17. štev.
V Ljubljani, nedelja 18. fanuvarja 1920. Po5,"lM	m.	leto.
Velja v Liubl.ani in po pošti:
telo leto fcl leti tetri leta is mesec
Za inozemstvo:
ceto leto pol leta. Utri >ria ta aiesec
Na pismene na'nčt>e bres poš Ijat e denarja se M moremo ozirati.
Novi asrofnlkl naj poilljajO
naročnino po nakaznici.
‘>-i*8l se zaratunajo p# m prostoru io sicer visok te’ 55 mm istor za enk.-at I K, vetkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 61. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu '	štev.	8.	Tetelon	štev.	44.	  -____—	_1
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna števiika velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se	Joži /.a odgovor <lop’snira ali znamka. — Dopisi roj se trnn' irajo. _____
 ------------— Rokopisi se ne vračajo. "
Komunistični pokret v Tibovljah.
PASIVNA REZISTENCA RUDAR-JEV.
(Izvirno poročilo.)
Trbovlje. 17. Komunistična frak-ciia med rudarji dela z vsetni kilami na to. da vprizori v trboveljskem, zagorskem in hrastniškem prentugoko-pu novo stavko. Z utemellitviio, da so cene za vse življenske po»rebšči-ne v zadnjih mesecih horendno poskočile. so stavili zahteve no rnat-nem zvišanju plač. Ker le uprava tudnika izjavila, da zahtevam nc tno-rc meni nič tebi nič ugoditi Je začel del rudarjev včerai s pasivno rezistenco. Delalo samo navidezno, v resnici pa oviralo z vsemi močmt redni obrat. Po. vseh treh revirjih ši-
ilto letake, v katerih oozivliaio vse rudarie, da se priključijo pasivni rezistenci. Ta se le danes res razširila. Rudarji iinaio tem lažie Stališče, ker Jim garantira pogodba, ki so lo dosegli ob zadnjem štra’’ •> gotovo minimalno plačo, ktero liui mora -udnik Izplačati nc glede na to. koliko so na-tedill. Uprava rudnika zahteva zato od vlade, da privoli v odpravo minimalne plače. Deželna vlada le bale 2e zaprosila za dalekosežna pooblastila v Beogradu. —
Tukajšnl z. miki socilalnodemo-kralične stranke izjavljalo, da nimalo s komunističnim gibanjem nikakih stikov in da ga obsotaio. Tudi občinstvo. ki le sicer z rudaril simpatiziralo. to pot nllhovo gibanje obsoja.
Itaiiia se odreka Reki?
LDU Lyon. 17. Premijerji zavezniških vlad so sporočili jugoslovenski delegaciji, da bi se Italija odrekla auvereniteti nad Reko in demilitarizaciji Šibenika, Reka bi postala neodvisna država, njena luka pa last tveze narodov; mesto Sušak bi pripadlo Jugoslaviji. Jugoslovenska delegacija se je obrnila v Beograd po nov« navodila: beograjski odgovor se pričakuje za soboto ali nedeljo. Zavezniške vlade se strinjajo, kot se poroča, v tem. da dovolijo Italiji, da Izvede londonski pakt. če Jugoslo-venl ne bi sprejeli tega kompromisa.
Prip. ured. Vest dosedaj še ni uradno potrjena. Treba je počakati ali gre res za nov predlog ali na samo za predlog, o katerem smo poročali včeraj. A če se tudi izkaže, da je Italija res pripravljena toliko popustiti, je za nas še to vedno premalo, mnogo premalo »n nesprejemljivo. Reka mora bili naša. v Jugoslavijo pa mora tudi ves slovenski živeli Primorja. Wllsonovo črto moremo sprejeti samo pod pogojem, da se izvede onstran nje svoboden plebiscit.
Končna odločitev še ni padla!
LDU Ljubljana. 17. Z ozirom na naši državi nekak ultimatum. Je Uub-danes razširjene vesri. kakor da je Ijnski dopisni urad pooblaščen ob-odločitev o jadranskem vprašanju Javit, da so vse te vesti neistinite. fe padla, ali pa da je antanta stavila	 —
Boljševiki ogrožajo angleški imperij.
LDU Rim. 16. »Messaggero« poroča iz Londona, da so vsled nujne zahteve Lloyd Oeorgea odpotovali V Panz angleški vojni minister, prvi lord admiralitete. šef generalnega štaba in šef mornariškega štaba. Potovanje spravljajo v zvezo z zmagami sovjetske Rusije. Zbiranje čet v Turkestanu, Buhari in Kivi. da je nevarno, da Je v Taškentu in Aša-badu mnogo redovitih rdečih čet da obsrofa velik del teh čet iz bivših voinih ujetnikov, posebno Kozakov.
Perziji, da je boljševlška organi-
zacija zelo razvita, v Afganistanu in Indijskih obmejnih pokrajinah, da so neprestani nemiri, velik del Mezopotamije. da se je že proglasil neodvisnim. Niti angleška posadka, niti Arabci emira Faisula niso mogli dosedaj uspeti proti vstašem. Množijo se spopadi med Angleži in domačini. Angleški diplomatski krogi so prepričani. da so turške čete. ki se nahajajo v Mali Aziji, v zvezi z bolj-Ševiškimi svetovnimi organizacijami ter da ho v doglednem času prišlo do odločitve.
Novi vladar Francije.
PAUL NESCHANEL — NOVI
PREDSEDNIK FRANCOSKE
REPUBLIKE.
LDU Pariz. 17. Ob šestnajstih. “*ul Deschane! le izvoljen za predsednika francoske republike.
Razdelitev Olasov. — Volitve Cle-menceau-lev poraz.
LDU Pariz. 16. Agence Havss poroča: Člani senata in zbornice so se danes zbrali k plenarni seli. da določilo kandidata za predsedništvo. Deschanel ie dobil 408 glasov. Clemenceau 389. Poincare 16, Jonnart 6. Bourgeots 5. Foch 1.
Prva seja I?je narodov.
L~" Bo“nteob Predsednik lige.
LDU Lvon. 17. v petek ziutrai
*v r",islj?vuna",ih „d«v “
VIČ zbral ekskutivni odbor iiCe narodov. Sejo je otvorll Leon Bourge-ois, ki le bil na predlog Venizelosov tudi izvoljen za predsednika. P« Bourgeoisovi zahvali za izvolitev so govorili lord Curzon. g. Ferraris in drugi. Bourgeois ie obžaloval, da le bil predsednik Wilson. ki b» bi! imel otvoriti to veliko mednarodno ustanovo, zadržan udeležiti se. Zborovalci so izražali upanje, da bo zastopnik velike ameriške republike kmalu zavzel mesto, katero sedal čaka Dank
Ameriški darovi za Slovenijo.
Včeraj so dospeli v Ljubljano gospodje Ivan Debevc, Franc Jaklič in Rudnmf Perdan iz Clevvelanda. ki bodo prevzeli v Trstu ameriška darila za svojce v Sloveniji. Omenieni gospodje bodo v Trstu darila prevzeli, Jih prepeljali v Ljubljano in tukaj nadzirali razdelitev. Ladja z darili je odšla šele te dni, ker poprej ni bilo na razpolago nobenega tovornega broda. Ladja vozi s seboj 3422 zabojev daril v vrednosti približno milijon kron. Ko prispe po-šiljaiev v Ljubljano, bodo obveščeni o tem vsi obdarienci.
REKONSTUKCI.IA KABINETA.
Beograd, 17. (Izvirno poročilo.) Ob povratku regema v Beograd so se vnovič pojavili glasovi o rekonstrukciji kabineta. V Beograd do-speta še nocoj dr. l.aginja in dr. Korošec, da zavzame opozicijski klub definitivno svoje stališče. KakoT je podoba, bi opozicija na vsak način rada. da pride v vlado še pred volitvami.
CESKI BOL.lSFVIKI UJELI KOLCAKA.
LDU Moskva, 17. (DunKU Brezžično.) Vsled popolnega propada Kolčakove armade napreduje vstaja v vzhodni Sibiriji. Po izpolnjujočih
poročilih je češki »bataljon smrti« ujel železniški vlak. kjer je bil mi nister za notrame posle, ministrski predsednik in general Maitinov. pa tudi Kolčak sam. Zaradi izročitve Kolčaka sovjetski vladi se vrše pogajanja s Cehi.
ANTANTA SKLENE MIR Z RUSIJO SKUPNO.
LDU Berlin. 17. »Deutsche All-gemerne Zeitung« poroča iz Haaga: Zastopniki aliiraneev v Parizu so se po predlogu Clemencaiiia domenili in zavezali, da nihče izmed njih ne vstopi sam v diplomatsko zvezo s sovjetsko Rusijo, da bodo fe skupno sklepali mir s sovletko Rusijo in da bo moral biti ta sklep odobren po svetu aliiraneev.
MADŽARI NE PODPREJO MIROVNE POGODBE?
LDU Dunal. 17. »Reichsnost« poroča1 Apponvi svetuie. nai se mirovna pooodba ne sprelme. ako se hist-v eno ne omili Računalo s tem. da bo Itnela v Parizu protekcijo pri angleških delegatih.
TURČIJA SE PROSTOVOLJNO PODVRŽE — TUJEMU PROTEKTORATU.
LDU Pariz. 16. Turška vlada le
mirovni konferenci predložila spo menico, kjer izjavlja, da Turčija spe-Icma mandat evropske velesile.
Reka — Fin m e.
Regentova pot po Sloveniji.
Uradni komunike.
Prestolonaslednik regent je dospel v petek dne 16. t. m. ob 13.10 s simplon.ekspresom na potu iz Pariza v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Zeriav. Pri sprejemu je bil navzoč tudi general Smiljanič In zastopniki častništva. Prestolonaslednik je v svoj voz povabil predsednika dr. Žerjava, ki Je z ministerijal-nlm tajnikom dr. Druškovičem spremljal regenta do Brežic. V vozu se Je vršil dine. Po dineju Je prestolonaslednik povabil predsednika k zasebnemu pogovoru, ki je traja! nad dve uri. Regent je izrazil svoje občudovanje za naše kraje in nado, da mu bo kmalu mogoče posetiti vso deželo ter bivati več časa med ljudstvom. Zanimal se je zlasti za prehrambene ln prometne prilike. Spremljajoča ministra Draškovič m Stojanovič sta govorila o aktualnih vprašanjih naše države. Minister Draškovič se je podrobno informiral o prometu v Sloveniji. Predsednik dr. Žerjav, ki Je ob tej priliki poselil krško In brežiško okrajno glavarstvo, se je danes zjutraj vrnil v Ljubljano. ___________
KONEC RUDECEGA TERORJA?
LDU KodanJ. 16. Boljševiški vodja Joffe je izjavi! angleškim dopisnikom. da le terorizem pri koncu ter da nameravajo boljševiki kreniti na desno.
Kar je. Je. V Parizu smo opravili. \se tolažljive vesti, ki nam jih po žici in po zraku ter v ekspozeiih pošiljajo, nas ne preverijo, da bo za nas »dobro«. Lvonska poslednja vest govori o neodvisni reški dižavt ln reški luki pod upravo lige narodov. Važnejši dokument, mirovni pogoji za Madjarsko. pa zahteva, da se Ogrska odpove Reki in teritoriju v korist Italiie.
Kako bodo končno sklenili pariški modriiarhi, ne vemo — pa to ni naš problem. Da ie naši delegaciji ob Seni težko ohraniti trdno hrbtenico. ie pač razumljivo. Sila. samo sila je nad nami. O. Nitti proglaša Italiji, da ie še vedno v voinem stanju z navnJ. posluša naše delegate kot sodnik obtožence In drugega takega dovolj.
Naj se sklene za Reko kakorkoli. naše vprašanje v Parizu ne lx> nikakor končnoveljavno spravljeno s sveta. Ce vržejo tam na papir tak ali tak ukrep, naših srčnih utripov ne bodo ustavili niti za hip. Naše vprašanie ni Reka ali pa Wilsonova črta. demilitarizacija kakega dalmatinskega mesta ali otoka, naše vprašanje le Integralno vprašanje cele vzhodne jadranske obali.
Z nasilnim odlokom nam bo Pariz to vprašanje še bolj vrezal v srce. Proti raku ni palijativnega sredstva. Tudi. če bi se naši zastopniki nagodili m «> in to kompromisno črto. jim narod ne bi mogel dati svoje sankcije. Italija, kako sveta ie bila ta Italija takrat! Sama je vodila boj do končne zmage proti tlačiteliicl Avstriji za svoje uiedi-nlenle Ce le tista Itaiiia prevzela
danes vlogo dvoglavega črnega orla nad našim narodom, prosto ji! Mi vemo kam gre naša pot. Nikdar do danes ni še surova sila ubila ideje, htiona zmaga naterijalfzma slepi h) opaja le kratkovidneže; duhu se krila ne dajo streti.
Podpis? Podpišite, gospodje! To bo v salonu. Na tleh, kjer smo se rodili, pa podpisa ne bo. Spominjamo se Bresta Litovskega. Bukarešte in drugih podpisov. Spominjamo se pa tudi Termopil.
In Termopile bodo naš simbol. Ne. od danes do iutri ne bruno obrnili toka usode. Predno ’e šel k Termopilam, ie dihal v lastnem ritmu helenski narod, vzgojevan v zaničevanju sramotnega življenja in spoštovanju dolžnosti do smrti. V to stner moramo kreniti danes, ko so nam računi znani, tudi mi - ves narod. Ni važno, če ti ali Jaz živiva, važno je kako živiva!
Novo življenje pelje skozi svet: samo slutimo ga v grobi, samoljubni v^akdarposti. amnak to živlienle bo zagrabilo tudi nas. našo celo domovino. Takrat se bo sesul v prah kip moloha, k! ga danes zida na naš! zemlji Italija.
Verujemo v Rusijo, še bolj pa ve-rulemo v svetost domovine; samo v tej nam Je rešitev. Moč ni v številu. moč Je v duhu.
Podpišite, gospodje! Naj izgine Iz poslednjega naših src poslednji dvom. Čhnpreie se to zgodi, tem preje se bomo zbrali in videli cilj. Samo jasnosti, kar najpreje jasnosti In potem iz salonov domov!
Doma čakamo: kajti mi smo se že odločili.	Sneotator.
Wiisonova črta.
Iz Belgrada prihaja vest, da Je Izjavil naš zunanji minister dr. Trum-bič da je \Vilsonova črta zadnia koncesija, ki jo da Jugoslavija. Ta črta gre od izliva Raše na Učko goro ln Nanos — torej si približno lahko vsak izmeri razdaljo od te črie do Ljubljane. Kaj pomeni to v vojaškem oziru za Ljubljano. Slovenijo in Jugoslavijo, je vsak s strahom razbral Iz strokovno-vojaške študije »Naših mej proti kraljevini Italiji«, ki izhaja ravno sedaj. Ta meja pomeni približno isto za Ljubljano, kar je pomenila nekdanja av-strijsko-italijauska meja za Gorico, jazloček ie samo ta. da je bila Go-
rica provincijalna hi za državo v gospodarskem oziru manj pomembno mesto. Ljubljana pa le kulturno in gospodarsko središče cele Slovenije in Savska dolina glavna prometna žila te pokrajine. In prvi dan vojne bo vsa ta pokrajina pod sovražnim ognjem in bo Izločena kot aktivni faktor iz Jugoslavije. To Je faktični pomen te Črte.
Ostane politični del. S tem, da smo začeli govoriti o koncesijah, smo nezimemo oslabili svoje stališče v zunanje-političnem oziru, ki ni bilo nikdar siiaino. Kajti nekaj drugega je, če nam antanta diktira svojo voljo In nekaj drugega, če začnemo sami govoriti o koncesijah. ,Y prvem slučaju pokažemo svetit,
da natn dcia gospoda v Parizu na« silie in da je to. kar zgubimo, navaden rop. v drugem primeru deloma vtis. da sami privolimo v tako rešitev in nimamo pozneje nobenega naslova na podlagi katerega bi lahko zahtevali zase kraje on stran \Vilsonove črte Obe stališči se izkristalizirata v alternativo: ali zahtevamo kraje onstran te črte zase -- ali pa ne. Tu pa je vsaka beseda odveč.	P.	P.
Baranjsko vprašanje.
širokemu občinstvu menda ni popolnoma dobro poznano dejstvo, da so naše državne mele v Baranji že davno določene na pariški konferenci. in Ja ie od te pokraiine prisoieo Jugoslavili samo maihen trikot med Donavo in Dravo.
Na ta način izgubimo okoli 100 tisoč duš našega naroda, ki živi severno od te meie v kotnpakrn; kup-nosti. Ta meia ne samo, da ni etnografska. temveč le za našo državo neprimerna tudi z geografskega in stratevičneea stališča.
Cim se ie doznalo. kako ie rešila pariška konferenca baranisko vprašanie. so Baranici takot zahtevali od vlade, nal naroči naši nariški delegaciji. da se zavzame za pravičnejšo korekturo teh met. In res se ie 1 aoo-til v Pariz beograjski univerzitetni profesor dr. Cvilič. ki ie imel nalogo, zahtevati v našem imenu Mohač in Mikloš. ter iz ekonomskih razlogov, tudi Pečuh in niegove rudnike
Po zadnjih vesteh le vprašanje Pečuha iti Dečuških rudnikov rešeno v orilog Madžarski, dočim niso bili izdani glede Mohača in MikloŠa no* beni uradni komunikeji.
»Madžarska mati“.
»Ne Srhi. ne Hrvati, ne Slovenci, temveč Medmurcl.«
Madžarski domišlja v ci in fanatiki so ustanovili ognjišče za med-mursko iredentistično propagando v Veliki Kaniži. Izdali so letak, v katerem pišejo med drugim. »Madžarska bo vam (Medniurcem) daia županijo, v kateri postanete v par letih srečni in bogati kakor nihče drugi v celi državi. Vse stroške bo plačevala država, ket ste prenesli pod Jugoslavijo toliko trpljenja. V«ak davek vam bo za pet let izbrisan. Medmurje bo škofiia zase, Cakovac bo središče, dali vam bomo šole in železnice, regulirali bomo Muro in Dravo, damo vam elektriko in tvomice in poštene uradnike, k! bodo govorili vaš jezik. Medrnurjo še ni bilo, temveč šele bo...«
Da si olajšajo propagando, so Madžaroni vstanovili tednik »Medmurje«. Prva številka, ki ie zšla za božič, objavlja molitev Medmureev, katera se glasi: »Odkar so nas odtrgali od blažene Madžatske. nismo niti zdravi, niti nam zemlja ne rodi, niti nam ni sol dovolj slana in kruh dovolj sladak. Srbi. Ilirci in Kranjd st> naši sovražniki, ki nas tiraio v Albanijo, v črno smrt.. Zato ven z žandarji, nazaj k Madžarski, profi od slovanskega zla Kranjci so tepci, Zagorci (Hrvati) so dolgoprstnežl itd.« — ln na koncu: »Mi nismo ne Srbi, ne Hrvati, ne Slovenci. Med-murci smo bili. vedno, in to tudi vedno (»stanemo pod našo staro madžarsko državo.« Zatem hujska letak proti »ilirskim popom« in pravi. da bodo Medtnurci v slučaju, da ostanejo pod Jugoslavijo, izgubili svoje vinograde.
Kakor vidimo, se pri tej agitaciji Madžari najbolj poslužujejo dveH sredstev, jezika in vere, dasi so v svojih dolgih letih madžarizacije Vi Med- in Prekmurju oboje zaničevali. Pot. ki jo ubirajo Madžari nam mora pokazati, s kakšnimi sredstvi se moramo proti temu hujskanju braniti tudi sami.
Pilile JlMOf
Bančni dinar iz prometa.
pri nas ledini denar krona. — Dv«
Jedinici, iedna novčanlca.
keseme valutnega vprašanja je Storilo nov odločilen korak naprej. Mesto stare avstrijske krone se uve de nova jugoslovanska takozvan« dinarska krona, ki jo prevzame Narodna banka z državno garancijo ut » pokrtljem iz državnih šum ter metalnim in čekovnim zukiadorn Na rodne banke. Posledica tega koral a se je takoi pokazala: kurz krone jc poskočil takoj in vsi gospodarsk, kroni z gotovostjo računajo, da s« kurz še znatno zboljša.
Glavni uspeh rešeni.a leži v tem. da se le preprečilo izdanje noveli državnega dinarja, ki bi se zamenjal tako za štiri dosedanje avstrijske krone, da bi množina denarja, ki je pri nas v obtoku, mahoma padla za cele tri četrtine. Drugi glavni uspeh je v tem. da izgubi dosedanji bančni dinar svoio kovinsko podlago in postane s tem odslej navadna kreditna nakaznica.
Ministrski svet je šel še korak naprej. V svojem sporočilu pravi finančno ministrstvo, da ae potemnelo iz orometa in zamenjalo z novo novčanlco ne samo avstrijske krone, amoak tudi dosedanji srbski bančni dinar, ki nima več kovinske podlage.
S tem dalekosežntm sklepom se bančni dinar spiob odpravi. Mesto njega postane nova jugoslovanska dinarska-kronska novčanica kot nov prehodni denar cele kraljevaine SHS Zlato vrednost te novčanice in razmerje med kronsko in dinarsko Je-dlnlco, predstavljeno na tej novča-nld. bo določil parlament po tern. ko bo videl kako le gospodarsko življenje samo reguliralo to razmerie. Obdržimo torej dve Jedlnid na ledni novčanici.
Ta veliki in odločilni uspeh je po prvem letu našega državnega obstoia jeden najvažnejših kar Uh ima zabeležiti ujedinjevanje doslej ločenih delov naroda.
Preostane s tehničnega stališča Se ledno. — da se pospeši natisi. 2 In 10-kronskih. 20, 100 in 1000-kronskfh novčanic. da se do prehodni uporabi »štlrlc« zopet vzpostavi decimalni sistem.
Za novzdigo kronske Jedlnkse Bo odločilna sedal naša devizna politika. Naši eksporterll moralo zahtevati plačilo za svojo blago v Inozemstvu le v naših kronah, računati je v naših kronah, za katere jamči država. Padec tujih valut, ki ga naš novčanl trg že kaže. bo potem konstanten In velik. Naša krona le s tem n« noti k popolnemu ozdrav-
ljenju In kdor Jo bo še lepil na steklenice. kakor avstrijsko, bo razmetaval svoj imetek.
»Slovenec« in »Večerni list« kakor seveda cela SLS bi radi porabili tudi to priliko, da bi širili med ljudstvom nezaupanje. Njihovim trditvam nasproti Je treba poudariti, da sploh ne gre za razmerje 1 :4 med avstrijsko krono in srbskim dinarjem. Tc razmerje ni bilo nikdar sporno, tudi pri SLS ne. ki je le še sedaj prišla z nemogočo zahtevo, da se srbski dinar In avstrijska krona zameniata 1:1. Šlo le le za to. da se nam tri četrtine novca ne vzame Iz obloka. In to je doseženo Množina novca ostane ista. Slo je za to. da dobimo novo novčanlco varno pred ponarejevalci. Dobimo |o. In šlo te za to da se rešimo avstrijskih krp in da dobimo novec, sposoben za devizno politiko na-pram Inozemstvu Sedal ga lmatno.
Ta veliki uspeh, ki je v celem narodu vzbudil zadovoljstvo in utrdil ugled države na zunai in zuotrT bolj kot vsi članki In note. gre klerikalcem In Starčevičancem na živce. ker Je to uspeh njihovih tako cbsovraženih nasprotnikov. Zato nočeio priznati, da to ni uspeh kake stranke, marveč celega naroda In njegove države. »Slovenec« govori o dveh valutah, meša stari dinar (ki gre iz prometa), z novim dlnariem (ki ga nO in s krono, ter pripoveduje konfuznostl, Iz katerih se vidi. da ali cele stvari ne razume ali pa da nalašč dela zmedo.
Narod poide preko teh Intrig. Trg Je že pokazal, ah Je uvedba dinarske krone kaj vredna. In koliko je vredna. Naš novec se dviga In ž njim koraka Jugoslavija k svoH utrditvi.
Jedno nejasnost, ki le ostala v komunikeju finančnega ministra, je ministrski svet že včeraj popravil In to sl moramo zapomniti proti vsem tistim, ki bi radi narod begali In dalall potuho verižnlkom In navl-jalcem cen. Na prej srbskem teritoriju se bo računalo kakor doslel z dinarsko ledilnlco In plačevalo v dinarsko kronski novčanici. Pri nas se bo računalo izklhično le v kronski fedlnld In Plačevalo z novo novčanlco. — aft krona ostane krona In naše posončarsko delo bo *krMo odštet le. da rfvhrae tet kroni vrednost. To se doseže le s tem. da se plačevanja zahtevalo Izključno v kronah. Potem bo novemu parlamentu delo določitve zlate podlage za kronsko ledhilco lahko.
—vic.
Jugoslavija.
Ministrska seja.
LDU Beograd. 16. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je minister Kristan poročal o svojem potovanju na Dunal. v Prago ki Berlin. Nadalje so razpravljali o ureditvi prometa in o nabavi vagonov ter lokomotiv.
Kapetan Anton Dolenc umrl.
LDU SpUt, 16. V mestnem sanatoriju Račič le umrl kaoetan vojne mornarice Anton Dolenc. Pokojnik le po prevratu skupaj s poslanikom or. Trešič-Pavičičem šel na Krf. da uredi vprašanje naše mornarice. In r.ato odpotoval v Split kot delegat vojne mornarice. (S kapetanom Dolencem skoz in skoz zavednim hi narodnim Slovencem le izeubila naša mlada mornarica enega svojih najboljših častnikov In veščakov. Malo pred avojo smrtjo je izdelal obširno spomenico o reorganizaciji naše vojne mornarice. Strokovnjaško delo le dobilo na razpolago tudi naše urednl-kvo in ga bo v kratkem priobčita)
Volakl se nadomeste e civilisti.
LDU Beograd. 16. Ker se bo v nekaj dneh Izvršila popolna demo-
bilizacija prvega poziva, le voM minister zahteval od vseh ministrstev ki so imela dosedal v stapi vojake da ponolnilo mesta, na katerih so biH tl volakl. s Civilnimi uslužbenci.
Komunisti se udeležijo volitev.
LDU Beograd. 17. »Pravda« javlja: Kakor doznavamo. jc komunistična stranka sklenila, da se udeleži predstoječih volitev. Na ta način se komunisti strinjajo, da sodelujejo v bodočem narodnem predstavništvu.
Tiskarska kriza v Zagrebu,
Zagreb. 17. (Izvirno poročilo.) Ker med stavci ta delodajalci ni prišlo do sporazuma, so lastniki tiskarn vsem stavcem odpovedali delo. Danes se pogajanja sploh niso več vršila. V pondeljek bodo najbrie vse tiskarne ustavile delo.
Aretiran madžarski špU©*.
Zagreb. 17. (Izvirno poročilo) V Veliki Kikidlndi so aretirali ravnatelja električne tovarne Bena. Imel Je napellan tajni telefon, po katerem Je poročal Madžarom o gibanju naših čet.
Javnosti v pojasnilo.
Pri mestni občini ljubljanski se Je na ukaz odseka za prehrano ustanovil »odbor za določanje cen«. Akcijski odbor združenih narodno-sta-nnvr.kih orcanizacii ie priglasil mest nemu magistratu zahtevo, da dobi kot največja korporacija konsumen-tov v Ljubljani —- zastopa 40.(KXJ organiziranih članov — najmanj dva zastopnika v »odboru za določan ir cen.« Predlagalo se jr tov pis. rav natelja Bizjaka in predsednika društva privatnih uradnikov tov. Ivana Hitra.
Ljubljanski župan dr. Tavčar Je v svojf samovoljnosti omalovaževa1 predlog akcijskega odbora. Imenoval je v odbor za določanje cen tov Bizjaka, dočim mu tov. Hiter nika-koT ni bil povšeči. Na njegovo mesto je imenoval tov. Deržiča in pozneje ko je ta imenovanje v sled z« posienosti odklonil, tov. Tavčarja, tajnika akcijskega odbora. Seved« je akcijski odbor pri svojem predlogu vztraial in prosil župana za pojasnila. zakai noče tov Hitra v »od bor za določanje cen«. Nato je ljubljanski župan poslal sledeči dopis:
St. 371. — V Ljubljani, dne 5. januarja 1920. Akcijskemu odboru na-rodno-stanovskih društev, v roke predsednika gospoda Ivana Deržiča v Ljubljani. — Na ondotni dopis r dne 2. januarja 1920 opozarjam pred vsem. da ima župan na podlagi do-tične naredbe imenovati člane v komisijo za določanje cen Zupan je za akcijski odbor imenoval dva člana, ki sta vzeta iz vaših društev in sa moobsebi je umevno, da se ne more brigati za nikake proteste, in na! bodo ti še tako odločni. Tudi se ne bojim event javnega shoda, ker sen-, se posluževal edinole pravice, ka tera mi Jc določena v dotični na-redbi. O. Hiter je uradnik Mestne hranilnice, toraj mestni uradnik; ko* tak Ima pri hranilnici obilo posla ta sploh ne gre. da bi ga župan imetm vla v komisijo, v katero nisem ime nova! nobenega mestnega uradnika Pristavljam, da v enakih zadevah akcijskemu odboru ne bom dajal n»> benih pojasnil več. Župan: dr. Ivan T 8VČ8f.
Iz povedanega ugotavljamo:
1. Zupan ljubljanski nastopa oblastno in piše v visoškem tonu, ki je vse preie kot iiljitden iz dootsa H jasno razvidno, da omalovažuje ak cfjskl odbor in absolutistično omalovažuje tudi voljo članstva združenih narodno-stanovskih organizacij.
2. Izključno iz osebne mržnje ni Imenoval tovariša Hitra v »odbor za določanje cen.« Tovariš Hiter bi bil kot hranilničnl uradnik prav lahko v odboru za določanje cen. ko so bi! že tudi drugi mestni uradniki pod ljubljanskim županom Imenovani v slične aprovizacijske odbore. Seje odbora za določanje cen se vrše^ ven uradnih ur in zato *cbt1i posti pri mestni hranilnici« ne more ovirati tov. Hitra, še manj pa motiti ljubljanskega župana.
Župan dr. Ivan Tavčar naj si za pomni, da Je vsake oblastnosti en-krat konec I Prepričani smo, da bo tudi za magistrat prišel čas, ko »e bodo osebne kaprice poedlnca pod-rejevale volji in Interesom splošno sli. Sicer pa kdo bi s« še pečal * »fermanU ljubljanskega župana- S«J pa poznamo! Samo javnosti smo hoteli povedati, da ne pozabi, kdo županu je v prestolicl Slovenije.
Predsedstvo akcijskega odbora združenih narodno-stanovskih organizacij v Ljubllant
Razna poročila.
Premogovna kriza v Avstriji
LDU. Dunaj. 16 jan. Vsied pomanj-tanja premoga se mora ustaviti že-ezniški promet. Tudi industrila bo morala ustaviti obrate, vsied česar bo delavstvo zelo oškodovano Cene cruhu sc bodo na Dunaju povišale šele dne 25. lanuaria.
LDU. Dunai. 16. jan. Začenši s po-nedeMkom se bo za en teden ustavil ves osebni promet.
Socialdemokrati Izstopili Iz madžarske vlade.
LDU. Budimpešta. 16. lan tDun K. U.) Na večerni seli ministrskega sveta le naznanil ministrski predsednik Huszar demisiio ministra Padskega gospodarstva Beveria 'n državnega talnika v trgovinskem ministrstvu Miakitsa. kakor tudi izs*op socialdemokratske stranke iz koncentracije. Obvestil le ministrski sver tudi o sklepu socialnodemokratske stranke, da se bo zdržala volhev v narodno skupščino. Huszartu le začasno roverieno vodstvo ministrstva za nsiodno blaginjo.
PoStna stavka v Italfl! ponesrečena,
LDU Milan. 17C Agenzia Stefani poroča: Na vseh poštnih in brzojavnih uradih le nabita odredba, da s« osebe, ki se ne vrnejo danes k deta, smatralo za odpuščene.
LDU. Rim. 16 jan. (DunKU.) Aeo~ zia Stefani poroča: Na nekaterih telefonskih progah se vrši obrat Kako* iavllaio listi, dela 70 od sto nameščencev poštnih, brzojavnih in telefonskih uradov. V Turinu Milanu ta v Bologni le stavka splošna. Služb« vrše vojaki.
Velika eksploztla v Londonu.
LDU London. 16. (DunKU.) V dr-žavni tovarni za strelivo ie biia vče-ral velika eksplozija, ki le zahtevala devet žrtev. Razen tega je bilo veliko težko rantanih.
Budimpešta ood vodo.
LDU Budimpešta. 16. (CTU) Dt>-nava je tako narasla, da le pod vod« spodnje nabrežje z vsemi skladišči.
Hindenburg.
V Berlinski *Weltb Uhne« Je začel priobčevati neki oficir generalnega štaba portrete markantnih osebnosti vrhovnega armadnega vodstva. Do zdaj so izšli Viljem 11.. prestolonaslednik. Hindenburg ta Lu-deridorfi. Eseji kažejo široko obzorje avtorjevo, ki se ne vstraši tudi be sede »politike«, ki je ni bilo najti v besednjaku pravega pruskega oficirja Iz solidne dobe. O Hindenburgu pravi, da je bil feidvebelski duh. beseda vzeta v najboljšem pomenu, ki pomeni slepo pokorščino vsakemu gospodarju in poznanje svoje stroke. Avtor pa povdarja. da je bil spiritus agens In pravi šef vrhovnega vodstva Ludendorff. ki je hitro potisnil ob zid Hindenburga s princi J n ce-sariem vred — odtod tudi oficljelna slava Hindenburga, ker ni mogel nihče trpeti Ludendorffa vsied njt gove surovosti in tiranstva — a ker «
so ga rabili, so se skušali znesti nad njim na ta način, da so slavili Hindenburga. In tudi Francozi in A»« gieži se videli glavnega vodjo v L»* dendorffu.
Ko se je začela bližati katastrofa. so Šli Ludendorff, cesar ta prestolonaslednik. Hindenburg pa jc ostal - pokoren sluga vsakemu gospodarju — in služil dalje Ebertu ta Scheidemannn. In tukaj se le pokazala vsa njegova strategična In politična majhnost. Zahvalimo bog* da je bilo temu tako.
Kajti če bi bila v trenutku, ko J« zbežal Viljem na Holandsko. p«h-glasiia Scheidemenn In Hindenburg nemško sovjetsko republiko ta s« naslonila na Rusijo, bi bil nastal tak kaos v Evropi, kakor ga še ni vid«l svet — in Nemčija ne bi bila med tistimi, ki bi bili največ Izgubili prt tem
.loso Jurkovič,
Gospodarstvo,
Neodrešena domovina.
Nove d AununzUeve neumnosti?
LDU Split, 16. Predvčerajšnjim Je Iz Zadra dospel v Šibenik admiral Millo ter takoj odšel na divizijsko poveljništvo, kjer je dalj časa kon-feriral z generalom Viora. Popoldne je zopet zapustil mesto. Vzrok njegovega potovanja ni znan, ali govori *ef da gre za novo podjetje d* Annun-tlja.
Laške grožnje.
LDU Split, 16. Arditi in zadersU prostovoljci groze v zadnjem tre-nutpu porušiti Zader, ako bi se pri-
poLL Jugoslaviji. Takrat bo prišin Italijanska ladija, da jih ukroa. Ita-
lijani se pripravljajo za vsak primer, da se upro našim četam, ki M imela priti s kopne strani.
Lahi zapuščalo Dalmacijo.
LDU Split, 16. S parnikom »Met-kovlch« se je v Italijo odpeljalo 80 konj In mnogo različnega vojnega materi jala.
Naši duhovniki ae smejo maševati.
LD0 Split, 16. »Jadran« poroča Iz šibenfka, da le admiral Mille poslednje dni prepovedal skradinskemu opatu Ivanu Katallniču brati sv. mašo, ker je politično sumljiv. Maše ni j bilo že pd Velike noči.
1 '
»-sr**--.
Boljševiško prodiranje.
Boljševlkl napadeta Finsko.
LDU Kodanj. 16. Trocki! le Izjavi! v brambnem odobru. da je nastopil odločilni trenotek ra napad na Finsko.
Nemški In avstrijski ufetnlškl tapet v boljševlšklb rokah.
LDU Berlin. 13. Ker so boliševjkl zavzeli Krasnolarsko selo so zaseeli tam tudi tabor nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov.
Poliakl naj ustavilo bollševlke.
LDU. Washington. 17. jan. V tlL skusfii gosnodarstvenega odseka zbornice o predlogu za dovolitev preduima v znesku 150 milijonov dolarjev za Avstriio. Poljsko In Armenijo le predlagal vojni tajnik- naj w oddalo ovečne zaloge amer. vojske v Evropi Poljski, da bo mogla odbiti prodiranje bollševikov proti zapadu. Član ameriškega mirovnega odposlanstva general Bliss ie izjavil, ds more iznova izbruhniti vojna v Evropi. ako se Poljska ne bo mogla upirati boljše vikom.
PRED POLOMOM DUNAJSKE TRGOVINE.
Dunajski list »Mittagspost« je pred kratkim časom prinesel vesti o predstoječem polomu dunajske trgovine. Mnogo doslej pomembnih trgovskih podjetij, posebno konfekcijska podjetja se nahajajo v tako težkih plačilnih težkočah. da ne bodo mogli poravnati dolgov, katere so napravili v nevtralni Švici. Med ta podjetja spadajo najboljše dunajske tvrdke, katere so sl tekom dolgoletnega obstoja tudi v inozemstvu pridobile dober glas. Vzrok teh mnogoštevilnih, že faktično obstojajočih tasolvenc je sledeč:	iekom
minulega leta, ko se ie bodočnost Avstrije po opustitvi priključitve k Nemčiji splošno že gledala v najlep-šib barvah in ko so dunajski antan-tlni zastopniki obljubljali, čeprav ne oficijelno. velike kredite, je začelo dunajsko trgovstvo v S vid. ker je bil uvoz neoviran, nakupovati razno blago.
Ker Je imelo malo dunajskih trgovcev na razpolago franke, so jim dovolili švicarski fabrikanti In vele-trgovd znatne kredite na 6 mesečne in 12-mesečno menico. Takrat je bila krona vredna do 20 centimov, mislile se Je pa, da s* bo kurz kmalu še zboljšal. Zgodilo se je pa. kakor znano, ravno nasprotno.
Do sedaj še švicarski fabrikanti niso tirjali. Med tem so tudi v Švici nastopile neugodne razmere. Rad! tega je avstrijska vlada, kakor se poroča, stopila v stik s švicarsko vlado, da bi onemogočila eventualni izbruh panike.
Borzna poročila.
LDU Dunaj, 15. Borza. Deviza Zagreb 241—251, Praga 329—344. Jugoslovenskl bankovci 225—245.
LDU Curih. 15. Borza. Deviza Dunaj 2.20, Berlin 10. Praga 6, kron skl bankovci 2.50.
LDU Curih, 16. (CTU). Dunaj noti ra 2.20, Berlin 9.75, Praga 8, krone 2.50.
*
4- Tekstilna tvomlca v Prizrenu. Neki Anglež misli zgraditi v Prizrenu tvornico za tekstilno Industrijo. V to svrho nabavlja po celi naši državi vzorce surovin, posebno volne.
4 Svtlarna ▼ Djevdjellju. Bivša turška vojašnica v Djevdeliju bo v najkrajšem času preurejena v svllar-no Za to preureditev Je bil v Djevdeliju že odposlan neki inženir no-
V .vosad&kfi svilama*
4 Načrt za kanal Donava-Soju*
Tržaški »Piccolo della Sera« prina* ša načrt za zgradbo kanala Donav* Vardar-Solun. V tem kanalu bi mog® le voziti ladje s tovorom od 10.00(1 ton. Kanal bi se cepi! od Donave p*$ Izlivu Morave ter bi šel ob VardarJta do Soluna. Dolgost kanala bf Iznaša« la 600 km.
4 Oskrba Jugoslavije t>o A meri« ki prestane. Ministrstvo zt prehran® in obnovo države Je iz Amerike pra» jelo službeno obvestila ds nas po* sle] ne bo Amerika zalagata z iivUL ker imamo lastnih zalog dovolj ta celo na prebitek, da živila lahko J*-važamo.
f Dolgovi Itaijjs. Koncem avg«« sta meseca d. 1. le imela Italija 78 nA» liiard dolga. Od tega dolga pa Ve tre« ba odšteti 15 ta pol milijard lir, katere ie Italiia dolgovala Inozemstvu še pred vojno.
4 Pšenična setev. Po vesteh It Hrvatske in SlavonHe. bo letošnji pšenična letina slabša od lanske, kef je letošnjo setev oviral dež. ki ni dovoljeval pravočasnega oranja za so tev pšenice.	'
4 Kmetijska predavanja. Pred*, vanje o pridelovanju zelenja dne« semena, ki ga ic priredita »Društv« slov. kmetijskih strokovnjakov« rta svojem članu sadjarskem nadzorniku K Humcku. v nedello 11. t. m. M Trnovem, je bilo dobro obiskano, Vsied vebkega zanimanja se bo nre-davanle nadaljevalo to nedello d n« 18. t. m. ob no! štiri uri popoldne.
4 Rlbarstvo. Slovenska kmetu. Ska družba naznanja vsem ribičem, da se dobivalo ribolovne knližlc* vsaki dan med 9. in 12. uro dnp Ribolovne knjižice se izdajalo samo m eno leto in stanejo s kolekom po 10 K, Po rošti se bodo pošiljale le onim. k* vpošlieib v naorel poleg predpisan« pristojbine, tudi poštnino In osebna
00+' Svinjske Retlo« V lranco-sklh kaznilnicah	nvlaj
ujetniki različnih vrst ščetke. ZatJ drlo na jim primanjkuje svinisk« ščetin, vsied Cesar so jeli francoski trgovci nakupovati ščetine po drugih državah.
4 Letošnja setev pšenico. poročilih iz raznih naših krajev, zlasti Iz Slavonije je bilo posejano jeseni komaj eno četrtino toliko pt>o» pice, kot le bilo običajno v prejjtaji« letih. Krivo je temu neprestano de« ževno vreme,
Ob usodni uri.
Obupni klic gorlških beguncev.
Jugoslavija, poznaš li Goriško? Poznaš li vitalni pomen zasedenega ozemlja za svoj uspešni obstoj? Po-ZI3 krenienite in ognjene Goriča-
j tr°?naš ujih neizmerno rodo-ljubje. Jugoslavija moja, ali poznaš nepopisno trpljenje svojega najpro-bujnejsega naroda onstran demarkacijske črte, boječega se, da bo odrezan od tebe, mila Jugoslavija, za ktero je poleg svojih dragih srbskih bratov največ trpel!? Ali vidiš p2
otroke fin ttarČke’ može’ žene ln
pfiobfiht • ?prneče stegaJ° roke
zasluženi Jfot* ln utisočk^ krvavo So f-Svobodi - in te duše
strahu p	^daj v smrtnem
kliVin .odločitvijo ter obupno svnJ k 1Z. dalijanskega suženjstva svoje brate na pomoč. Vidiš, ali vi-
gorje?	VSe t0 neizmerno
^c-i ^vedawč se vseh nepopisn'h
sledic, ki nam prete, kličemo v tej usodni in obupni uri: Bratje, Jugoslovani, takoj do zadnjega la Krov. — Novoustanovljeni »Narodni svet« v Liubljani alarmiral nemudoma vse poslance, celokupno vlado, akademično mladino, vsa politična in prosvetna društva, vse občine, duhovščino, učiteljstvo, uradništvo, skratka vso publiko cele Jugoslavije, ki naj takoj vprizori najodročnejše manifestacije s tako-le resolucijo:
Italija, Jugoslovani ti nudimo Prijateljstvo, garancijo trajnega miru in sreče. Sporazumi se z nami Tk da v tvojih rokah je vojna , n‘ir' Naša zahteva je naravna, jasna, kratka in poštena. Kar je tvoje, ostani tvoje, — kar je nad 13 ve,fov b'lo naše, ostani naše do zadnje vasi! Danes ne poznamo več manj in večvrednih ljudi! Le v jed-nakosti in vršit vi naravnega prava je ravnovesie! Zato bodi naša meja j nasproti Italiji po sredi Jadrana ln ; tam onstran gorišklh Brd. To je naše neomajno, neporušno stališče od katerega ne odstopimo pod nobenim pogojem nikdar in nikoli! To vedi *i. Italija, to znaj cela antanta. Wil -son, Amerika in celi svet! Pašič, Trumbič. Žolger, — ne odnehajte niti za las!!!
Vsi, vsi, takoj na delo!!'
Tako nam je napisalo pero, pomočeno v našo srčno kri!
 ____________ Goričani	— begunci.
Kdo in kai ie Antanta.
Na Goriškem, sredi jan.
Antanta je skupina štirih znanih
držav, ki so proglašale WiIsonova načela, temeljujoča na svetem na- | ravnetn pravu. Antanta je obsojala tajne pogodbe, obsojala je imperialistične težnje ter obljubovala samoodločbo. Antanta pa je danes zastopana po možeh, ki nočejo poznati doslednosti ter ne obsojajo več taj-mh pogedeb, ti. pr. londonski pakt,
ki ne obsojajo več imperiializma, n. pr. stremljenja Italije po nadobla-f nasproti Jugoslaviji; in ki nočejo ir3vk ved za obljubljeno samood-. l„.? narodov, n. pr. italijanska oku-mgoslovanskega ožemita, m m iC?a -e antanta tista sila, ki dnio-^H . rivlco na Koroškem in sila h Aatainta ie Pa tudi tista zadi-iin j1 notela niti sprejeti naše pred ,,/Jem,taciie v Parizu ter si mi	najsvetejšimi zahteva-
mt maši oči in ušesa!!
Dnbna vlada v Beogradu je ■ nen-a, da moramo nastopati naproti taki antanti v rakovicah. Ta-ko nof-.topanje ne gre v glavo nam,
*	k*	nosimo	desetkrat kru-
teiši iarem nego 11 pod Avstrijo. Mi nesrečniki, ki zdihujemo pod ltaliia-nmn. razumemo to stvar povsem drueače in zato v teh usodeDoJmih dnevih.nred odločitvijo, bratski prosto slavno beogradsko vlado, naj nasproti antante revidira svoje po-stonanje ter naj kar najodločneje nn Hoi? t0, kar T1am ,e antanta dolž-
Ako ho^r° s.vr>1ih la'tnih obljubah. A>ra hoče antanta od nas miru pomoč, zvestobe — dobro fie let nudimo d race volje, - zato na naj bo ona nasproti nam poštena ter nai nas za neštete usluve ue bike sedat s kolom po g!$vi!<Naši zunanji politiki, ne pozabite tega!
Podjarmljeni Goričani.
Šole v zasedenem ozemlju.
Naš narod onkraj demarkacijske Črte ie zapuščen v vseh ozirih. To zapuščenost in ločitev od ostalega naroda bo občutil tem težje, čim mani s’ovenske inteligence bo tam spodaj, v kateri vidi po pravici svoje voditelje in svetovalce.
In tu pride v Drvi vrsti učiteljstvo v poštev. Vsaka občina nuna sodnije in glavarstva, ima na. ah bi vsai morala imeti liudsko šolo. m zato ie učitelj Drvi vodnik ljudstva, zlasti v takih razmerah, v katerih sc nahaja naš narod v zasedenem ozerm liu. Da za sedai niso razmere tam doli za učitelja rožnate in da bi rajši vsak služil v svobodni domovini, le pač umljivo. Vendar bo treba tudi nekoliko osebne žrtve in ne odgovarjalo poleg tega resnici mnogo govorice, ki so se širile v tem oziru, kakor n. or. tista internacija dveh učitel ev. Kar se tiče gmotnih razmer. bi bilo pripomniti, da so razmeroma uiecei ugodne.
V tem tempu, kakor ie šlo do zdai. ne sme iti v bodoče, da bo vsak inteligent Dovezal svoio culo. pa liaidi. narod Da ostala sam kot čreda brez castii ja. Ne smemo videti samo sebe. ozirati se moramo nekoliko tudi na druge — brez žrtev ni uspeha. Komur ie daial narod kruha v svoii sreči, ie moralno obvezan, da ga ne zapusti v nesreči. Zato apeliramo na naše učitelistvo. da se zaveda svoie naloge, ki io ima vršiti tam doli med narodom in se vrne. kolikor ie le mogoče. Obenem orosimo, da se ne razširiaio neresnične vesti in še s tem strašiio še drugi — m to na našo lastno škodo! P.P.
Koroška.
Kakor čitamo po listih se je osnoval klub poslancev iz zasedenega ozemlja. Naznanjeno je bilo tudi, da poslanci izstopili iz političnih skupin in se združili ,v en klub ne oziraje se na strankarsko pripadnost.
Poslanca naše plebiscitne Koroške ne najdemo v imeniku tega kluba akoravno je povsem nepotrebno ponavljati, kako silno škodi ravno sedaj strankarstvo Koroški. Mi v Koroški ki delamo dan za dnem v prospeh plebiscita niti razumeti ne moremo da se najdejo poslanci, ki jim je strankarstvo več ko enotno narodno delo. Najmanj, kar zahtevamo še v zadnji uri je, da pristopijo naši poslanci takoj klubu poslancev iz zasedenega ozemlja. Mi potrebujemo složnosti in ublaženja polit, bojev, kajti samo strankarsko sovraštvo jc najbolj zo-perno koroškemu Slovencu in ga odtujuje drugim delom našega naroda.
Nam Korošcem je hudo, ko vidimo žalostne razmere v domovini; ko vidimo to besno strankarstvo, to narodno mlačnost zlasti v Ljubljani; ko opažamo kako izginja ljubezen do naroda in države in vidi vsak samo sebe, samo svoj želodec in svoj žep. Mi v plebiscitni coni pa bi radi gladovali in zmrzovali, samo da bi rešili domovino.
Zato pa naša sloven. mladina, združi se v vseh mestih in trgih in i delaj narodno propagando, Tvoj Ko-! rotan te kliče v zadnji uri! Tvoja ; Gosposveta kliče, da postaviš Ti vojvodo zopet na prestol!
sedniku je še isti dan odsvetoval sklicati shod, ker bi ga moral prepovedati.
V seji delegatov dne 13. t. m.
se je sklenilo, da se skliče izredni občni zbor osrednjega društva, ker nočemo s sklicanjem javnega shoda spravljati v nevarnost obstoja skupne organizacije v Sloveniji. Na tem občnem zboru naj člani razpravljajo o stališču osrednjega odbora, ki je nastopno:
Če preiskava dožene, da so obtoženci gojili politične protjdr-žavne tendence, jih naša organizacija ne ščiti, ker ni imela in nima nobenega stika z državi protivnimi elementi. Vsi slovenski javni nameščenci bi kot zvesti Jugoslovani odločno nastopili proti vsakomur, ki bi poizkušal naše stanovske borbe zlorabljati za protidržavne agitacije.
če se pa izkaže, da so obtožbe, kakoršne razširja časopisje, neo-snovane, in da se voditelje razpuščenega Saveza preganja le zaradi njihovega delovanja kot izvršilnih organov naših skupnih sklepov, bi smatrali razpust Saveza in discipliniranje voditeljev kot poizkus zatreti našo organizacijo in preprečiti s tem solidarnost vseh javnih nameščencev.
Prepričani smo, da so naši dosedanji uspehi le sad našega skupnega in enodušnega postopanja in da nam je popolna solidarnost tudi v bodoče potrebna.
Ista solidarnost mora tudi zahtevati zadoščenja onim našim nedolžnim tovarišem, ki za nas trpe.
Posebej še povdarjamo, da imajo za naše uspehe na stanovskem polju v odlični meri zasluge tovariši Hrvatje s predsednikom razpuščenega Saveza, dr. V. Benkovičem na čelu.
V Ljubljani, dne 15. jan. 1920. Odbor Društva državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko
. ozemlje.
v Bistri imamo šest električnih naprav na Vrhniki, vsak, ki ima polno mošnjo denarja in le malo soli v glavi, ima svojo. Ko je Galle prezidal in povečal svojo elektrarno v Bistri, Je vprašal Vrhniko, če bi hoteli imeti od njega elektriko; odgovor je bil: ne! In če se danes vpraša gospoda župana, če bomo imeli kdaj elektriko, pravi, da jo on sam ima, občina
pa nima ioHko denarja. Ali kdo more misliti, da bi se elektrarna na Vrhniki ne rentirala. na Vrhniki, kjer je toliko vodne sile in so tako premožni ljudje, da bi si dal vsak napeljati elektriko. Ali bo res treba šibe božje kot v letu 1904, ko je razsajal le-gar po Vrhniki ln odprl Vrhničanom oči, da so zgradili še v istem letu vodovod.
Pokrajinske vesti.
Vrhnika.
Pevskim društvom in pevcem DrJooročamo v nakup »MALO hfsmarico«. ki prinaša lepe mo-s«e zbore In četverospeve. Dobiva je v Zvezni knjigarni, izvod stane 1 "••''no.
Naše stališče.
Na skupni seji delegatov 9. t. m. se je z obzirom na razpust Saveza v Zagrebu in na discipliniranje voditeljev sklenilo poslati 10. t. m. deputacijo organizacij k predsedniku dež. vlade za Slovenijo, g. dr. G. Žerjavu in sklicati za 12. t. m Javen shod. Deputacija naj bt bila predsedniku pojasnila naše stališče glede razpusta stanovske organizacije in ga prosila posredovanja, da sc vzroki razpusta v naše pomirje-uje objavijo, da se 'preiskava pospeši in da se proti obtožencem postopa obzirno.
Na shodu smo hoteli predvsem slovenski javnosti dokazati, da Je Vse naše dosedanje delovanje v slovenskih organizacijah in vse naše skupno delovanje s SavezI drugih pokrajin našega kraljestva imelo Izključno le stanovski značaj t. j. stremito je za ureditvijo službenih razmer in Izboljšanjem 'gmotnega stanja javnih nameščencev. Deželni predsednik g. dr. Q. Žerjav naše de-putacije ni sprejel. Sporočil je, da so obtoženci že izročeni rednemu sodišču, m da za posredovanje ni kompetenten. Društvenemu pred-
Vrhnika, Vrhnika, kako globoko si padla! Včasih so se vozili po tvoji železnici ljub*janski izletniki, danes je cel vlak poln tihotapcev, ki te spravljajo ob tvojo dobro ime. 12. t. m. je napravila tukajšnja vojaška posadka z orožništvom in iinanco pri popoldanskem vlaku na kolodvoru racijo in strogo preiskavo. Dobili so res veliko tobaka, a zvite buče tihotapske so že na Drenovem Griču vohale, kaj bo, in med vožnjo jih je poskakalo veliko iz vlaka, drugi pa so pometali tobak vun. Neki tihotapec se je strašno razburil, ker so vzeli njegovi ženi tobak in je hotel dejansko napasti vojaka. Ko so ga hoteli aretirati je zbežal proti Verdu. Vojaki so streljali najprej v zrak, a ker se ni zmenil ne za klice ne za strele, so ga v begu ustrelili. Kakor je ta tragičen slučaj obžalovanja vreden, moramo vendar opravičiti nastop mejne straže, ker je skrajni čas, da se naredi konec vrhniški sramoti.
Polovica Vrhnike tihotapi in čudimo se le, da je poseglo vojaštvo šele po celem letu med to druhal, ki provzroča tako velike škode nara-du in državi. V stari Avstriji so obešali ljudi, ki so bili zvesti narodu in svoji vesti, danes je pa potreba in dolžnost mlade naše države, da kaznuje najstrožje in brez bojazni vse propalice in škodljivce spiošnosti. Mesarji tožijo, da v najslabših časih Avstrije niso dobili tako težko živine kot sedaj in da bodo morali podražiti meso naV!0 K. Cez mejo pa tihotapijo vsak dan in vsako noč velike množine živine. Krivo bi sodili, če bi mislili, da ta pritihotapljeni denar tihotapcem kaj koristi. V nekaterih vrhniških gostilnah so se razvile pravcate filiale Monte Carla; tu se hazardira za težke stotake in tisočake in zgodi se celo, da sede uradne osebe tiho in mirno v istem prostoru, se cele naslajajo, če gre za večje vsote! Vrhnika, Vrhnika, globoko si padla! Vrhničani, v vaših ' srcih ni prav nič več ljubezni do naroda in države! Kako dolgo in kako težko čaka Sokol na svoj dom, a vrhniški milijonarji mu ne odstopijo skromnega prostorčka niti za drag denar. Gospod Lenarčič, čegar je i skoro pol Vrhnike se ne da nikakor j preprositi, da bi odstopil za katero-■' koli vsoto nekdanjo čitalniško dvorano, ki naj služi po poslednji volji : velikega Kotnika itak prosveti,
I Vrhnika, kako velika je tvoja i tepta! Pa saj Je dovolj, če samo go-j vorimo o elektriki. Magnati imajo | ysak svojo električno razsvetljavo i — plebejci pa naj hodijo v temi spat! Poslušajte! Z Oalletovo elektrarno
Velike Lašče. Dodatno k dopisu iz Kočevja v številki z dne 13. t. m. dostavljamo tudi mi Velikolaščani, cia prav nič ne žalujemo za g. davčnim nadupraviteljem Starinom, ki je premeščen v Ljubljano. Njegovo in njegovega prijatelja g. naddavkarja Vardjana bo pomnil marsikdo izmed nas. Zato pričakujemo od naslednika g. Kratnerja večje naklonjenosti narn Slovencem.
Bolnica v Kandljl v obupnem položaju. Bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji, ki že 26. leto le z milodan nesebično deluje in oskrbuje uboge bolnike, posebno revne sloje, tt.pi vsled splošne draginje na pomanjkanju denarnih sredstev in živil, ter bo morala prenehati z obratom, ako se je denarni zavodi, zdravstvena okrožja, občine in dobro ljudstvo ne bodo usmilili in podpirali z izdatnimi podporami. Odcepljeni od nemške provincije. so slovenski bratje postali samostojni v naši slovenski domovini kateri služijo noč in dan s postrežbo bolnikom. Zato se s polnim zaupanjem in s prisrčno prošnjo obračajo na vse denarne zavode, zdravstvena okrožja, občine in milosrčno ljudstvo, da dejansko pokažejo ljubezen do bližnjega in z izdatnimi podporami omogočijo usmiljenim bratom nadaljevanje človekoljubnega dela.
p Bohinjska Bistrica Je obdana krog in krog od bogatih gozdov. Oozdno oskrbništvo je prodajalo bukovje lesnim trgovcem in domačim konzumentom, tudi kmetje so prodajali iz svojih gozdov, tako da se je lahko oskrbel ž njimi vsak. Le naša šola se ni znala ali ni hotela, ln tako zmrzuje danes deca po štiri ure vsak dan v mrzlih šolskih sobanah in si nabira kali poznejših bolezni. Krajni šolski svet je svoje dolžnosti zelo zanemaril. Ako so gospodje že prestari ali prekomodni za težke naloge, naj odstopijo svoja mesta mlajšim, skrbnejšim močem, pokličejo naj v šolski svet predvsem tudi stariše šoloobveznih otrok.
p Kranj. „Šimel“ nekega gospoda pri okr. glavarstvu v Kranju je tako velik, da si je izmislil, da mora vsak bolnik, ki hoče dobiti sladkor narediti z 2 K kolkovano prošnjo pri županstvu, ki jo odpošlje dotičnemu gospodu, da nakaže sladkor po svoji volji. Ali se mora sladkor še na ta način dražiti ubogemu ljudstvu, saj jc itak dosti drag? Ali nima uradnik drugih poslov, kakor da rešuje še pismeno take prošnje? Res gospodje so kaj „naklonjeni“ ljudstvu, saj Je ljudstvo zaradi njih. — Bolnik.
p V Pliberku je zborovala nedavno kmetijska podružnica, ki obsega Pliberk in 4 okoliške občine. Zborovalci so sprejeli resolucije v katerih zahtevajo med drugim: ureditev valute po izmenjavi al pari; energične korake proti onim Nemcem in nemčurjem, ki hujskajo doma in v tujini proti Jugoslaviji; pritisk nd Avstrijo, da ustavi v časopisju
ščuvanje proti naši državi; čim izdatnejšo gospodarsko in aprovizač-no podporo slovenske Koroške.
p Čitalnica v Murski SobotL
Dne 9. XII. 1919 smo ustanovili V osvobojenem Prekmurju narodno čitalnico z raznimi odseki v svrho narodne pobude. Sedež ji je Murska Sobota. Naročene imamo skoro vse domače liste, poleg teh tudi par hr-vatskin in srbskih; a nedostaja ji še knjig. Ker pa ima čitalnica tudi nalogo, nuditi tukajšnji šolski mladini potrebno berilo, katerega istotako primanjkuje, zato se obrača do vseh slovenskih čitalnic, bralnih in jedna-kih društev, kakor tudi do javnih in šolskih knjižnic, založnikov in zasebnikov s prošnjo, naj ji naklonijo vsakovrstnih knjig, tako beletristič-nih in znanstvenih, kakor tudi mlar dinskih in šolskih četudi starih in že obrabljenih. Tudi stari letniki naših časopisov in revije raznih strok so dobrodošle. Pošiljke naj se blagovolijo nasloviti: Čitalnica v Murski Soboti, Prekmurje. (V Ljubljani sprejema darove tudi uprava Jugoslavije Marijin trg.) Vsak še tako mal dar bo hvaležno sprejet.
p Grajščina Vurberk pri Ptuju ima lastno gostilno, ki uspešno 4ek’ muje v draginji s svojimi sosedami. Da je povišala — in to precej izdatno — svoje cene tudi o priliki koikovanja, je pač urnevno. Oskrbnik grajščine g. Gumpert se vedno sklicuje na splošno draginjo, kedar mora utemeljevati povišanje cen; če pa ga prosijo viničarji za boljšo plačo, o draginji ne ve ničesar več.
V Kočevju se je ustanovila že pred pol leta „Čitalnica“ ki je obetala živahno in plodonosno življenje, ki pa je sedaj nekam zadremala. Treba jo bo čim prej zdramiti. Dobro in koristno bi tudi bilo, da bi si-*,Čital-nica“ čim preje nabavila vsaj skrom-! no knjižnico, da bi lahko nudila Kočevcem še kaj drugega in ne samo i svoj Universal-Lexikon.
Dobrna. Poverjeništvo za javna i dela, v čigar delokrog spadajo menda tudi naša zdravilišča, bi storilo j dobro, če bi malo nadziralo tudi našega upravitelja, ki porablja svoj čas v to, da prav pridno kupčuje z j vsemi mogočnimi predmeti, tudi s takimi, s katerimi bi menda ne smel (sladkor, usnje 1. t. d.). Neumljivo nam je, da nadrejene oblasti vse to | *rpe čeprav so bile že ponovno obveščene.
Velenje. Po komaj enoletnem preobratu so jeli tukajšnjim^ nemčurjem grebeni zopet rasti. No, čudno ni, če jih pa podpirajo velenjski „na-rodnjaki“ v svoji mlačnosti sami. Hči nekega zagrizenega hotelir ja vzgaja svoje otroke v blaženem Gradcu, uradništvo rudnika, pa je postavilo gledališki oder ravno v to gostilno, da ji tako pomaga zbirati slovenske peneze. Če bo šlo tako naprej, bo postalo Velenje kmalu ravno tako nemčursko gnezdo, kakor je bilo med vojsko.
Drobiž. |
* Newyorčanl lovijo Trockljeve |
tovariše. Po naredbi zakonodajnega odbora v New-Yorku je bil ujet biv- j ši Trocki je v tovariš dr. Misleg. Dr. Misleg je poprej upravljal Trockega glasilo „Novi Mir“. Pri preiskavi je ujetnik priznal, da so bile komunistični stranki v Ameriki večkrat poslane visoke svote v iznosu mnogo tisoč dolarjev, ki sp bile namenjene za boljševiško propagando v Ne\v-Yorku.
* Ame.lka se ne šalL Amerikan-ska vlada se pripravlja na besen udarec proti prekupčevalcem, veriž-nikom, tihotapcem in drugim zakotnim trgovcem. Verižnike in tihotapce namerava oblast poslati s parniki po svetu, ostalo nadležno golazen pa zaposliti pri nadzorovanju zločincev in vojnih ubežnikov.
* Kako se zidajo v Ameriki mesta. »Revue de Pariš« prinaša nekoliko vzgledov, kako se gradijo v Amerikj nova mesta V Ameriki n. pr. začnejo okoli kakšne tvornied zidati mesto in ga zidajo toliko časa« dokler ni dovršeno po načrtu. Mesta Puhnan in Norvood pri Chicagu je pustil zgraditi J url J Pulman, bivši
kovaški delavec, ki je bil postal milijarder. V prvem mestu jc stanovalo že leta 1883. 9000 delavcev, za kale re je pustil Pulman sezidat: «520 hiš z ulicami, trgovinami, plinom in vodovodom. — Podjetnik Schlie-marvn Je gradil hiše za delavce v Orklegu. Na račun odkupa h!š so mu tnorali plačevati delavci 20 —100 dolarjev tedensko. Tudi lo mesto je postalo v primeroma kratKCtn času veliko 'm krasno. — »Revne de Pariš« omen;av da bi bila ta metoda hitrega zidanja hiš primerna tudi za med vojno porušena evropska me-sta.
* Kitajski tehnični napredek. Tudi Kitajska se polagoma modernizira Poroča se, da ustanove v kratkem času tri velike brezžične radio-posfaje, prvo v Urgi na< Mongolskem, drPgo v Urumslu, 1500 milj Jugoza-padnb od glavnega mesta Mongolije, tretjo pa v Kashijaru v zapadnem Turkestanu. Te brezžičnd brzojavne posta'e bodo opravljale službo podnevi in ponoči na najmanjšo dlsfančo od >000 angleških milj.
•s Potresi v F-pIm. V zadnjem času so bil! v celem ”piru n očni potresi. Porušenih jn poškod ovanih je blk> veliko številb MS. V Janjini so iz razvalin Izkojfttli 2(T mrtvih.
Drva, žagani in stavbeni les
Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31.
Elektrotehništvo
Zavod za teh. in elektrotehniko Dunajska cesta 23.
Lastne tovarne, Olince 16. Janko Pogačar, Mestni trg 35.
časopise, knjige, brošu e, cenike, la ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte in pisems*! papir s firmo, vizitke, naslov nice itd. natisce hitro lično In ceno
Anončni zavod:.
Drago Beseljak, Cankarjevo nabrežje 5.
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
G. Besednik in drogovi, Prešer-, nova ulica 5	|
Industr ortop protez, bandaž in kirur-gičnga orodja
Meh. delavnica
Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Elektrotehnik
Makso Sartory, Žabjek 3.
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Brivnice
Francheti Zdenko, Dunajska c. 30. Marija Kirinič, Sp. Šiška, Celovška cesta 63.
Gostilne
Marica Sartory, gostilna »Beograd*, Žabjek 3.
Dežniki, solnčniki
L. Mikuž, Mesini trg 15.
Drogerija
J. C. Kotar, Wolfova ulica.
Kavarna
Josip Ivančič, »Zvezda*, Kongresni trg.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernova ulica.
Mizarstvo
Franc Škafar, Rimska cesta 16. Perko Matija, Zg. Šiška, Celovška cesta 131.
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
Skladišče, javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Modna trgovina
T. Eger, Sv. Petra cesta 2.
Optik
Jurman Karl, Šelenburgova ulica. Fr. P. Zaj<c, Stari trg g.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Teltf. 366).
Špedicija
Uher J. & A. Šelenburgova ul. 4.
Slikarstvo, pleskarstvo
Josip Jug, Rimska cesta 16. Stare P. Franc, F.orjanska ulica.
Pisalni stroji
Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Specialna trgovina
t juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3
Krojači
Potočnik Feliks, Šelenburgova u.ica 6.
Milan Cankar, Sv. Petra c. 33. Milan Mahkota, Zg. Šiška, Celovška cesta 79.
Modni salon damskih klobukov
Marija G6tzl, Židovska ul. 7 in 8. Stuchly-Masehke, Židovska ul. 3.
Pisarniške opreme
Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.'
Štampilje
Černe, Dvorni trg 1.
Parfumerija, kosmelika
Uranus, Me8’ni trg 11.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
s papirjsm Uranus, Mestni trg xi.
z gramofoni in ploščami Fr. P. Zajec, Stari trg g.
s pohištvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
prva Specialna, za rokavice in pa'fume O. Bračko, Dunajska cesta 12.
Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6.
a pisalnimi stroji
The Re* & Co., Šelenburgova ulica štev. 6.
modno blago ln klobuki za moške Ivan Kunovar, Stari trg to.
Trgovina
Puškar
F. K. K*»r, šelenburp... »lic* I“to Stopi«, Joj« oli«.
. ... 2______|
.	j s vsemi pisarniškimi 1 otrebščinami
Urar	'Joe. Omersa, Dunajska c. 6/z.
Fr. P. Zajec, Stari trg g,
s šivalnimi stroji
s špecerijskim in delikatesnim blagom jOTlp Petelinc, Sv. Petra nasip 7.
■ čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra e. 38
raanufakturna Schwab & Bizjak. Dvorni trg.
s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Šelenburgova ulica z.
z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gospodsvetska c. to.
z grami foni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
šivalnih in pisalnih stroiev in kolea Ivan Jax & sin. Dunajska c 15.
s kolesi in šivalnimi stroji Ig. Vok, Sodna ulica 7.
z železnino na debelo in drobno
Breznik A Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
a špecerijskim In mešanim blagom
Janko Bernik, Spodnja Šiška, Celovška cesta štev. 7g.
Za milijoni.
(Dalie.)
OSMO POGLAVJE.
Pozno v noči sedita dva moža v majhni sobi. Oba sta nam že znana, vendar se hočemo nekoliko pumiditi pri njiju opisu. Prvi je starejši, širokopleč, brez brade, prijaznih potez, vendar čudnega vedenja, ki takoj vzbuja našo pozornost. Ne pogleda ljudem, s kateri’ ti govori, nikoli v obličje, temveč posveča vso svojo po-eornost kakemu bližnjemu predmetu, kateremu veljajo vsa njegova poročila, njemu se smehlj.t, od njega dob*"® nove pobude, kakor da bi bil ta predmei živ
Ali se je te navade navzel pri mnogoletnem Izvrševanju svojega poklica, ki zahteva največje tajnosti, ali pa hoče namenoma vid^z vzbuditi, da ve in vidi manj. kakor je res. ne morem odločiti. Da pa dale ta posebnost možu skoro nadnaravno moč, tena še ni nihče zanikal. tudi one. ki so po njegovih talentih bili najbolj zapostavljeni. 7;lai ie sedemdesetletnik: starost in bolebavost mu ne dovoljujeta, da bi poklic tajnega polista še dejansko izvrševal.
Njegov tovariš je mlad, zelo izobražen mož prikupliive^zunanjosti. Da je tudi on član ♦aine policije, tega ne razodeva niegov.i govorica in ves njegov nastop Mogoče je bas zategadelj pri svojih višjih tako priljubljen in njim koristen.
Ta dva moža sta Gryce in Byrd Prvi povzame besedo:
»To ie lepa nagrada, a meni se zdi. da Ima tudf prijateljstvo svoje pravice. Na vašem mestu bi poiskal sled ponesrečene primadene Pri tem morda odkriiete namen zarote, ki je zasnovana proti tolikim deklicam istega imena. Tako bi razrešili dve uganki naenkrat. Ak<> pa tudi ne dosežete nič drugega, kakor da zasledite bivališče sicnorine, ste vsai svojega prijatelja rešili skrbi Po mojem mnenju bo moža S sivimi očmi in črno brado, ki ie deklice zasledoval. težko zaslediti Hčerka Abrahama Rogersa le pokopana in nima več zanj zanimanja: enako se bo varoval prikazat! se pr! Jv-nem ogledu trupla nesrečne tovarniške delavke: rredvsem pa se mora ogibati bogate de-dinie. ker ie pozornost občinstva vsled žrtev istega imena preveč nbmlena na njo. Ha pa signorina Valdi tudi Jennv Rngers imenuje to vedo le nekateri. Na njej bi lahko svoje kakršne koli načrte navidezno brez kazni izvršil. Ako je ta človek tako odločen značaj, kakor mislimo, ln če ta zarota v resnici obstoja, tedai naide»e I>o vsei verjetnosti signorino v nlegovih zar.kah ali vsai pod njegovim vplivom. Pa naj se ime-nule Montelli ali ne. gotovo je to oseba, ki razpolaga z mnogimi sredstvi, in bo treba skrajne premetenosti in odločnosti, da se ga polastite.* »Nailcpša hvala za vaš nasvet, gospod Oryee! Navdali ste me z novo srčnostio in vnemo. Hotel bi si razpisano nagrado pridobiti, ker
bi mi prišla prav. Ker mi razumnost ln dolžnost kažeta isto pot, hočem jo nastopiti.«
»Stoitc tako; a ne morem vatn obljubiti, da vas pripelje k cilju. Naznačim vam le smer, kateri bi sledil, ako bi bil še mlad kakor ste vi, iu v praktični službi.«
»Več ni treba. Vj ste najrazumnejši svetovalec in nad vse nesebični prijatelj. Poglejva te, kar je uspeh današnjih zasledovanj; to ne bo zahtevalo mnogo časa, zakaj novih dejstev je le tnalo.«
Starejši policist se je posvetil z blagohotnim zanimanjem podrobnostim slučaja, in po kratkem posvetovanju sta se moža razšla. —
Naslednjega jutra se ie potrudil, da hitro ustreže njegovi želji, in ga obsipal s prašanji.
»Kaj ste odkrili? Ali ste zvedeli kaj novega? Ali je kaj upanja, da jo najdete?«
Bs^rd je bil zelo molčeč.
»Do zdaj je še vse zavito v temo. Niste m’ poverili lahke naloge. Ako bi ne bila dama taKo nenavadne lepote, bi obupal, da proniKnem Ke-daj v tajnost, ki jo obdaja. Toda obraz, kakor je ta. se ne da dolgo skrivati. Ker poznam zdaj njegove poteze, je možnost večja, da jo najdem. Da bi dali skico fotografirati —.«
Umetnik je odkimal.
»Čutim nepremagljivo zoprnost nad tem, da bi njegovo sliko zaupal ducentu policijskih uradnikov. Tudi ni za to zadostnega povoda. Ako upate doseči svoj namen na kak drug način. naj ta izostane že z ozirom na njen nežni ženski čut.«
»Hočem poskusiti, toda iz tega lahko nastane zakasnitev. Ali imate Montellijevo pistno ’ pri roki?«
»Da. tukaj je. Lahko ga obdrži*e.*
»Prosim še za natančni opis Italijana.
»Montelli je velik, suh. mrkogled mož z zelo temnim obrazom iu črno brado. Akoravno sem ga videl le trenutek, vendar je zbudil mojo pozornost njegov mračni, grozni izraz. Drugim je mogoče manj oduren, jaz ga sovražim ze zategadelj, ker ie samo on vzrok nenadnega odhoda siguorine.
»škoda. ker se vaš opis bolj ne strinja z opisom onega gospoda, ki je zasledoval ostala tri dekleta. Mračen in grozen? To ne soglaša s prijaznim tujcem, ki Je obiskal šolo gospe Haddensove in prinesel delavki iz tovarne šivanje."
„0 čem govorite? Jc vprašal Degraw razburjeno. „Ali je kaka zveza —“
..Mogoče sem svoje misli izdal preveč brezskrbno," ga je Byrd naglo prekinil. „Mon-telii je brez dvoma to, kakor ga je označila Portuglzinja; bedel sem imeti le gotovost. Ali bi mi mogii s par potezami podati sliko njegovega obraza?"
Degraw je zmajal z glavo. „Tega ml ni mogoče, moj vtis je bil prepovršen."
Vsekakor poskusite," odvrne Byrd ter mu ponudi pismo Italijana. Na ovitku je umet-
nik po možnosti skiciral s par črtami obraz Montellija; medtem pa je Byrd, ki je bil spte-ten risar, kopiral Degrav/ovo skico signorine v svoj notes.
„Za lastno porabo," je izjavil začudenemu umetniku, ter sprejel njegov risbo Ln spravil obe v žep.
»Bodite pozdravljeni! Ko Izvem kaj gotovega, vas obvestim. Do tedaj pa ohranite dobro voljo; zadevo bomo zasledovali z vso vnemo, zakaj razen mene je zaposlenih še dvajset policistov, ki naj zasledujejo neznanca, povzročitelja tolike nesreče."
„Samo eno vprašanje, Byrd: Vam se ravnokar ni zdelo nemogoče, da sta Montelli in ta človek ista oseba? V tem slučaju bi bila tudi signorina zapletena v ono tajinstveno zadevo, c čigar namenu sta najbrž še sami na nejasnem?"
»Mogoče."
»Toda dvoje izmed žrtev Je umrlo."
»Naravne smrti, Degraw."
»Ali ste o tem prepričani?"
„V enem slučaju popolnoma. O drugem odloči mrliški ogled, ki se vrši danes."
»Poslušajte šo moje mnenje, predno odidete. Dvomim, da se Montelli zanima še za koga drugega, kakor za signorino. Neznanca pa se je nam bati mnogo manj, kakor zvijačne Portugizinje."
»Vse to se bo pojasnilo. Vsaka minuta, ki jo še tukaj preživim, zadržuje uro odkritja."
• Potem odidite; ne zadržujem vas niti za trenutek."
Zdaj pa je bil Byrd, ki se Je obotavljal.
»Kaj je to?" je vprašal, kazaje na sliko, ki jo je Degraw označil z naslovom: Pesnikov sen. Jzgleda, kakor da ste poskušali naslikati gospodično Aspinwall."
»Gospodično Aspirwa!l?"
»Da, hčerko Samuela Aspinwal!a, krasotico petega okraja."
»Ali je to njeno Ime? Ali spoznate obraz? Potem sem vam zelo hvaležen, ker sem že davno hotel vedeti, kdo Je moj modčl, ki sem ga nekoč videl med cestnim vrvenjem."
»Čestitam vam, slika je krasna."
Degraw ga le zadržal pri vratih.
»Da ste mi imenovali original, to ;rru daje prav posebno novo zanimivost. Gospodična Aspmwa!l je namreč ona dama, ki le obsula posteljo signorine s cvetkami, ko sem vstopil."
»Resnično? — O tem mi morate pripovedovati natančneje."
..Nimam vam mnogo povedati. Nisva spregovorila niti besedice. Njena navzočnost me je tako iznenadila, da me je zapustila prisotnost duha; ona pa je naglo odhitela iz hiše, da se odtegne mojim pogledom, ki so se ji najbrž zdeli vsiljivi."
»Gotovo je bila prijateljica signorine Valdi."
»Ne; nista se osebno poznale, kakor me je signorina zagotavljala."
»Na vsak način je dobro, da jo moremo najti. Cesto so ravno navidezno najbrezpo-membnejše opore, ki pomagajo resnici na sled," je rekel Byrd in zapustil atelje.
Popoldne je iskal Degraw med dnevnimi novicami svojega časopisa poročilo o mrlsKem ogledu fabriške delavke. Bil je naravni vzrok smrti, kakor je Byrd že povedal. S tem se mu je odvalilo težko breme od srca. Ako bi deklica umrla nasilne smrti, ne našel bi zaradi signorine niti trenutka miru. Zarota, na katero so verjeli v glavnem stanu, ni bila omenjena v časopisu: policiji se je pač posrečilo, zadevo ohraniti tajno. V kotičku lista je zasledil še sledečo notico o signorini:
»Govorica, ki se le razširila danes zjutraj o smrti signorine Valdi, katere nesrečni nastop kot Margareta je še mnogim v spominu, se Je izkazala kot neresnična. Ni umrla, ampak odpotovala. Zapustila je svoje prejšnje stanovanje v East-ulici, in njeno sedanje bivališče je neznano."
Nekoliko pomirjen se le umetnik zopet lotit dela ter se oborožil s potrpljenjem, da prenese dobo dolgega čakanja, dokler ne prejme zanesljivega poročila.
DEVETO POGLAVJE.
Grycejeve slutnje so bile redkokdaj napačne. Rekel je, da neznanec ne bo v družbi dedinje, ki je izginila iz šole gospe Haddensove : in glej, že naslednjega dne je sporočila voditeljica šole, da se je pogrešana deklica vrnila, da je malobesedna in potrta, kakor da je doživela veliko razočaranje.
Mogoče bo povedala o svojem begu, ki naj pomagajo izlediti moža, ki je beg povzročil. Najsposobnejša oseba, ki naj vse to dožene, je brezdvotrno stari Gryce, ki se je po nadzornikovem naročilu tudi nemudoma podal v šolo. Po kratkem razgovoru z voditeljico zavoda so mu odkazali sobico, v katero je kmalu nato stopila ljubka, svojeglava deklica.
»Gospodična Rogers, ako se ne motim," jo je nagovori! s spoštljivim poklonom.
»Kdo ste, kaj želite od mene?" mu je odgovorila in ga nezaupno ogledovala.
»Jaz sem star mož z mnogimi življenski-mi izkušnjami, ki vam dobro hoče. Za one, ki še sveta niso spoznali, gojim posebno sočutje."
Obstala je pred njim in bi raje zbežala, kakor ga poslušala. »Vi ste mi tu«, še vašega imena ne poznam; zakaj mi govorite o sočutju? Vi vendar ne morete vedeti —“ glas Ji je odrekel, bila je še premlada in neizkušena, cla bi se potvarjala.
(Dalie prih.)
tena
m
Zvezna tiskarna
v Ljubija n 3, Stari trej 19.
Napotila sprejema tudi upravni'Ivo »Jugoslavije" v Ljubljani, . a*ijin trg 8 ter njene podružnice v Mariboru, c la v n trgi v Ceiju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Prulernova cesta.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Dnevne vesti.
— Podelitev pravice Javnosti.
Poverjeništvo za uk in bogočastje Je z razpisom z dne 5. Januarja 1920.
glasbeni šoli in konservatoriju '■Glasbene Matice« v Ljubljani podelilo pravico javnosti in s tem prav da izdajata državnoveljavna izpričevala.
—Na univerzi v Ljubljani se bo namestilo po potrebi več slug z normiranimi prejemki. Prosilci, ki niso v javni službi, morajo izkazati zsia-nie slovenskega jezika v govoru in
E h	>?r?šnji Prožiti rojstni
in domovinski list. zadnje šolsko iz-Pnčevalo. izpričevalo uradnega zdravnika o sposobnosti za zaprošeno službo in izkaz, da so izpolnili svojo aktivno vojaško dolžnost ali Pa da so ie trajno oproščeni. Pravilno Kol kovane in opremljene prošnle naj
lC<, m i /!JrL ,rektoratu univerze v 1-jubltani (deželni dvorec). Rok do 15. februana.
. Sf*fk| P,smonoše do deželi hi a vedeli, zakaj so lih popolnoma prezrli pri reeulaciii plač državnim nastav iiencem. Se danes le mnogo Pismonoš, ki nimajo niti 200 K mesečne nlače. čeprav opravljalo Jednako Službo, kakor pomožni sluge. JI prejemalo draeinjsko doklado, nlsmono-pa ne. Kal ie to pravica?
— Velik orkan v Gradcu 14. t. m. ie izbruhnil v Gradcu nenadoma si Sen vihar. Setaiočt-n p© ulicah le trga! klobuke raz glav ter Jih vrtel tud! preko 100 metrov visoko do zrakn.
* razbijal ie šipe In metal opeko raz streh. V mestnem parku in drugih manjših vrtovih le Izruval več veli n m maniših dreves. Vsled burje |e tla Prekinjena telefonska zveza v oodalicneiše kraie — funkcijonirala ie samo do Mtirzuschlaea. Človeških iev orkan bale ni zahteval.
Ljubljana.
— »OČe«. V sinočnji uprizoritvi
Strindbergovega »Očeta« sta nam topet enkrat dovolila vžlvatl svojo
pristno umetnost gosta, ne člana na-5e drame. ga. Borštnikova in g. Skrbinšek. Predstava, ki sta jo gosta dvignila s svojo igro nad vse. kar »no letos videli in silšali na odru, je doživela vsestranski, sijajen uspeh. * 'drobneje se k »Očetu« še vrnemo.
t«, =, *9e*e,fl° stolno mesto Uub-j^.a J® j*dalo papirnati drobiž, kaše. stoM napisano na onih malih.
sicer čisto okusnih listkih. Radi bi vedeli, čemu vleče magistrat še v Jugoslaviji v nazivu mesta ono »deželno«, sai vendar Kranjske hvala bogu ni več. Naj si mestu izposluje kak drug naslov, če že mora biti ravno visokodoneč. Morda bi se dalo po zagrebškem vzorcu doseči »Kraljevo stolno mesto«, ali »Slovensko vlavno mesto«.
— Nerodnost ali zasmehovanje? Na oknu tukajšnje italijanske misije. Dunajska cesta, je nalepljen razglas o uradnih urah naiprej v laščinl. potem v slovenščini. Pa kakil Evo spat-edranke: L red ne ure za partite ob delavnik... ob nedeljato in praz-nikik ...
= Prlredltelll božičnice za revne otroke v Sp. Slškl se naiiskrencjše zahvaHnjcio vsem cenlenim damam nabiralkam tn vsem p. d. daroval, ceni. ki so omogočili tako lepo prireditev In pripravili našim malim nekai uric nekallenega vesolla.
= Poplsovanle beguncev Radi bližaločih se občinskih volitev se vsi v Ljubljani stanujoči begunci poživljalo. da se pridejo prihodnii teden t. ). od 19. do 24. t. m. zglasiti v Pra-žakovo uiico št. 3.. I. nadstropje in sicer vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Volilno pravico imalo vsi oni 21 let stari begunci, ki so hiti policll-sko zgla.šeni pred 1. februaridm 1918 in še tukaj prebivajo kakor tudi vsi iavnl nameščenci, ki imalo ob razgrnitvi volimih imenikov v Ljubljani svoje bivališče. Volilno pravico majo dalie vse one begunke, ki so 21 let stare. DrebivaJo 2 leti v Ljubljani in so dovršile kako 8 razredno strdnio šolo. Volilni upravičenci ne odlašafte in pridite vsil Rok se ne podališa.
Popi* beguncev. Glavarji begunskih družin, ki stanujejo v Ljubljani in prejemajo begunsko podporo, naj se v svrho popisa zglase tekom 5 dni pri pristojnih stražnicah državne policije.
= Smrtna nesreča na državnem kolodvoru. V petek zvečer ob pol 9 le povozil premikalni vlak na državnem kolodvoru stroievodlo Frana Voha. očeta dveh malih ottok Kako le prišel pod vlak. se še ni da'o dognati. Kolesa so ga popolnoma raztrgala in razmesarila: glava >e ležala odrezana sredi tračnic. Policijska komisija ie ugotovila takojšno smrt. Po-nesrečenceve ostanke so nrephafj v
mrtvašnico k sv. Krištofu od koder
lih pokoplielo danes popoldne pri Sv. Duhu.
= Zagoneten naoad. Neka gospa P. P. ie policiji iavilu. da to ie nekdo v veži hiše št. 8. Miklošičeva cesta zvečer nanadel in udari! po glavi z nekim tonim predmetom. Napadalec Je neznan.
= Žico ie kradel. Ljubljansko deželno sodišče ie obsodilo dne 17. t meseca bivšega žel. delavca Rainerja na 4 mesece težke ieče. ker 5e ukradel 20 kg žice železničarju Albertu Strnadu na Jesenicah ter Jo rrodal g. Heineju kranjske industrijske družbe.
= Zastonj se le hotel voziti Krj se le po železnici vozil brez listi »n ker ie opsoval sprevodnika ki zahteva! plačilo. IT bil delavec’ Andrej Kokall obsojen na ret dni strogega zapora pri ljubljanskem deželnem sodišču.
Maribor.
Mariborski častniki Še vedno rac preveč nemškutarijo. zlasti po ulicah in Javnih lokalih. Tega mora biti enkrat konec. Na tako eksponl-tano mesto, kakoršno je Maribor, nikakor ne spadajo narodno mlačni ljudje, sai se nam Nemci že sedaj smejijo zaradi naše neodločnosti. Oficirji, ki se ne znajo ali nočejo znati slovensko, naj gredo kam na Jug. kjer nam ne bodo mogli škodovati. Iz Maribora morajo izginiti
Tatvina. V sredo 14. t- nt. Je doslej neznan zločinec vlomil skozi okno v klet hiše št. 24 v Krlehuber-Jevl ulici ter odnesel razno perilo v skupni vrednosti 2000 K. Med ukradenim perilom se nahaja 5 velikih skoro novih rjuh. več ženskih srajc. In spodnjih oblačil, nekai moških srajc in spodnjih hlač. brisalk, žepnih robcev ter razne druge drobnarije. Perilo je zaznamovano s črkami R. S. in P. S. v rdeči In beli vezavi. Pred nakupom se svaril Kdor najde ukradene stvari, dobi nagrado.
Dekliški zavod Vesna se nahaja na vogalu bivše Carnerjeve In Goethejeve ulice. Vhod i* Carnerjeve ulice št. 6.
CeFe«
Nekateri trgovci se nikakor ne morejo sprijazniti z cenami usnja, ki jih je predpisala deželna vlada. Tako na primer je neki celjski trgovec prodal dvema strankama iz Dramelj 2 kg telečje kože 111. vrste za 400 K in 1 kg podplatov, obstoiečih
j iz stranskih delov In glavlne. za 120
' kron. Po Uradnem listu Je pa predpisana cena prvemu izdelku 242 K, drugemu pa z pribitkom vred 50 K. Pri treh kg usnja je tedaj navil svojevoljno ceno kar 228 K. Zadeva se je naznanila kompetentni oblasti In upamo, da bode ta trgovca primerno poučila ter mu vzela veselie do na-daljnega nezaslišanega navijanja cen.
Akcijskemu odboru zoper draginjo v Ccliu prihajajo iz Loč pri Konjicah anonimne pritožbe, ki Jih na ne more kot take upoštevati. V kolikor so pritožbe glede trgovcev Fleck In Krantzdnrfer. katerih slednji se je v pogovoru o današnji draginji napram čevljarju Pučniku bale izjavil da kdor ne more živeti, nas pogine, upravičene, ne moremo presojati! in tudi ničesar ukreniti. — Prosili bi, nai se v bodoče navede konkretne slučate In tudi podpiše. Za tajnost ovadi' 'Hskeea imena jamčimo pod vsakim popoiem.
Dijaštvo.
Dijake iz zasedenega ozemlja visoko- in srednješolce, opozarjamo, naj takoj vlože prošnje za čevlje, kdor tega še ni storil. Pravico do čevljev imajo vsi dijaki iz zasedenega ozemlja, ki so podpore potrebni. Prošnje naj se naslovilo na Poverjeništvo za soeijalno skrb, pošljejo pa v pisarno za zasedeno ozemlje. Ljubljana. Pražakova ul. «3.
V prošnji naj bo navedena številka velikosti Čevljev ln nai bo prošnja potrjena in priporočena od dotičnega šolskega vodstva.
Društvena m uradna
obvestila.
— »Hoffmanove pripovedke«. Prva uradniška predstava v opernem gledališču se vrši v torek dne 20. t. m. ob polu 8. uri zvečer. Vstopnice po znižanih cenah se dobe v pisarni Društva zasebnega uradnl-štva. Gosposvetska cesta št. 12/N v nedeljo dne 18. t m. od 9—12 ure In pondeijek dne 19. t. m. od 9—13 in od 17—19 ure.
Prošnje za obutev, obleko In denar nai se pri Oblastni državni zaščiti dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani (pri prejšnjem Pokrajinskem odboru za zaščito dece v Ljubljani) več ne vlagajo, ker so dotični viri Izčrpani. Novo vložene prošnje se bodo prosilcem vračale nerešene.
V časopisih se bo objavilo, kedal se
bodo prošnje zopet sprejemala
Oblastna državna zaščita dece ta mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 14. januarja 1920.
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi vse člane in članic* na sestanek, ki se vrši v pondeijek dne 19 januarja 1920 ob tričetrt na 2(1. ure, v pisnionuški dvorani na pošti Zadeva važna In nujna. Pridhe vsi točno In polnoštevilno.
Društvo »Zvezda« v Hodišah prosi vsa društva, zavode In zavt>-nihe. ki so dobili društvene naot-ralne pole. da iste v najkrajšem vr-nelo. ker mora skleniti račune.
Razglas Ribarska zakupna okr*-ki 28 c D<4) in 29 c Moravče sc bone ta v torek dne 3. fobruaria ob 19 uri pri kamniškem okrajnem glavarstvu oddala v zakup potom Javne dražbe in to za dobo 10 let. Dn»J» beni pogoji so na vpogled pri okr. glavarstvu med uradnimi urami od 9. do 12.
Društvo državnih uslužbencev kraljestva Srbov. Hrvatov ln Slo vencev za slovensko ozemlje s sadežem v Ljubljani Ima v četrtek, dne 29 januarja 1920. ob pol 20. ari v veliki dvorani Mestnega doma Izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: L Poročilo predsedstva. 2. Razpust Seveza javni namješte« nika u Zagrebu ln naš položaj. 3« Oklepanje o došlih predlogih po § 9. društvenih pravil. — Opazka. Predloge, ki naj o njih sklepa občni zbor. je prijaviti pismeno odboru najkasneje 8 dni pred zborovanje^ t. j. do vštevšl 22. Januarja 192®, Zborovanla še smelo udeležiti sam« člani, ki k izkažejo a člansko izkaznico.
~ r NS& ™
NSS. St Peterskl okraj. V ponedeljek, dne 19. t. m. se vrši sestanek somišljenikov Narodno-socija« listične stranke iz št. Peterskega okrala ob pol osmi uri zvečer v restavraciji Lloyd, Sv. Petra cesta« Pozi vijemo vse somišljenike ln so-mišlienice. da se teva zborovanj« polnoštevilno udeleže. Dnevni redi ustanovitev krajevno organizacij« NSS.
Koltzcjsk! okr&JL Pripravljalni od*
bor za ustanovitev krajevne orgnnfr; zarile NSS sklicuje za v ponedeljek dne 19. t. m. točno ob pol osmi uti »večer sestanek somišljenikov t« K elizejskega okraja v Prešernov« sobo restavracije »Novi »vet«, Go* sposvetska cesta.
Pr@da se:	!
fi0 vila v ljubljanskem pre.d-Poizve bo v upravi.	79
•Pravega jjogjggj^ čenj. naročila na L yrather, Št. Jurij ob Tabru Savinjska •talina.
ličem aamo-tojuepa čevliarskepc pomočnika. Poizv« *e Adolf F«’n dr-žavno stanovanje 6 (barake na Fri-ikovcu) Martinova costa.	81
Na prodal je večja množina lepe?* • Modtatlnja samostojna armnžerka,
zmotna atov (hrvatskega) In nem&kega jezika ae sprejme takoj. Hrana in sta-Dovanje v hiSI Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevi, plače na mo-distinjo Roza Perz - Woisk, Celje, Go-eposks ulica 4.	84	j
85
Avtomobil od ca 40 konjakih sil, fabrtkrt Gobron & Brillio povrom uporaben in nepoškodovan p; oda takoj Kranjska tvornica železne 1 bravarske robe v Kamniku.	74
Ktipu*em
po najvišjih cenah, rezan in tesan jelov, kakor trd les, vsakovrstna drva za kurjavo.
VIKTOR GLASER, lesni trgovec, Ruše pri Mariboru.
Preda so stroji s:a pekarno, bla-ffaj^a (sis eni „Nafioi:ai‘‘), 1 lovski voz m druge stvari. Poizve se prt kranjski *t*vb^i družbi v Ljubljani, Levitikova ulica it. 19,
vloma varne blagajna
lavJS «1 velikosl1. kakor tudi blagajne ,rx„ «wtl in vvertheimove kasete prlpo-fa&l^ Franc Schelli L lugoslovMska Wate n «a blagajn, Maribor, Koroška Popravku se vrše hitro in tečno.
Kno. KUPl 5
stroj, 2 f°,bro ohranjen Hvalni Lonudbe P0l| j. .,n 2 pereana m0(lroc*
.£u«SjeV *lnl *tr0i‘
Der.arn! zavod v Ljubljani sprejme likvidatorja, ki Ja ir.vežban v vseh poslih denarnega zavoda. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na pottut predal 138 pod ,.Likvidator", j
Knjtgovedle ali knjigovodkinjo, prvovrstno moč IBČe Ukoj v«^e tvor-niiko podjetje. Oni, ki ima o lep ro-1 kopU, znajo atrojepia in govore slovenski in nekoliko hrvalsko - srbski eventualno tudi nemški Imajo prednost. Ponudbe na upravo tega lista. 72
VžmaInikiiF,"SiS~“il>va strugarja
O	UstsoovKevs	red.	1911	:..	m,IUbfk	MS«,	m
ua bencin vsake vrste e* dobijo v vsaki množini najceneje
pri IVAN ŠAVNIK, Kranj.
Vzorce
manuf&kturnega blaga razpošilja vsakem«, kateri iste takoj po Izberi nazaj vrne.
Prva gorenjska razpošiljata« IVAN SAVNIK, Kranj.
11
Brzojav Paar Varaldia
UMsoovtjeso jed. 1911
Prva hrvatska trgovina panjev ia Čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja.
Hveisi »I"' dt'bro ohranjen čevljarski drfawK .°J' oudbe na Adolf Faln Skotit uan.?a,1te 15 (^k« na Prt-
^ L artinov>	80
Ofcr.n!l*‘n? •tr«Jo. rabljen«, dobro kuP“i« najv.ijl Liublj«..) JoMp P^ellm.
^tb®ln‘T°“k» *ub« aatfne |n
odpast* aveč kupuje po najviljl dnevni ceni Fr. Kopač, svečar v LjubGani Go-»poavsttiks cesta IKi. (Spodnja Slika).
Kupim psa mladiča .volčje paame*. Ara »e poizve v npravniitru. 63
•• stara vrtna 20 m dolga to ?arklt. Ponndb* * uvedbo
Mesarski pomočnik nad 30 let atar, veM prekajevanja aa takoj »prejme. Pismene ponudbe n« Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabretie 5.	61
Razno:
V najem iičtm lokal sa trgovin«
> atalatami vred. n« prometnem kraju, najraje kje blizu ljutomera, ati Ptuja, event tudi kje v Prekmurju, ta sleiir ca majev .tenata‘1 Cenj. dopise pod .Jugoslovan" n« uprav. »Jugoslavije*.
77
w 7 P*)*« •• vzamo gostilna v Celju a« okolici. Ponudbe pod Šifro »gostiln** aa opravo Jugoslavije v Celja. 83
B^e?obft°r‘ ~ V
Greg,
LokomohitolaolTuOHP event
Jtota« naprave bnPl Stavb«,, drulb.
«. «- Ijubliena, Levstikova ul. .9.
Benelna (lahki benoio) aa kupt 'toake količino in za vsako ceno aU •ventaelno proti zamenjavi sa moko. ponudb« na upravo tega lista. 78
1, ..Gradben! les veake vrste In vsako v ni 0	takoj domača tvornica
Ponudbe na opravo tt|»
Slu2b@:
iHla^u?.<,T,;ki ■otrudn(k, manofabtarlat !>ae.L..-J p.ro#t* popolnoma veM slo-. .“ «emžkega jeaika ieU toannf.L? 1 •▼ečanom v alulbe večje b^ovine pod ngodniml "»»L »aalov pove uprava Jugosiavtj*
Im. zutt u js-
liatera^e m®, ulil Ig tarim
Kolodvorska ulica 89
•e priporoča t pokonČavauje podgan, miši, I&nrkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiz-najdeniml povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spriče-  v*Ia na razpolago.
Tnpctuik In dekorater
M. ZOR
Kolodvorska ulica go.
ae priporoča v napravo iiunJo, vzmetnih žimnic, divanov, o to Man, dekoracij, zastorov ln tapedranja »ob, katera dela lzvritd« priznano solidno ta po »takih smb. nsal	aaretiL
HIMsii SUR
v zabojih po 15 kg, Kava
Čokolada
Kakao
Ki7ia pridatek Konjak Rum Likerje Šampanje«
Namizna vin Mmdelnl Rozine Dišave Paradižnike «*p0*kji p* ctlen kraljestva M 6 kg saprej pušiolae pr o* tel
IOS. FABIANI
Ljubljana, Prešernova ui. 54
po jako ugodnih cenah ima v aalogi tvrdka K. Škerl v sklndišfu ▼ semenišču na trgu. Poizve ae v Sp. Šiški Žibertova ul. 227.
Črnilo k rdečilo
barva ut štampilke (modra in rud ec«)
WP“„SNAŽI“
najboljše sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Certalič, Ljubljana
Opekarska cesta štev. 84.
Kupujem »taro stoto In ambro
:t po najvižjlh dnevnih cenah. ::
HUMI fltavktotopailtaL.
Velika Izbira zlatatne, nr, srebrnine ln briljantov. Popravila lzvrlnjam v lastni drlavniel točno ta solidno.
n izdelovanja raalUtolh držajev aa
svedra, spretni delavci, ae m taM| tičejo. Ponudb« s oesačbe drvdlcakS r&smcr J« poataU m
Pnre Jugoslovansko tovarne kopit in drugih lesnih Izdeih«* &8 Loka pri Znsinu.
Staro železo
kupuje po najugodnejših oesith
jeklarna na R&vn&h
88 (Guitanj-Ravne, Koroške).
kt Stara, obrabljene, tudi ruzbraa
gramofonske piolto
kupuj« aU zamen)« do konca svečam Edin« zaloga gramloeav t« gramoloa. ploM sa Si»Mn')a
A. RAS6ERGF.8
LJUBLJANA, leda« itiiu it. L.
Popravila gramofonov ta avtomata« isvrla a« strokovna to tam v Jaitzj mehanični delavniai adroma pri vdb kih avtomatih aa ltaa mesta. tf
Kostanjev les
©9
i kupi vsako množino in plača najvišjo ceno
DRAVA"
g 3
83 -ST
e 5
a
13
3
Or
£ M* id«
3. S1
|X
a c
s.
kupi večjo množino St •2 Janžki premogokop.
k n.	mvm
&
lesnte trgovska ta kiduitrljsk« družba s o. S. V MARIBORU.
Tu&tho croem javljamo nem znancem ta sorodnikom pretok* vact,
do je tud predobri oče, atarl oče, tast ta stri«
PETER ZALETEL ,
uiftnlnskl paznik v p.
Ata« popoldne v 85. tatu svoje starosti mirno preminul
Pogreb se vriH v nedeljo 18, L m. popoldne eh ki ***» J^oijanska eesta 54 na pokopališče k Sv. Krila
V Ijub^ani, ima 17. prontaea 192®
Po€(tr, Vinko, Rudcif,
Neda Zalete^
tena.
Marija, Alojzija, Joslplna, Bar bi,
Mera
CES-GfcSCH
STRM KO ŽRRCjl
TRGOVEC
MELRNIJRŽF.RG! roj. KHftM poročena
LJUBLJANA, 18. JAHURRJA 1920
V
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8 WoIfova ulica 1 — Podi uinica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge	čis ih brez odbitka
In vloge na tekoči račun	_	^	rentnega davka.
Ustanovljena septembra 1919.	^na
Prometa v prvih treh mesecih nad	^HT	/ ®	Neposredno pod
10,000.000 kron.	c	državnim nadzorstvom.
*.t •	■	..i' ■
   —=-    !■=■■■■  -'    ■	~~—
Vr II 887/19/21
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno aodlhče t Ljubljani je razsodilo tako:
1.) Milan Hočevar, rojen 3. III. 1894 v Olju tja pristojen, kat. oženjen trgovec v Ljubljani t< predkaznovan:
2.) Josip Šlbar. rojen 5. III. 1884 v Trstu pristojen v Moravče, kat samski trgovec v Ljubljani, predkaznovan:
sta kriva
da sta meseca Julija tn avgusta 1918 v Ljubljani verižno trgovala ■ milom, s tein sta zakrivila pregreiek po § 23 1. 4 ces. naredbe s dne 24. UL 1917 itov. 131 dM. zak.
in se obsodita
po i 23 ees nar. ■ dae 24.10. 1917 ttev. ISI drl. uk. s uporabo § 280 b k. s. v«ak na tri tedne strogega zapora, poostrenega s trdim leiiftcem na teden tn vaak na 2000 K denarne globe oziroma v slučaju neiztirJiivoati na 20 dni rapnra; po § 45 citirane naredbe se razglasi sodba v 4 ljubljanskih dnevnikih .Slovenski Narod", .Slovenic", .Jugoslavija* in .Naprej* na stioftke obtožencev in nabije na občinski deski ljubljanski po § 44 iste naredbe na izgubo obrtne pravice za eno lolo i ri obeh obtožencih; po § 3t8 k p r. morata povrniti stroftke kazenskega postopanja solidarno, one izvršitve kazui pa vsak zase. Zasebni vdeleženec Urbančič se po § 866 k. p. r. zavrača na pot eivilne pravde.
Kupim novejšo	g| _ M V	t gostilno, kavarno,
ali trgovino ali dvo-	Pp|' fi Kr	ki ima več prostorov,
rifeče za trgovino	I slKP^OPr	bolj na promet, kraju
v Mariboru, Celju ali tudi v Ljubljani.
Prod’ m ali zamenjam tudi dvonadstropno, v slogu vil« zidano h)Ko. stmo 15 let, • parketi, \odovtdom in električno razsvetljavo, z lepim cvet-; ličnim in sadnim vrtom, vse skupaj 454X> C. klafter v rajlc|ši legi v Dsljaku, 52	Dopisi pod „H I S A" petta St. Jakob v Rožu.
Mesar- prekajevalec
prvovrstna moč, v vsakem oziru zanesljiv, se sprejme takoj oziroma nekoliko pozneje. Biti nota zn ožen izdelovanja vreh trst mesnih izdelkov, mora imeti večletno prakso in najboljša spričeval«. Plsča izvislns oziroma tudi po dogovoru del čistega dob'čka Sti ruvanje in vrt ra zelenjavo dobi bie/plačno. Prednost imajo oženjeni s nekoliko kavcije. Pismene ponudbe
DANIJEL ZUPANC, zlatar
LJUBLJANA, Vlolfova ulica 6, na dvorišču.
sprejema
tvrdka Janko Popovič v Ljubljani,
BIpiwe:8oya cestn Št. 32.
R« bi .ene
industrijske tračnice
(Industriegeleise) 1200—1500 in dolposti in 2000 zraven pripadajočih žrebljov*
par Krznarska moda 1920
je strankam na vpogled In se Izdeluje v najkrajšem času.
Kupujem veveričine in polhove kože, vsako množino in po najvišiih dnevnih cenah.
Strojeni« vsake vrst kož na kosmato.
LUDOVtK KOT, krznar
Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča.
Ljubljana, dna 24.junija 1919.
VLADIMIR RAC C N, ZAGREB,
Vlvfka utic« it* v. 25.
Naznanilo.
Otvoril sem trgovino z usnjem in čevlji Pred Igriščem st. 1. Moški čevlji 240 K, ženski 220—240 K. Domač izdelek.
Z odličnim spoštovanjem
«	A	vrti	st	Škof.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
p*4wr*«i*gp«e»ar	vy	vtl*1}"*
*	'var**	**'•tf&ViSESSBSI
Poziv k subskripciii novih delnic.
Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notranje zadeve deželne vlade za feiovenijo v Ljubljani od 27* oktobra 1919, št. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice
od SHS K 20,000.000- na SHS K 30,000.000’—
zizdajo 25.000 novih delnic po SHS K400'-nom. v skupnem znesku K10,000.000'-
pod sledečimi pogoji:	*
1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. fanuara 1920
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gonci, Celju, Mariboru in Borovljah;	,	.	.	.	-	v	.	.	^	..	.
b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Cehoslovaški in
d) pri podružnici Živnostenske 'banke na Dunaju v Nemški Avstriji.
2- Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici a K 400 nom. po SHa> K 700*—* tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo.	,	J
3. Novim int.resentim se ponudi ostanek EfltO delnic a K 40<V— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subekribirajo, po SHS K9C0—tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripcip.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 182U
5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plasci starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije'izvršena, dočim ima o imetniki delnic zariniih 2 emisij katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih pnglasmc in
zaca8nit^ potrdd^vfda( andi^delnicah._^a nove emisjje 6e doddeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000'—
pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade ažijskeirurezervnemu zakladu banke. „i„,,*mlmrn«1ibBkrib delnicah
7. Nove delnice so izroče snbskribentom tekom leta 1920 pi oti izročitvi začasnih potrdil ozir. obracunovo subskr b de mcah.
8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pnprzuie upravni svet po končanem subsknpcijsk roku.
V LI«ls!?sr<l5 dne 29. decembra 1919.
Uprami svet UufeI!sn$Re kreditne bmke.