ne zmore. Tisočkrat si poplačan z nasmehom, objemom iz druge strani ali s preprosto besedico »hvala«. KAKO DO DRUŠTVA VITA? Lepo vas vabimo vse, ki vas zanima naše delo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 040 455 040 ali 01 565 87 96. Lahko sc nam pridružite tudi kot prostovoljci, da pomagate našim članom pri vsakodnevnih opravilih in tudi kot spremljevalci na taborih. Še posebej pa bomo veseli vseh, ki ste preživeli poškodbo glave in možganov, da sc pridružite našemu društvu in v njem najdete tisto, kar lahko olajša težave s katerimi se spopadate ter da s svojimi predlogi pomagate oblikovati program našega delovanja in nudenja pomoči. Obiščete lahko tudi našo internetno stran www.vita-poskodbc-glavc.si, na kateri lahko kaj več preberete o poškodbi glave in se seznanite s tekočimi novicami iz naše strani. Dimnikarske zdrahe STAREGA KONCESIONARJA NI VEČ, NOVEGA PA NI V zadnjem času je lepo število Izolanov dobilo obisk dimnikarjev, ki so prišli pregledati njihove kurilne naprave oziroma dimnike in zračnike, tako kot je ob koncu leta pač v navadi. Seveda ta obisk ni bil brezplačen, kot vse kaže pa je bil neupravičen oziroma brez ustreznih dovoljenj in pooblastil. Iz strokovnih služb Občine Izola smo namreč prejeli dopis v katerem nas seznanjajo, da so družbo E.D.T. servis, ki je imela do začetka marca 2005 koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev v občini Izola, obvestili, da ji je koncesijska pogodba potekla. S spremebo zakonodaje je namreč pristojnost dodelitve koncesije za izvajanje dimnikarskih storitev prešla z občine na državo (Ministrstvo za okolje in prostor). V pogovoru z gospo Bernardo Podlipnik, ki je na Ministrstvu zadolžena za to področje (koncesije-dimnikarji) pa so še izvedeli, da je na Ministrstvo prispelo okoli 500 pritožb občanov iz Izole zaradi načina pristopa in delovanja družbe E.D.T.. Potrdila je tudi, da Ministrstvo še ni podelilo koncesije za to dejavnost nobeni gospodarski družbi Iz navedenega sledi, da družba E.D.T. "izvaja" storitve samoinicijativno s sklicevanjem na koncesijsko pogodbo z občino Izola, ki je dejansko že potekla. V pismu družbi E.D.T. so na občini zapisali: POZIV K PRENEHANJU VZNEMIRJANJA OBČANOV Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola je na podlagi takratne zakonodaje in izvedenega razpisa z vašo družbo dne 07.03.2000 podpisala Koncesijsko pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe »pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov, zračnikov in naprav za prezračevanje prostorov zaradi varstva okolja«. Pogodba je bila sklenjena za obdobje petih (5) let in je dne 08.03.2005, nedvoumno potekla. V zadnjem času prihajajo na naslov Občine Izola pritožbe, da naše občane obveščate o obveznosti čiščenja in pregledovanja dimnikov in sicer z dopisom, v katerem navajate poteklo koncesijsko pogodbo. Z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ... (Uradni list RS, št. 129/04) je bila obveznost izvajanja predmetne službe prenesena iz lokalne skupnosti na državo. Glede na to, da nismo več v pogodbenem razmerju in je s pretekom pogodbe vaša obveza do Občine Izola, kot lokalne skupnosti in koncedenta prenehala, vas pozivamo, da v obvestilih, s katerimi se najavljate na preglede dimnikov in ostalih naprav k občanom Občine Izola, ne navajate več Občine Izola kot koncedenta, niti se pri obrazložitvi cene storitve ne sklicujete več na cenik, ki ga je potrdil Občinski svet in je bil sestavni del potekle koncesijske pogodbe. Vodja oddelka za nepremičnine, Ana JAMNIK Nedvomno je stara koncesijska pogodba potekla in je bivši koncesionar neupravičeno opravljal in zaračunaval storitve, seveda tudi tiste, ki so obvezne. Ob tem pa vendarle ne gre spregledati tudi dejstva, da bi Ministrstvo že lahko izbralo novega koncesionaija, saj se kurilno obdobje zelo približuje. Morda pa bo izbran prav sedanji koncesionar. Kaj pa potem? (DM) HTP Simonov zaliv PRVE 4 HOTELSKE ZVEZDICE V IZOLI Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. Izola je zaključilo petletno obdobje intenzivnega naložbenega ciklusa prenove obstoječih hotelskih in gostinskih kapacitet. Za celotne naložbe je Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. Izola od leta 2000 namenilo 1,3 milijarde tolarjev. Z letošnjo izpeljavo kompletne prenove hotela Haliaetum je družba kot prva v občini Izola pridobila hotelski objekt kategorije štirih zvezdic. Hotel Haliaetum predstavlja z 52 sobami dobro četrtino vseh hotelskih zmogljivosti Kot je v sporočilu za javnost napisal direktor Rajko Rešek je Nadzorni svet na svoji zadnji seji podprl predlog uprave, ki predvideva pričetek priprave projektne dokumentacije za izgradnjo novega hotelskega kompleksa skladno s sprejetim ureditvenim načrtom območja Simonov zaliv. Sprejet je predlog izvedbe celotne investicje v dveh fazah: v prvem koraku, jeseni prihodnje leto, bomo na lokaciji obstoječe depandanse Mirta pričeli z izgradnjo novega hotela s 46 sobami. Investicija v vrednosti400 mio SIT bo zaključena v aprilu 2007. Sledi izpeljava finančno zahtevnejše investicije, ki predvideva izgradnjo novega hotela s 150 sobami, notranjim in zunanjim bazenom z vodno površino 1000m2 ter podzemnim parkiriščem. Nadzorni svet je tudi podprl dosedanje delo uprave in zaupal direktorju družbe nov petletni mandat. ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM IZOLA organizira v torek, 18.oktobra 2005 ob 16.30 v prostorih sejne sobe ZD Izola II. nadstropje, brezplačne delavnice " Da, opuščam kajenje". Informacije lahko dobite pri Majdi Herbst, vms, po tel. 05/663 50 52 ali GSM 041-640-294. h šifra 080 18 33 Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MORE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobMi S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Policija je zadovoljna LETOŠNIE POLETIE |E BILO ZA POLICIIO B.P. Policija je od vedno delala varnostne ocene. Tako je bilo v vseh obdobjih in v vseh sistemih in je tudi danes. Razlika je pravzaprav le v tem, da so bile včasih te ocene skrivnost, danes pa so javne, saj jih policija uporablja tudi kot marketinški del svojega delovanja. Je pač tako, tudi policija je na nek način podjetje in zato mora skrbeti za svojo podobo v javnosti. Včeraj smo tako prejeli oceno, ki so jo izdelali za letošnje poletje in turistično sezono. Ob zaključku poletne turistične sezone ocenjujemo, da so bile varnostne razmere v tem obdobju ugodne. Med obravnavanimi pojavi in dogodki ni bilo takih, ki bi negativno varnostno izstopali. Na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete so bile razmere realtivno ugodne. Obseg zaznane kriminalitete (1708 kaznivih dejanj) je ostal na nivoju iz leta 2004. Hujših neraziskanih kaznivih dejanj, ki bi vznemirila javnost nismo obravnavali. Največ kaznivih dejanj je bilo evidentiranih na obalnem območju (delež 77 odstoten), bistveno manj pa na območju kraških policijskih enot. Državnemu tožilstvu je bilo ovadenih 616 osumljencev, od tega jih je 304 stanujočih na območju iste upravne enote kjer je bilo dejanje storjeno, 188 iz drugih upravnih enot in 124 tujcev. Pri preiskovanju vlomov v turistične objekte in kaznivih dejanj tatvin na plažah ugotavljamo, da je še vedno sorazmerno velik vzrok takšnemu številu uspešno izvršenih kaznivih dejanj malomarno in neodgovorno ravnanje oškodovancev, ki kljub opozarjanju na samozaščitno ravnanje še vedno puščajo predmete na vidnih mestih kar storilcem olajša izvršitev (denarnice in mobilni telefoni brez nadzora na plažah, mizah v gostinskih objektih, vrednejši predmeti puščeni v avtomobilih na vidnih mestih, odprta balkonska vrata v sobah hotelov). Na področju javnega reda in miru ter splošne varnosti smo obravnavali 909 kršitev oziroma oziroma 25 odstotkov manj kot lani. Od tega smo kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir obravnavali v 401 primeru (37 odstotkov manj kot lani). Pričakovano smo najpogosteje obravnavali kršitve v zvezi s prepiranjem in vpitjem, kršitve nočnega miru in kršitve v zvezi s hrupom. V času letošnje turistične sezone smo obravnavali 3 utopitve na morju, enako kot v lanskem letu. Ena utopitev se je dogodila na urejenem kopališču, dve pa na neurejenih kopališčih. V dveh primerih je bil razlog utopitve slabost, v enem primeru pa je bila utopitev posledica nočnega skoka na glavo v nizko vodo, ko je oseba pri tem udarila z glavo ob dno. Policijske patrulje na morju so opravile šest posredovanj, in sicer štirikrat so reševali ljudi, dvakrat pa pomagali posadkam plovil. Na področju varnosti cestnega prometa je čas poletne turistične sezone kot običajno pogojen z velikim povečanjem števila vozil na cestah. Z dograditvijo avtoceste do Kopra so se nekoliko spremenili tudi prometni tokovi, tako da se je posledično kolona vozil ustvarjala neposredno pred samim mestom. Dodatno so bile obremenjene tudi vzporedne ceste. Obravnavali smo 502 prometni nesreči oziroma 28 odstotkov manj v lanskem letu. V 6 prometnih nesrečah je umrlo 6 oseb, med temi so bili kar štirje vozniki motornih koles. Hudo telesno poškodovanih je bil 31 oseb, lažje pa 173, kar je za 14 oziroma 21 odstotkov manj kot v lanskem letu. Med vzroki prometnih nesreč večjih sprememb ne beležimo, evidentiran je 8 odstotni porast pri vzroku neprilagojena hitrost, ta je bil tudi vzrok vseh štirih prometnih nesreč, v katerih so umrli vozniki motornih koles. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 304 ( lani 388) tujih državljanov, od katerih je bilo največ državljanov Italije, Hrvaške in Nemčije. V 109 ( lani 151) primerih so prometno nesrečo povzročili tujci. 30 tujcev je bilo v nesrečah poškodovanih, eden pa je umrl. Glede na lansko leto se je število hudo telesno poškodovanih zmajšalo za 14% in lahko poškodovanih za 22%. V skladu z napovedjo se je število prometnih nesreč pričelo povečevati v drugem delu meseca junija, največ pa se jih je zgodilo v času vikenda. Pri varovanju državne meje smo zaradi ilegalnega prehoda državne meje obravnavali 262 ilegalnih migrantov oziroma 37 odstotkov več kot v lanskem letu. Na mejnih prehodih na območju PU Koper je v času poletne turistične sezone državno mejo prestopilo dobrih 16 milijonov potnikov, kar je 16 odstotkov manj kot v lanskem letu. V času zgostitev prometa je prihajajo do občasnih zastojev, še največ na mejnem prehodu Dragonja. Vojko ŽIVEC, TISKOVNI PREDSTAVNIK PU KOPER Takole so cicibani Vrtca Mavrica, njihovi starši ter Vanja, Ksenija in Tatjana preživeli jesenski popoldan.... Na kolesih, s skiroji, na rolerjih ter peš so jo ubrali od Lonke proti San Simonu. Na parkirišču pri hotelu Delfin so se nadebudneži dokazali v spretnostni vožnji med ovirami. Tudi njihovi starši niso bili od muh in so se še sami preizkusili. Druženje smo zaključili v San Simonu, kjer so se otroci zaigrali na igralih, njihovi starši pa so se prepustili toplim jesenskim žarkom ter klepetu. Za urici smo pozabili na skrbi in vsakodnevno rutino.... Ksenija Dujec KAKŠNA BO NOVA LONKA? Iz dokaj zanesljivih virov smo izvedeli, da v občini resno razmišljajo o tem, da bi šotorišče na Lonki (v mislih imamo seveda prodajalne v montažnih šotorih) preuredili oziroma ga odstranili ter namesto šotorov postavili drugačne, najverjetneje montažne lesene objekte. Glede na to, da nikjer nismo zasledili razpisa za takšen poseg v najožje mestno središče bo zanimivo slišati, kdo in v čigavem imenu se že dogovarja za ta poseg. BO MESTO SE BOL) UMRLO To, da se zapirajo številne male zasebne trgovine v središču Izole je že znano, kot vse kaže pa se obeta nekaj še pomembnejših ukrepov, ki bodo opustošili staro mestno jedro. Do konca leta naj bi se v Livade že začela seliti Upravna enota, njeni delavci pa so s selitvijo prav tako nezadovoljni in obžalujejo, da se z občino niso mogli dogovoriti o pametnejši rešitvi, ki bi jih ohranila v mestu. Zadnje čase pa je slišati tudi o zapiranju male »naše« banke na Kristanovem trgu, na katero smo Izolani tega dela mesta izredno navezani. Da o namigih, kako bo Merkator vsak hip začel zapirati trgivine po starem delu mesta niti ne govorimo. Ministri pa nič. Revita vam podarja enkratno brezplačno "AQUA DETOX" terapijo. • Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 SIT in podarili vam bomo terapijo na aparatu AQUA DETOX. • Akcija poteka do 15. novembra letos. V sodobnem času smo podvrženi nenehnemu vplivu škodljivih snovi iz okolja in iz nenaravne prehrane. AQUA DETOX je aparat z medicinskim certifikatom, ki spodbuja telo, da te nenaravne snovi in toksine učinkovito izloča in se tako samo razstruplja. S tem bistveno pripomoremo k boljšemu počutju in zmanjšamo možnost obolevanja. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 Odgovor na pogovor o Argolini II. SAMO NOREC BI ODSTOPIL OD TAKEGA PROjEKTA Znana Goebbelsova teza (Goebbels, minister za propagando III.Reicha) je, da je treba laž ponavljati toliko časa, da postane resnica. Tako tudi direktor Argoline g. Čoki zvesto sledi tej tezi. V članku v Mandraču (Pogovor vreden 36 milijonov evrov), natrosi cel koš neresnic, na katere je potrebno odgovoriti (da laž resnica ne bi postala). Trditev v uvodniku pogovora, da je z odločbo zelo zadovoljen, saj je dejansko potrdila, da so vse načrtovali v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom za to območje je laž. Ministrstvo za okolje in prostorje potrdilo zavrnitev gradbenega dovoljenja. Načrt Argolina II ni upošteval programa, ki je v planski celoti »G« dovoljena z veljavnim zazidalnim načrtom in je lahko le poslovno trgovski in uslužnostno servisni center. Vsekakor pa to niso objekti za nastanitev (apartmaji). V Argolini II je investitor predvidel pet objektov. Nad pritličji objektov so projektirani apartmaji. Le - ti pa niso dovoljeni, ne po veljavnem zazidalnem načrtu, ne po sprejemu odloka, ki izrecno prepoveduje apartmaje na tem območju In v tej točki g. Čoki zavaja bralce Mandrača. Menim, da je utrujajoče ponavljati zakaj apartmaji v to območje ne sodijo, pa vendar bom še enkrat ponovil. V konkretnem primeru se je mesto Izola (Občinski svet) odločilo, da na tem področju apartmaji in stanovanja ne spadajo in to uzakonil. Zakone pa je potrebno spoštovati, tako fizična oseba kot veliki investitorji. Civilna iniciativa je že večkrat pojasnila, da se v skladu z Agendo 21, stremi k uravnoteženemu trajnostnem razvoju, ki naj se rezultira v premišljeni gradnji, ki bi bila v korist mestu. Apartmaji (oz. stanovanja) v to območje ne sodijo zaradi velike obremenitve okolja ter zaradi neprimerne obstoječe komunalne infrastrukture. Dejstvo je, da je gradnja apartmajev najlažji možni zaslužek za investitorja, medtem ko mestu pusti taka gradnja samo probleme, prazno mesto pozimi in prenapolnjeno poleti, prenapolnjenost obstoječih kopalnih površin,... Zato naj se apartmaji gradijo tam, kjer planski akti to dopuščajo. Gradnja apartmajev na tem območju bi povzročila mrtvo mesto (oz. kot so načrtovalci sami oglaševali: mesto v mestu). Mesto pa na tem območju potrebuje program po zazidalnem načrtu in to je trgovsko poslovni in uslužnostno servisni center. Potrebno je odgovoriti na trditev, da Argolini nasprotuje le nekaj ljudi (na občini ?). Menim da Argolini nasprotuje velika večina Izolanov. Prepričan sem, da je ravno g. Čoki s aroganco, ko je kot buldožer rinil v nespoštovanje veljavnih aktov, dosegel združitev velike večine meščanov proti njegovemu projektu. (Analogija, ki jo je dosegel Slobo z združevanjem Slovencev proti Srboslaviji se ponuja sama po sebi). OD KDAJ REVIZIJO DELA INŽENIRSKA ZBORNICA? Glede na to da sem podpisani po poklicu arhitekt in zakonodajo na tem področju poznam, prvič slišim, da mora Inženirska zbornica opraviti strokovno revizijo (projekta?), kot je trditev v objavljenem članku. Ta trditev ne drži, kajti investitor in projektant se s pogodbo dogovorita za izdelavo revizije, ne pa z Inženirsko zbornico. Z revizijo projektne dokumentacije, je med drugim potrebno preveriti, ali bo objekt skladen s prostorskimi akti,...Glede na to, da je Upravna enota Izola zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, je evidentno, da projekt ni bil skladen s prostorskimi akti. Enako je po pritožbi investitorja menilo MOP in zavrnilo pritožbo. G.Čoki izjavlja:...jaz ne morem, na tuji zemlji graditi, še risati ne morem na njej. Pa poglejte grafično prilogo Argoline II v Mandraču. Kar je tipično za g.Cokla: spet je na tuji zemlji (parceli) risana ureditev za Argolino. Kot je bilo večkrat opozorjeno, so bili predvideni posegi na tujih zemljiščih že v preteklosti: objekt vodnega parka Argoline je bil postavljen na objekt veslaškega in jadralnega kluba, predvideni so bili posegi na parcelo Dantejeve št. 14. Tako sedaj g. Čoki projektira na parceli g. Galassija. Smešna je tudi trditev g. Čokla:«...toda za nas je ta zamrznitev irelevantna, saj dejansko pomeni, da ne smemo graditi, ne more pa biti ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.« Le zakaj iščejo investitorji dovoljenje, če ne zato da začnejo graditi !? 1 S Dl! Zelo važna komponenta vsakega gradbenega dovoljenja, je pridobitev smernic za projektiranje in soglasja na projekt Javnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Piran. Investitor Argoline, ga ni pridobil na območni enoti Piran, temveč na Centralni enoti v Ljubljani. Centralna enota v Ljubljani je le tehnično administrativna enota brez strokovnih kompetenc. Zato je tako pridobljena odločba pravno sporna. Organizacijska Enota Območna enota Piran pokriva obalne občine, torej opravlja zakonsko določene dejavnosti za območje, ki ga pokriva, vključno s sodelovanjem v upravnih postopkih, kar pomeni izdajo kultumovarstvenih pogojev in soglasij. Generalni direktor (ki je bil podpisnik soglasja) bi sicer lahko podpisoval dopise območnih enot, vendar kot akte Območne Enote Piran z glavo in žigom, kar se v dokumentih Centralne enote ni zgodilo. V konkretnem primeru, je vodenje varstva in poseganje v kulturno dediščino sporno, kajti smernice in soglasja morajo izhajati iz krajevno pristojnih enot in mora jih podpisati pristojni konzervator Območne enote, s čimer je zagotovljena strokovnost posega. Naslednja neresnica investitorja Argoline je trditev, da število parkirnih prostorov ni bistveno pri izdaji gradbenega dovoljenja, ampak uporabnega dovoljenja. Trditev je lažna, brez potrebnega izračuna parkirnih prostorov ne more biti izdano gradbeno dovoljenje. Za Argolino II pa je predvideno 50 % manj parkirnih prostorov, kot je apartmajev. Na občino Izola, pa meče čudno luč izračun komunalnega prispevka. V zelo kratkem času so izdali dve odločbi diametralno nasprotni: iz 650 milijonov so odločbo reducirali na cca 40 milijonov tolarjev. Kot mi je znano iste občinske službe obračunavajo za cca 100 m2 nadzidave v neposredni okolici cca 2 milijona tolarjev komunalnega prispevka. Presojo o usposobljenosti občinskih služb in točnosti izračuna puščam v presojo bralcem. Zelo me zanima ali bo občina za ta denar naredila potrebno komunalno infrastrukturo in odkupila zemljišča za infrastrukturne objekte (kot to trdi g.Čokl v Mandraču). Menim, da je občina v določenem obdobju delala nepojmljive napake in nedoslednosti in s tem poskušala investitorju držati štango, sedaj pa se ji to večkratno vrača. Za koliko zaslužka se v Argolini II gre, bo pokazal poenostavljen izračun: -150 apartmajev in poslovnih prostorov - ocenjena kvadratura poslovnega prostora ali apartmaja 50 m2 - povprečna cena izgradnje poslovnega prostora ali apartmaja 1200 6 / m2 (opomba: komunalna infrastruktura je po zagotovilu investitorja plačana) - povprečna prodajna cena poslovnega prostora ali apartmaja 3000 6 / m2 izračun zaslužka: 150 apartmajev x 50 m2 x 1800 6 / m2 (razlika med ceno izgradnje in prodajno ceno) = 13.500.000 evrov ali 3,24 milijarde tolarjev Samo norec bi odstopil od takega projekta (piše v zadnjem odstavku članka v Mandraču). Popolnoma jasno je, kadar so v igri taki zaslužki, investitor ne bo izbiral sredstev za dosego cilja. V Izoli,10.10.2005 Za Civilno iniciativo Gibanje za Izolo Mladen Baša, univ.dipl.inž.arh. Oživljanje podeželja V KORTAH SE BO TA KONEC TEDNA D0GAIAL0 V Kortah so včeraj na krajši tiskovni konferenci predstavili program prireditev, ki se bodo v tej vas in krajevni skupnosti zvrstili v čast 25 letnice Gasilskega društva, hkrati pa gre tudi za projekt Oživljanje podeželja, v katerega so se vključila takorekoč vsa društva izolskega podeželja. Ker vse skupaj sovpada z opasilom bo v Kortah in okolici ta konec tedna zares živahno. Kot so zapisali v spremnem gradivu podeželje ne potrebuje le vlaganj v infrastrukturo in v objekte, temveč tudi v identiteto občanov in v spoštovanje različnih oblik združevanja. V najavi akcije so pobudniki zapisali: Čc želimo, da postanejo občinski načrti in načrti krajevne skupnosti sprejemljivi, jih mora za svoje vzeti večina občanov, zato je eden od ciljev te pobude združitev ljudi v uresničevanje skupnih interesov. Pri tokratni organizaciji so moči združili: Gasilsko društvo Korte, Gasilska zveza Izola, Kulturno društvo Korte, Kulturno društvo za razvoj vasi Cetore, Društvo DNSK »Na stopničkah« Korte. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Korte so v okviru praznovanja vaškega svetnika (Sv. Antona Puščavnik) - »opasila« ter 25. letnice obstoja gasilskega društva, pripravili obilico dogajanj, ki združujejo tradicijo z moderno. PRIREDITVE OB XXV. TEDNU STARE|ŠIH OBČANOV 17.-22. OKTROBRA 2005 Petek 14.10.2005: Malonogoraetni turnima balinarskem igrišču v organizaciji društva DNSK »Na stopničkah« Sobota 15.10.2005: ob 16. uri svečana akademija ob 25. letnici PGD Korte s kulturnim programom, podelitev odlikovanj in priznanj, predstavitev dosežkov in projektov gasilcev od leta 2000 - 2005 predstavitev projektov drugih društev Predaja ključev novega vozila Land Rover za gašenje v naravnem - gozdnem okolju Otvoritev etnoloških in likovnih razstav in predstavitev dosedanjih projektov podeželskih društev v bivšem prostoru trgovine: Kulturno društvo likovnih umetnikov LIK Izola »Cetoranke« (Kulturno društvo za razvoj vasi Cetore) Razstava lesorezov naivca Karmela Kleve - Naši ljudje nekoč Degustacija vina okoliških vinogradnikov in domačega peciva naših žena ob 21. uri zabava z ansamblom MALIBU v veliki dvorani KS Korte nedelja, 16.10.2005: ob 12. uri ponovno odprtje etnološke in likovne razstave ob 12.30 uri otvoritev Cyber point-a (računalniške točke in učilnice) v Kortah (bivše skladišče trgovine) ob 13.00 uri predstavitev spretnosti mladih gasilcev v ciljanju tarče - z »brentačo« (možnost sodelovanja drugih občanov) zaključek paralelnega projekta »Tudi mladi oživljajo podeželje« v sofinanciranju Mladinskega sveta Izola V Kortah bodo tako praznovali verniki in laiki, mladi in stari, tradicionalisti in modernisti. Da pa bi nekaj več izvedeli tudi o Kortežanskem opasilu objavljamo na naslednji strani prvi del zapisa Nade Moralo o tem njihovem prazniku. Drugi del pa čez teden dni. PRI ZVEZDICAH NI DOLGČAS Društvo prijateljev mladine Izola, otroška delavnica »Zvezdice« vabi na naslednje zanimive dogodke. 1. MALA ŠOLA GLEDALIŠČA vsak ponedeljek od 17. do 18. ure 2. PLESNA DELAVNICA vsak četrtek od 17.do IS.ure 3. PRAVLJIČNI KOTIČEK vsako sredo od 17.do IS.ure 4. RAČUNALNIŠKI TEČAJ vsak torek od 17.do 19.urc 5. UČNA POMOČ za vse predmete vsak dan od 14. Do 16. ure PAŠE: - OB PETKIH RAZNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI - SLAŠČIČARSKE IN KUHARSKE DELAVNICE - »USTVARJALNICE« - KREATIVNE DELAVNICE - OBISKI LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH PREDSTAV ZA OTROKE - IZLETI, POHODI IN SPREHODI - IGRE, ZABAVA IN DRUŽENJE SOBOTE V OKTOBRU: 15.10. Plesno tekmovanje v parku Pietro Coppo 22.10. Obisk kozic na učni kmetiji na Kozini 29.10. Slaščičarska delavnica DELAVNICA JE ODPRTA VSAK DELOVNI DAN OD 14. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 9. DO 14. URE. VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Ponedeljek 17.10.2005: - ob 10.00 uri slavnostna seja društva upokojencev Izola v prostorih Gostinske šole (Riviera) Izola Torek 18. 10.2005: - ob 10.00 uri delavnica pod vodstvom ge. Nade Debore, v prostorih delovne terapije Doma upokojencev Izola. - ob 16.00 uri predstavitev knjige ga. Alberta Pucerja, v Domu upokojencev Izola. Sreda 19.10.2005: - ob 10.30 uri delavnica: Pozdravljena jesen, skupaj z učenci osnovne šole Portorož, pod vodstvom ge. Irene Žerjal. ob 16.00 uri čajanka in pogovor ob čaju z go. farmacevtko Berico Makuc. - ob 20.00 uri v hotelu Delfin se bo izolska literarna sekcija predstavila s svojimi deli. Četrtek 20.10.2005: - ob 10.30 uri tekmovanje v briškoli in tršetu med član Društva upokojencev Izola, OD upokojencev z Markovca ter Doma upokojencev v Izoli. Tekmovanje bo potekalo v Domu upokojencev Izola. - ob 17.00 uri bo v Domu upokojencev Izola predavanje dr. Mirane Male o zdravi prehrani. ob 20.00 uri v hotelu Delfin nastop pevske skupine «Val morja in Marinaio bend« iz Doma upokojencev Izola pod vodstvom Marjetke Popovski. Petek 21.10.2005: - ob 17.00 uri kostanjev piknik v Domu upokojencev Izola. - ob 20.00 uri bo v Kulturnem domu nastop moškega pevskega zbora Tabor iz Lokev pri Divači in ženske vokalne skupine Korala iz Kopra pod vodstvom prof. Antona Baloha. Sobota 22.10.2005: ob 19.00 uri zaključek tedna starejših občanov Izola z večerjo v hotelu Delfin. Društvo upokojencev Izola organizira za zaključek tedna starejših občanov dne 22. oktobra 2005 večerjo, ki bo v Hotelu Delfin v Izoli. Prijave sprejemoma v društvu ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in sredah od 15.00 do 17.00 ure. Vabljeni! Ob tednu starejših občanov vas še posebej vabimo na koncert, skupine »Val morja in Marinaio bend« iz Doma upokojencev Izola, pod vodstvom Marjetk Popovski, ki bo v hotelu Delfin v Izoli dne 20.10. ob 20.00 uri. Prav tako vas vabimo na koncert, ki bo dne 21.10. ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Izoli. Koncert nam bodo pripravili: Ženska vokalna skupina Korala iz Kopra, Moški pevski zbor Tabor iz Lokev pod vodstvom prof. Antona Baloha in gostitelj Mešani pevski zbor društva Upokojencev Izola, pod vodstvom Angela Turka. Življenje ni le praznik MALIISKIMISIONAR V KOLUMBIISKEM HRIBOVJU Ob koncu poletrja smo, žal z nekaj dni zamude, izvedeli, da je Malijo pa tudi Korte in Izolo obiskal Ezio Guadalupe Roattino Bernardi, misionar v Kolumbiji, sicer pa naš rojak, saj je otroštvo in mladost preživel na Malijskem hribu, kjer ima tudi sorodnike, ki jih ob vrnitvi v Evropo vsakokrat tudi obišče. Pa Ezio ni klasični tip misionaija, ki skrbi za revne in nevedne. Njegovo delo je namreč tudi izredno nevarno, saj deluje v Kolumbijskih hribih, kjer domuje tudi tamkajšnja gverila, s katero ima velikokrat težave, a jih ima po drugi strani tudi z uradno vojsko in državo, ki ga rada obtožuje sodelovanja z gverilci. Da je njegov položaj res nevaren priča tudi podatek, da se za njegovo varnost zavzemajo številne morovne organizacije, vključno z Amnesty International, kar je moč prebrati tudi na njihovi spletni strani. 1. Bi nam lahko malo opisali vaše življenje, razprlo med Izolo in misijonarstvom? - Ime mi je Ezio Roattino, mati je iz Malije, oče iz Piemonta in je prišel v Istro kot učitelj. Rodil sem se na Maliji leta 1936, krščen sem bil v cerkvi Marije Alijetske na božič istega leta. Med vojno, 1943 leta, sem z očetom, mamo in tremi sestrami zapustil Malijo in se odpravil v Piemonte, kjer smo z družino dočakali konec vojne in doživljali vse negotovosti, ki so v povojnem obdobju sledile na domačem območju. Spominjam se, kako sem pogrešal Malijo, Izolo in Korte. OB KORTEŽANSKEM OPASILU V 541. številki tega časnika, ki je izšel 15. januarja lani, je pisalo o sv. Antonu Puščavniku, zavetniku kortežanske župnije. Sveti Anton goduje 17. januarja. Slavnostno pa ga obeležijo v nedeljo, ki sledi. Praznik ima svoje župnijške in hišne običaje. (Maša se začne s himno sv. Antonu, obvezno mora biti na mizi svinjsko meso.) Gorje, da rečete Kortežanom, da je ta praznik opasilo, kot se morda kje drugje s praznikom “zavetnika” enači. V omenjenem sestavku je bilo omenjeno tudi kaj o opasilu. Naj zdaj prav o tem zapišem nekaj več. Opasilo v Kortah V Kortah se opasilo praznuje v spomin na obsežen poseg v gradnjo cerkvenega kompleksa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Takrat je župnija dobila, namesto prejšnje male cerkvice s preslico, sedanjo kar veliko cerkev s “turnom” - in turen za status in izgled nekega kraja “ni nečkor t’ku”, to je drag in zato cenjen objekt, saj je sedež prve kulturne ustanove kraja. K blagoslovitvi tega kompleksa je prišel škof Bonifacij a Ponte tretjo nedeljo v septembru leta 1799. To je napisano nad vhodom v cerkev in napisano je tudi, da sta bila oskrbnika del Mihael Grbec in Jakob Hrvatin, vodja del pa Jakob Cruxilla. Obilni fmanser pa je bil župnik Peter Benedetti, ki se je s svojimi bogatimi starši in bratovo družino priselil sem. Potomci družine iz katere je on izšel pa so kortežanski Klevovi s hišnim imenom BenedettijevL Izolski župan Anton de Besengo je župniku Petru (iliru - glagoljašu) v zahvalo postavil leta 1812 na cerkvi spominsko ploščo. Ljudsko izročilo pa pravi tako: “Župnik Benedetti je lahko gradil tako cerkev, saj je našel Atilov zaklad”. Praznovanje tega dogodka so kasneje prestavili iz septembra, ko je trgatev in z njo polne roke dela, na oktober. Postavili so ga v premor med trgatvijo, vsesvetmi in obiranju oljk. No, pa novo vino je bilo že tu in zahvala zanj! Kulturna podoba opasila Poleg maše, ofra, obiska sorodnikov, vina in plesa, opasila dobivajo tudi kulturno podobo. V desetih letih svojega obstoja je praznik popestrilo tudi naše KD s petimi extemporami, s predstavitvami knjig, s koncerti učencev in učiteljev glasbene šole in z znano skupino Duma (Klarisa Jovanovič, slovenske epske pesmi), letos pa s predstavitvijo igre Ne več tako. Igra nas spominja na: * 70-letnico kipa Marije Pomočnice, ki je bil kupljen v spomin na fašistično nasilje nad Kortcžani, * 65-letnico kapele v Čcdljah, ki je bila zgrajena v spomin na krčenje naše slovenske župnije, * 60-letnico konca druge svetovne vojne in osvoboditve, * 50-lctnice žalostnih dogodkov: izgona župnika in eksodusa. NadaMorato, 11.10.2005 Zapis bomo v celoti objavili v naslednjem Mandraču Julija 1965 sem se vrnil v Istro za čas Prve Maše, natančneje v Korte, kjer je bil župnik gospod Karel Esih, v Izolo in na Malijo. Bil je prijeten povratek v kraje, kjer sem preživel otroštvo, kljub temu, da je bilo politično in socialno vzdušje napeto in čutiti je bil premočan nadzor oblasti. Bil sem misijonar in sem med leti 1965 in 1968 hotel poživiti naše teološko semenišče v Rimu Zahtevna izkušnja, ki je omogočala veliko možnosti spoznavanja in inovacije v družbi in Cerkvi. Zaključeval se je drugi Vatikanov Koncil in v cerkvi se je začel dihati sveži zrak, zahvaljujoč papežu Janezu 23. Nato sem preživel tri leta v Braziliji, v favellah Ria de Janeira. Vrnil sem se v Italijo zaradi hude poškodbe, kije očeta prisilila živeti na invalidskem vozičku do konca svojih dni. V Torinu sem tri leta delal z izseljenci iz držav Tretjega sveta, ki so bežali od svojih od vojne, lakote in diktatur, uničenih domov z namenom, da bi si na novo zgradili upanje in življenje. Izkušnja novih tragedij, za katere smo mislili, da smo jih izgnali po grozotah druge svetovne vojne. Takrat sem tudi obiskoval škofijska semenišča v imenu Papeške misijonarske uprave, kjer sem spodbujal bodoče duhovnike o prevzemu Svetovnega cerkvenega poslanstva. Leta 1979 sem odpotoval v Kolumbijo s še štirimi misijonarji, da bi deloval z ekipo v dolini Ria Magdalene, tri ure vožnje oddaljene od Bogote. Leta 1985 sem pospremil v London odpravo Teološkega Semenišča, kakšnih dvajset mladih iz vseh dežel in kontinentov, ki so se pripravljali na odprave v angleško govoreče države. Leta 1989 sem se vrnil v Kolumbijo, kjer sem spremljal domorodne skupnosti, ki živijo na Andih, približno 2000 metrov nad višino morja. Imenujejo se Nasa in imajo za sabo zgodovino izobčenj, uporov, bolečine in borbe, ki se še vedno nadaljuje, čeprav v tej dobi globalizacije nekoliko drugače. - Po toliko letih ste se vrnili v Izolo, kjer ste posebno navezani na cerkev Marije Alijetske. Kako se je spominjate in ali ste jo sedaj, ko je obnovljena, že videli? - Ko se vrnem v Italijo vedno obiščem tudi Malijo, Izolo in Korte Čutim pripadnost temu območju in tem ljudem. Tudi letos julija sem prišel na obisk v te kraje toda nisem si uspel ogledati notranjosti cerkve Marije Alijetske. Mi je pa Srečko Gombač podaril cd. Prelepo, to je cerkev mojega krsta. Sicer pa sem se še srečal s sorodniki in vaščani, v Kortah in na Maliji sem maševal v obeh jezikih, slovenskemu in italijanskemu. Sem s pogledom objel morje in gore. Doživel sem ponovno rojstvo. - Življenje revežev v Južni Ameriki ni prav nič lahko. Kaj lahko stori misijonar v tistih krajih v 21. stoletju? - Zdaj moram končati. Moram se namreč vrniti v misijon, saj sem v Santandcru de Quilichau Do »doma« me čaka še uro in pol vožnje ter maševanje, v območju pa se nahajajo vojaki in gverilci, tako da ni nič kaj varno potovati ponoči. To bi bil lahko tudi najboljši odgovor vašemu vprašanju. Lepo pozdravljam vse izolske prijatelje in Mandrač, sem eden med vami in še bomo imeli priložnosti za snidenje. Arrivederci, na svidenje. Toriblo 5. oktober, Ezio G. Roattino, missionario della Consolata. —I Nogomet 3.SNL-zahod SLOVAN - MNK IZOLA ARGETA 0:1 10:01 Ljubljana - Stadion NK Slovan, gledalcev 100, sodnik Vesenjak 6,5. Strelci: 0:1 -Bogatinov (83). MNK IZOLA ARGETA: Rupnik 6,5, Pahor 6,5, Martinelli 6,5, Šabič 6,5, Franetič 6,5, B. Božič 6, Radovac 6, Maletič 6,5, Lazar (6,5 (od 88. Huremovič-), Batista 6,5 (od 80. Šukalo-), Mrak (od 60. Bogatinov 7). Trener: Aljoša Pucer. Za Izolane je bila to tekma zamujenih priložnosti. V prvem delu z učinkovito obrambno igro niso dopustili Slovanu dostopa do gola, tako da Rupnik ni imel veliko dela. Dobro jim je šlo tudi v napadu, kjer zlasti Lazar, Mark in Batista niso izkoristili ponujenih zelo dobrih priložnosti. Gostje so poskušali presenetiti tudi z večje oddaljenosti, kar pa se ni obneslo. V nadaljevanju so Izolani ponovili predstavo iz prvega polčasa in bili boljši od Slovana. Dobri možnosti sta imela Radovac in Lazar, a ju nista nista uspela pretvoriti v zadetek. To je kasneje uspelo Bogatinovo, ki je po dvojni podaji Maletiča in Lazarja lep izkoristil lep predložek slednjega in svoji ekipi prinesel zasluženo zmago. BV NK KRKA: AvtOplUS Korte 4:2[1:Q] NOVO MESTO, 09.10.05, Gledalcev 150, Glavni sodnik Horvat Tomislav (Ljubljana) Strelci: 1:0 - Venta(30'), 2:0 - Vrbetič(60'), 3:0 -Venta(70’), 3:1 - Baruca(78') 4:1 - Zildžovič(80') 4:2 - Begič(86') NK KRKA: Šolaja Draženko, Todorovič Marko, Romčevič Goran, Majerle Dejan, Jotanovič Goran, Mrak Matjaž, Topič Bojan, Žagar Bojan, Venta Tadej, Radulovič Miroslav, Zildžovič Adnan Avtoplus Korte: Sirotič Elvis, Serdinšek David, Bauer Borut / Adcmi(62'), Pirc Boštjan, Begič Admir, Furlanič Branko, Tonejo Damjan, Bašič Damir Peršič(64'), Rcljič Goran, Mehilli Erion / Meš(60'), Baruca Arne KAPUČINO f KOM DO PHBHM Odbojka-1. SOL-ženske BENEDIKT -CPK HITACHI 3:2 MB, -16.225.21, -61 Bendikt - Dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Borko (Mežica), Stanže (Ravne). CPK HITACHI: J. Pešič, A. Pavič, M. Pešič, Geršak, Kolar, Stanič, Zavrtanik, Sepec-Dobrinja. Trener: Tihomir Pešič. Če se po jutru dan pozna, potem lahko izolske odbojkarice v svoji prvi prvoligaški sezoni pričakujejo kaj več od obstanka med prvoligaši. Njihova igra je v vzponu, kar so dokazale tudi proti Benediktu. V prvih dveh nizih so namreč povozile domače odbojkarice. Te so se v tretjem nizu zdramile in visoko povedle, a so jih Izolanke ujele na 24:24, zatem pa je več sreče imel Benedikt. Taa je na tesno dobil tudi naslednji niz, v četrtem pa je Pešič v polje vrnil začetno šesterko, ki je visoko nadigrala domačo ekipo. Tokrat sta se še posebej izkazali Nataša Stanič in Jelena Pešič, treba pa je dodati, da sta Fajičeva in Dobrinja nastopili bolani. Ta vikend naša dekleta , ki zasedajo tretje mesto, počivajo in premor jim bo prišel prav za stabiliziranje zdravstveni težav. Njihov naslednji tekmec je mariborski Branik, proti katerem naše odbojkarice načelno nimajo veliko možnosti, a pri njih spričo pozitivnih presenečenj človek nikoli ne ve.... BV namizni tenis I.SNTL-članice Prevent:Argeta3/6 V prvem krogu je ekipa Argete igrala v gosteh pri ekipi Preventa iz Radelj ob Dravi. Izolanke so pričele dobro in po prvih dveh krogih že vodile 4:2. Nato sta v igri dvojic Kristina Rahotin in Kristin Fatorič tesno zmagale v petem setu 12:10. Sledil je dvoboj, kjer je Kristin tesno izgubila v petem nizu 11:13 proti Tomažičevi. Končno zadnjo točko je ekipi prinesla Kristin Rahotin z zmago nad Luknerjevo 3:1. Za prikazano igro in borbenost gredo čestitke celotni ekipi. III.SNTL-člani ŽNTK MariborNTS Arrigoni 0:6 Tudi člani so pričeli izredno dobro in motivirano v Mariboru. Drugi ekipi lanskih državnih prvakov praktično niso pustili niti seta in povsem zasluženo zmagali 6:0. Po dve tekmi so za ekipo prinesli Iztok Jennan, Vukovič Gregor in Frank Simon. NTKMuta:NTS Arrigoni 4:6 Drugo tekmo so člani odigrali popoldan proti Muti. Tu je bil nasprotnik veliko močnejši in zagotovo sodi med prve štiri ekipe. Igralci Arrigonija so pričeli dobro in povedli 4:2. Nato je ekipa popustila in pri rezultatu 5:4 za Arrigoni je Iztok Jerman prinesel ekipi še tretjo zmago. Igralec dvoboja je bil s tremi zmagami Iztok Jerman. Dve zmagi je prispeval ekipi Gregor Vukovič in eno Simon Franic. Tudi v tem dvoboju so igralci prikazali izredno borbenost in motivacijo. Luka Argenti tretji V Ljubljani je v nedeljo potekal drugi turnir Alpe Adria. Na turnirju so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. V kategoriji kadetov je tokrat izredno dobro odigral Luka Argenti. Za med štiri najboljše je premagal s 3:1 Avstrijca Seidla. V polfinalu pa je tesno izgubil 2:3 proti zmagovalcu turnirja Roscu iz Velenja. Pri mladincih je Gregor Vukovič za med 8 s 3:0 premagal Boškoviča iz Dobove. Za uvrstitev 4 pa je 0:3 izgubil proti Kantociju iz Hrvaške. Gregor po tem turnirju še vedno ostaja prvi na mladinski lestvici turnirjev Alpe Adria. POGLED S STRANI Y piše ŽARKO V 23 ^aPu^'no ŠP0rrt m. Tudi tokrat je domače prvenstvo razvlečeno, Evropa je pač prva. Razveselili so nas Celjani, Velenjčani pa so se tudi ujeli. Do končnih razigravanj je res še daleč vendar oboji so na dobri poti. Ostali naši pa tokrat z novim žrebom niso imeli sreče. Cimos Koper je dobil atraktivnega, vendar težkega nasprotnika, nemški Gummersbach res ne potrebuje reklame. Hrpeljcem proti danskemu Skjernu tudi ne bo lahko, morda rahla prednost saj prvo tekmo igrajo v gosteh. Določene so tudi skupine pri ženskih prvakih. Krim je žal padel v najtežjo skupino. Larvik, Elda Prestigo, Viborg so stare znanke in ob vsem znanju bo potrebna tudi sreča. Do pričetka je še daleč (6. 01. 2006), tempiranje fonne bo potrebno pač prilagoditi temu datumu. Celjanke bodo v pokalu EHF gostile ekipo Hummel iz Beograda. Možnosti so verjetno enake, žal bodo v prvo igrale doma. Domače prvenstvo gre po normalnih tirih, Celjani brez problemov, zelo gosto je trenutno v sredini lestvice. Izolani so po zmagi v prvem kolu izgubili v Dobovi, razlika je bila visoka (-6). Skoraj podoben scenarij, naši so ves prvi polčas vodili, nato nekaj »črnega« in od točk žal nič. Kot nekakšna stalnica so postala ta valovanja, napoved bilo česa je res nemogoča. Letošnji apetiti v ligi niso visoki, za gledalce pa je potreben mir, vsaj med ogledom tekme. V soboto bo v Izoli gostovala Sevnica, napoved, tam nekje vmes. Rokometašice so na gostovanju pri Krimu visoko izgubile. Najboljše med vsemi so bile »naše«, Argenti 11 golov, Hmjič 7 golov. Nič tragičnega, bolj skrbijo poškodbe, pravih strelk je iz kola v kolo manj. Nove zmage se tako izmikajo in tudi letošnja sezona ne bo prinesla bistvenih sprememb, www.goldenindex.com POKROVITEL] AMT 7:. TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! V1—AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1.SRL-ženske KRIM MERCATOR :ŽRK IZOLA 48:21 ŽRK IZOLA: Tutnjič, Karajkovič, Šimer 2, Frank, Mitruševska 2, Maršič 3, Bizjak, Benčič, Čulina, Nižetič, Gatarič 1, Adamič 7. Izolske rokometašice so se v soboto pomerile z državnimi prvakinjami Krim Mercatorjem in izgubile z rezultatom 48:21. Ne glede na rezultat, pa so Izolanke bistveno bolje odigrale kot tekmo s Celjem, čeprav niso bile v popolni postavi, saj je manjkalo kar nekaj poškodovanih igralk. Krimovke so igrale do 53. minute v najmočnejši tujski legiji, katerim sta pomagali Izolanki Hmjičeva in Argcntijeva. Od Izolank lahko pohvalimo Anjo Barič, Petro Adamič ter vratarko Nado Tutnjič. Naslednjo prvenstveno tekmo bodo Izolanke odigrale 22. 10. 2005 ob 18.00 uri v športni dvorani v Izoli proti ekipi Inne Dolgun. Vabljeni! 1.RSRL-moški MRD DOROVA:RDISTRARENZ PLINI IZOLA 35:29 (13:131 Istrabenz plini Izola: DRAGAN KEVIČ, UROŠ SRABOTIČ, JAN CETIN 9, MATEJ SRABOTIČ 1, MITJA LUKEŽIČ 2, LUKA VOLK, DAVID ZORIČ-STEPANČIČ 3, UROŠ VIDALI 3, MATEJ KLEVA, ROK GOMEZELJ, MARTIN GREGORIČ, OBRAD ROKVIČ 4, JANKO ŠKRBIČ 3, ROMAN ŽEGER 4 Izolski rokometaši bodo v soboto ob 20. uri igrali doma proti moštvu Sevnice. Rokomet-dekleta V mlajših selekcijah so se starejše deklice, mlajše A in mlajše B v soboto pomerile z ekipami Burje iz Škofij. Zabeležile so 2 zmagi in 1 poraz, v nedeljo pa so kadetinje zmagale. Starejše deklice ŽDKIZOLA:RKBVRIA 38:23(19:91 Starejše deklice so brez večjih težav odpravile ekipo Butje, čeprav sta jim manjkali dve igralki iz prve postave., so se pa zato izkazale Sušelj Sara, Udovič Asja, Hrvatin Karin in Viler Mersedes. Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Gajzer Maja, Čebulj Sabina, Hrvatin Karin?, Sušelj Sara 9, Udovič Asja 11, Smodiš Lili, Viler Mersedes 8, Jazbec Tjaša, Baltič Mateja 1, Lenarčič Katja Mlajše deklice A ŽRK IZOLA: RK BUR1A 13:30 (5:101 Mlajše deklice A so izgubile proti dobri ekipi iz Škofij. Izolanke so odigrale slabše kot znajo, delovale so precej zaspano, zbudile so se proti koncu tekme, ko so dosegle par zadetkov zaporedoma in dale vedet, da bi bil lahko rezultat boljši. Ekipo mlajših deklic A in B je prevzela nova trenerka Mara Šolaja, ki se bo poskušala tako dobro kot vratarka uveljaviti tudi kot trenerka. Želimo ji vso srečo. Za Izolo so igrale: Mamilovič Ketty, Markežič Anja, Strelec Ana 2, Jazbec Tjaša 1, Baltič Mateja 2, Lenarčič Katja 2, Štefanec Doris, Lozar Barbara, Boljat Donna 1, Perič Mateja 2, Čauševič Sabina 2, Jagurdžija Amina 1. Mlajše deklice R {RKIZBLA: RKBIIRIA 22:19 (11:7) Mlajše deklice B prvič nastopajo v državnem prvenstvu, zato je tudi bila igra na trenutke lepa, na trenutke pa zmedena in temu je bil primeren tudi rezultat, čeprav so Izolanke bistveno boljše. Strelsko so se izkazale Perič Mateja, Jagurdžija Amina in Čauševič Sabina, na golu pa je bila uspešna Stojičič Nikolina. Za Izolo so igrale: Stojičič Nikolina, Štefanec Doris 1, Kovačevič Ema, Kričej Pia, Lozar Barbara 2, Simič Samanta, Mičovič Petra 1, Mattica Anja, Boljat Donna, Perič Mateja 4, Čauševič Sabina 9, Jagurdžija Amina 5, Čebulj Barbara. Kadetinje ŽRK IZ01A: KETINR AIDBVŠfilNA 28:19 (14:6) Tudi tokrat Izolanke niso imele težav, čeprav so se gostje kar dobro upirale. Ponovno so bile Izolanke strelsko uspešne, dobro pa sta branili vratarki Lugarov Teja in Redžič Amela. Za Izolo so igrale: Redžič Amela, Lugarov Teja, BajrektareviČ Ajda 5, Poljak Mirela 3, Hiršel Rebeka 1, Jačimovič Dejana, Derdaj Aleksandra 2, Perič Ana 4, Barič Anja 7, Štefančič Tjaša 4, Tomič Mateja, Džogovič Armela, Stanič Neža, Udovič Asja 2 Nogomet-mladi Že v pomladnem delu prvenstva 2004/05 je vodstvo otroške in mladinske šole MNK Izola na podlagi stanja izoblikovalo cilje za nadaljnje delo z mladimi v sezoni 2005/06. Postavljeni so bili visoki cilji in zato je bil angažiran trener mladincev ki opravlja tudi naloge strokovnega vodja g. Dario PRIBAC. Načrtno delo v poletnih mesecih je obrodilo sadove. Kadetska ekipa je po 9 odigranih krogih 2.SKL-Z vodilna na lestvici medtem, ko mladinska ekipa na lestvici 2.SML-Z deli prvo mesto z ekipo Krke. Na skupni lestvici Izolani zasedajo prvo mesto in vodijo za točko pred ekipo Krke. V zadnjem 9.krogu sta v nedeljo 9.10.2005 ekipi gostovali v Jesenicah in proti vedno neugodnemu nasprotniku zabeležili zmagi. Vzdušje kljub dobremu rezultatu pa je pokvarilo dejstvo, da je predsednik kluba BRUŠ Bogdan 36 igralcev kaznoval in to tako, da ni zagotovil denarja za plačilo toplega obroka-kosila, ki so si ga fantje na 12 urnem potovanju zagotovo zaslužili. Razlog takega dejanja ni nelikvidnost kluba ampak samovolja predsednika, ki hoče na tak način kaznovati trenerje in vodstvo mladinske šole. Srečko ZEBEC, Član UO MNK Izola Košarka Zmagovalci, a vendar prijatelji Prejšnjo soboto so v telovadnici osnovne šole Janka Premrla Vojka v Kopru izolski mladi košarkarji igrali prijateljske tekme v kar treh kategorijah. Prvi so z veliko prednostjo (61:26) domačine zmagali izolski košarkarji letnika 1994. Za njimi so za leto mlajši Izolani prav tako dokazali, da se pridno učijo od starejših. Nadvse veseli so bili končnega rezultata (28:15). Tudi letnikom 1996 se je skozi vse tri tretjine nasmihala zmaga, a se je končni rezultat nenadno čudežno spreobrnil v korist Koprčanov (21:17). Smola pa taka! Naslednjo soboto, 15. 10. 2005, so na tekmo v telovadnico OŠ JPV v Koper povabljeni naši košarkarji letnika 1997 in mlajši, ki bodo dali vse od sebe, da bi bili kos svojim koprskim vrstnikom. Držimo pesti zanje! V soboto, 22. 10. 2005, se bodo začele tekme tudi v 3 članski ligi, kjer Izola prvič nastopa s svojo člansko ekipo. Prvo tekmo igrajo Izolani v gosteh z KK Trzinom (LJ), v soboto 22.10 pa doma in tov telovadnici Livade ob 19,00. Le korajžno v telovadnico in navijajte za naše košarkarje, da bodo njihovi uspehi nagrajeni z aplavzom! (J.M.) KIKR0KING - finale državnega prvenstva IZ0LAN0M TRIJE NASLOVI DRŽAVNIH PRVAKOV V soboto 8. oktobra se je na Ptuju, v tamkajšnji hali Šolskega športnega centra, v organizaciji domačega kluba in Kickboxing zveze Slovenije zgodil zadnji oziroma tretji turnir za državno prvenstvo 2005 v disciplini šemi contact. Med udeleženci finalnega turnirja je bil tudi KBV KiT Izola s svojimi 13 tekmovalci, ki so si na prejšnjih dveh turnirjih priborili vstopnico za finalni turnir. Lahko rečemo, da je nastop vsaj nekaterih tekmovalcev prinesel pričakovan rezultat, saj so osvojili kar tri prva mesta. Novi prvaki v svojih kategorijah so postali, med mladinci v kategoriji do 48 kg Andrej ŠKERGAT, v kategorija do 55 kg je med članicami nova prvakinja Damjana TOMŠIČ in med člani do 74 kg pa Andrej VINDIŠ. Vice prvaki pa so postali med mladinci do 48 kg Tomi PEČAR, med člani do 79 kg Sašo POPOVIČ in do 89 kg Aleksander ŠKORJANEC. S tretjim mestom sta se morala zadovoljiti, med pionirji, do 145 cm Jaka HUDALES, v tej kategoriji je 7.mesto pripadlo Anžetu ŽAJC in v mladinski kategoriji do 63 kg seje na tretje mesto povzpel Niki PEČAR. V članski kategoriji je 3. mesto do 69 kg osvojil Andrej BEZJAK, v izolski kategoriji, do 79 kg je bil tretji Matevž RADIN, sledi mu s 4.mestom Dario SVJETLANOVIČ, v kategoriji do 89 kg je na stopničke stopil tudi Admir SINANBEGOVIČ, ki je osvojil končno 3.mesto. Čez 14 dni potujejo tekmovalci KBV KiT Izola v Zagorje, kjer bo 22.10.2005 potekal tradicionalni mednarodni turnir, znan pod imenom »Zagorje open«. Raiiu SMOLA OREH IZ0LAN0V V POSTOJNI Ekipa Dunlop OMV Racing je nastopanje v letošnjem slovenskem reli prvenstvu končala na 2. reliju Postojnska Jama. Po pričakovanem tesnem boju sta Andrej Jereb in Miran Kacin držala vodstvo v skupnem seštevku, nato pa sta morala na osmi hitrostni preizkušnji odstopiti. Prvič v letošnji sezoni tudi Tom Nemarnik in Miloš počkaj nista uspela pripeljati do cilja tekmovanja, da bo mera polna, pa se jima je pripetilo tisto, kar si vsaka posadka najmanj želi - nesreča s prevračanjem! V petek smo rally odlično pričeli, saj sta Tom Nemarnik in Miloš Počkaj na 1. HP - Superspecial postavila najboljši dosežek in prvič letos prešla v vodstvo. Sobotno jutro je nastopajoče pričakalo z mrzlim vremenom in vlago na asfaltu, zato sta pričela previdneje, morda celo nekoliko preveč. V dragem krogu dopoldanskega dela pa sta ritem pospešila in se pričela prebijati proti vrhu. Na HP Studenc pa sta v hitrem levem zavoju zapeljala na močno popeskan del in avtomobil je odneslo iz smeri. Trčila sta v breg in se prevrnila. Škoda na avtomobilu še ni ocenjena, a je kar precejšna, posadka pa je ostala povsem nepoškodovana. Kiparji prihajajo KIPARJI BODO KLESALI V IZOLSKI VALOBRAN Izolski valobran (ob velikem pomolu) je bil že ob letonjem prenavljanju mišljen kot nekakšna trajna kiparska delavnica oziroma Forma Viva. Poleti so tam že delali udeleženci študentske kiparske delavnice, ki pa so svoje izdelke (vsaj zaenkrat) odpeljale na razstavo v Ljubljano od koder jih še ni nazaj. Zdaj, ko se nedaleč od nas, na hribu nad Sečo, začenja tradicionalna Forma Viva pa smo izvedeli, da se podoben dogodek, sicer drugačnega imena, obeta tudi Izoli. Dobili smo namreč naslednji dopis: Člani kulturno umetniškega društva Korenina Vas obveščamo, da smo uspešno predstavili idejno zasnovo projekta »Govorica kamna« na občini Izola, kjer so nas z navdušenjem podprli. Zagotovili so nam pokritje dela finančne konstrukcije in s tem omogočili začetek priprav na sam projekt, ki ima letni periodičen značaj. Dovolite mi da vam predstavimo nekaj bistvenih elementov projekta. »Govorica kamna« predstavlja idejo kiparskih delavnic in drugačne forma vive, saj bo le ta zaživela v skalah oz. kamnu izolskega valobrana. Ta že sam po sebi izžareva dejansko brezčasnost življenja in predstavlja ustvarjalni izziv. Oblikovati v okolju prisoten kamen, mu vdihniti življenje, prikazati njegovo skrito energijo, govorico in sporočilo, ter ga skozi ustvarjalno izobraževalni proces približati vsem, je temeljna smernica projektnega dogajanja. Namen projekta je ustvariti kulturno umetniško srečanje med različnimi ljudmi iz različnih kultur in družbenih skupin vseh starosti. Kiparji, domačini in obiskovalci lahko med druženjem izmenjavajo kulturne vrednote, poglede, dediščino in življenjske izkušnje skozi ustvarjanje v kamnu. Na ta način bi izrazili svoje občutke, čustva in sporočilo na višji ravni komunikacije, ki ji pravimo umetnost. V načrtu imamo tako pripraviti odprte dvodnevne kiparske delavnice (dvourni dogodek), namenjena vsem. Naključni prijavljeni bodo tako pod vodstvom kiparjev dobili predstavo o kamnu, njegovem gibanju, sili ter načinih in tehnikah oblikovanja. Kamnite skulpture v valobranu bodo nastajale v preostalem času trajanja projekta in bodo delo šestih gostujočih in domačih umetnikov - kiparjev. Skulpture bodo ostale na kraju ustvarjanja in s tem pustile dodaten pečat mestu Izola in posredno pripomogle, k večji prepoznavnosti mesta doma in v širši okolici. Naš namen je približati umetnostno izražanje otrokom in odraslim. Skupna kulturna izkušnja in spoznavanje kamna kot medija za sporazumevanje je cilj projekta »Govorica kamna«. Spoznavanje, rast, razvoj in ohranjanje umetnosti in kulture je zagotovo popotnica za bogatejše življenje naše družbe. .. .Kar je vsekakor tudi želena posledica »Govorice kamna«. OKNA MEDITERANA V TRSTU Društvo Mediterranco folk club iz Trsta, ki je dolga leta z zavistjo spremljalo izolski Mediteran festival je letos le dobilo nekaj več denarja in tako so za začetek novembra pripravili zanimiv festival svetovne glasbe na katerem se bodo predstavili tudi nekateri stari znanci Mediteran festivala. Med prizorišči letošnjega festivala Okna Mediterana je Stalno slovensko gledališče v Trstu in gledališče Mlela. Program pa je naslednji: 3. november ob 21,00 MADE DJIMAT - tradicionalna glasba z BAlija. (SSG) 17 november obe 20,00 NUŠA HAUSER IN ISTRSKI KANTADURI (Cassa della mušica) 25 november ob 21,00 MARWAN ABADO - Šalestinska glasba (Miela) 29 november ob 21,00 MAURICE EL MEDIONI - židovska plesna glasba (Miela) 6. december ob 21,00 DREVA - pesmi in plesi Rusije (SSG) 16. december ob 21,00 URNA CHAHAR-TUGCHI - Mongolska ljudska glasba (Miela) 20. december ob 21,00 HAFIZ AZIZ ALILI E ENSEMBLE ARABESKA - islamske pesmi iz Bosne FORMA VIVA PORTOROŽ 2005 Kraj (delovišče): Seča pri Portorožu. Čas: 15. september - 15. oktober 2005. Otvoritev: Sobota, IS.oktober 2005 ob 16.uri. Umetniški vodja: Anton Biloslav, Obalne galerije Piran. Kiparji: Gail Clair Morris (Velika Britanija), Ljubo de Karina (Hrvaška), Metod Frlic (Slovenija). Kamnoseka: Viham Gažik in Roman Gažik (Slovaška). Pokrovitelji prireditve: Občina Piran, Ministrstvo za kulturo RSlovcnije, Renault Nissan d.o.o. Slovenija, Vina Koper, Kamen Pazin Mednarodni kiparski simpozij Forma viva je v drugi polovici prejšnjega stoletja predstavljal eno redkih likovnih manifestacij v domačem prostoru, za katero velja, da je sočasno sledila dogajanju v svetu. Ni naključje, da sta imela pri ustanovitvi slovenskega simpozija leta 1961 pomembno vlogo prav dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek. Zbirka monumentalne kamnite plastike šteje danes preko 130 skulptur. Glavnina je postavljena na zelenem polotoku Seča, druge so umeščene v mestna jedra in druge urejene parkovne površine na Obali. Vpetost v mednarodni prostor in dolgoletna tradicija sta bienalni kiparski simpozij v Portorožu vpisali v itinerarij še vedno aktualnega simpozijskega dogajanja po svetu in med vedno bolj profilirane pobude, ki spodbujajo dialog sodobne umetnosti z okoljem. PRIMORSKA VEDUTA Itt/kti Itii.i/tfrul j. Vljudno Vas vabimo na otvoritev likovne razstave PRIMORSKE VEDUTE VOJKA GAŠPERUTA - GAŠPERJA ki bo v sredo 12 oktobra 2(K15 ob 1K im v steklenem atriju Mestne hiše Mostni trg I. L)ubl|ana Razstavo bo odprla župan).) Mestne občine I.|ubl|jnc Gospa Danica Simšič Razstava bo odprta od 12. 10. do S. II. 2005 vsak dan od 10. do 18. ure VADILO / IN VITO petek, 14. oktobra ob 20.00 - Kulturni dom Izola Z. Bajsič v KAKO SE DAN LEPO ZAČNE komedija režija: Gojmir Lešnjak Goje Igrata: Marijana Brecelj in Iztok Valie Predstava o zrelosti, modrosti, o zorenju, o moški šibkosti in ženski naivnosti, predstava, ki jo morate videti! Vstopnice so v predprodaji v galeriji ALGA (od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00) ter uro pred predstavo v Kulturnem domu (na blagajni) Cene nvstopnic v predprodaji: 2.300 SIT, upokojenci, študentje 2.000 SIT, na dan predstave 2.500 SIT, upokojenci, študentje 2.300 SIT. Mestna knjižnica Izola PONEDELJEK, 17.10. 2005 17.00 ■ 18.00 Š.Pahor: LJUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO, Otroci od 4.leta dalje TOREK, 18.10.2005 17.00 ■ 18.00 Š. PahoriJUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO, Otroci od 4.leta dalje SREDA, 19.10.2005 17.00 ■ 18,00 Š.Pahor: PRAVLJICA VITALDANSKEM JEZIKU Z DELAVNICO. Predšolski otroci 18.00 - 19.00 Mestna knjižnica Izola in Kulturno društvo Peter Martinoma francoščine za otroke 19.00 ■ 20.00 N. Terčon: Z barko v Trst (predstavitev knjige) ČETRTEK, 20.10.2005 14.00 ■ 15.00 BZ in 15.00 • 16.00 SSU M.Gregorovič: Kako do novih znanj Borze znanja in središča za samostojno učenje 17.00 ■ 18.00 N.Kaligarič: LJUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO, Otroci od 4.leta dalje 19.00 - 20.00 N. Benčič: predstavitve ZANIMIVI IZOLANI: dr. Andrej Dernikovič PETEK, 21.10.2005 17.00 ■ 18.00 N.Kaligarič LJUDSKA PRAVLJICA Z DELAVNICO Otroci od 4.leta dalje 19.00 • 20.00 I. Klasnja:ŠK- Skozi druge kulture spoznavamo sebe potopisno predavanje razstava: STUDIO ZELENKO (Karel Zelenko, Sonja Rauter Zelenko, Nina Zelenko Mijatovič, Pavle Mijatovič, Rok Zelenko, Leonida Bemetič Zelenko, Marko Zelenko, Martin Zelenko). Palača Manzioli in Galerija Insula Razstava bo v Palači Manzioli in v Galerji Insula v Izoli na ogled do 20. oktobra 2005. Prostori Kulturnega doma Izola razstava štirih briških slikark in kipark liIbris Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, Slovenska. ‘f kuhinja \\ KVtCw' f’#...... ZfvSMAO .'PUgS ■ ■<. »v* w URNIK: 's !" \ Jgj dopoldan od 9.00 do 12.00 popoldan od 16.00 do 19.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135 Kavarna Zvon FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "Portreti hišnih ljubljencev' JOŽICA ZAFRED Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige “Z BARKO V TRST” avtorice Nadje Terčon, magistre zgodovine in višje kustosinje za zgodovino v Pomorskem muzeju "Sergeja Mašere" v Piranu. Knjiga obravnava pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarsko vlogo severozahodne Istre v odnosu do Trsta med leti 1850 in 1918. Predstavitev ob diapozitivih bo v sredo, 19.10. ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola. KINO ODEON Art kino 13.-H.10.11)18.30 CARLI IN TOVARNA ČOKOLADElelilaJImBiirtin utniMi Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska prcHllm-MaDlnlrcnlfllnSlavne Slike leii|a,seenarpaadenKiipflai P0LISH BRIDE - POLJSKA NEVESTAležUa:KarinTraMla POKRAJINSKI MUZEJ KOPER razstava GODCI GOD'JO PRAV NA GLAS Ljudska glasbila in ljudsko glasbeno izročilo v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem Prisrčno vas vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 20. oktobra 2005, ob 18. uri v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva 21. Večer se bo nadaljevalob 19. uri v glavni dvorani palače Belgramoni Tacco, posvečen 25-letnici začetka delovanja etnoskupine Istranova, ki ga bo vodil Franco Juri, ter z družabnim srečanjem v atriju palače._ 14.-17.10.ib20.30 In 18.-19.10.ib 18.30 UČINEK METULJA lilija inscenirii:EricOrtss,].NackveCiubei • ii iuuui Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska preililm-Mii animirani film Slent je leHia. scenam: Cbrlsta Niesker INDONEZIJSKO OTOČJE lell|a:OrliiSeunke Novo zbirališče mladih ŠTUDENTJE IN DIJAKI IMAJO KLUBSKI PROSTOR V petek in soboto se je pod stadionom zgodila otvoritev novih prostorov Kluba izolskih študentov in dijakov (KIŠD). Množico obiskovalcev so v petek zabavali lokalni No Habla in Sensation, v soboto pa je ritme obvladovala drumVbass ekipa (DJ Tomas, Matzole in Dahow). Novi prostori naj bi bili namenjeni druženju, razstavljanju, učenju in drugim študentskim aktivnostim. Člani, ki se včlanijo s priloženim potrdilom o šolanju bodo lahko uporabljali brezplačen dostop do interneta, pijačo po ugodnih cenah in ostale številne storitve znotraj KIŠD-ja. Prenova prostorov je trajala približno pol leta, za vsa dela pa so plačali manj kot 3 milijone tolarjev. (Vsaka primerjava s 60 milijoni, kolikor je občina plačala za ureditev KT1 je seveda nespodobna). Za notranjo ureditev je poskrbel Andrej Pregelj (DomusExtremus) Prostor je v lasti zasebnika in so ga vzeli v najem, prostori kluba pa bodo odprti od ponedeljka do sobote vsak dan od 14.00 do 20.00 ure, storitve pa nudijo le članom, torej študentom in dijakom, ki lahko postanejo njihovi člani. In kaj že nudijo oziroma pripravljajo v teh novih prostorih? Tam se dogajajo jezikovi tečaji, družabne igre, filmski večeri, cyber caffe (brezplačen internet), kalčet (brezplačen), lan party, potopisna predavanja, razstave itd. Različne zabavne prireditve pa bodo med vikendom, trajale pa naj bi največ do 02 ure zjutraj. Trenutno imajo v klubu enega študenta zaposlenega na info točki, ki je plačan preko napotnice študentskega servisa, ostali pa vse postorijo prostovoljno. Člani KIŠD-ja so deležni precejšnega števila tudi drugih ugodnosti, kot je organiziran avtobusni prevoz Ljubljana - Izola za samo 1000 SIT, fotokopiranje in vezavo po ugodni ceni, izkoristijo pa lahko tudi popust pri vstopnicah za kinopredstave v kinu Odeon, ki jih lahko dobijo na info točki za 500 SIT. KIŠD je organiziral oziroma sodeloval pri organizaciji številnih prireditev, ki so se odvijale v zadnjem času v Izoli. Redno sodeluje s Shoto Klubom, videli smo jih na Poletni plesni šoli, za Ribiški praznik pa so organizirali Breakdeance tekmovanje. Vsem njihovim članom, ki jih zanima breakdance ponujajo, da se pridružijo skupini Fireflame crew na treningih, ki potekajo v telovadnici OŠ Vojke Šmuc, članice KIŠD-ja pa lahko ob predložitvi izkaznice koristijo 2000 SIT mesečnega popusta za vadbo aerobike v telovadnici SD Adrenalina v Premrlovi ulici. Za ljubitelje in ustvarjalec elektronske glasbe so pripravili natečaj za obalno kompilacijo elektronske glasbe Elektrofolp. Delovanje Kluba izolskih študentov in dijakov lahko spremljamo tudi na spletni strani http://kisd.dyndns.org/ (Magic) SODNI DAN PUDDING FIELDS Bliža se 20. oktober, ko bo Obalna zasedba Pudding Fields njihov novi album premierno predstavila v koprskem gledališču! SODNI DAN je že drugi album te rock-ska skupine, ki se je po končani enoletni predstavitveni turneji prvenca (Največja prevara 21(ega) stoletja), umaknila iz javnosti v studio kjer je vse do konca poletja skupaj s producentom Janom Baruco pripravljala material za 'Sodni dan', ki ga na radijskih valovih že napoveduje single 'Belo'. Tako kot pri prvem albumu sta celostna podoba in oblikovanje ostali v rokah koprskega oblikovalca Roka Klemenčiča. Album bo luč sveta zagledal v četrtek 20. oktobra, na dan ko bo potekala tudi predstavitev CD-ja v koprskem gledališču, s pričetkom ob 20h30. Tam bodo Maksim (vokal/kitara), Miha (kitara), Jaka (trobcntaspremljevalni vokal), Erik (saksofon), Primož (bas) in Borut (bobni) s pomočjo glasbenih gostov: Lare Baruca, Rudija Bučarja, Staneta Bakana, Tomaža Klepača (pevca skupine Delirium) in Goge (pevca skupine Zmelkoow) prikazali, kako so ujeli čarobno atmosfero Sodnega dne. Večer začinjen z glasbo Pudding Fieldsov bosta povezovala Katja Pišot (Radio Capris) in Boštjan Kljun (E+) dROfiaUMlTJMtM NEPTUNE Naporen obalni koncertni teden je za nami. Po sredinem hardeore dogodku v koprskem MKC-ju sta se v Izoli zgodila še dva koncerta. V četrtek je v podbelvederskem Shoto klubu navdušila bostonska skupina Neptune. Zasedba jej edinstveni primer, ko se srečata kreativno glasbeno izvajanje in kleparstvo. Vse, od| bobnov, pa do kitar, basov ter celo elektronskih glasbil je iz odpadnega materiala skupaj zvaril idejni vodja bendal Jason. In tako bi že samo pogled na odcr[ lahko upravičil medtedenski rock'n'roll izlet v podizolsko dolino. Toda glasba, ki jo je ameriški trio vlekel iz vseh teh ostankov civiliziranega sveta, je bila, kljub svoji očitni eksperimentalnosti, zelo poslušljiva, in na trenutke celo plesna. In vendar je to industrial, ko se ti zazdi, da se ti bodo ob izhodu iz kluba pred očmi prikazali trboveljski ali jeseniški dimniki. Čista industrija iz zgodnjega dvajsetega stoletja. Umazana, trda in surova, toda na svoj način čarobna. SENSATION IN NO HABLA Petkov večer pa je bil čisto nekaj drugega. Odprli so namreč nove prostore kluba izolskih študentov in dijakov, in sicer ob spremljavi dveh trenutno najbolj koncertno aktivnih obalnih skupin, Sensation in No Habla. Kot prvi so novi Kišdovski oder razdevičili gažonski stoner rokerji No Habla. Korekten nastop, ki pa mu je manjkal tisti njihov značilni »tira«. Škoda, saj so fantje spet pokazali, da gre za odlično skupino z odličnimi avtorskimi skladbami in zanimivimi aranžmaji. Le izbor »coverjev« je bil nekako neprepričljiv. Za njimi pa so ta novi oder pod hudo preizkušnjo postavili Sensation-i. Spet se je vse treslo in sprva mimo občinstvo je začelo poplesovati, skakati in popevati. Niti očitna zmeda skupine, ki se je odločila odigrati tudi nekaj starih, kot se je izkazalo, že preveč pozabljenih popevk, ni zmotila te res prenatrpane gmote ljudi, zbrane v novem, Izoli prepotrebnem kulturnem prostoru. Upati je le, da se bodo tovrstni dogodki čim večkrat ponovili, saj bo Izola le tako postala pravo študentsko mesto. Takšno z inteligentnim dogajanjem. ODSOTNI V ponedeljek pa snaj bi se v Shoto klub pripeljali nemški punk-a-billy zvezdniki Heartbreak Engines. Odlična skupina ima v srednji pankerski Evropi že skoraj kultni status. A žal do Izole, zaradi okvare avtobusa, ni prispela. Škoda, bilo bi kaj videti in slišati. petek 14.10.2005 ob 22.00 Klubski maraton Radia Študent Mazoo + Dj Poll-a-rock (slo) Skupina somišljenikov iz Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice, zbrana pod imenom Mazoo, ponuja protiutež današnjemu vedno hitrejšemu ritmu vsakdanjika, katerega vladar je stres. Na preprostosti zasnovana ambientalno-instrumentalna godba, ki se lahkotno poigrava z vzorci rocka, popa, funka in reggae-dub-a, ob tem pa v zasnovi temelji na umirjeni, ritmično in melodično poudarjeni žanrski mineštri, nam ponuja recept za sprostitev prekurjenih možganskih sinaps. Ob nekoliko s sempli in efekti začinjeni, dinamično naraščajoči godbi se nam razkriva preverjen princip, po katerem se dela dobra glasba - z odprto glavo, na preprost način. Za razliko od večine slovenskih didžejev se je Borut Polajnar, a.k.a DJ Poll-A-RocK, v svojem glasbenem ustvarjanju posvetil predvsem studijskemu delu. V petih letih delovanja je v svoji domači delavnici ustvaril preko 50 komadov, ki prinašajo svež veter v slovenski hip hop in elektroniko. Svojo lirično plat Poll-A-RocK izkazuje z izborom melodičnih semplov, začenši z Led Zeppelin in The Doors, v temačnejših ter intelektualno zahtevnejših skladbah pa je primerjava z zvokom njujorških illbientalcev tudi povsem na mestu. S Klubskim maratonom 05 prihaja Poll-A-RocK nad vas tudi v živo. Prispevek: 300 sit KI I četrtek 20.10.2005 ob 22.00 September Malevolencec)lhc No. 245 v----- mmm 13X2005 / Una lettera cPamore Educare alla cooperazione Giornali e rivistejbcendo seguito ali 'uitima riunione del Consiglio Comunale di Isola, si soffermano in questi giorni sugli aspetti piu vistosi e—oseremmo dir e - esotici delle proposte trattate e riguardanti 1'assetto territoriale del Comune. Noi ne abbiamo parlato gid nel numero precedente. Per nun ripeterci - a mo ’ di commento -vogliamo presentarvi di seguito un riassuntodella lettera che nel lontano 1854, il Capo Seattle della tribu pellerossa Suwamish invid al Gran capo bianco di Washington, il Presidente degli Stati Uniti Franklin Pierce, che propose l ’acquisto di unagrande estensione di territorio sul quale vivevano i pellerossa. La dedichiamo a chi ha a cuore il futuro della nostra cittd. “Il Grande Capo a MVashington ci manda a dire che desidera comprare la nostra terra. Come possiamo comprare o vendere il cielo? Il calore della terra? Se non sono nostri la freschezza delParia e lo scintillio deiracqua, come potete comprarli? Ogni parte della Terra per noi e sacra. Ogni lucente ago di pino, ogni spiaggia sabbiosa, ogni bruma nei boschi oscuri e santa nel la nostra memoria e nella nostra esperienza. La linfa che scorre attraverso gli alberi trasporta la nostra memoria e la nostra esperienza. La linfa che scorre dentro gli alberi trasporta le nostre memorie. Noi siamo parte della Terra ed essa e parte di noi. 1 fiori profumati sono le nostre sorelle, il cervo, il cavallo, la grande aquila, questi sono nostri fratelli. Le creste rocciose, la rugiada dei prati, il corpo caldo del cavallo, e delfuomo, tutto appartiene alla stessa famiglia. L’acqua lucente che si muove in torrenti e fmmi non e semplicemente acqua, ma il sangue dei nostri antenati. 11 mormorio dell’acqua e la voce del padre di mio padre. I fiumi sono nostri fratelli, estinguono la nostra sete. Le onde trasportano le nostre barche e nutrono i nostri figli. L'aria e preziosa per 1’uomo, perche tutte le cose condividono lo stesso respiro - 1’animale, 1’albero, Tuorno, tutti condividono la stessa aria. Il vento che diede il primo respiro ai nostri antenati, riceve anche il loro ultimo sospiro. Questo sappiamo - la Terra non appartiene alfuomo - 1’uomo appartiene alla Terra. Tutte le cose sono connesse come il sangue che unisce una stessa famiglia. Quello che accade alla Terra -accade ai figli della Terra. L’uomo non tesse la trama della vita - e semplicemente un filo in essa. Quello che fa a Lei, lo fa a se stesso. Cosi, se vi vendiamo la nostra terra, amatela come noi 1’abbiamo amata. Conservate nella vostra mente la memoria del la terra come era quando 1 ’ avete ricevuta. Conservate la terra per tutti i vostri figli e amatela come Dio ama tutti voi. Come noi siamo parte della terra, anche voi siete parte della terra. Siamo fratelli dopo tutto. E la fine della vita e Tinizio della sopravvivenza?” Silvano Sau La cooperativa scolastica che opera in seno alla Scuola elementare Dante Alighieri vanta ormai una tradizione ultraventennale. Durante tutti questi anni di attivita specifiche, volte allo sviluppo dello spirito cooperativo, ha partecipato ad iniziative ed incontri sul tema della cooperazione tra i giovani in Slovenia e nel vidno Friuli Venezia Giulia. C J I due alunni (teliti SE Dante Alighieri presentano In cooperativa al convegno di Udine Ultimainordineditempoestatalapartecipazione, in merito La delegazione isolana composta dal la settimana scorsa, al convegno Trenfanni di Preside, dottor Luciano Monica, dalla mentore cooperazione nellescuoleorganizzatoad Udine Barbara Delise e da due alunni, Eleonora e dal Centro regionale per la cooperazione nelle Massimiliano, ha presentato la scuola e le scuole del Friuli Venezia Giulia. E stata attivita del Centro di istruzione modello. In un’occasione per discutere, tenendo presente il particolare, uniči tra i vari oratori provenienti da motto “Educare alla cooperazione significa variepartidltalia, dalla FranciaedairArgentina, educare aH’unionefra gli uomini, alla solidarieta, i due alunni hanno proiettato commentandole alla democrazia..sultimportanza di iniziative alcune immagini delle varie attivita e dei prodotti volte a sviluppare lo spirito cooperativo tra i del nostro istituto, mettendo in rilievo Tattivitš giovani. I lavori prevedevano pure la principale, la piccola stampa. presentazionedialcuneesperienze significative Marino Maurel l\on ha tradito le aspettative la diciottesima edizione delta Rassegna di cori organizzata dalla Comunitd degli italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi “ di Isola. Infatti, e stata molto gradita dal numeroso pubblico che Pha seguita nel suo luogo deputata che d la Chiesa San Mauro della nostra localitd. Un grande plauso va naturalmente ai complessi che 1’hanno animata, cioe: il Coro misto di Buttrio, in provincia di Udine (Italia), diretto da Massimo De Vittor; H Coro misto "Giuseppe Tartini "detla Comunitd italiana di Pirana, diretto da Milly Monica; il Coro misto di Divaccia, diretto da Anton Baloh e il Coro misto “Haliaetum" della PBU,diretto da Giuliano Goruppi. II programma era esclusivamente improntato sulla mušica sacra, un programma bene amalgamato che si e meritato tutti gli applausi che gli sono stati riservati. G.S. Foto: C. Chicco CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Semiti tli bitindile, arie da nudlo e arie tla cuntrada, ma anche dl canti popolari tmdizionaU ipiella disabata 1 ottobre tdla Časa delta Cultura dl Isola. Naturalmente, II tutto presentato dal hravi attivisti detla Societa Artistico Culturale “Marca Garbin ” di Rovigno. H gruppo, guidato dal direttare artistico Vlado Benussi, si e esibito sia t/uale čaru standard, sia quale complessofolcloristico: in ambeduei časi ha suscitato ampi consensi dal numeroso pubblico presente. La manifestazione e stala organizzata dal la Conmnitd (legli Italiani “Dante Alighieri” di Isola. Testo e foto C. Chicco Non c'e piu religione Vai a capire il commercio di časa nostra. Soprattutto quello dei generi alimentari. Vai oggi in uno degli ormai numerosi supermercati della nostra regione e trovi un prodotto che in quel momento ti interessa e vedi che costa un tot di talleri. Ritorni dopo qualche giorno e a sorpresa vedi che quello stesso prodotto costa la meta. Ti informi delperche della sorpresa e ti rispondono che si tratta di una vendita promozionale. A quel punto entriamo nella piu assoluta confusione. Come mai promozionale se Tho comperato gualche giorno addietro? Se cio valesse solo per i generi facilmente deperibili, allora potremmo anche capire il brusco calo del prezzo, non il promozionale naturalmente. Pero abbiamo osservato che questa specifica vendita vale quasi indistintamente per tutti i prodotti in commercio. Allora ci sorge il dubbio che prima della cosiddetta vendita promozionale gualcuno cercasse di scannarci con i prezzi pompati fino alTinverosimile. Gianfranco Siljan Ar/ttrri vpifliHlico llelle grandi occasioni a Palazzo Manzioliperla mostni dedicata agli artisti, o meglio, alla famiglia dello Studio Zelenko. Tre generazioni della stessa famiglia, impegnati in diverse forme di espressione artistico, chefanno la storiti deli 'arte figurativa in Sloveniti tli tptesti ultimi decenni e, pure, hanno gran parte anche nella storiti tleli 'Istria, essendo i capostipiti Karel Zelenko e Sonja Rauter-Zelenko, e poi anche gli altri (Nina Zelenko Mijatovič, Rok Zelenko, Leonida Bernetič-Zelenko, Marko e Martin Zelenko) trn i fondatori e proseliti delta colonia artistica di Grisignana. S.S. Foto: C.C. SPOR T SPOR TSPOR T SPOR TSPOR T SPOR T Come ormai consuetudine vuole la spedizione della C. L Besenghi di Isola e tarnata a časa con un sacco colmo tli medaglie dni Giochi Ul giunti alla 14esima edizione e per il terzo anno consecutivo allestiti ali 'interno del complesso turistico-sportivo Zelena Laguna di Parenzo, ormai ftssa (Umora della manifestazione anche stavolta snodatasi attraverso competizioni divise tra tiuelle riservate a categorie over e under 30 anni (calcetto, tennis tavolo e pallavolo femminile) e tornei open, senza limiti (Peta (volley maschile, bocce, scacchi e tennis). La Besenghi figura secontla ne! medagliere, dietro alla Santorio Santorio tli Capodistria, con 2 primi posti 4 secondi e un terzo per I 'invidiabile bottino di sette allori ossia il pili pingue raccolto nelPoccasione. Successi nella pallavolo con la stjuadra maschile e ne! tennis tavolo, tra gli over, con Kristijan Ludvik; piazze (Ponore negli scacchi con Mladen Todorovič, ancora nella pallavolo con la sguadra femminile under, nel tennis con Karmen Čehovin e ne! calcetto, torneo riservato ai cosiddetti veterani, con la compagine uscita hattuta ai rigori contro Capodistria in t/uella che era diventata la sfitla decisivaper Uprimo pošto. L 'linico bronzo invece e stalo conipiistato dal tennista Luka Slosar. Bene anche la C. L Dante Alighieri piazzatasi in tiuarta posizione nella classifica generale con una metlaglia d’oro, 2 (Pargento e 3 di bronzo. Roberto Siljan Si dice e non si (lice... Entriamo in un hotel. E questo per dirvi che “Hotel” e una voce francese che sta per albergo, ne piri ne meno, anche se molti si ostinano a credere che 1' hotel sia qualcosadipiuedi meglio delEalbergo. Vi diremo di piti: la voce francese “hotel” equivale al noslro ostello, che ben s’usa oggi per indicare modesti alloggi;come per esempio: ostelli degli študenti. Percio entrate negli alberghi che sono on po’ piti aristocratici degli hotel. G.S. attivitA comunitarie BIBLIOTECA La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30. MANIFESTAZIONI CULTURALI Giovedi 20 ottobre, ore 19.00, Isola, Palazzo Manzioli CAPODISTRIA, LA CITTA’ DAI CENTO CAMINI - Inaugurazione della mostra e presentazione del volume omonimo. La mostra šara aperta al pubblico fino al 7 novembre 2005. Organizzazione: Comunita Autogestita della Nazionalitš Italiana di Isola. Ingresso libero. Sabato 22 ottobre, ore 18.00, Isola, Časa della cultura VOCI AMICHE - Incontro canoro con TOttetto Femminile della C.I.di Parenzo, il Coro ‘‘Aesontium’’ di San Pier d'lsonzo e il Coro Femminile e Misto, nonche i solisti della SAC “Fratellanza” di Fiume. II saluto in apertura sarš dato dai Cantanti di mušica leggera della C.l. “Dante Alighieri” di Isola. Organizzazione Comunitš degli Italiani “Dante Alighieri" di Isola. Ingresso libero. Venerdi 28 ottobre, ore 19.00, Isola, Palazzo Manzioli OLTRE LE PUPILLE - Serata letteraria organizzata in occasione della Settimana della lingua e cultura italiana; presentazione del volume di poesie di Isabella Flego. Organizzazione: Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola. Ingresso libero. ŠPORT E RICREAZIONE Briscola e tressete ad Abbazia Le sguadre di briscola e tressette della Comunitš degli Italiani "Pasguale Besenghi degli Ughi” parteciperannoal“XXVIII Incontro deiramicizia" che si terra sabato 15 ottobre ad Abbazia. II torneo š organizzato dalla locale Comunita degli Italiani. Briscola alla “Besenghi” Sabato 29 ottobre, al Palazzo Manzioli di Isola, avra luogo il “XIV Torneo di briscola” organizzato dalla Comunitš degli Italiani "P. Besenghi degli Ughi”. II torneo š aperto a tutti. L’inizio š previsto per le ore 16.30. II Mundrucchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurcl, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia tel , tax: (+386 5)616 21 30,616 21 32 www.can-is.si can.isola@can-is.si KRIMINALNE SIN SE JE RAZJEZIL Zjutrajje poklicala gospa iz Izole in povedala, da jo je sin zjutraj zaprosil za denar, ker je ostal brez cigaret. Ker mu ga ni dala se je razjezil, začel vpiti in razbijati po hiši. Mati se je ustrašila in zbežala iz stanovanja, sin pa je nadaljeval z razbijanjem. Ko so na kraj prišli policisti, seje limiril. Policisti so mu predočili prekršek. KAR ZAZCAL BI? Nekaj pred 18.00 uro so policisti odhiteli v Jagodje, kjer je pijan kričal in grozil s požigom hiše 49-letni tujec z začasnim bivanjem v Sečovljah. Po prihodu policistov sc je pomiril in bil napoten domov. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. KJE JE TU LOGIKA? Na policijsko postajo je prišla občanka in povedala, da ji je nekdo na parkirišču pri bolnici ukradel obe registrski tablici z avtomobila. KAsneje so obe registrski tablici našli v smetnjaku pri pokopališču. MAlo kasneje pa so na istem parkirišču izginile še registrske tablice KP 91-03L. Teh pa žal ni bilo v smetnjaku. BASQUIAT ALI WARHOLL V izolski marini sc je nekdo delal umetnika in je z rdečim sprejem prav nič umetniško prebarval kar dva avtomobila. Voznik ima za kakšnih 200 tisočakov škode. Draga umetnqgt. DENAR V HLAČAH, HLAČE V ... Možakar je policiste obvestil, da mu je neznana oseba iz odklenjenega avtomobila ukradla zajetno vsoto denarja, ki ga je imel lepo spravljenega v najlon vrečki in nato še v hlačnem žepu. Zal so bile hlače z vsebino vred v avtomobilu in tako je nastal problem. JEZEN JE BIL Iz igralnice Astra so policiste obvestili, da je njihov gost s kozarcem razbil ekran avtomata znamke IGT Multigame. Naredil je za četrt milijona škode. SLED ZOBA Prišel je občan na policijsko postajo in povedal, da ga je napadel pes ter da ima zdaj na nogi sled zoba. LAstnico psa je ta dogodek olajšal za 50 ti^pčakov. RIBIŠKA SAMOPOSTRZBA Doslej še neznanec je iz Ribiške osmice ukradel več pločevink piva in nekaj plastenkjladenske. Vsega skupaj je za 12 tisoč tolarjev. KAR IZ ŽEPA Na postajo je prišel možakar in povedal, da mu je iz zadnjega hlačnega žepa nekdo sunil denarnico v kateri je imel 40 tisočakov in bančne kartice. STROJI GREJO V PROMET Spet so bili na delu nočni gradbinci. Tokrat je neznanec iz pomožnega objekta na gradbišču Elcktra ukradel pnevmatsko kladivo. Podjetje Inštalacije je oškodovano za 40.000 tolarjev POLICISTI NISO GRADBINCI Lastnik stanovanja na Južni cesti je poklical policiste in povedal, da mu voda zamaka stanovanje. Na kraju so ugotovili, da do zamakanja prihaja paradi puščanja strehe. Policisti več ne morejo pomagati.:, NIHČE NI PIL V križišču za Staro Jagodje je prišlo do prometne nesreče II..kategorije v kateri so bila udeležena kar tri vozila. Voznik enega vozila je pri tem dobil lažje telesne poškodbe in je bil z vozilom PHE odpeljan v bolnicolzola. Zoper vse tri voznike je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, vendar je vsem pokazalo 0/0 mg/l. Zoper povzročitelja pa vseeno sledi obdolžilni pi-edlog, zaradi neprilagojene hitrosti. / Tudi pri bolnici je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil tudi tisti, ki je čutil posledice. Tudi v tem primeru je bil razlqg neprilagojena hitrost. JAŠEK GA JE Voznik osebnega avtoomobila je na parkirnem prostoru pri Merkurju zapeljal čez pokrov jaška kanalizacije, pri tem se je pokrov dvignil in poškodoval podvozje njgoygga vozila. Z AVTOM V PEŠKO Na Pittonijevi ulici je voznik osebnega avtomobila trčil v peško. Ta je bila v nesreči lažje telesno poškodovana. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog. STATISTIKA Policisti PP Izola so obravnavali še kaznivo dejanje grdega ravnanj a,ogrožanj a varnosti, ponarejanja bankovca za 50EUR, tri poškodovanja vozil in 2 kršitvi javnega reda in miru._ MA KAM RINEJO ? Okoli 14. ure smo bili obveščeni o surfarju (deskarju), ki je v piranskem zalivu omagal, zaradi močne burje pa ni zmogel poti nazaj. Policijski čoln mu jc odplul na pomoč, še pred prihodom na kraj pa mu jc pomagala posadka jadrnice, ki je plula mimo. 38 letni Skoljeločan ni potreboval zdravniške pomoči. Takoj za tem je policijski čoln odplul proti izolski punti, kjer je omagal drug surfar. Iskanje in reševanje so ovirali visoki valovi, ki jih je povzročala burja. Na krov so policisti potegnili 40 letnega Ljubljančana in ga prepeljali na izolski carinski pomol, kjer so mu pomagali reševalci PHE. Bil je zelo izčrpan, premražen in seveda prestrašen. MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori - V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi. -Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 - 392175) in v Kopru (tel. 041 - 734622) - Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738. -Oddamo enosobno stanovanje s 3 ležišči v Jagodja Priročna lokacija, centralno ogrevanje, parkirno mesto in vrt. Primemo za študente. Stanovanjeje na razpolago do meseca junija 2005. Cena: 250 Eurov + stroški. Tel: 041345 912 - V centru Izole oddam študentom v najem 2 sobi Tel: 041 653 093 - Oddajamo manjše stanovanje enosobno v Izoli-Jagodje. Zaželjeni nekadilci, tel: 05 614 72 24 - Najamem garažo v Izoli.Tel. 040 208097 Gregor ali 040 269916 Katjuša Motorna vozila -Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041 321 627 - Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046 - Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908 - Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708 - Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278 Delo - Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 03 1 639 099 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška - Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279 - Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105 - Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.Tel.:040 888-515 -Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605 - Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 Razno - Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434 - Podarimo mlado mucko staro dva meseca,navajeno hišne čistoče, zelo igrivo in prikupno. Mucka potrebuje topel dom in dobre ljudi, ki bodo za njo primerno skrbeli. Mucko bomo tudi sterilizirali. Informacije dobite na: 040/896-538 - Kupim agregat električni, z okvaro na pogonskem motorju tel: 041 608 765 - Prodamo zelo dobro ohranjeno kuhinjo s štedilnikom (plin, elektrika), napo, dvojnim nerjavečim koritom za 120.000 sit ali po dogovoru. Tel: 041 67 67 02 - Oddamo raztegljiv dvosed Tel. 070 405 006 - Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321___________________________ ki C je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno žtevitko 522._ Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 /jug? r ljubljanska banka Nova Ljubljanska baifka d. d.. Ljubljana — :—-c—^ ‘lit ★ ★ Grand HotEL Metropol PORTOROŽ - SLOVENIJA P/Leitatiniiif ^torenzo Pravo mesto za gurmanske užitke, poslovna kosila in romantične večerje Restavracija San Lorenze vabi vse gurmane na tedne vrhunske kuhinje, jedi, na osnovi sezonskih dobrot bomo pripravili vsak dan od 12,00 do 15,00 ure in od 19,00 do 23,00 ure Dnevi istrskih tartufov in jurčkov od 20. Septembra do 30. Oktobra «1 Dnevi mladega vina in Martinovih dobrot od 2. do 20. Novembra C« Tedni divjačine od 21. Novembra do 18. Decembra O* Prekajene ribje dobrote od 19. do 24. Decembra , o METROPOL HOTELS INFORMACIJE IN REZERVACIJE: TEL. 05 690 7000 FAX 05 690 7877 e-mail:saIes@metropolgroup.si Skoraj dve leti je trajalo, da so aktivisti izolskega Kluba študentov in dijakov dokončali urejanje svojih društvenih prostorov v enem od poslovnih prostorov pod stadionom. Že res, da so financirani iz študentskega dela a je tega denarja vse manj in zato so veliko dela morali postoriti sami. Tudi zato so bili množičnega obiska od odprtju prostorov še toliko bolj veseli. Da bi le bilo tako tudi v prihodnje.________________ CENJENE STRANKE PRIČAKUJEMO OD PONEDELJKA, 17.10.2005 DALJE KO PRIČNEMO 5 POSLOVANJEM V PROSTORIH ZDRAVSTVENEGA DOMA V IZOLI n I L Im/ V Sanitetni hiši nudimo: J SANITETNA HIŠA • INKONTINENCA PROGRAM • PRSNE PROTEZE • ORTOZE • PRIPOMOČKE ZA DIABETIKE • KOMPRESIJSKE NOGAVICE • PRIPOMOČKE ZA NEGO IN OSKRBO STOME • PRIPOMOČKE ZA TRAHEOSTOMO • PRIPOMOČKE ZA OSKRBO PRELEŽANIN • ORTOPEDSKO OBUTEV IN VLOŽKE • LASULJE • TERAPEVTSKE ŽOGE IN BLAZINE • APARATE ZA OSEBNO UPORABO • MERILNIKE KRVNEGA PRITISKA • DIETETIKA • OTROŠKI PROGRAM • MEDICINSKO KOZMETIKO • PRIPOMOČKE ZA SEDENJE, GIBANJE Poslovalnica IZOLA Oktobrske revolucije 11 6310 IZOLA tel: 05/64 00 674 fax: 05/ 64 00 675 e-mail: info@farcom.si www: farcom.si URNIK Pon-PetNON- STOP 8.00 - 19.00 Sobota: 8.00-12.00