' M U B S C R \ p t l O U- S- Canada & Mexioo: Ona yea>- Six morvths $ 1 - Three moriths Foreign Ctuini -50 One yeac V Singie Copy 2 cents. $1.50 Jt, SLOVENSKI NAROD " " . ' ■ - - N A P or N [ K Ar | .Ta Zd • dr- Canado & Ma*!oo» * C« 1 «*« 4 ** .51 — t <5, —55 —*5 >.n :';nrrnnnxva; Crto's 51.50 (P-* 1 .U \ 10 >1C 1 * 10O F*LE) štev. 2 centa. VOL. IX, No. 18. Phore: Cortlaml 518S- NEW Y0RK —. PITTSB URO. PA., Četrtek, 24. junija (Thnrsdajr, June 24. ) 1915. Seslo: ,,Slovenijo Slovencem’* Leto IX. St. 18. LVOV ZOPET AVSTRUSKH ROKAH ITALIJANOM TIROLAH PREMRAZ I JVU* mo Skoro bo preteklo leto dni, odkar je zapalil srbski rilec sedanji silni požar po Evropi. Pleše se bojni ples, kakršnega še ni videi svet, m zgodo-’ vina se m pisala tako krvavih vrstic, kakor jih sedaj. Srbi so hoteli razrmiti svojo oblast na rovaš avstrijske; države, ruvali so ter širili velesrbsko propagando. Za vse to; so jo pa tudi pošteno izkupili. Srbska je skoro docela uničena v gospodarskem in mo¬ ralnem oziru. VOJNA RAZSTAVA V ASTORJEVEM HOTELU, NEW YQRK, N! 1 , Rusi so si lomili vratove ves ta čas po avstrijskem o-j zemlju. Malone celo Galicijo so si bili že osvojili, in njihove čete so se že polastile gorskih višin in prelazov v Karpatih. V veliki nevarnosti so bile ogrske ravnice. Ali bojna sreča se je zaokrenila. Hrabre avstrijske in zveste nemške Čete so pognale so-' vražnika izpred Karpatov, ga drevile pred sabo, mu iztrgale gališko trdnjavo Przemysl iz rok, ga porazile pod Grode kom, mu zadale silen udarec pri Ravi Ruski, in včeraj pa g? izpodile iz glavnega mesta gališkega, iz Lvova. V zadnjih dvajsetih dneh je bila bojna sreča silno pri¬ jazna Avstrijcem in Nemcem. Njihove vojske so hitele od zmage do zmage, in Lvov je pa krona njihovih uspehov. Kaj pa sedaj, se vse irpraijj.- 1 Kam ja mahnejo Rusi. kam odrinejo zavezniške čete? j Za Ruse se ve, da si že sedaj prizadevajo na vse kripljv 1 čim prejkomogoče odnesti pete iz Galicije. Kajti Lvov jr I bilo njihovo zadnje oporišče v Galiciji. Nemške vojske imajo najbrž za svoj smoter Varšavo ! avstrijske pa jih bodo gotovo podpirale, vkolikor jih ne odi ' de nad Italijana, ki -ima že sedaj dovolj krvavih izgub. L vov je; padel. Glavno mesto Galicije je bilo deset mesecev v sovražnikovih rokah. DALEKOSEŽNE POLITIČNE POSLEDICE VSLED PAD¬ CA LVOVA. — PETROGRAD SAMO MOLČI TER SE S POROČILI, IZVITIMI IZ TRTE, - 60.000 RUSOV JE VJETIH. Lvov je sedaj zopet v avstrijskih rokah. Ruska mor v Galiciji le s padcem Lvova popolnoma izničena in zlomljena. Včeraj so ko¬ rakali naši junaki ,y osvojeno mesto, Lvov, 24. junija. — Glavno mesto avstrijsko province Galicije “o Rasi zavzeli 2. septembra lansko leto, nekako,.mesec dni po izbru¬ hu sedanje vojne. Tako jo bilo nad 10 mesecev pod rusko oblastjo. DALEKOSEŽNE POLITIČNE POSLEDICE. V zadnjih dvajsetih dneh, odkar so avtsrijsko nemške čete iz- [trgale Rusom Przrrnvsl iz rok, je bil cilj cele vrste silno srditih in ; osredotočenih napadov in naskokov odstrani obeh zaveznikov. Njumi I uspehi bodo imeli dalekosežne posledice. Kajti pogon Rusov iz Ga- ! do.i.ie bo veliko pripomogel, da se še nadalje vzdrži status quo nA i Talkami. SKORO CELA GALICIJA JE BILA V RUSKI OBLASTL Zavzetje Lvova je bil važen ruski uspeh. Kajti Rusi so potem na¬ glo prodirali po Galiciji. Ob višku svojih uspphov so bili zasedli nia- Razstava vojaških m pomurskih portrebščim prirejena po National-Security League -odam* celo provinco, in že * 0 se bližali Krakovu, zavzeli višine m po Narodno-obrambni lig — je bila otvonepa V zadnjih dneh v Astorjevem hotelu, j prelaze v Karpatih, udrli na ogrsko ozemlje, ter preplavili Bukovieo * I * ž — -J _ _t..• t* Ne$y lork. Štev. (1) nam predočuje brzcnc L i iop, štev. (2) konja, popolnoma o- i T ’ a n ° ^^Vojna sreča SE JE okrenila presmienega za bojno siuzoe, štev. (o >) oipian m štev. (4) bojni šotor. IZPRED DARDANEL ITALIJANI SE OMIKAJO S KRVAVIMI GLAVAMI TURKI SO ODBILI NOVE ^4 ys£H TOČKAH SO AVSTRIJCI V OFENZIVI PO- NAPADE. Berlin, preko Amsterdama in Londona, 23. junija. — Pdoža.j DEČ LAHE PRED SABO Z AVSTRIJSKIH TAL - OB SOČI SO BILI ITALIJANI SILNO POTOLČENI. .] zavezniških Čet postaja čedalje Italija je pokazala vso svojo zahrbtnost v najjasnejši ( opasnejši. ker ne morejo s svoji- luči. Porabila je riavidezno • ugodno priliko. Napadla je 1 mi poljskimi sanom odgrvarjaL . . v - -J •• T • J . L M". Mežki turški artileriji, niti z naj- Berlin, preko Sayville, L. I., 24. junija. — Poročila, ki prihajajo iz Švice, potrjujejo, da je italijansko prodiranje na vseh točkah za avstrijsko mejo popolnoma ustavljeno. General Cadovna vrhovni zapovednik glavnega . italijanskega; Vse te velike uspehe ruškega orožja so izničile v zadnjih leprestane zmage avstrijsko-nemških vojščakov, ki so jeli pritiskati na Ruse od Krakova proti vzhodu. Bojna, sreča je obrnila Rusom, hrbet ter se nasmehl.jala Avstrijcem. t Petrograd:, 23. junija, preko Londona. - Čisto narahlo se dotak- :e včerajšnje službeno obvestilo ruskega vojnega ministrstva vojnih dogodkov pred Lvovom. Zatrjuje se v le-tem, da so bili obupni so¬ vražni napadi odbiti, in da je bilo blizu Rave-Ruske, oddaljene 32 milj od glavnega mesta gališkega, vjetih 800 Avstrijcev. Poroča se j tudi,nadalje o neki važni ruski zmagi ob Dnjest.ru, kjbr so Rusi zajeli T-sOO mož. in kjer pode kozaki Avstrijce pred sabo kakor pes div- ja cino. Berlin, preko Sayville, L. I., 24. junija. — Avstrijski glavni stan javlja: Glavno mesto gališko Lvov jo osvobojen naddesctmesečnega ru- AvstllJO y najhujši Sili m ob najneugodnejših lazmeiah. im l1ian j.^ m učinkom. in njihove iz- j bojnega stana je glasom, vesti iz Lngana priznal, da so bile njegovim j skega gospodovanja. slila je, da ji bo boj Z Avstrijo najprijetnejša zabava. Ali ka- [gube rastejo neprestano. Včeraj četam v bitkah pri Plavi prizadete silno t.ežkc izgube. j Rusi beže proti Brodv-ju na ruski men kor kažejo dosedanji njeni „uspehi“ ob avstrijski meji,, se jej so poizkusili Angleži m Graneo- v „• - ;... , n , , V •• • v vi v • 1-1 !/i vnovie bomo sreoo z oboovlje- pošteno urezala. Po ravnicah ob meji je še šlo. Ko pa je bile h ninri napadi na naše postojanke Poizkušajo prodreti postojanke avstrijskih vojsk samo nekoliko] Druga avstro-ogrska armada je zavzela Lvov ter korakala srna- milj od meje italijanske so pretrpele laške čete ogromne izgube, a * »bnosno v mesto * .... , ——- --i—. - dosegle pa prav ničesar. 60.000 Ritfeov je bilo vjetih v bitki za posest mesta Lvova treba prekoračiti reko Sočo, ko je bilo treba prekoballtl Ob-ipod. Sed-H-Baa-om, hoteč potisne i Tn cele dneve so Lahi srdito streljali m bombardirali avstrijske Rusi so sc. umaknili v divjem neredu Vlak za vlakom ie drvel meino gorovje. SO umolknila vsa rimska poročila o sijajnih ’ Torke nazaj. Ali VS, njihovo pn- postojanke ter potem navalili v na,,gostejših vrstah na avtsrijsko j proti ruski moji. dokler hi bila železniška proga vsled ogromnega iiicjuu jjvivvjc, SU uaiuiaima r j j . zadevanje, je bilo zaman., tn doz.- j vojsko na gorskih slemenih. Ali napadalce *« a«™!-« - o.- , -- • - 8 K zmagah italijanskega orožja. v , T c,lj .zopet nove-poraze. j strijsbe Strojne puške. •1 * ’ . h P . ... .. v I L ' v vil* l ^a^S e ”fena P pravL *° j kikrat. odbiti z velikanskimi izgubami. jah je prem raz italijanskim četam* da bi se nadalje piodi-l- - Ko •bo se umaknili je na tisoče njihovih padlih vojakov, prekrilo ..Včeraj so se- vršili pri A vi- h o i išče. ■ , .. . • r . / AVSTRIJSKE JUNAKINJE. rale, govore sedaj italijanska poročila. , Bm . ml ]e nezliatni ha-tilerijšk: Padec Lvova je velikanskega pomena tudi za piedna -> dw bojl * Po.d Sed-iLBarom > po rodni položaj na Balkanu. izkusil sovražnik veera-j popi V poteku sedanjih bojev z Italijani so se že večkrat odlikovale dne dvakrat prodiranje prit; na- žene in dekleta. Nosile so na 3500 čevljev visoke hribe hrano in vodo so docela pokosile av- števila vlakov popolnoma zaprta. Nekateri vojaki so izpregli konje iz topniških vozov ter odjahali na njih. Padec glavnega mesta gališkega so po celi avstrijski državi o- S znanili z zvon en jem s pokanjem topov, sviranjem godb in z zastava- ni. Tiie.e in ceste po vseh mestih so bile polne samih veselih obrazov. Vsakdo smatra padec Lvova za največji korak h. konečni zmagi avstrijskih junakov. Po nemških časopisih razširjena vest, da je jezdil načelu zmago¬ vite avstrijske vojske nemški cesar, je popolnoma, izmišljena. ■•■t.. i . » mu i. u t nuj.« t ' r - i tsiir « i rri\ ir; i cv. i ’ uouu ou ttti nuuv » «.,j« » > > ?«.».tv Kakor so izvabili zavezniki tnplentente Italijo v bojnu šemu levemu krilu, ali obakrat j obvezovale ranjence ter jih odnašale na varno metež, Jako so poizkušali in še poizkušajo pridobiti zasežso naše čete krvavo odbile sovra-i Bolgarijo, Romunsko m Grško. j v , . , . Poročila pravijo, da so Rumunsko že pregovorili. Kusi obali so včeraj jako -uspešno stre- so ii obljubili Besarabijo, in kupčija je baje že popolnoma; ljal o na sovražno bi-odcvje. ki je su ji oijijuuui ueo - v . -J 1 t„L rl . • 1 bilo na lova za torpedi tn nuna- sklenjena. Bolgarije doslej se niso mogli pridobiti. Kakor je mi. Sovražni zrakoplovec je vr posneti iz tukaj«nega časopisja. Na'Grškem se .tudi m med- j trideset bomb na le-te bate narodntpoložaj popolnoma izčiščen in razjasnjen. Seda, bo menda vse to snubenje na Balkanu prenehalmj ^ . Balkanske doslej še nevtralne države se bodo seda, gotovo, ^ dobro in natanko premislile, pieden Se bodo dale O* ! ,;- n j t službeni pornčilni urad ob-'; po triplententi. Kajti uvideti morajo pač že sedaj, da ne mo- javlja vest, da so zavezniki na reto R„=; rmolniti svoiih obljub, ne da bi vprašali Avstrijo (Blagor! AVSTRIJCI V OFENZIVI. Službeno obvestilo italijanskega glavnega Rim, 24. junija. .-.lana sc glasi: . S tridentske in tirolske meje se more topot, zaznamovati samo manjše spopade med predstražami v dolinah Pellegrina in Corde. Naše čete so tu naletele na silno, močne postojanke, zgrajene iz cementa in železa. Bombardiranje Malborgeta se nadaljuje. Pri Soči so avstrijske čete skozi tri dni neprestano nadale. SITUVACLA 'i MEHIKI Leo M, Frank oproščen. ŠE ZELO NEJASNA, -—-^ _ Atlanta, Ga, 21. junija. — Do-z- WasMng’tpn, 22. junija. - - * tlevni morilec tvorniške delavke Predsednik ŽViLon se je danes Marije Pbagan. Leo M. Frank ka. naprtim' 'svojim obiskovalcem Iz- terega. je obsodila pcrrota. na smrt ; razil, da se poibžaj v Mehiki še je po prizadevanju guvernerja i nikakor ni raEjasnil, in da ni on ( Platona pomilosšen na dosmrtno nič več tako optimis.1ičnega na- ječe. Danes zjutraj so ga odpelja- Brescia, preko Pariza in Londona, 24. junija. — Okoli Monterja glede mirne poravnave, raznih i, na kaznilniako farmo v Milted- Aitissimo je silen snežen metež, Tu je tak mraz. da naše čete ne mo- j mehikanskih .strank, kakor je bil .gpiville. rejo napredovati. ^ j pred osmimi dnevi. Na. vsak na- g . vv . .. . RIM PRIZNAVA NEPREMAGLJIVOST AVSTRIJSKIH UTRDB, i čin pa bo- dala vlada Združenih*., ° '' f ' ’ 0 vost A POmdosoenj-j, Op. u; držav voditeljem še priliko* in ča- Rim, 24. junija. — Gorico se mora smatrati za ključ cele Soeine sa p. vc 4 ( , n s -, h ke.raku m- doline, če hi Italijani zavzeli Gorico, bi bili namah gospodarji eelc j p« v *M<»hiko '^°' !D0 * | Razne t.akai&u* mehikanske Toda Gorica je od vseh strani silno utrjena. Vrhtega se nabaj« 1 a genlra-e še nadalio dementirajo i*ejo Rusi izpolniti svojih obljub, r Nemčijo prej za svet in dovolj j or-otniiku težke izgafbe Avstrijski narodi so se sedaj po padcu Lvova lahko pre-[ mr , ki verjame . * j j l r naivečja nevarnost za avstrijsko državo; Turk; so- u . . ... Oddahnili. Naju J ' *; . i • J i i• j ! krogel iz težkih Lopov -na centuim . Dno 27. maja je ^zapustila večina prebivalstva Gorico. Skoro \i -; Garvan*novimi iii v uic-.. nni-pns.1 je bila milijonska povodenj, ki sedaj Z \sakim nem I. J1 angleških Čet, pod Smld—il—Ba- * Ključno sama vojska odločno pripravljena braniti mesto do zadnjega, ši. Ali v iukaišnjh vladnih kro bol« usahneva. Še mal .košček Galicije imajo Rusi v —M -- - - *‘ '. tu tudi zbirališče zrakoplovov, so- izstrelih rjlcoh 4oU I govorice o sv&jatt in spon svojih] -om -ter poizkusili prk-dirati ob * J i»i|z. usanne\a. ***“ . - . • • tj np mnetli kodi "Uem Že so se biti polastili neka- fokah. Toda to zemljo moi ai , ^ ' ] prih angleških postojank. Toda bežati na. domača tla. _!___ v Štirnom, nr.menm so hgubili Slovenci in Slovenke, - naročajte^ se na »»Slovenski Naro , .iib je potisnila nazaj. Gb istem sjboijši slovenski list v Ammki! jo sedaj notri. Vsaki dan dohajajo v Gorico vojaška ojaeenja. Pivfesla. po mestu, se je polastilo prebivalstva silno razburjenje, trt nevo-ljo se je moglo opaziti v*še povsod. Okoli 2500 icšeb broječa .množica se je zbrala pred kapi- h^med tol cen, odkoder je potem bdSTa v i.asropni.ško. dvorano na zborova- nje. Razri govorniki so ostro gra¬ jali guvernerjevo odločitev. J eoska divizija 600 čevljev turških [ neki docela uničen. Poročilo pn strelnih jarkov. Turki sio ba je iz- j vendar priznava, da je. turški gabili nad 1000 mrtvih ob umi-j ogenj težko poškodoval zavezri-, J času se je baje polastila prva fran i kanju. En turški bataljon je bil ške nasipe in oktiipe. gib prevladuje še redno iflabnje,* [da spor med Ca-irauco in Ohregn- j * ' -.Jv viba. pc.mikščeiiea v držav Inom še ni p-.ravnan. in da je Vil- rit ;<>tti:5r:co se je izvršila brez) iio zadela vsled odhoda generala Lvsakršno.pa motenja, Frank je FeUpa Angelesa ne samo vojaška. n o ao tudi težka polit: ena izguba. Frank ka prnrvno zatrjeval, da je nedols žen, tf-r so izrazij, da pride nje¬ gova nedolžnost ekono na dan. nat .SLOVENSKI NAROD", 24. junija 1915. SAKSERJU SE JE VENDAR JELO DANITI V GLAVI, S SVOJIM PEHANJEM ZA DENARJEM Sl PODIRA MOSTOVE ZA SABO. Vsakdo, ki je imel priliko cita¬ ti , Slovenski NaPod" od 1. aprila 1915. dalje, so je gotovo seznanil z umazanostmi vkramferiji j, velike ga dobrotnika'' našega ljudstva v Ameriki ter se natanko prepričal, da je' Frank Sakser smukal in sku bel slovenske ljudi po štiri dolar¬ je pri vsakih sto kronah. Nihče nam ne mJore očitati, da nismo vr¬ šili svojo časnika-Uske dolžnosti, klo smb povedali sl o ve nskbm u 'l j tul ia slovenski javnosti v pravi luči, ko smo povedali slovenskem ljud Stvu, da ga je strigel več mesecev f )0 štiri dolarje pri vsakih sto kro nah. od denarja, katerega mn je zaupalo naše delavstvo, da ga po¬ šlje v staro domovino. Že samo to dejstvo je dovolj. da bi moralo biti vsakogar, pa naj pripada že tej ali oni narodnosti, sram priti še kdaj pred oči svojega naroda. Toda ta možakar je pa še tako nesramen in predrzen, da se dela našeiun narodu za na.jvečjega do¬ brotnika. Ce bi si tvegal kak ita¬ lijanski bankir' izvrševati takšen zločin na telesu svojega naroda, kakršnega izvršuje. Frank Sakser na telesu našega ljudstva, bi mu Italijani n Srnah stopili po svoji navadi na prste ter se maščevali po svoje. Ali slovenski narod je dober in potrpežljiv. Naši ljudje kar verjeti niso mogli, da bi si dr znil mož, katerega so smatrali že celo vrsto let za. svojega dobrot¬ nika. da bi si ta mož drznil praz¬ niti njihove .žepe toliko mesecev in na tako obad en in umazan na-1 sečnih let. Ali Sakser poseda mimo v svo ji beznici, si kupuje hiše in avto¬ mobile. živi v krasni vili na de- ž.eli ter izdaja neko plenico, da tem laže skube naše ljudi. Vse tij razkošnosti in udobnosti uživa na rovaš našega utoožnetga naroda. Tn z da.j pa z da j vrže par dolarjev od svojega prisl ("parjenega, de narja drugim slovenskim listom. Le ti sprejemajo njegov umaza¬ ni denar in njegove oglase. V stru hu, da ne izgube njegovega ogla¬ su. si ne upajo povedati resnice o Franku Sakser ju in njegovi umazani kramariji, nego ga S? povzdigujejo ter kujejo v deveta 'nebesa. .Mi nameravamo sedaj natan¬ čno prebrskati preteklost v ta¬ tinskih 'operacijah Franka Sak- ser.ja. Poizkušali bomo dokazati našemu narodu, da je Frank Sak sel cel neki kleti na Greemvieh Street št. 109. -vojn reklamno plenico. En fo je bilo že več kakor pred dvaj¬ setimi leti. Dokazati hočemo, da ni Frank Sakser zaslužil niti ene¬ ga dolarja, ki bi ne nosil pečata lopovščine in odivljivosti. Nada¬ lje (la je bil obdan neprestano od ljudi kterih bi se moral sra¬ movati vsak pošten človek, in Ja je bila njegova kramafija od po- cetka pa do danes najsramotnej- ša beznica, polna oderuhov in pi¬ javk našega naroda. Navsezadnje skulbel' jn smukal naše ljud: čas. odkar je začel izdajati v da bi bil mož, ki izdaja | hočemo tudi ugotoviti, da je čin, in dnevnik, takbzvani ..Glas Naro¬ da", tofi nesramen ter priobčeval v tej reklamni plenici napačne kurzne cene. Kakor rečeno, naši ljudje so se zanesli nanj tov mn Frank Sakser. dasj Slovenec — kakor ga slika samo -Glas Naro¬ da vsi drugi pa. vedo. da diši sa¬ mo po slovenskih dolarjih, a vse drugo je na njem. docela Švicar- zaupali svoje težko zaslužene pri-[ -ko — rojstvo in, mišljenje — to- liranke. Posledica tega je bila, da rej da, je Frank Sakser, ker ne* POLITIČNI ODNOŠAJI NA GRŠKEM. GRŠKA DRŽAVA JE NA RAZPOTJI}* življenje grškega kralja Konstantina visi sedaj na jako tenki ‘bitki, in ves svet pričakuje ž velikansko napetostjo trenotka, ko pre- striže usoda kralju nit življenja. Ali četudi bi ne podlegel grški vla¬ dar sedanji težki bolezni, bi bilo treba dokaj časa, preden bi bil zmo¬ žen zopet prijeti za vajeti grške vlade v tej viharni dobi. Zato so sedaj oči vsega sveta obrnjene v kraljevega sina Jur ja. vojvodo špartanskega in .grškega prestolonaslednika.'ki je sedaj po helenski ustavi pozvan, da prevzame ali kot regent ali pa kot kralj državna bremena na svoje rame. In sedaj bo odvisno od njega, kam se nagne grška vlada, kr ko se reši vprašanje, ki je za Grško življenskega pomena. On bo odgovo¬ ren ali ostane njegova dežela še nadalje nevtralna, ali se priklopi zaveznikom, sovražnim Avstriji in Nemčiji ter se tako zaplete voj¬ ni vrvež in metež. To vprašanje je silno velike važnosti tudi z mednarodnega sta- 'iš-ča. Kajti bržko se Grška odloči za vojno, posežete tudi Bolgarija n Rumun.ska Vmes. In takrat izbruhne vsesplošni evropski požar, ki bo se bolj zavlekel pedanjo vojno. Ob teli okolščinah je grški prestolonaslednik predmet izrednega zanimanja. Kajti zelo dvomljivo je, da bo nadaljeval očetom pob¬ rila ter se držal nevtralnosti in miru. Kakor vse kaže, je nevtralnosti na Grškem odbila zadnja ura, odkar so bile izvršene glavne državnozborske volitve v prošlem ted- nr. Kajti skoneale so se s popolnim porazom mirovne stranke in z zmago političnih pristašev bivšega ministra Venizelosa, ki je za ta¬ kojšen vstop v bojni krog triplentente. Vojna stranka ima dve tret- j jini svojih pristašev v postavodajni zbornici helenskega kraljestva. Med onimi, ki imajo osebne stike z mladim kraljevičem ter ga poznajo dodobra, prevladuje mnenje, da se bo nagnil na stran voj¬ ne stranke. Ali kljubtemu se še ne more reci danes zagotovo, da no >o krenil na politično pot svojega očeta, da ne bo slušal svoje ma¬ tere, ki je sestra nemškega cesarja. Kraljiea-mati Zofija sre je že izrazila, da zapusti grško zemljo zavedno ter se povrne k svojemu bratu, nemškemu cesarju, kakor hitro stopi Grška iiastran triplentente. ■ Kakor hitro je položila bolezen kralja Konstantina v posteljo, m se že dvignili črni oblaki nad helensko zemljo. In se-li usuje iz njih granatna toča, je vprašanje prav bližnjih dni. Zdravje v Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se neka¬ tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplja¬ nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno- tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih or ganili uspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerodnosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE ČLANOM IN ČLANICAM PODPORNIH ENOT NA ZNANJE. so.bili osleparjeni in čisto navad možen in omadeževan, nevreden tavljamo. da i».a bomo doka da je bilo njegovo početje kraja najhujše vrste. Kajti pravi pro- fesijonalni tat se izpostavi groz¬ ni nevarnosti. kB gre na svoje ta tinsko delo. Ob tej 'priliki utegne, biti ustreljen, . če ga ujamejo, se ga utegne vtakniti v luknjo za precejeno razdobje dvanajstine rio okradeni. Sakserja poživlja- | kakegff vpoštevau.jk' v našem jav¬ nih, naj nas toži radi te naše ir-’|nem življenju.- Za danesr imayio ditve. in ua tem irust i mu žago {samo še to pristaviti; da se mora ..Slot en-tki Nared" kar najbolj, razširiti nit d našim narodom, to¬ pa tako. da ga bo imela. vsaka slovenska.„bišft. viška slovenska družina in vsak posamezen Slo venec širom Združenih držav, Ta k'o F ■ .Sloveiikki Narod" edini glasnik prave resnice in edini resnični prijatelj našega lju-dktva EDINO ZANESLJIVA IN ZAJAMČENA POT ODPO¬ ŠILJANJA DENARJA V STARO DOMOVINO. Kiikor -tuo izvedeli, dobiva First-Secohd National Bank v Pitts¬ burghu. Pa. vsak dati odstrani naših ljudi silno veliko vprašanj, je-li zanesljivo pošiljati denar v staro domovino tudi sedaj, ko je i Italija v bojnem plesu. Imenovana banka nam. poroča, da vpliva vstop Italije v vojno no'pošiljanje denarja v domače kraje le toliko, da več ne prevažajo italijanski parniki poštnih pošiljate v. namenjenih v Avstrijo, nego oni parobrodi. ki vozijo na Dansko in Norveško, kukprtudi po ..Ho¬ landski liniji". First-Secoml National Bank v Pittsburgu ima svoje poslovanje tako urejeno, da ne pošlje denarne liste samo / eno ladjo proti stari dornovjui, nego odda duplikat še na drugi parobrod. Ob takšnem pošiljanju je samo to možno, da utegne ta ali ona denarna nakaznica dospeti naslovniku v roke par dni kasneje, kakor ponavadi Ali to pa le zato. ker sedaj ne odhajajo parniki tako po gosto iz Združenih držav v Evropo. First-Seoond National Bank v Pittsburghu. Pa. pošilja denar \ •Slovenijo - na Kranjsko. Štajersko. Koroško in Primorsko — v Is¬ tro in Dalmacijo. F Tiroie ga tudi lahko odpošlje. Ce bi vsled sedanjega bojevanja denar, poslan na Slovensko, v Istro ali na Tirolsko, ne mogel dospeti na določeno mesto, iti še radi tega izgubljen. Potemtakem tildi za odpošiljatelja ni izgubljen ta de¬ nar. Banka Pirst-Second National Bank of Pittsburgh) .jamči za sprejeti in odposlani denar. In če bi ne mogel, kakor že omenjeno, dospeti na ilohub-nn mesto, ga vrne tukajuelnu odpošiljatelju. First-Seeond National Bank of Pittsburgh. Pa. daje za to naj zanesljivejše jamstvo ter povrne denar takoj. V drugih bankah pa morajo čakati stranke dokler ne dospo semkaj natančna pojasnila iz starega kraja, in dokler se ne povrne denar po pošti. Pirst-Second National Bank izplača takoj, ne da hi čakala mor¬ da na denar po pošti po leto dni. uli še več, in ne da bi čakala, da izvrši poizvedbe. Tako ugodno za stranke ne posluje nobena druga banka. Takšn<) jamstvo in tolike ugodnosti, ki jih nudi ta banka svojim strankam, se mora uvaževaii in upoštevati. In vsakdo, ki želi poslafi denar v staro domovino, naj to stori po posredovanju Prve-Druge Narodne Banke - The First-Seeond National Bank of Pittsburgh. Pa. na vogalu Fifth Ave. and Wood Street, nikar' pa se naj ne da preveriti temu ali onemu, ki ga omamlja s pretirana nizkimi cenami. Danes nič preveč ne pravimo, če trdimo, da je najvarnejše in uhjzanesljivejše pošiljati denar v domovino potom First-Second Na¬ tional Bank, Corner Fifth Ave. and AVood Street Pittsburgh, Pa. Kajti le-ta banka jamči za vsak sprejet znesek z vsemi' svojimi mili¬ joni in kar ona reče ali obljubi, tudi v resnici stori, ker lahko. A. Enote, naše podporne enote, so tiste inštitucije v tej deželi, v katere dajejo naši rojaki mesec za mesecem, leto za letom svoje pri¬ spevke da se tako zavarujejo pred bedo in pomankanjem v bolezni in nesreči. Težko prislužene denarje plačujejo. Zato je sveta dolžnost teli enot, da se kolikor mogoče izpopolnjujejo, to pa ne na korist metinih uradnikov, ampak v dobrobit članstva. Enotini uradniki bi morali biti požrtvovalni možje, katerim bi ne smelo biti le na let¬ nem zaslužku, nego bi morali gledati bolj na to, da se enote izpre- minjajo in boljšajo vprid onim, ki jih vzdržujejo. Na tem mestu opozarja uredništvo ,,Slovenskega Nahoda" vse liste, ki se zanimajo za društvena pravila svojih enot, da prične „Slo- venski Narod" prinašati s prihodnjo številko razprave, v katerih se bo primerjalo pravila raznih enot. Zato naj ne bo nobenoga enotarja, ki bi se ne naročil na „Slo- venski Narod", če že ni naročen nanj. Razprave bodo vse silno za¬ nimive in poučljive. Naglo se torej naročite na. „ Si o venski Narod" ter še danes po¬ šljite naročnino, ki znaša za tri mesece 25 centov, za pol leta 50 cen¬ tov in za celo leto po $1.—. Uprava „Slovenskega Naroda". N IS, MESTO MRTVIH, Posebni poročevalec ..Petit ■JoUrnala". Albert Londreš, ki je prepotoval balkanske dežele, je prišel na svojem potu v Niš Pre¬ tresljivo .opisuje; kar je videl in doživel tu: ..Eno mesto, revno mesto z niz¬ kimi hišami nam je z ledeno-mr- zlo roko seglo v srce. Bil je to 1 Niš s svojimi črnimi zastavami.'' Na kolodvoru polno vojakov v brezbarvnih uniformah in vojaki sami so brez barve. Zunaj trg in cesta čez iu čez pokrita s črnim blatom, ki sega konjem čez kopi¬ ta. Voz. ki naj ga popelje v mesto do kraja ogaben in odvraten, elo- v#ku se zdi. da se vozi na Sami kug#. Prva hiša ob cesti je lazaret. Preje je bila to vojašnica. Sedaj se vse vojašnice lazareti. Niš! V mestu logarja smo. Tu.se je aaj- ve-- umiralo in se'še umira’.’ Bo-li to kako (Opaziti ? Voz zavije v glav' no ulico in člo vek bi nehote Vzkli¬ knil. Iž hiš na obeh straneh ceste vise črne zastave. Ako človek to bere, ne čuti iu ne misli nič po¬ sebnega; ledni' pa nenadoma za¬ vije v ulico, v kateri vse 'povsod plapolajo v vetru cime zastave, hiti; kako lega na njegovo radie vse' strašno , gorje prizadetega na¬ roda. piti ki-,ihu ; tudi tu. najdem osmrt¬ nice poleg kruha. Oh 11. uri se začne v gostilni obed. Takoj ti je jasno, kako so J se ino-gli bacili tu tako razpasti. ' Namizni prt je umazan, kakor bi bil služil že Uveni generali ju m jedcev. Ako ga vzameš proč, se pokaže miza. ki je te-kom štirih generacij niso enkrat očistili. Je se 7. visoko dvignjenimi komolci. Sosedje za mizo vzamejo iz žepa majhne .svetilke, nalijejo vanje špirita in prižgo. Ali D bodo sami kuhali kosilo '.’ Vzemo vilice in jili drže nad plamenom, potem nož krožnik, čašo. kruh. Vsi gostje delajo tako. Jedilnica še je izpre- tnenila v desinf akcijsko dvorano. Žge se vse. kar ne pride še vroče na mizo. Sir, kolači —. vse kar je količkaj suiniljivo. Sežgala naj hi sst tudi natakarjeva oiblelka. •— Pieiitbčišče m le-pše nego jedilni ca.' Drugi dan obišče Lbndres ene¬ ga izmed lazaretov. Na potu sre¬ čuje same črno oblečene ljudi. Človek bi mit lil. da hodi. po mestiu mrtvih. Pred trgovinami z žalni¬ mi predmeti stoje krste kar uo trutoirju. Imeno ali modro ple¬ skali e krste, okrašene s pozlaee- razburjenost, nervoznost in razdraženost, onuuugivo, -j- ,,--, _ pod očmi, sramežljivost jn izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna a tuga • — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre¬ bujete zdravniških nasvetov in pomoči. ' —- A , lo+vfl 0-1_ moškim do zdravja, moči i n Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tealsoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga _ svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke katere bi. moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name¬ ravajo ženiti. !■/} nje lahko spoznate vrvice svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale. Citajte to knji -o, kažipot k zdravju, in okoristite Pošlfife ta kupon še danes. DR. J. RtJSSELL 1 ’KICE CO.. S 1002 , 208 N. 5 th At*., Chicago. 111 . Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Štev. in ulica ali Box No. Mesto ... Država nuni la/vofjevimi listi. To so krste Zastave sn> vseh velikosti: vel iv ■ bogatih ljudi. Krate, revežev ni¬ majo niti dna. marveč le-dve strani ski deski, zvezani spodaj z dve.ml ke Iu majhne, prav majhne, nič večje kakor žepni robec, vse pa ste,,Črne. smrtne barve.. Na hote¬ lu. v katerem se naseli Francoz, nj črnih zastav, pač pa. na obeli sosednih hišah. i' gostilni Tii ničesar dobiti pred 11. ur« dopoldne, niti koščka kru¬ ha: tako. veleva odredba, ki do- oča da smejo gostilničarji po¬ streči gpstctai samo od 11. ure do¬ poldne in od 7. ure do 9. ure zve¬ čer. Pač pa je po vseh mizah pol¬ no osmrtnic. Preko ceste mi poka- uavskriž •pribitimi ozkimi kosi le¬ sa tako da pri pogrebu mrliču bingljajo noge sem in tja. Pač pa ima krsta pokrov. Mimo nas omahuje vojak, ki ga je sama kost in koža. Tako je podoben mrliču, da človek nfe ve. ali bi zbežal, da bi se ne okužil, ali bi ga podprl. ‘ Tzprva je bilo v Nišu p-o '20(1 smrtnih slučajev, na dan. Odigra¬ vali so se uprav peklenski prizori. žejo prodajalno, kjer morem ku* 1 Tudi sedaj §/• vojaka tr¬ umoma umirajo v lazaretu ..mrtvaških glav" Od 300 srbskih zdravnikov jih jo v lazaretih umrlo 120. V gori omenjenem lazaretu so sedaj fran aoski zdravniki. Tu so dvorane, v katerih so se odigravale tragedije Dospeli so polni vozovi bolnikov s pegastim logarjem. Da so mogli vse namestiti, m postavili skupaj oo dve postelji in počez so potem potožili na vsako dvojop po¬ steljo po pel in A -miko w&> iil; t? umrio jm 4 do--@ ‘TVia.Ko^hrero je umrl kak bolnik -v ga potegni¬ li na tla in na njegovo mesto s.o takoj položili drugega bolnika. Mrliška veža je bila že davno pre‘ napolnjena. Žabo so puščali mrli¬ če kar na tlak poleg postelj. Mno¬ gokrat s*o v postelji po štirje, ta ko da je peti videl umreti štiri tovariše, ter na njihovo -mesto po eg sebe dobil štiri druge, med tern ko so prvi štirije ležali sedaj na tleh . . . In v vsaki dvorani je po dvajset parov postelj. Da¬ nes -so postelje ločene. Kdor je zapadel- smrti, pride drugam, v ,,kot brez upanja". A t-o ni več ono veliko umiranje, niso več, šest deseteri cd sto v marčnih dneh. Smrtni barometer ji' padel. Vče¬ raj je. kazal 20. (Denis n-c-i da¬ tum--. Niš. aprila.) ..Slovenec' 1 . VIKTOR EMANUEL — „MOŽ- BESEBA". Avstrijska vlada je izdala „ru- lečo knjigo", v kateri natančno opisuje razvoj in potek spora z Italijo. Knjiga tudi vsebuje zani¬ mivo korespondenco iu brzojav¬ ke. ki so jih izmenjevali med se¬ boj avstrijski in italijanski držav¬ niki od časa. k.o je Avstrija po¬ slala Srbiji ultimat, pa do izbru¬ ha vojske med Avstrijo in Italijo. Veleznačilna je v tej knjigi brzo¬ javka italijanskega kralja Viktor Emanuela., ki jo je poslal dne 2. avgusta 1914- našemu cesarju iz Rima in katera s-vedoči kakšen) mož-beseda je vladar verolomne 'Italije: Brzojavka se glasi: ...Prejel sem brzojavko Vaše¬ ga Veličanstva. Mislimi, da ni potrebno Vašemu Veličanstvu dati zagotovilo, da bo Italija, katera: se je na vse mogoče paj čine trudila, da bi se obranil mir.ter bo tudi se z vsemi mo¬ čmi delala, na to. da se kmalu doseže mir, napraut svojim za¬ veznikom ohranila srčno prija¬ teljsko razmerje, kakor to od¬ govarja tro-zvezni pogodbi, nje ¬ nim odkritosrčnim čustvom in velikim koristim, ki jih mora zastopati. — Viktor Emanuel" Besedilo te brzojavke še bo poz nejšim rodevom služilo kot dokaz kako je italijanski kralj Viktor Emanuel UT. snedel dano besedo. Zidaj je še Brij jasno, zakaj jel JJOPOVIC CLEVELAND. OH 10 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25 Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno uli "nisrrteno na: m 'fii f/iti ..vam POZOR! KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb —-- - - jr - -~uU|«UVl _ Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseli vlorlo-M': - — — - - nem oddelku in skupno. Poučne in statistične tab __ — ju« «*“ vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.—). na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. vi G‘žki vlada _„ar pričel oklic ,Mojim narodom" z obtiožilaiml besedami: ..Italijaimki kralj je napovedoval vojsko!" Mi KAKO VISOKO SE LAHKO DVIGNE ČLOVEK. Litmekogla. ki se je dvignil 6570 m kar je bilo takrat rekord, je p- zm-jc še prekoračil Oehlerich. ki se je dvignil ŠlOOm. Še -pred pe¬ timi leti so smatrali strokovnjaki . če, da bi se zam-cglo doseči z letalom 1000 i že ver i se pri te kot nemogoče, da b,i so motorji napravili m ' A S "' k, ' i ne Ja bi - ... > ec tisoč uetrov, ne da bi se pri tem utru¬ dili, in tudi letalci so se zavarova — »uvarov?,- ii proti mrazu jn potnanjkaUju ki¬ sika. Ivar jih zam-ore sicer us-tairiti. .kot; gorsko bolezen, nekaka obole¬ lost vsled zračnega pritiska, ki se pojavlja seveda šele v višjih visi- nah. Kakor je konštatiral štabni zdravnik dr Flemmiug. se pojavi i ta bolezen šele v visim oOOO m, i sma h 9000.10 000 in. se • Letalcu začne precej močno hitiI Uit srce. vrh tega dniu slede ((ros: cim se je njiju tretji tovariš Tis- sa-udier za mogel rešiti. Nevanio^ je 'posebno velika radi tega.- ker s ; ti pojavi čista neopažen 0 ’ ki se je dvignil z Bern 0110 " 1 v zrakoplovu stKiU ni. visoko- P°; roča ..o grozečih pojavih"- V ” višini je zapisal v s v tj dnetoj 1 -' komaj čitljivo: . .Mi smo straSh 0 slabi, vendar ]>a še pri popolni z*' vesti: vdihavamo 'ldsilv'N,Napa dla ga je nekaka uspavalna iinot' ea Narin«, ki se je park ral dvig'« 1 nad 9000 m. visoko, enkrat e« 10 10.000m. Je poročal ubioiu* '■tlakih pojavih. S e tišini 91 00 m O popo. v višini e žarno gel mirno opazc v # premišljevati iu pisati : za te ^ dela nasprotno ni bil večsposoh 01 . Giiriug meni. da se zainore v hopT tein zi*akaplovu dvigniti li aJ v ^ 12.1500 m Za letalec v letali 1 ' stvari,seveda precej drugačne : ‘ »mejo izgubiti svojih tel«»V- • sicer je oakle<- npiTcftihitn I n o— • « 001 1 omami jen ja .. polastaita se ga zaspanost in apa j visoko s.- zi je pojav. 1G ga označujejo turisti' ti ja. A T hujših slučajih se mu pvi- čn-o mešati misli in pade tudi lah¬ ko v nezavest. Sivel iu Cvot-e-Sp; nelli sta umrla. ko sta se leta 1875. dvignila 7000-8000 m. vis-oko. do- a dob ' tudi kljub preskrbi glavobol \ mB.-. — 1 ■ v _—. . a r-“ ... - -,loVl* zainore dvigu « 1 ^ e cej e tidgovtri torej lahko * višine med 7000-8000 va. f e ne letalce pristopne: ' u °e° ^q() 0- dobe tudi taki. ki doseže.l 0 kisikom- z"» kl vprašanje., k* °' 9000 m ' to da preko 10.000 tu ^'ue-st je veliki ca. ...SLOVENSKI NAROD", 24. junija 1915. 3 — : 2 ZAPADNEGA BOJIŠČA, FRANCOZI SO ZAVZELI S TEŽKIMI ŽRTVAMI j labirint, f — Pariz, 23, junija. — Besneči bo •f* oc ^ maja do 19. junija so se skončali S tem, da so se Francozi JpOlaktili silnih utrdb, strelnih jai kov in zakopov — takolzvane- ga ,,Labirinta'‘. Te bojne opera- To je bila operacija v dveh glavnih fazah različnega značaja. Najprej se je bilo treba ob dobro pvipavljenem in silnem napada¬ nju zajesti v sovražnikove posto¬ janke Jer se tamkaj močilo ngnez ■eliti v notranjost zveznih jarkov, nasipov in. okopov, odganjajo so¬ vražnika korftk za korakom. Te dVe .operaciji sta trajale več kn kor tri tedne ter se skoliele s po¬ polnim uspehom. Tarča, nemških baterij. ,;To delo je moralo biti silno težavno. Kajbi štlvvilne nemške baterije, sestavljene iz 77 palčnih topov,''iz 150, 210, 280 in celo iz 305 milimetrskih kanonov, s a bi¬ le .osredotočene na nas. Ali kljufb- temu se niso ustrašili naši bojev¬ niki ter so častno reševali svojo nalogo. j,,Bilo je 30. maja ko se je pri¬ čelo napacktvanje, iti naši polki so jeli prihajati -od rflizlicnih stra¬ ni. Njihovo razpoloženje je bilo izborno, ..Vsepovsod, i'azen na desnem krilu, si.no zasegli prvo Bojno er to. Ža Te-to je bilo veliko število barikad in utrdb. Nekaj smo jih zavzeli, a dinge so nas zaustavi¬ le. štope.tdeset ujetnikov, izmena- denih v njihovih rovih po besnem napadu naših vinjakov, smo ob tej priliki zajeli. j ,,Tedaj se je pričel boj za zal kope. Brez prestanka se je bil ta boj cd 30. maja do 17. junija na tem mestu, ki je popolnoma po krito z mrtvimi vojščaki. Niti ene, ga treiiotka ni bilo, da bi se bili prenehali biti. Boj je bil tako vroč, in solne c je tako silno pri¬ pekalo, da so se vojniki borili go¬ loglavi in goloroki. „Po levje se je bojevalo naj obeli straneh; zato so bile pa tu¬ di izgube na obeli straneh velike. ..Nemci so izgubili cel polk. Na ši so zajeli tisoč ujetnikov. Ostali so ubiti. En bavarski polk smo tudi razpršili na kosce. „Naše i zgibe znašajo 2000 mož izmed katerih so mnogi le lehko ranjeni. ,,Po malem smo naprddovoili/ in sedaj je Labirint v naših ro- kafi. volil nato Essad-pašo za, začasne¬ ga predsednika. To se je zgodilo ■meseca oktobra 1. 1914. Ljudstvo je odobrilo to imenovanje. Letos meseca prosincu je pro¬ sil Essad italijansko vlado po¬ moči. mackensenTgauški JUNAK. Zasedaj je zaternnela celo sla¬ va generala Hindenburga, zma¬ govalca pri Tannenbergu . in db Maz-urskilj jezerih, tako silno je zasvetila nova zvezda na obzorju V/, ho dri ega bojišča — Maekensen. Maekensen je tisti mož. ki je na¬ čelu a4rstrijski.li in nemških vojsk prebil .ruske bojne črte ob Dunaj- eu prešli mesec, jih razpršil ter jih na celi črti pognal v beg. Ma¬ ekensen je tisti, ki jih je brezob¬ zirno podil pred sabo tja notri do šana, jih pognal ob strašnem ne- nrju topniškega ognja in silni plohi šrapnelov in granat čez re¬ ko, iztrgal trdnjavo Przeinvsl Ru som iz rek in sedaj grozi Lvovu, zadnjemu ruskemu oporišču v Ga liciji ^ vsakem ožini je Mackensc »uavo delo silno, katerega se mora prištevati k najdrznejšim in naj- sijojtfejšiln uspehom vojaške zna¬ nosti.- In p-ravtako, kakor se je svet izpraševal pred nekaj mese¬ ci: ,,I^do je ta Hindeilburg ?" ..Kdo je ta Joffre?" izprašujejo sedaj drug dragega: ..Kdo je ta Maekensen? Kaj je že storil slav¬ nega prej?" No, najprej se mora odgovoriti, da je star mož, kakor je stara ve¬ čina vojskovioidij v tej svetovni vojni. Joffre jih ima 63. njegovi zaupni poročniki — Focli. Castel nau. Gallieni — so že nad šestde¬ set let stari ljudje, in takisto je star Lord Kitchener, takisto ge¬ neral French. Železni Hindenburg jih ima že 69 na hrbtu, in mož — Grof Cadoilia — v eegar rokah je sedaj usoda Italije, je sedemdeset leten starec. Tn Maekensen. gali- ški buldog, je čakal že 64 let na krono vojaške slave. Ta vojna je vojna Starih mož. Ali Maekensen je že mnogo prej poslušal sikanje puškinih krogel in grmenje groznih topov. Kakor Hindenburg in Joffre je bil priča krvavim dnom v neni- ško-franeoski vojni. Ali še več. On lahko reče, česar ne more re¬ či skoro noben drag-eastnik v nemški armadi. On se je povzpel do svojih sedanjih časti iz najni- žjega vojaka. Ko Šta si skočile Francija in Nemčija pred 45 leti v lase, je bil Maekensen v 21 letu svoje starosti. Maekensen ni ni¬ koli pohajal v kako aristokratsko častniško šolo. Takrat je služil kot .,L T nter-Waehtrneister". Pri nas je to nekaj takega kakor kor- porah Tudi ni nosilo^njegovo ime tedaj še nobenega divan", Unter Waclitmeister Maekensen; to je vse, kar je bilo tedaj. Ob koncu vojne je bil dragi lajtnant Ma¬ ekensen — ali še vedno brez ,,von- a". Šele v poznejših letih, ko so ilapoznali njegovi predstojniki iz kakšnega testa je narejen, je ne¬ prestano napredoval v vojaških časteh ter postal -,von Macken- SRBI UDRLI V ALBANIJO TER ZAVZELI DRAČ. London, 20. junija. - Neka Reuterjeva brzojavka iz Aten ja v Ija, da sc Srbi pred tednom dni •vpadU v Albanijo ter se potem polastili Drača (Durazzo). Es-sad-paša začasni predsednik albanski in bivši poveljnik tur¬ ške posadke v Skadru, je zbezal v Italijo. v . . Essad-paša je bil ruvae m n'-J skae v balkanskih in turških za- pletljajih odtlej, ko se je leta » tu polastil albanske vlade, izzvavsi s teni svojim činom Avstnjo i- druge velesile. Na vse lcnplje s je upiral vplivom ^mladotur. stranke. Njegova moč je. 1 8 1 * na nevarnost razvitku balkansk.b zadev. . . ... L. 1914. je vodil 5000 mož go¬ ječo vstajo proti Viljemu katerega so velesile d° °J 5 * j ^ albanskega vladarja. Ko Jc ^ knez zbežal iz Albaniji«- omogočile avstrijske m dalij- ske bojne ladje ta beg- iz . Kalvin m ulliHTiske vlade j šen . Daši ni v sedanji vojni storil prej šc prav ničesar, ki bi se dalo primerjati z njegovim sedanjimi pohodom v Galiciji) je vendar ne¬ kaj ljudi v Nemčiji in še kod dru- god, ki so vedeli od meseca a^gu* sta lanskega leita dalje, da je Ma¬ ekensen mož, vreden pozornosti. Eden izmed teli je Hindenburg. Ko je le-ta železno utrjeni stari vojščak drvi! svoje legijome nad Ruse pri Lodzu in Lowiczu kon¬ cem lanskega leta, je bil Macken- sen njegova desna Toka. Maekensen — Avgust von Ma Maekensen je sedaj njegovo popol „o ime-se je rodil 6. decembra 1849. v Hans-Leipnitz blizu Selim edeberga na Saksonskem. Njegov toče di . je bil kmečki posestnik, Mia- m Maekensen še ni prav dopolnil enindvajsetega leta svoje staro- sti. ko je izpolnjeval prvo leto svojo vojaško dolžnost, -pri hu- sarskem polku. Prav takrat se je vnela itemško-fraUcOska vojna, m mladenič je odšel kot ..Unter- WaeWmeister" s svojim polkom na bojišče, kjer si je s svojim ju¬ naštvom zaslužil zelezm kiuzee _ Odtlej se je pospenjal čedalje vi 5 e v vojaških čaSteh. m 1. 1878. je bil imenovan prvim vporočui- kom, a.L 1880. je bil prideljcn ge¬ neralnemu štabu. V stotnika je bil povišan 1. 1882, a; 1. 1888. pa v majorja. Čez pet let zatem je bil povzdignjen v polkovnika svoje¬ ga starega hušarskega polika, in 1903. so ga imenovali generalnim picroenikom in poveljnikom 36? divizije. General Maekensen ima iz svo¬ jega prvega zakona tri sine in ene lieer. L. 1908. pa se je' oženil z drugo ženo. Leonijo von der Os¬ tem MIRAMAR V VOJNI, • Berlinrr Tageblatt" priobčil-' je to-le pilim črtico svojega po¬ sebnega dopisnika A rt ura Holi- tseberja : bas in viharji, kpso se vanj za¬ ganjali;- sii grad. oropali barve, ga pobelili, mu odrgnili robove. S stolpa v kotu zre orel s kačo v Mjnnm kakor okostniea dol na kameneno sfingo na majhnem pr* stanskem nasipu.,Oil lega pomola je odrinila barka, ki je z njo nad¬ vojvoda Maksimilijani zupustil kopno, da tvega pustolovino vi Mehiki. Orel in sfinga životarita mirno dalje, zatopljena v premi¬ šljevanje: lahko pljuskanje valov in vetrič s Krasa, to je edino, kar more sedanjost še krog njih ust¬ variti. Nihče im' razmišlja, nihče ne Ir pi več po drevoredih in dvoranah, ako se iz cvetličnih’ čaš ne vzdi- njegovega hrepenenja po svetu ne moglo nasititi, si je dal nadvoj-, voda, preden.je postal mehikan- ski cesar, sobe, v katerih bi naj v Miramaru bival, pregraditi v la¬ dijske prostore. Videti je posnet¬ ke spalne kabine in častniške) obe d niče, kakor sta bili na kor¬ veti .jNcvara", njegovi ladji za potovanje okrog sveta. Na nekem mestu je strop okroglo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo, kako je tod hodil micž, zaznamo¬ van od usode, brez miru, polu kopru jena. z v srce uklesanim ret kom: Navigare liecesse- Slike po stenah nam kažejo njegov začude lii, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado in prozornimi očmi -- obraz’ iz morske mitologije, obraz, bitja, iki je zgrešilo svoj življenjski element ki so ga nje¬ gove zvezde prevalile, ki mu je zlokobna sreča prisodila preklet¬ stvo, da mora bloditi in tavati okrog, iskati, zasledovati, še ra¬ dovedno povpraševati, prieakova ti od zunaj glasu in odgovora, ki, mn ga notranjost noče dati. Slika Mauetova. ki kaže ustre¬ litev, se nalil zdi kakor dovtip, če jo primerjamo s pošteno in suho¬ parno, a s tolikim spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznane¬ ga umetnika, ki je ovekovečil pri zor, ko stoji mehikansko odpo¬ slanstvo v mali dvorani grajske¬ ga stolpa pred možem usode. Stari gradnik nam odpira vra¬ ta, odgrinja zavese ter razlaga s tihim glasom, kaj je s tem p rol štorom, kaj z bližnjim, kdo je tu- Grad Miramar pri Tr*tu. gujejo sence, ki vijejo roke, trka¬ jo na šipe in plavajo skozi temna vrata in zavese, kakor da so to njim podobna bitja iz vzduba in pozabijenosti, ne pa oprava, ki jo je iz p ozemeljskega gradila na¬ redila človeška roka.„ Iz vseli oken j je razgled na morje. Vsako okno je okvir za drug odsek : voda, nebo in izpreme njeno ozadje iz skalovja, mesta, obrisa. Povsod pa skozi vsako okno je morje videti enako pusto in prazno: nobenega parnika s kadečimi se dimniki,. nobene, la4 dje z napetimi jadri. — samo ne¬ skončno, mrtvo, zadavljeno mor¬ je ob zalivu velike avstrijske tr¬ govinske luke. Morje je sinje in srebrno se svetlika. Enake, barve so in podo¬ bnega leska, 'zavese po grajskih sobah Če jih odgrneš, se ti zdi; da se morje nadaljuje v modrini’ zaves in da se je otožna, prazna neskončnost naselila v gradit sk- meui. Globoko doli pod balustrado se) zibljejo aloje v lahni siruji; voda pritekla, do temeljev zidovja, se na njih odbija, sem in tje, v ve¬ čni enoličnosti. V jasnih, prozor-b nili vodah vidiš, kako bajni ve¬ ter vrhove aloj — potopljen gozd — stresa v ubranem gibanju, ,ki je lastno smrti in spominom.. Na donečem parketu prostorov, ki stiio jih za hip vzbudili v ževlje-j nje imajo naši koraki podoben litem, moji lastni, nežni koraki dragega bitja ob moji strani, pa tudi koraki starega kastelana pred nama. Kakor da bi mlorje tam zunaj kaj stanoval, kdo je tam naslikan šestdeset let zgodovine, šestdeset nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeške skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teli pro¬ storih zaprtih. Kakor pravljica o prikaznih se vse to euje, in glas, starca, ki je vse te pokojnike poznal, je tiho¬ ten, kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v ka¬ terih straši, Tod hodi prikazen Makšiihilijknova, potem Cliarlot- tina; oiia še živi življenje sence, bridkejše nego šestdesetkratna smrt: tukaj je spal Rudolf, tam .je'imel -svojo delaraico. in če ti je notranjost popolnoma zbrana- moreš opaziti med drevjem, ka¬ ko miano cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo de-i klišhJo ■ nežne, mile sence Elizabe tine. A* pestri, zračni, s svilo ob¬ loženi sobi s kitajskimi pagodami iu metuljčki pa so še do nedavna imeli svojo igralnico otroci Fran 8 Ferdinanda in rfijegoVe sopboge Sofije, ki so jo smatrali za nc- enakorodno — še po njeni ena- korodni smrti. Z morja nas' spremljajo dolgi žarki zahajajočega sotnea iz sobe v sobo, pogledajo z nami vred v. prostore, ki jih stari gradnik za liip odreši iz temine, da jih že prihodnji trenotek za našmi ko raki; zoipet palme v isto temo. In to jc prav, da se bitja iz pravljic in' resničnosti druga dragih ne motijo. Le sanje in žalost se ti kakor težki ogrinjali ovijata okog raim in ti bolj in bolj tiščita grlo, čim več imaš od dvorane dalje nositi. I Le ena živa reč ostane, ko smo vse to prehodili. Na pragu pro¬ stora, ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za nami za¬ pila, postojimo in poslušamo. Ka¬ kor brezdišno utripanje srca se euje. tu iu tam v zaklenjenih, za- temnelili dvoranah in sobah tik takanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim, naglim, drugod zopet s sonornim, mračnim glasom. Ju¬ tro za jutrom obhodi stari kaste- lan ves grad, da navije ure v tej bajki, ki je pozabila na prostor) iu čas. Tudi alge na dnu morja se pregibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura ki kaže plimo iu oseko, polnoč ilti poldan, resničnejša kakoi’ eaS gori v zakletem gradu. Krog gra¬ da se širijo gozdiči lavorike,, ja¬ smina, južnega listnatega drevjai čez ograjo vrtne galerije pa vise težki lilabarvjli grozdi cvetoeč gli cinije globoko dol do naših kvi¬ šku stegnjenih prstov. Kmalu bo tuidi njih doba minila. Gez mili¬ jone majhnih, odpadlih cvetnih čašic koraka težki črevci j samot*) ne hrvatske straže in njegov do¬ bri. tepi obraz se okrene z velikim skoro prestrašenim pogledom k vi šku ee se na koncu drevoreda kdo prikaže. . Vojaik v sivi uniformi pričaku¬ je menjeive. Po mali terasi, s ka¬ tere v mirni dobi dva stara topo¬ va z odprtimi žreli zijata na mor¬ je, koraka z nasajenim bodalom gor in dol, po dvajset korakov naprej in toliko zopet nazaj. Toi pova pa ležita zadaj v grmovju in spita zdaj. ko je postalo res¬ nobno na svetu. Tudi onadva sta šla med strahove in pošasti v ča¬ su. ki jih je 'prehitel. Po drevoredu priporoka izmena Kmalu je zopet mož z nasajenim bajonetom edini svedok s e danjo-‘ sti po poteh tob osamljenem, po¬ časi pogrezajočem se gradu. AVSTRIJSKA MORNARICA. V Ženevski .,Information" neki francoski admiral, ki je njen stal¬ ni mornarieni sotruduik, zelo sla¬ vi avstrijsko mornarico in poseb¬ no naše podmorske čolne. Admiral pravi: ,,Torpediranj e križarke .Leon Gambetta" kaže, da se naše jaVno mnenje zelo moti glede tehnične, vrednosti avstrijske mornarice. Francoska, mornarica je imela ve¬ dno posebno spoštovanje pred spretno; delavno in odločno av¬ strijsko mornarico. Francozom je bilo znano, da so Avstrijci poseb¬ no /vneto proučalvali podmorski boj. Pridno so tudi izdelovali pri meruo orožje, mine, torpede in podmorske čolne. V delavnicah na Reki so bili izdelani torpedi, si-, steni W i Ihehead, ki jih doz daj še noben drugi ni prekosil. Avstrij¬ ska mornarica je prva izdelovala prve blokadne torpede in pa nji¬ hov umetni način zasidran ja. Vse¬ mu temu se ni čuditi, ker je dal¬ matinska obala zelo pripravna za to orožje. Na vsak način pa so av¬ strijski podmorski čolni natančno proučeni in silovito orožje. MAŽARSKA JUDA UKRADLA DVA VLAKA. ..Pesti Hirlap" piše : ,,Do sedaj smo brali v ameriških detektiv¬ skih romanih, da je izginil vlak brez vsakega sledu, kakor da bi ga požrla zemlja, a končno sc je le zvedelo, da je vlak ukraden Sedanji dogodki za časa vojske) so nas poučili, da ni nobena reč nemogoča, pa. niti ta, da se ukrade cel vlak. Domobransko vojno so¬ dišče v Peeuhu je odkrilo veliko zlorabo pri dobavi žita za vojsko. Več tednov se je vršila preiskava, katere niti so vodile v Košiče in Miškolc Dokazalo se je, da sp do' bavitelji oškodovali erar za več tisoč, in sicer s tem. da so vojaški upravi prodali po večkrat eno in| isto blago in da. so pet ali šestkrat dobili za eno in isto blago denar tur si ta. dobiček po bratovsko med seboj razdelili, namreč dobavitelj in njegovo osobje, ki mu je poma¬ galo pri goljufiji. V Stolnem Bel\ gradu je bil aretiran neki elan te' ga društva, ki je pri zaslišavaiiju izjavil, da je glavni krivec pri tej goljufiji Ignacij Pollak, eden od lastnikov košičke tvrdke Pollak in Bernatt Tvrdka je že 40 let dob a vitel j vojaške uprave in za časa mobilizacije ni le predala erarjv( slabega ovsa, mrve in slame, am¬ pak je izvršila tudi neke predrzne goljufije. Vojno domobransko SO' clišče v Peeuhu je brzojavno ob¬ vestilo budimipeštansko vojno ob¬ last, naj se imenovani Ignacij Po Uack aretira, ker se baje naliajn v Budimpešti. V soboto zvečer je prišel k policiji neki vojaški av( ditof in zahteval aretacijo Polla¬ ka Detektivi so cloznali, da je ta milijonar stanoval v .,Contiuen' talu", a je v soboto odpotoval na bnnaj, izjavivši v hotelu, da sc v nedeljo vrne. Detektivi so nepre¬ nehoma pazili okoli hotela, a vra¬ tar je dobil nalog, da takoj obve¬ sti v#juo sodišče, kakor hitro se Pollak vrne, Avditor je na poli¬ ciji izjavil, da Ignacij Pollak ni Santo bsulnljčn navadne goljufije.! ampak da je obtožen tudi zaradi boiieverjeiija deeli vlakov, kate¬ rih Vsaki posamezni je štel 50 va- gdtiov. Po prvem obleganju Przo iiij-sla, potem ko je bil Przemj - sl OsV-oboden, je dobil Pollak naro¬ čilo, naj pošlje v Przemjsl 50 va¬ gonov mrve. Oseba, ki je aretira¬ nk V Stolnem Belgradu, se je prav takrat nahajala v Przeiu.vslu in jtl od Pollaka prevzela vagone ter jih tudi izplačala, Poleni sta zinr a oba izredno spretno ukrasti oba vlaka, ki sta bila že prevzeta in izplačana. Nekega dne sta izginila iz Przemjtsla oba vlaka z mrvo/ Ta dva sta namreč vlaka ukradla ju pripeljala v Košiče in mrvo spravila v skladišče tvrdke Pollak Tudi sedaj sta mrvo ponovno prodala vojaški upravi in ponov¬ no dobila za to denar. Nimamo še podatkov, kako sta mogla neopa¬ ženo ukrasti dva vlaka. To bo že povedal Pollak in vse odkril pred vojnim sodiščem kajti v ponedel Ijek zjutraj se .je v resnici vrnil' z Dunaja v hotel ..Continental' . kjer so ga detektivi aretirali Pol-' laka je policija takoj drugi Jc n prepeljala v vojaški zapor. POL KILOGRAMA SLANIKOV ZA EN FENIG. Tam gori je velikanski ,;ateli- je' 1 .. Roj deklet šiva perilo in obleko. Druga vrsta deklet dela nogivie6 in plete spodnje srajce. Nadalje je razločiti mnogo gospa, ki se pogovarjajo zdaj z eno, zdaj p Z drugo delavko; druge gospe de¬ lajo zavoje, trfttje jih prinašajo. Zopet drage bero in pišejo pisma. Gospa Poincare j« vedno sredi teli dam in delavk; odide pa Zo¬ pet pride, ukazuje, podpisuje, pri reja brzojavke. Tu je gospa Poiu čare v svojem kraljestvu. Prosto¬ ri so biti v naglici prirejeni za) take posle. To je posledica nagli¬ ce, s katero se je skrajšal presle¬ dek, to je bivanje v Bordeuukii. Za Božič in Veliko noč se je V teli sobah pripravilo na tisoče zd- bojev. polnih daril, ki sn sč pb- slali ha fronto. f BREZPLAČNO X PoSljemo vsakemu, kdor mlin \ J naznani svoje ime, priimek In <> *») tofen naslov, krasno potopisno J ‘ A knjižico okrašeno -z lepilni sli «> f Kami- Pišite: " | Cunard S. S. Co., Ltd. •• X 21.24 State Sl- Dcp S- New York $ od cenjenih r eitalcev še nima Imeni¬ ka ranjeiiih, padlih in v je tih naših rojakov v sedanji evropski vojski, naj istega naroči. Nadaljevanje tega imenika izhaja sedaj v „Slb- venskem Narodu". Cena 1. 2. in 3, zvezku je 50 c. Naročite jih naravnost od upra¬ ve lista, ali jpišite na naslov: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St. Ne\v York. "našim naročnikom NA ZNANJE. V Vzhodnem morju so ujeli to¬ liko slanikov, da stane v Liibecku in TraVemhnde pol kilograma sla uikov en 1'enig. POROKE PO NAMESTNIKU. Poroke- po namestniku (per prceuratorem) so zlasti v seda¬ njem vojnem času pogostne. Ker pa so nekateri župni uradi zalite vali dcikaz, da je ženin tisti dan še živ, je e. kr. min. za deželno hrambo izjavilo, da je tale dokaz nemogoč, ker so z bojnega polja iie more brzojaviti. C. in kr. ap. vojni vikariat vsi e d tega priporo¬ ča, naj nevesta po poroki po najhitrejšem načinu o poroki ob¬ vesti ženina s prošnjo, naj čim preje odgovori, da je obvestilo, prejel. Ta odgovor se potem slira ni pri poročnih listinah. KAKO ŽIVI PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE. Preko Rima se poroča: Dopisnik ,.Tribune" pilie: V zadnjih mesecih se je v Elizeju marsikaj izpreineiiilo. Osem mesecev že Poincare in njegova soproga ne dovoljujeta! več nobenega javnega siprejeana. Ne prirejajo se pojedine. Civilni in vojaški stan predsedništva je doživel korenito izpremembo. Pre¬ dsednik Poincare ni hotel, da bi mn ostali ob strani častniki ak¬ tivne vojske. Tako so morali vsi častniki, ki so imeli prej službo v Elizeju, k svojim polkom. Na¬ domestili so jih stari, umiravlje- ni častniki. Predsednik je nadalje izrazil željo, da se tudi civilni fuukeioi narji pri mobilizaciji ne oprest e, in vsi so šli sprejet službo v črni vojski; celo gosp. Pičli on. glavni predsedniški taijnik, je sedaj v bojni. črti. Nadomešča ga odvet¬ nik Feliks Docory. intimen prija¬ telj Poincare jev. V Elizeju jc sedaj življenje ka kor v velikem uradu. Hrana pred sodnikova in soproge je zelo zmer na in preprosta; jed sr opravi v 20 do 30 minutah. Pri zajotrku sta soproga vedno sama. H kosilu sta v časih povabljena predsed uikov brat Lucijan Poincare. rav¬ natelj višjega šolstva v naučnem ministrstvu in njegova žena. Edi¬ ni čaš, ki ga predsednik posveti izpreliodu na prostem, je zvečer, po glavnem kosilu. Izprehaja se pa le po vrtu; Elizeja ne zapustil Skozi špranjo, ki nam dovolju¬ je opalzovati, kako predsednik re¬ publike preživi dan, pa moremo videti tudi, kaj se godi v drugem nadstropju Elizeja. • V zadnjih dneh nam je došlo veliko vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi¬ sleč. da tudi mi računamo zta par stopinj na avstrijski konzulat po 50 c„ kakor je to storila svojčas Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pred nepotrebnimi stroški, naznanja¬ mo vsem naročnikom ..Slovenske- ga Naroda", da izvršuj); uredni¬ štvo ,,.Slov e nskega Naroda" vse zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po¬ polnoma BREZPLAČNO. Le če je treba vrniti listine po pošti naj nam priloge poštnih znamk v pri¬ merni vrednosti. Uredništvo ..Skivetisl^ga Nar”, NEGUJTE SVOJE L ASE! Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za moške in ženske. Ali vam izpadajo lasje? Ali se vam priče¬ njajo lasje predčasno redčiti ? •* Ali so vaSi lasje .su¬ hi in lepljivi? Ali imate luskino in vas srbi glava? Ako ste plefia-sti, ali pričenjate dobivati Pred lečenjem pi e §o? Ako trpite na kateri gorinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po (našo Uu- strovano knjižico z naslovom: ..RESNICA O LASEH" (spisana od slavnega evropskega špecijalista.) Knjižica vsebuje sle¬ deča poglavja: Pouk o laseh. U - stroj las in temena. Vzroki izpadanja las iti pleše. Kako ohra¬ niti zdrave in dobre lase. Zdravljenje, valed katerega zrastejo lasje v šestih tednih. Osive- iost. Brada in brke. Pri Četrti teden, znanja in zahvale ozdravljenih ljudi. Brezplačen poskus zdravljenja. 'Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo „Calvacura" u- stavilo izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter pospe¬ šilo rast las. Pošlje¬ mo vam $1. vredno steklenico »Calvacu - re‘‘ št. X. obenem z gorinavedeno knjiži¬ co ..Resnica, o laseh", ako nam pošljete svo¬ jo i i n n in 10 centov v srebru ali znamkah; da se pokrije poštna stroške. Izrežite kupon spo¬ daj ter ga pošljite še -danes na: UNION T.AP.OPATORV, Box 422. Union. N. V. UNION LABORATORY, Box 422, Union, N. Y. Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino ter vas prosim da mi pošljete $1. vredno steklenico ..Cailvacure" št. 1. ter vašo knjižico z naslovom ..Resnic* 0 Jaseti", (Ta, kupon priložite pismu). Šesti tedep. — 4 — »SLOVENSKI NARODA tt.W> 1913- , =±= SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC P E O P L E') Established 1906- PUblished every Thursday- PutoUsh*d by Sloven ski Narod PublUhlng Co — Fellx Dolinar. Owner- FOREIGN IN LANGUAGE ONLY- _ AMER ICAN IN ŠPIRIT. _ aJvertlslng Medlum to reach the Slovenlc peoplo ln the United States and Canada- The best , of mali matter at the New York Post Office under Entered as second olas 9 v,. —.. . „ 187 q act of Comrresa nt March ■>• 1979 - Naročnino pošljite po Post.. Eipress- ali Bank Money Orderju. ali pa v reclstrlranem Dlsmu na: N e w 7 ork, N. Y. »SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. 9th YEAR. — Thursday, June 24. 1915. — No. 18. Obra!z mili tvoj po sili mi je vedno pred očmi, zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni. Up mi vzdigni, z rogo migni, ak’ bojiš se govorit .. Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit! ">-r < . J - K oknu pridi! Drug ne vidi, ko nebeške zvezdice, >se prikaži, al sovraži m e srce, povej, al ne! V hram poglejte, mi povejte, zvezde, al reis ona spi Al posluša, me le skuša, al za drugega gori it ANGEL A, tt 0$ .-/• /■*&/? MIRU* ZAKAJ SO SE LIGAŠI TAKO VNETO PEHALI ZA DOLARJI. Ob snovanju kramarske lige in ob snubitvi naših ljudi vanjo se je zatrjevalo odstrani od njenega poglavarja, da se ne bo prav nie beračilo, da je glavni smoter tega kramarskega gnezda prebujenje našega naroda iz narodnostne odrevenelosti in zaspanosti. Takrat žal so molčali vsi ter čakali, kaj se bo neki izluščilo in izcimilo iz te bahavosti in širokoustnosti. In šele ko so gnili stari ste¬ bri in nevešči in mlečezobi stebrički kramarske lope izpregovorili, so natsopili nekateri naši ljudje, ki so se posivili breznačelnim in brezvestnim kramarjem po robu ter jim povedali vnic, kakor so za¬ služili. Izprva so mislili ti narodni zapeljivci, oderuhi in požeruhi, da jim bo naše ljudstvo kar sipalo dolarje v njihove nenapolnjive bi¬ sage. Pa so se zmotili. Narod ni maral za nje, ni maral za nesramne obrekovalce njegovih dragih v stari domovini, ni maral za ljudi, ki so slikali avstrijskega cesarja v najost.udnejši luči, ni maral za kle vetnike vsega, kar je lojalno in domoljubno. Zato je bilo treba kaj posebnega ukreniti, treba je bilo gonjačev, treba nespodobnih slikarjev, blatnih pisačev in mazačev, treba je bilo časopisja, in treba je bilo agentov in po le-teh zveriženih kramarskih podružnic. In vse to se je bilo dobilo. New-yorška kramarija je vodila vse to pehanje za dolarji. Naj¬ prej je začela pisariti Sakserjeva plenica zoper vse, kar je čutilo z nesrečno domovino v Evropi. V Srbiji je videla ta svojat svojo reši tev ter se zgrudila na kolena pred srbskimi ligaši. ■ Za new-yorškimi kramarji so jo potegnili še trije listi. Le-ti so pomazali cele sode nedolžne tinte na potrpežljiv papir, da so zapeljali nekaj naših ljudi v svojo kramarsko šupo. Izpočetka so rastle kramarske podružnice kakor gobe po dežju Zbralo se je par nezavednih in zaslepljenih ljudi, in kramarska po¬ družnica je bila ustanovljena. Da niso ti ljudje vedeli, za kaj in poee mu nosijo svoje težko prislužene dolarje v kramarsko-ligaške malhe se vidi sedaj, ko se kramarska liga ruši na vseli koncih in krajih. Izpoznavši pravi namen kramarskega beračenja zapuščajo celo tajniki raznih ligaških podružnic kramarje new-yfrrškega kalibra ter obžalujejo javno svoj nepremišljeni korak. Ljudje so se začeli podrobneje brigati, v kak namen bi dajali svo¬ je žulje. In sedaj se je to pokazalo v popolnoma jasni luči. Doktorjem, srbskim in hrvaškim, ki lenuharijo po londonskih ulicah, je treba tudi amerikanskih dolarjev. Da se zdrži te lenuhe in postavače, so nabirali med našim narodom svetlih cekinov. Ljudje božji, šestnajst takih pohajaeev z doktorskimi naslovi po stopa po Londonu, in te naj bi mi prehranjevali, tem naj bi podpirali lenobo ?! • ,«•. f* > 4 ’* $ - Ne, ne! Zaman je vaše prizadevanje, zaman vaše mazanje potr pežljivega papirja ! Kajti narod je izprevidel, da se pehate v prvi vr sti za lastno korist, ker ste se mu predstavili brez vsakršnega progra raa, v drug virsti pa za ljudi, ki kradejo čas Bogu in sebi po londonskih hotelih in kavarnah. To pa brez poglavarja slovensko-kramarske li ge. Potemtakem ste beračili v svrhe od katerih nima niti ne\v-yorški kramar neposrednih koristi, še manj pa slovenski narod. spt Vede", kakor sledi: „U)NA SIJE, KLADVO BIJE.. Ako spava * naj bo zdrava! Ak me skuša, nič ne de; po nje 'zgubi, ako ljubi _druz’ga, poč To bo srce. Dr. Fran Mohorič piše v L številki letos. „Še nekaj k Prešernovi kitici: »Luna sije Z živim zanimanjem in zadoščenjem gledamo, kako vsestransko podrobno je več mlajših slovstvenikov začelo raziskovati našo književnost, zlasti dela naših najboljših literatov, v prvi-vrsti nesmrt ne pesnitve Prešernove. S posebno vnemo se je v Prešerna poglobil dr. A Žigon ter na- isal že lepo vrsto razprav in študij, čestokrat naravnost presenetlji- ih. Za enkrat naj opozorim samo na Žigonovo »študijo" (v 8. št. Dom in Svet, 1. 1914.) o kitici, v kateri je Prešeren spesnil tolijju beznivo pesem: Pod oknom (»Luna sije..."). V tej razpravi dožene Žigon troje dejstev: 1. da je to kitico rabila že pred 1. 1195, Heralda plem. Lans- perška v svoji zbirki himen »Hortus deliciarum" ; .2. da je kitieo že pred Prešernom rabil tudi Miha Kastelec, pri- >bčivši v drugih bukvicah Kranjske Čbeliee (1831.) prevod Fellin- erjeve napitnice:^ Natočite, bratje, pite čisto kapljo ko zlato! Natočite, izpraznite, drage, kupico polno! 3. da je to kitieo zlasti še rabil. A. W. Schlegel v pesmi »Lob der Thriinen" in sicer kot zloženko dvojnico v štirih popolnih takih dvojnicah. Kakor so ta dejstva nepobitna, pravtako so me iznenadili Žigo ;ovi zaključki iz njih, da bi namreč bil Prešeren ravno pod vplivom Schleglove pesmi ne samo prišel do kitice »Luna sije..." temveč la bi celo število Schleglovih dvojnic bilo vplivalo na število Prešer¬ novih enojnie. Da bi potemtakem vsebina in dolgost Schleglove pesmi imela neposredni vpliv na obseg Prešernove pesmi. Žigonovo proučevanje je nadaljeval dr. Vinko Zupan v razpravi ,Luna sije in drugo" (Slovan, 1914., št. 9.) Zupan izpričuje, da se naka kitica poleg Žigonovib navedb nahaja tudi pri jezuitu Fride- iku plem. Spee v njegovi »TrutznaehtigaT ‘ (1649.); potem v Her- derjevi zbirki »Volkslieder" (V., št. 34) in sicer v ponemčeni fran¬ coski pesmi »Lied der Morgenrothe" ki se pripisuje Henriku IV.; in razentega pri Bvromi (»Lines to Mr. Hodgsoft"?'. Končno opozarja' Zupan na Murkovo primerjanje Brentanovc pesmi »An eine Kranke" s Prešernovo »Luna sije", na neko Plattenovo ter na nekatere bolj ali manj podobne kitice Vodnikovih narodnih in drugih pesmi. Najzanimivejše pa je Zupanovo poročilo, da.se nahaja ta kitica že v starih latinskih himnah, predvsem v himnah Tomaža Akvinca (1227—1274.) Potemtakem bi se dalo domnevati, da je tudi opatinja Heralda plem. Lansperška (še pred 1. 1194.) posnela svojo kitico po cerkvenih latinskih himnah. Čitajoč te razprave sem se spomnil na poročilo, ki ga je pred leti prinesel neki časnik, menda. »Slov. Narod", da so v neki laški cerkvi po Hajdrihovem napevu podoknice »Luna sije" z velikim uspehom peli — blagoslovno pesem,- »Tantum ergo saeramentum..." itd. Ta domislek mi je iznenada pojasnil Prešernovo kitico »Luna Kdor hoče da pozna naš narod v dno njegove duše, mora poznati tudi našo narodno pesem, v katero je izlilo naše ljudstvo vsa svoja čustva ob raznih prilikah n dogodovščinah. Kako pripoveduje stara babica svojim mladim vnukom bajke in pravljice, pojejo te narodne pesmi, kako vrlskaje žene veseli pastir ček svojo čredo na pašo v bisernem jutru, kako se spogledujejo de kleta in fantje pred in po deseti maši pred cerkvijo, kako se fantje v mraku pomenkujejo, kam pojdejo v vas, kako radostno pozdrav ljajo krepki kosci prihod mladega jutra, kako razposajeno se vračajo osci in grabljeciee tisti večer iz lazov in senožeti domov, kako skriv nostno šepetaje ljubimkuje zaljubljen fant s svojo izvoljenko ob svetli mesečini pod oknom, kako otožno in trpko beseduje ta fant, če se mu je izneverila ljubica, kako sc bridko potem poslavlja od nje, od starišev, sester in bratov odhajaje strtega srca v tuji svet, vse to izraža naš narod v pesmih, ki si jih je sam zložil ter jim sam plilago dil prikladne napeve. Nadalje izraža v pesmi svoja čustva na ženitoVanju, na boju na romanju in v cerkvi. Vse te popevke nam kažejo, da ima naš narod silno mehko dušo Kajti vsakršen dogodek mu seže tako globoko v srce da zapoje. Zato je popolnoma prav, če sem rekel v začetku tega sestavka da mora poznati našo narodno pesem, kdor hoče razumeti naš narod Navadno se trdi, da so veliki pesniki pravi poznavatelji in glas niki narodove duše. Deloma pritrdim tej trditvi, deloma ne. Kajti jaz smatram le one velike pesnike za prave poznavutelje njihovega naroda, čegar pesmi vzljubi ta narod, jih jame prepevati ter si jih sčasoma popol¬ noma prilasti, t. j. čegar pesmi ponarode.’ Izmed mnogih velikih in majhnih pesnikov imamo Slovenci dva pevca, kojih pesmice si je prilastilo naše ljudstvo ter jih smatra za »voje. Ta dva nebeška pevea naša sta goriški slavček Simon Gregorčič in nesmrtni dr. France Prešeren. Med vsemi Prešernovimi duševnimi deli je znana v najširšem obsegu po Slovenskem „Pod oknom". V naslednjih vrsticah jo ho¬ čem doslovno priobčiti. Obenem po tudi članek iz 1. številke letošnje slovenske revije »Vede", katerega je spisal dr. Fr. Mohorič. sije (Konec prih.) New-yorški pomenki. POD OKNOM. Luna sije, klaidvo bije trudne pozne ure že. Pred neznane srčne rane meni spati ne puste. Ti si kriva, ljubezniva, deklica nevsmiljena Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat doma. Med new-yiOT.škimi Slovenci je opažati prav živahno gibanje na vse plati človeškega življenja v zadnjih tednih. Odkar je vzela mrzla zima slo¬ vo od nas in seve tudi od drugih tukajšnjih prebivalcev, je prene¬ hala sezona slamnikarskega dela. Zato imamo tem. več časa za po¬ menke, za prešojevanje domačih in evropskih političnih dogodkov, za zaroke, poroke, botrije za za¬ sebne in društvene zadeve. Časa imamo torej dovolj, časo¬ pisov na izbero, in gobezdavih lju li tudi ne manjka med nami Zato ni prav nič čudnega, da se včasih prav dodobra izuh!ljamo in Mahamo z besedami. Pesti le malokdaj igrajo kako ulogo. Naj¬ več trpe naši jeziki. No, tudi jaz imam precej nama¬ zanega. Zato se ne morem strpeti, da bi ne bleknil dveh ali -treh o dogodkih, ki so s c pripetili med nami v zadnjih dneh. Upam, da mi jih ne boste črtali, g. urednik, čeprav niso popisani z bogve ka¬ ko spretnim peresom. Sem pač priprost delavec in imam zato pre eej okorno roko za pisanje. Ker na mi že dokaj Časa počiva, sem napisal, te vrstice. Kedarkoli se snidem s tem in onim Slovencem, nanese vselej govornica v prvi vrsti na vojne dogodke na Avstrijskem. Zlasti zdaj je zanje veliko zanimanje med nami, ko jih Rusi prav po¬ šteno dobivajo po hrbtu od na¬ ših junakov, in ko rijejo polen- Grmenje topov je bilo umolknilo, na s krvjo napojenih poljanah po Evropi je ra* cvetela kultura, civilizacija in bujno zaklila industrija. Kajti angel miru je razpenjal nad evropskimi državami dolgo vrsto srečnih let svoje snežno bele peruti, ^ a . l e zakrvavelo balkansko obzorje, izbruhnil je tamkaj silen in grozen in nad dve leti trajajoči požar. Angela miru so pregnali. Zatekel se je pod okrilje velesil evrops- .kih. Ali to zavetje je bilo zelo nezanesljivo in kratko. Kajti kmalu je zavrelo malodane .po cel Evropi, vojna besni tamkaj že več kakor deset mesecev, in angel miru se že skor eno leto skriva po Ameriki. '■ » tj« * ftjflVI «| «BHI1 ,.w , J , se cedaI J ebo! J cu J e l° glasovi o miru in angel miru je pogledal iz svojega skri- valisca, kakor nam kaže gornja slika. tarji v naše slovenske kraje, da odidejo s krvavimi glavami do¬ mov. Večina nas je zoper vse avstrij ske sovražnike, ker so le-ti ob¬ enem tudi slovenski nasprotniki. Le nekaj jih pa je, ki se vnemajo in ogrevajo za ligaško prismodijo Sicer je tudi tem že žal, da so se dali speljati na led in plačali ne¬ kaj denarcev za švicarske kra¬ marje,, ali priznati svojih napak pa le ne marajo. No, nič ne de. Že še izpregledajo. Mi se veseli¬ mo avstrijskih, zmag, a ligaški zaslepljenci mjoilče kislih obrazov med nami. Ko prerešetamo vojne dogodke prav do korenin, pridejo navadno domače, new-yorške zadeve in nov »pajnt" piva na mizo. Ker smo Slovenci zelo skrbni ki se ne brigajo samo za telesne, nego tudi za dušne po¬ trebe, se jamemo pomenkovati tudi o cerkvenih zadevah. Sedaj je dospel semkaj iz sta¬ rega kraja nov pater. Začetkom tega meseca nam ga je predstavil na drugi cesti pater Zakrajšek, bivši kaplan v new-yorški cerkvi in sedanji župnik slovaške cerkve v Brooklymi. Pater Benigen je ime novemu duhovniku, in še precej prikup ljiv se nam zdi. Potemtakem bi bilo še vse dobro, samo da ga nam nebi bil vpeljat gori imenovani slo vaški župnik. Ob tej priliki se je namreč ta nekoliko ponorčeval iz navzočih moških, a ženiski isvet je pa kar naravnost vnic deval. Zato želi¬ mo, naj se Zakrajšek več ne pri¬ kaže med nas, a novemu patru pa ■svetujemo, naj se nikar preveč ne brati z njim. Toda vkljub vse¬ mu norčevanju in zafrkavanju odstrani slovaškega župnika so vendar oživili slovensko cerkve¬ no občino ter si izvolili eekmaštre Da sp to storili o nepravem času, bo pokazala sedanja pohišna ko- lekta, ki se bo najbrž prav slabo obnesla. Ljudje, so povečini brez posla. Bt-ez dela in denarja, ni jela. Želeti bi-bilo, da se bi jih ne nadlegovalo vsaj sedaj ne. (Naše mnenje pa je: kdor si najame hlapca, ga mora tudi vzdržati. Op tir.) Nato sfe pogovarjamo o tej in oni zaroki, o tej in oni poroki med našimi rojaki. Malo je hvale, ma¬ lo graje, kafcor je običajno v tak¬ šnih slučajih Zatem naim pove ka teri, da je bil pred par dnevi na Kotriji, din naša govornica se za¬ suče na društveno polje neiv-vor- ških Slovencev. V zadnjem času so naša. društva' prav živahna. To mene in vsako¬ gar srčno veseli. Društva nas dru¬ žijo, Podporna društva nas pod¬ pirajo v bolezni, pevska pa raz¬ veseljujejo, vnemajo za slovensko pesem ter nam zbujajo narodno zavest. \sako nedeljo imamo kak pic-nic, in pevsko društvo »Sla¬ vec" natn je priredilo že dva prav vesela večera tekom enega meso ca. Tudi brooklynski ,.Zv cerov prire- tleh. Pevsko društvo »Domovina' je že tudi priredilo svoj letni pič¬ le koncertnih večerov nam premalo nudi. Slovenci imamo ra¬ di slovensko pesem. Zato naj sc še več koncertnih vec •ia- Izmed podpornih društev je ze- o agilno »Samostojno podporno društvo 1 ‘ glede zabavnih priredi- Druga, kakor ..Bratska, zve¬ za' - . ..Podpor, društvo Sv. Petra 1 so že priredila svoje redne letne izlete, nekatera, kalkor podporno društvo ..Orel", pa jih bodo še¬ le. Nazadnje vam moram še pove¬ dati, da krožijo med nami prav čudne govorice o švicarskem kra¬ marju na Cortlandt Streetn v Nevv-Yorku. Ljudje pravijo na¬ mreč, da je že sklenil glede šif- kartaštva pogodbo z neko paro- brodno družbo, ki bo prevažala čez lužo naše Slovence na Rusko! „ U - T-’-«. - * ew (Ta dopis smo priobčili doslov¬ no razen nekaterih jezikovnih iz- prememb. Kajti stvaren je in brez osebnih napadov. Za takšno pi¬ sanje se še nadalje priporočamo . Avstrijsko-vslovenski korenini"* —-. Op. ur.) _ .—-v . na IV us J Ta družba bo bojda- vozila i-z N c „ Yorka v Libavo na Ruskem. (To t om " 1)0 K0H, .]0 že večkrat prav prisrčno zazvo¬ nil v Štrukljevih prostorih - - • za¬ dnjo nedeljo je pa imel svojo let¬ no veselico pri znanem »Revnem Lazarju 1 ‘. Zabavalo se je izbor¬ no, in slovenska pesen se je krep¬ ko razlegala na amerikanskih -— \ -*v e v tern slučaju mogoče, če bo še ostala Dihava v ruskih rokah.1 Kar se tiče našega lista »Slo¬ venski Narod", Vam povem, da se ga vsak teden že šest dni vna¬ prej veselimo ter neizrečeno že¬ limo, da postane kar najhitreje mogoče dnevnik. Lahe obiramo in vlečemo skozi zobe, da se vse kadi. Če je kateri ligaš med nami, je kar ves zelen od jeze. Resnica bode v oči. ‘ Zazdaj naj bo zadosti. Se pa še prihodnjič oglasim, če ine kak ligaš ne vtopi v »pajntu" piva. Pozdrav vsem. skupaj Avstrijsko-slovenska korenina. Listnica uredništva. Z P. Cleveland, Ohio. — Povr¬ šina kitajske republike meri pn- bližno 4,278.352 štirijaških nulj' število prebivalstva je ugotovijo no le povpreT-no. Kajti na Kitajk skem ni bilo doslej še nikoli P° drobnega ljudskega štetja; i ka¬ kršno je uvedeulo po drugih kul- turnih državah. Pač pa je izdalo kitajsko ministrstvo za notranjo zadeve, leta 1910. rezultat P° v * prečnega ljudskega štetja. Le-t° se je izvršilo tako, da se je pr* 80 .* dilo povprečno vsaki drnžian P° 5.5 os c b. Na podlagi trga ljudsko ga štetja se ceni število vsega k i t ajskVga pre bi valst va okrog^ 0 na 331 milijonov ljudi vštevši di prebivalstvo Tibeta — 1 milij° n 500.000 ljudi Tujcev je dc/bršno število stavljenih po raznih javnih tajskih uradih, kakor v davčni upadih, na železnicah, po pos*® 1 uradih in drugih državnih 7,oV ^ dih. Olhsom najnovejkih poizve znaša le-to število 3.948 ioseb, 0<1 katerih je Angležev 1106, l ?ran ' cozov 1003, Nemcev 533. 463, Amorikancev 174, Jap once q 207, Italijanov 75, Avstrijcev J ’ Belgijcev 171 in drugih 158- Novice iz stare domovine. kranjsko. Predložitev bančne podružnice iz Fulja v Ljubljano . Graški listi poročajo : Podruž¬ nica c. kr. priv. avstrijskega kre¬ ditnega zavoda v Pulju .se je pre- Hd,!a v Ljubljano. Vse dopise ir. požiljatve je tedaj treba požilja- t’- na ljubljansko podružnico. Poroka, Poročil M je danes g. Ciril Do- ieuec, ravnatelj dež. prisilne de¬ lavnice m c. kr. dom. stotnik, r gdeno. Tilko Lončarjevo, hčerke p!'.sest,lika ia hotelirja g. Lori carja v Tržiču. Poročil ju je v tv ž;Ški župni cerkvi, mil. gosp ja o vottteški preit Sebastijan Elberf Največjo srečo! Vojaško. Novomeški rojak g. Anton Ko¬ vačič." je povišan v majorja vsled svojega hrabrega .vedenja pred sovražnikom. Padel na bojišču. Padel je glasom uradnega po ro-eila na severnem bojišču pr Jabferiki v Karpatih Frane Da rovee, e. kr. avškultant. v Noven mestu, doma iz Ločne. V v-ojašk službi je bil poročnik. Žalo s t.nin sorodnikom noše iskreno sožalje Pridne učenke Učenke dekj ; 3š>k,e ljudske -šole v Ribnici so bile letos prav prid ne. Izdelale so za naše vojake it ranjence: 12 srajc. 136 robcev 68 p. obojnikov, 61 p. zapestni kov, 79 snežnih ogf.a-vnic, 18 pa rov nogavic 41 parov palčnikov 79 snežnih oglsvnie. 18 patov do kolenie, 5 pasov, 134 parov noga vic iz BielrC.bovega papirja ir 3900 papirne tih podplatov. De nar za volno Vi papir — 266 K s< nabrale g. nrtciljice in učenke Izdelovale pa s o te razne predme¬ te prav pridno učenke TV. in V razreda. Pomaknjeni profesorji. v Vin. Činiovni razred a 1. ju¬ nijem t. 1. so pomaknjeni profe¬ sorji Kuno- Hočevar, dr. 'Jožef Jer?e. Adolf Raimondi degli Astol fi. dr. Karo-L liončar, Andrej Pie-' enik ih dr. Matevž Potočnik. '.SLOVENSKI NAROD' r , 24. junija 1913. r - —v «ir « f w > ' nr r » ^ Utopljenec. Utopljene? so potegnili pri Sl? pali iz Ljubljano. Dognali so, dr je utopljene?. leta 1874. rojeni o žen jeni tvoru iški Pobi. delave? Juli; V ruskem ujetništvu. i Iz ruskega/ujetništva se je ogli sil Valentin- Čolnar, posestnik it trgovec, na Ježici pri Ljubljani. Umrli. 100 letna Alojzija Kertel roj iajda je v nedeljo, 9. maja umrl; ’ Št or ju pri Vipavi. Rrijnica j< lila rojena 27. marca 1810. Bolu? ii bila skoraj nikdar. Umrli so v Ljubljani: Pavlin? [romar, rejenka. 4 tedne. — Bo gimil Celarc. rejenec, 1 leto. — van Turšič, črn ovojnih. — Va- entin Rupnik, sin vdove okraj icga štabnega narednika. 4 leta —^Mgrija Vidmar. ,bči štabnegr larednika., 1 leta. —■- čl a rij a Bi/, ak. postrežniea-biralka. 75 let. Osebne novice s pošte. fomažin, c. lcr. višji post- l, ki ie služboval vež le' /ju-bljani. zadnja leta pr mesit, je stopil v pokoj. Nadrobna prodaja- krompira in fižola na mestnem magistratu. 22, maja zjutraj se je začel? nadrobna, proda ja fižola in krom¬ pirja na mestnem magistratu. Kn ni sr> lahko vsaka množina. tud' :>ol kilograma,, ker se h-očp s pro¬ dajo omogočiti nakup tudi or drami siromašnejših ljudi. Boljše situirani ljudje lahko kupijo ve ‘je množine. Kirpi lahko vsakdo ker je prodaja splošna. Prekop "etn se blago- ne prodaja, 1 kg 'Izola ?-ta n e 56 h. t kg. krompir ia pa 12 h. Prodajni prostor: skladišče na dvorišču mestne.gr magistrata. fče si smejo sami jemati drv?.. -t’ \ V pomirjanje lahko naznanim^ ' da vojaki vsega-: 1 tega ne smejo. Vojaki dobijo živež in kurivo od svoje vojaške uprave. Sam vojak ne sme vzeti niti enega polena, niti enega jajca, Če bi se to pa vkljub temu kje zgodilo, kar pa ni pričakovati, se lahko pritožite pri komandantu; če bi to ne za¬ dostovalo, pri županu in pa-.njem pri glavarstvu. Sploh -si .'je to zapomniti, da vam zastonj ne sme nihče nje odvzeti, proti plačilu pa, iko je pri kupov?ni e še zraven tudi. zastopnik okrajnega slovar? sfva. Poroka. sP je ges-pod »Srečko rgovec v Zagrebu, / iejko Marebiotti, hčerko va na Mnrehiotti, posest- 'JL. v Tjir-blia-m. Ml- u iskreno čestitamo! naslednik Karel Franc stnoročno pripel sveti- lovenskemu Junaku. iee n?• m poročajo: Nas a 7 \; Trampuš iz Temni- ; v , služi ket saper pn 3. n „ cevernem bojč 1 ?' 1 - . ' :., 0 i demrv sV-ojtrn 1Trl i P 20. aprila sam ££«*«•**■* i*' 1 : n» IW« sr f r °t 1 ' i: n iobS. razreda, L. LS, k ve*. P.«*- Statistika krušnih kart. . Odkar so v Ljubljani vpeljane 'ru-.šne karte — tedaj v 4 tednil — je 27.735 strank prejelo 111 •soc 752 krušnih izkaznic. Vsake itranka je prejela povprečno štiri krušne izkaznice. Na posameznt A dne se takole porazdele: prvi te len 7127 strank in 30.891 krušnih kart, drugi teden 6814 strank ir 19.210 krušnih kart, tretji teden »699 strank in 29.084 krušnih :art, četrti teden 7095 strank ir 10.567 krušnih kart. Novi prise jenci dobivajo tudi med tednov rnšne karte na magistratu. Štajersko. Odvetniška vest. V pisarno g. dr. Benkoviča r Celju vstopi kot- namestnik g- dr Ivan Mezek. Vojni kurat č. g. Franc Kren obolel. Č. g. F. Kren, vojni kurat in fanterijske divizije št. 22 je ne •arno. obolel in leži sedaj v Koši »ah na Ogrskem. Te dni ga bodo prepeljali v sanatorij. Č. g. F ra n o Fr en je bil. že od jeseni na boji¬ šču. Mornariška vest. Brat rlržav. poslanca Jarca, č X, Anton -Jare je imenovan župni¬ kom mornariško bolnicp v Poli. Odlikovana slovenska častnika. Zlati zaslužni križec s krono na 'raku hrabrostne svetinje sta do¬ bila nadpoflo-č nika-rač-un-o v o d j i Angelik Hribar od 47. pešpolk? 'n Franc Horvat od. 9. poljskega 'opničarskega polka. Odlikovanj, slovenski domobranci Srebrno hrabrostno svetinje 'f. vr«te so odlikovani: četovodja Lan. Razpotnik, korporali Karo 1 Celeer, Frane Ditman in Jožef Čander, frajtar Alojzij Deučman ‘er častniški sluga Ivan Kugerl .■si o,d domobranskega pešpolka štev. 26, Umrl na Dunaju. Na Dunaju je umrl v'neki vo¬ jaški bolnišnici topničar Jakob Gregorec od poljskega havbične- ga polka št. 3. Gregorec je umr 1 za ranami dobljenimi na sever¬ nem bojišču. InnrU je nas rojak V. ptujskega okraja. Maribor. Neva ceikev pri Celju L: ruskega ujetništva se L o- tukajšnji učitelj g. RnjJoi’ Znpanek. Zadnje njegovo poro? • lo •/. bojišča je bilo datirano' : dnem 16. decembra 1914. Nahar \ a vojske preme.šeen iz Ino svjjim domačim nu Sladko je kolodvor cb ogrski me 'aruj samo nemško arina- našim na pomoč, da izže- imajo Nemci vse v redu kako 1 rok. Nr sliši se kreganje, ne li,i kateri kakega moža udaril l><> besedo opravi. To so hvule- i kot bratje, zato imajo pa žc u pogum ril; udari krepko p< i/č hoditi ši ogledovat Galicije. Slavko Polanci«- vojak 47. pešpolka, oddelek strojnih pušk, do- na iz Jarenine, nam piše: Bilo je dne 20. oktobra na večer ’7ojak-tovariš mi zaveže rano in mika strelne okope ter se podam nazaj k »ddelku. Tamkaj mi rano vnovič ave.' katera mi je kaj dobro storila, kajti bil je ic nič toplega Okusil. Kak g. JOSIP STALCER :uje sedaj, za naš list ..šloVCii- N’arod“ po naših uaselbiftah. ;o ga vsem cenjenim rojakom iv toplo priporočamo. Uprava, NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. ko sem bil ranjen v levo roko. jaz zapustim, na povelje g. nadporo- diviziskemu sauitetskemu prevežejo. Dobim tudi skodelico " . že peti dau. odkar ko dobro se je potem spalo na Ko sem se čez par tednov vrnil v drago domovino v Maribor ;em vzel čutarico seboj, kjer je bila nekaj časa razstavljena v izlož ipnem oknu mariborske Cirilove tiskarne. a Bog nam daj skora rage ljudi v.iziti jiazr- ii moj želode- aelrki slamici! , . Drugi dan odrnemo. S teškimi in nevarnimi ranami so se pe- jali ranjenki s sanitetnimi in ker je bilo teh premalo, s kmetskim« ozovi. Zaradi revmatizma, katerega sem se tudi nalezel, mi odloč o jaški zdravnik prostor na kmečkem vozu. Vse je bilo pripravljeno za odhod, le en Rus je še ostal. Imel je nogi tri krogle. Peš ne more iti. Odstopim mu jaz moj prostor in priklopim kooni.l katera je imela iti peš. V tej so bili večinoma ikšni. kateri so imeli še zdrave noge. Od kraja je še šlo precej dobro, toda ka srno šli nekoliko časa da- c. me začne noga boleti. Bil sem prisiljen se malo odpočiti. Med tem o sedim na nekem hlodu ob cestnem jarku, se mi pridruži ruski vo¬ jak. ki mu je krogla predrla levo nogo. kar mu je povzročalo precej¬ ale bolečine. Začne mi nekaj v ruskem jeziku pripovedovati; seveda cm ga jaz debelo gledal. Ko vidi. da ga ne razumem, me vpraša še v m c«/e j dobri nemščini; ., Avstrijec, imaš kaj za jesti? Seveda bi mu bil srčno rad dal. toda moj krušnjak je bil popolnoma, prazen. Reče ni. da že pet dni ni ničesar jedel. • • ■ - • • Ko se malo odpočijeva, se odpraviva skupno na pot. Naš cilj je hila železniška postaja Sanok. Toda do tja je še daleč, čez 50 km. — \ploua je med tem že precej daleč naprej odšla in midva jo mahneva la njimi. Med potjo sva kaj dobro kramljala. Pripovedoval mi je mu sikaj. Med drugim je mi tudi pripovedoval, da je njegov rojstni kraj Moskva iu da je moral zapustiti doma maniiko in lepo nevesli- :o. Pravil mi je tudi, da ima tamkaj trgovino. Kolona je bila med tem časom že daleč naprej, dobiti jo je ne¬ mogoče. Bila sva torej prisiljena si sama pripraviti obed. Toda iz ee- a? No. iz krompirja. Rečeno -c- storjeno. Moj sodrug Rus ga izko¬ plje. umije iu olupi, a jaz poiščem drv in zakurim. Napolniva votlo rbo ognjišče in si spet s krompirjem napolniva mojo jedilno poso¬ do. .jo obesiva nad ogenj in v par minutah je že vrela najina — meiia- NASI JUNAKI. Dragonec Tvau Pra.it 5. dragonskega polka, izborni sel se je ob ric-ki priliki, ko je bil odposlan z nekim poveljem, znašel pred sovi-a m o bojno črto, ki ga .je obstreljevala. Drzno se je zagnal skozi vojno črto. se uspešno branil -pr oti zasledujoči ga sovražni kavalerijski pa¬ trulji in izročil povelje na določenem mestu. Odlikovan je bil s sre¬ brno hrabrostno svetinjo II. razreda. Cet.ovodja Frane Wolf. korpdrala Frane Petek in Kmerih Berg¬ manu ter dragonci Franc- Ocvirk, Anton Jaušovec, Audrc-j Vogler. Anton Sten k in Karol Sehamersh .-rger 5. dragonskega polka so ob najtežjih razmerah z največjim zaničevanjem smrti uspešno izvršili trikratno patrolno ježo. (»etovodja AVcll' je bil odlikovan s srebrno svetinjo 1. razreda.’ vsi ostali s srebrno hrabrostno svetinjo H. raz¬ reda, (delovodja Franc- Po.š 5. dragnskega polka je s svojini pogumnim nastopom pognal v beg več sovražnih pat rol in dognal, da se bliža so¬ vražen škadron, katerega je z obstreljevanjem in spretnim umika¬ njem. zvabil o-bmečje lastnega pehotnega oddelka. Tekom tega ča¬ sa ga je napadlo več sovražnih patrol, katere je pa vse uspešno po¬ gnal nazaj in se končno, ko je cel škadron streljal nanj in je dobival ogenj od vseh strani, umaknil premoči ter- podal poročilo oddelkove- mu poveljniku. Prejel je srebrno hrabrostno svetinjo 11. razreda Dragonec- Martin C uš s«;- je ponovno javil za pat rokic pohode ter je bil hladnokrven vodilni jezdec Ko je ob neki taki ježi dobro krit sovražnik otvorii ogenj na njevogb patrol o. je Čuš hladnokrvno jez dil. v sovražno kritje, da doze trn sovražnikovo moč ter prinesel povelj¬ niku tac-na obvestila. Oh tej priliki mu je sovražna krogla predrlo luko. Kljub tej boleči rani j«- ostal pri škadron a in dalje opravlja! svojo službo. Odlikovan .je bi! .- .p-ebrno hrabrostno svetinjo 1.. raz k. topničar- na sever ku v Bartošialva kalo. K« si tretji dom. a zdelati g> aniil- grozne lutki- ki se je bila ueda eclo -e iu el dan ko pridemo v vas. glad iu druge sitnosti. Po našem skro- ii?io. Kmalu nato se podam čez hr ib v edaui malo vas. Korakal sem pi ;ti te.i la-.-nkrat zaslišim na hribčku glas dveh na v«, strani, odkod ta mili glas. TIi- iližujern. malo leseno cerkvico, kateri u. Tudi jaz sem se udeležil SLIKE 7 , BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 5(Jc) na upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok¬ lon bii plačno in poštnine prosto.- JOZJIO vem Slovenci in Slovenke, naročajte se na ..Slovenski narod'/, STATEMENT OF THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS MARCU 4, 1915. RESOURCES LIAU2LITIES mrl Dacounts ... « 8,700.087.70 Capital . $ 4,000.00 - Bonds/ at Par.'3,151.000.00 Pr ° mS '' * 1 ' 13131 r Stocks and Bonds 4,597.820 22 Rcserves, Estatc, Furniture ““ F or Interest and d Fucturea. 1,203.214.19 Taxes . 113,342.14 Ze leta 1852. obstojala je Prvn Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. Usta- 1 jo j-- dne 28. januarju pokojni James Luughliit, vtemeljitelj današnje velike and Laughliu jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings Co“. Banka se ji- tedaj nahajala na Perma Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852:, la in prevzela j«- banka dobro gredočo denarno tvrdko FiiTli Ward Banko. v. 1. . imenovala s«.- je Pittsburg Trust Co„ leta 1854. se .je glavnica povišala na m času preselila se ,j«- na \Youd Street poleg Fittli Avenue iu to zemljišče tu, uu ktereru danes banka stoji. ib:;, s«- e ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pi¬ lita 'Banka . To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- rosile za čarter naeijunalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je >00.000 a bank je bilo takr-at v Pittsburghu samo 12. 1 sept. lS7.>. povišala m- je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se ) glavnici nudaljnih $100.000. 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parohrodski oddelek Max Seli«mbeigu. poznan pod imenom Max Sehumberg je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Vin. I Benkiser. ki .je In) s tvrdko M«x Sehamberg & (Jo. od leta 1891. n j«- bil za upravniku novega oddelka, in razim upravnika v tem itiozem- b‘lk '1 b:lu .n- takrat nastavljenih še šest o.si-b. Danes ima bank v svojem em oddelku nastavij-nih m- šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje ijjka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. 489 389.66 13,933.962.85 POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA IJLOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANV PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE T?/JS™™4. s j' E - T:E ™ VSE potkebne' IISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme stujojo. - Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost ie naše n-eam 1,452.454.3; utemeljen 'po v ( o., kupljen 4,607.274.74 150.00 0,00 $22,504.413.54 50.250.00 2,949.750.00 $22,504.413.54 O F F I C E R S 1Y > Ghuirman of Board NCE E. SANDS, President ni v/J BE00KS - Vi «» CLV Ut c. TATLOR, Assislant C» 5 1U, Assistaut t„ Preide, " - J - PVANK, Assistam Ma a „., e 7 1 '•i*.««..,,,.,«,,,,,,,;,,, M0 V AMERIKI, TEMUČ PO je Prva Na rud na Banka v Pittsburghu z Drugo Narod mu-miji zdaj Prva Druga Nurudna Banka v Piltsbifl- ,000.000 iu prebitka $1.131.311.1)8. V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU e. C Cor. Fifth Avenue and Wood St. r&mzt ncrns-iKS-ntt . SLOVENSKI NABOD", 24, junija 1915, jasžagfe u*sfc» 7 MALI OGLASNIK. “ CLASSIFIED AD'S- Wanted: , la-barers- for one irisertion $ i_. domestic help ,, ' ... tvork „ ’. . '» ... —r-*0i) lnquires: for friends eto , ,, _.,. other notices 5 jJ ZA OGLASE SE’PLAČA: Kdor išče: delavce- za vaakikrat . $ i— Služinčad ,, , r„ , , ’ . • DvJ delo ,, „ _ prijatelje itd- „ ‘ ’\ \ \ \ _’ 2 j ta druge ob jave ,,, 5 fl Naš pooblaščen zastopnik za New-York in okolico je g. JOS LAPAJNAR, katerega cenj. rojakom najto¬ pleje priporočamo. .Uprava. Nas-pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. • v- -**-+• t, POD SVOBODNIM SOINCEM. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal F r. F i n ž g a v. N. C. SPIGELSKI, 1135 VVilliamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Uprava. Vsak rojak* kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen naslov. THE FIRST-SEC. N AT' L. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. FRANK MIHELIČ priporoča rojakom svojo dobro urejeno gostilno, v kateri toči raznovrstna pristna vina, dobro pivo* fine likerje, in ima naj finejše smodke pri roki- Na razpolago velika dvorana za zabave, plese, jgenitovanja, seje i t- d* Ples vsak četrtek, soboto in nedeljo zvečer 107 Hamburg Ave Vogoj Starr St (5 blokov od Flnshing _ -li*vF,BROOKLYN. N Y- joseph Mitm CAFE AND RESTAURANT Vina, Ijkeri in smodke. Dva biljarda in soba za shode. 165 E. 4th St. Bet Ist & Ave. A. N e w Y o r k. Dobro zna nj hote l ' n prenočeval išče z, 'gostilniškitb, 'obiftpm iir dovoljenjem točenja pljav, na (lobreon prostoru v neposredni; bližini .kolodvorov in .ptir- ni&kih pristanišč, posluje od leta. 1847 sp prodaja zaradi ostarelOsti lastnika kij namerava odpočiti se. >7aJpovoljnej- ši pogoji: Vprašajte ali pišite na: F. B e p Narodni List, 61 Park Ro v, New- york, N. V. {.Tk' vrlo zanimiv roman se je začdk v šesti številki Slovenskega Naroda- Kdor ga želi črtati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno ne*-oč) (Nadaljevanje.) Zadonele so trombe odprla so se zlata vrata. Izza Črnega morja se je dvignilo solnce. Nad pročeljem zlatih vrat je zablestel kip 'Vik¬ torije, bela giganta — mogočna marmorna slopa — sta prodirala s snežno belo bojo liste lavorik kakor bi se vzradovala orjaška branika ob straneh Portae triumpalis slavnostnega dne. Na sredi vrat je pa molčal monogram Kristov in temen križ ni vztrept-al radosti v mladem jutru. Mlačen je gledal proti Pentapirgu. odkoder so se usipale množice v verige vkovanih, zarobljenih vojni- kov. katere je. zasužnjila samogoltnost njega, ki zida Bogu Hagijo Sofijo, ki ponoči čuje in se pogovarja z menihi o skrivnosti sv. Tro¬ jice... Da bi prišel On. katerega monogram je molčal nad vrati — ne bi molčal, ampak ponovil bi sodbo: Tvoje srce je daleč od mene — o j ti pobeljeni grob! Zunaj vrat in ob cesti se je natlačila množica. Vendar ni bila tako muogobrojna. kakor bi se sodilo. Bili so sami ostanki onih, ki nišo mogli v hipodrom. Zakaj tam se je zbralo vse — dvor, : Uprav- da in Teodora, velikaši — in bogatini, ki niso prebivali ob Osrednji cesti — bojaštvo in trpini po gelerijah visoko pod škrlatastim bal¬ dahinom, ki je senči) neizmerni cirkus. Napravil je Upravda triumf Belizarju — a vedel je on in vedel Bizanc, da je triumfator vendarle mogočni despot sam. Zato tudi Belizar po stari rimski navadi ni sedel na vozu in se peljal v mesto — ni jahal belega, divjega konja — napotil se je peš ou svojega doma in šel kot Patricij v triumfu proti cirkusu. Sprevod se jc razprostrl od Zlatih vrat do Arkadijevega fora in čakal Belizarja. V prvi vrsti so stali načelniki mestnih zadrug, za njimi so se sporedih senatorji in plemiči v belih valovitih oblekah, s svečami v rokah. Za temi je prišel zlati voz s kipom sv. Trojice. Krog njega so tvorili častilo straži patriciji. konzulal-i in carski daljni sorodniki. Za temi so stali v bojni opravi, na hrbtu zvezanih rok, ujeti Vanda¬ li. Bizantinci so vzklikali začudeni, ko so zrli te stasite ©gorele, može. Zadnji med njimi je bil kralj Gelimer. Purpurni plašč je blestel v žlahtnih kamenih, zlati pasovi so oklepali ledja, na pršili je žarel o- klep v čistem srebru. Bizantinke so se pripogibale globoko čez okna, oči so' strmele na junaškega kralja, ki ni čutil več poniženja. ki ni videl več slave ne bleska; v njihovih srcih se je budilo sočutje. Tu za premaganim kraljem se je vzporedi) vojskovodja — zma¬ gale« Belizar. Prišel je peš v poveljniški opravi. Droben lavorjev ve¬ nec nlu je krasil sivo glavo — majhno je bilo njegovo spremstvo — nekaj najhrabrejšili stotnikov. Zaorilo je po cesti, s streh so kipeli glasovi, z oken mu je puhlja- a svila pozdrav. Trombe so zadonele — sprevod se .je premaknil — in Belizar 'je stopal ponižen — hlapec svojega gospodarja, ki je storil samb kruto dolžnost — sicer nič. Za'‘vojskovodjem so peljali obloženi vozovi.neizmeren plen...— <51 ati kraljefi stoli, dragocena oprava, slonokoščeni vozički vandal¬ ske kraljice, skladi draguljev geni in žlahtnih kameno v zlati kelihi C. ii k. avstro-ogrski generalni kon- zfllat v Xe\v Yorku želi zvedeti za na¬ slove sledečili oseb in jili pozivlje da se ja vije: Dimeč Richard, Deteus Alois, Gura Franz Zagornik, Hrynkow Nikoiaus fiMjarkovv, Haderlain Franz BeS, Jo- rehko Johann, Kohlweiss Josip Ariacb Kuhaj Eugen Zatvatoe. Markotič Kan, Pavičič Jakov Verbanj. Prevendar Alois Zagreb. Pantera Josip, ])/[ioha«l. i John Žabno, Riohert Heinrich, Schutz Josip Pfobunza, Schejnoha Simon, Sro ka John sin Andreja, VVachter William Zimmermann Gottfried. Zuvič Ivan. NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK g. MIRKO ZALAZNIK potuje sedaj za naš list ,,Sloveti skl .Narod" po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. ITnrava. POZOR JURAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na hirati naročnike za ..Slovenski Narod“ v naših naselbinah pc- Združenih državah in Canadi nai nam to naznani. Uprava. iu čaše. vsa dragocena oprava kraljevskih obednic, mirijade ialen- ov srebra najdragocenejših posod, obilice, katero je nagrmadil ne¬ kdaj Gizerih v Rimu. Med njimi so bilo posode iz judovskega lemp- ’ju. ugrabljene po Titu. sedmeroraimii zlati svečnik iz svetišča, vo¬ zovi pergamentov, vezanih v dragocene pušice med njimi nemški ;č- vangelij posut z žlahtnim kamenjem. Slovesno se je pomikalo to inorje 'bogatega plena po cesti, preko Teodozijevega fora, mimo Tetrapilona na Konstantinov trg., tu so velikaši v cerkvi Ljube Gospe odložili belo obleko in jo zamenili z dvorno. Iz te erkve so prinesli carske insignije: naprej dragoceni križ. za tem veliko zlato žezlo, nato je sledil labarum — zastava. Ob desni ih levi so tvorili gaz dirkači in vzklikali: Na mnoga leta Čimbolj so se bližali cirkusu, tembolj je naraščal krik — se gnetlo ljudstvo. Vse je strmelo, vse občudovalo neimerni plen. lepe vojake, ujetega Gelimerja in njegove sorodnike. Sprevod je krenil mimo Luksurioznih toplic Zeuskipovih — pred tj i trii se je širil bogati portal hipodroma. Semkaj je razsula carjeva •oka ves blesk in sijaj, razkošje in bogastvo uajvečjega despota na svetu. » Stotisoei so sedeli naokrog, stotisoči kričali depotu. pod škrlat- ,im baldahinom, ki je- v visoki loži na zlatem troiiu čakal Belizarja. Ob njem je sedela carica, ki je edina v_ svetovni zgodovini iz.brlogov ega istega cirkusa iz razuzdanosti in pohote našla pot iz arene »reko .topnie do troua. Lepa je bila — ne velika — pa stasa, da bi se ga ••a z veselil umetnik. Iz blede polti so žarele oči, ki so zamamljale. us- V, ki so koprnela po nasladi. Zlati nimb je renčal njeno glavo, za lija man te v uhanih, na čelu, na vratu in obleki bi kupil kraljestvo. Krog nje pa svetli roj dvorjanic, ženske lepote, mladi Pathic-iji, ple¬ miči — njeni ljubljenci iu varovanci. Ko je vstopil Gelimer in zagledal Justijahija na prestolu morje ljudstva na levi in desni — tii zaplakal ni vzdihnil — glasno je po¬ novil edine besede: Ničevost ničevosti — vse je ničevo. Belizar in Gelimer sta šla po stopnicah do prestola; Tam so sneli kralju škrlat in klonila se je glava Vandala do tal — ljudstvo je zakričalo bučno kakor vihar v pozdrav silnemu despotu, katerega ni ljubilo katerega je ua skrivnem klelo in ga zvalo utelešenega hudi¬ ča: ..Eo triumphe — mnoga leta P' v vseh jezikih ki so doneli tedaj na zemlji. , • Tudi Belizar je padel v prah na kolena — nevredni hlape« pred neomejenim gospodom — urbis et orbis. Radovan in Iztok sta stala ha podij-u med tekmeci-lokostrelci Radovan je pil navsezgodaj dobro Epafroditovo vino in bil dobre volje. Kričal je s kričači in stegal kvišku roke. Iztok je molčal. Pomisli! je naenkrat da bi bil skoro tako prive¬ den v cirkus njegov oče — Svarun — svobodni starosta svobodnih Slovanov — da ni prodrla njegova, strelica Hilbudija. In zahrepenel ie %azaj — domov v gradišče, da pove, kaj se godi zmaganim naro- lom. da se napoti od roda do roda Slovenov in prižge srd v duši, e- linost v vseh srcih — večni srd in večni boj Bizancu.... Ali tedaj je dal despot namenje. Zahrumele so fanfare — ljudstvo je zabešne- ‘o veselja — V areni sta se pojavili dve krasni kvadrigi... TRINAJSTO POGLAVJE. Trikrat so znanile- trombe odmor, trikrat so. se usuli preko štiri- leseterih stopnic carski in Betizarjevi sužnji ter trosili in delili med judstvo krepčila. Hipodrom je vrvel in besnel. Ljudstva so se bila upijanila ra- losti in vina. Bogatini so izgubljali in dobivali neizmerne stave. Po . odi v jarku krog arene so "plavali kosi razbitih koles in voz. Prista¬ li stranke zelenih in višnjevih, najeti kričači — so pregazili.jarek ob treni, splazili na spind. se popenjali na Kačji steber, zlezli celo ueiz- nernemu kolosu — Lisipovemu Herkulu — na tilnik in trgali siko- morne vence z Adama in Eve, jih metali v areno, poklekali pred kra¬ sno soho po ljubezni koprneče Helehe, bili in se pehali med seboj, ter slavili zdaj zeelne, zdaj višnjeve od katerih so bili bolje plačani. Nad katiemo — carsko loža-, -4- slonečo na dvajsetih maniornih stebrih, je rosil v najtanjšem prašku dehteči žafran. Mladi patriciji, mehkužni častniki, dvorni intrigantje so pomežikavali zboru žen¬ skega cveta, ki se je zgrinjal krog Teodore pod katismo ter po lo¬ žah na desni in levi. Le Teodora se ni ganila. Na čelu ji je ležal mrak, ustnice so se bile stisnile, polt ji je še bolj pobledela, oko je pa žarelo in treskalo bliske na vrste zelenih. Trikrat so vdrle kvadrige v hipodrom, carica je obetala višnjevim milost despojne — kljub temu se zmaga še ni od ločila za njeno stranko. Višnjevi in zeleni so šteli — enako število zmag. Naenkrat se zgane — in da Znamenje z roko. Nagne se do lepe dvorjanke Irene, ki je sedela zamišljena blizu Teodore, in ji naroči uaj pozove A zbada. Prešinila jo je z ogljenimi očmi, da opazi na lic d kaj se je zganilo v njenem srcu. Toda Irena je ostala hladna — dvi¬ gnila se je. sporočila povelje caričino — in v trenotku je klečal pred njo, do tul sklonjen, načelnik pala.tinske legije v blesteči opravi. ..Azbad, pojdi do Epafrodita in ga vprašaj ali zmagajo arabski žrebci, ki sem jih kupila po njegovem posredovanju!“ Azbad .ji je poljubil nogo iu odšel v ložo k Epafroditu. Šumenje in šepetanje je utihnilo, govorila je boginja — Teodora z zlatim niinbom krog glave. ..Irena, lep je Azbad ..Lep je. sveta despojna!“ ..In ti ga jlubiš ?“ ..Ljubim, če mi veleva tvoja vsemogočnost!" ..In srce ti ne veleva?" ..Moje srce .je kakor Janeza Krstitelja ob Jordanu!" ..Otrok! Damo ti kobilic iu medu namesto žarkega poljuba!" ..In moje ustnice bodo hvalile tvojo dobrotljivo vzvišenost, o de¬ spojna!" Carica se je pomilovalno ozrla na lice Irene kjer še ni bilo žar¬ ke strasti kjer je v očeh trepetala rosa kakor v kelihu ki se je odpr¬ la ponoči in čista in nedolžna pozdravila jutro. Azbad se je vrnil. ..Epafrodit, najponižnejši hlapec despojne, leži pred teboj v pra¬ hu in prisega pri sv. Trojici, da arabci despojne zmagajo. Zastavil je nanje pol milijonti zlatih staterov." Teodori se je lice razvedrilo. Takoj so zadonele trombe — izpod katisme sta se pojavili uajlepši kvadrigi. Ljudstvo je onemelo. Vse se je nagnilo preko ograj, starcem so trepetala telesa, mladina je stiskala pesti. Kristusa so .zdihovaje nazivali in klicali na pomoč drugi so vo tili satana in belcebuba. naj stare kolo višnjevemu. Konji so stali pod katismo. Stranke zelenih — štirje kapadoča ni. stratdfe višnjevih štirje arabci. Voznika dvigneta majhne zasta¬ vice — po hipodrumu pa kakor bi se, začudilo inorje. Mogočen Got v višnjevi tuniki je dvignil praporee in na njem se je pojavil grb Te odorin. ..Despojna dirka!" I-ica stranke zelenili so prebledela; milijone bi bili vsuli drage volje v Bospor za hrano hudičem ali hi jili dali v cerkev sv. Solije, samo da bi zmagal zeleni in osramotil njih najhujšo nasprotnico. — Pristaši višnjevih iu dvora so trepetali v strahu, če propadejo ara¬ bci. Sam Epafrodit se je skrčil iu zgubal od groze. Vedel je. da mu gre sedaj za življenje in imetje. Premislil je. kako naglo uteče iz hipodroma, se vkrca na najhitrejšo ladjo in zbeži. Njegove majhne oči so trm zlezle pod. obrvi in čakale. Bariča ' Prav kratko pred ovinkom se Got nagne. Od strane višnjevih sc dvigne krik groze. Tisoči so se zagrabili za glavo in si pulili lase. \Ae izgubljeno! Zatisnili so si oči. Zeleni so pa žadivjali od radosti, metali vence proti konjem in kričali: Zmaga, zmaga! Ali tedaj sc zabliska —- prav na ovinku — v rokah Gota nož. Prerezal je vajete. ■sproščeni arabci so zdivjali. Samo padli so proti ovinku, zadeli ka- oadočane iu jih odbili na stran, v' tem je počil prvič Gotov bič. še par trenutkov ■— par udarcev -— Teodora je zmagala... fmi stresel se je od vzklikov vzduh nad hipodromom, da je one- uelo šumenje morja in valov, m solnce bi zatemnelo cvetja, ki se je vsulo v 'areno — na čast zmagovalki Teodori, veliki despojni. < ariea se je smehljala in pila iz čaše slavohlepja... Signali so adoneli in k lica rji so na vseh kra jih naznanjali uro odmora in po- goscenje velike despojne. zmagovalke. Katisma se je izpraznila, dvor ib odšel po hodniku v palačo, ki je stala tik za hipodromom. Azbad je spremljal Treno. ..Svet ni se nosil carice kot je. despojna!" ...Njena vsemogočnost zmaguje povsod!" .'.Irena, tvoje lice je kakor, zarja! Ti ljubiš zmagovavce". ..Jaz ljubim junake! Moj oče je bil in živel kot junak in padel junak! In moj stric je junaki Trdnjava Taperos je varna, odkar ..Rod moje matere je rod slavnih starejših oiistrah DonaVe . ..Ali vendar so barbari". ,,Pa v Kristu bratje..." ’ 'A ..In tudi Krist ni poslal apostolov /barbarom. Rimu je dal luč ! ..In vendar je rekel: ,Učite vse narode' ..." v ..Pustiva evangelij, Irena. Naj se prdvdajo menihi... Irena, ti jubiš zmago — in zmagovavce ..Ljubim junalce-zmagovavce!" ..In če zmaga Azbad vse lokostrelce — Irena, ali ga boš ljubila.. (Dalje prihodnjič) mm TAKA PRILIKA SE VAM REDKOKDAJ PONUDL • Zdaj,, ko-, so. ,vs| sovražniki naperili shoje' oi*ožjo proti Vaši 'dOnioV-mi, se 'X mora pozabiti vsa inajli.net nospora,- zumilenja v stari domovini. V avstro- odrski državi je mož ki vsak rojen Avstrijce spoštuje. Ime mu 'je: FRANJO JOSIP I. SAMO $2.00. Ura je nekoliko včeja kot kaže slika. Učili ete.se še kot obnok v goli, kako visoko ga morate ceniti, čuti ste z ust- \ nic svojega učitelja, kako dober je av- j .-•trijski cesar, lzkrutka mi vemo, da ga visoko spoštujete. Ali sedaj ue morv-tc bolje, pokazati svojega spoštovanja do njega, kakor če si nabaviti uro z njegovo sliko, ki vis bodo obeiieirl 'vodno spominjala na vaše milaide dni. Tc. u ra je zanesljiva, in-za pravo zlato ne, njej jamčimo dvajset !l let. Denar .Vani povrnemo v slučaju, la bi ne bili zadovoljni z uro. Pošljite $2.- ,n dobi-li boste uro. prosto vsakršnih nadaljnih stroškov. r /th priloženi Znesek l>ue: . ulica aili- box: - Pošta: . . Odrežite tu (poštna nakaznica li Stroškov. ..1 ali gotovina) pošljite na: . Država: . ur Z sliko Franje Josipa. I. poštnine prosto. (S; N ), 41 Niiročajte na naslov: WAR SOUVENIEB BUREAU, Sl arbitra J sW Dupt.. Room «00.2, 1 Modison Avenue, NewYork, N. Y. --... .mu ' — 1 ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! m Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v hoj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, pocenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". nj , r - ----- * a ' ::: ' " * * h > A Vsak, komur ..je..mar .sv-oje in svoje družine Zdravje naj ima pri roki to naročilno polo iu naroči eno škatlo Bartola, katera mu bodo obvarovala zdravje za 3 mesece. i L- N A RO ČIL N A POLA h i PART0S LEKARNE % 160 Second Av6., N e w Y o r k katere se morete poslužiti pri naročevanju zdravil. Na tej polt so navedena najpoglavitnejša zdravila in sredstva, katere se morejo dobiti v moji lekarni z najnižjimi cenami. — Pri naro¬ čilu označite spredaj število steklenic ali škatulj zdravil, katere želite, zadaj v stopcu pa ceno. __ vot juuaz. m moj siru: je junaK; r ranjava Taperos je io brani oh!" -Oj Irena, tvoje besede so. kakor bi govoril prerok, iu tvoj glas 'e Da vidova iiarpa ! Vsa si naša. hčerka bizantska! Še kaplje krvi ni tvojem rožnatem telesu in ue v tvoji duši, ki bi jo bila prejela od k- j ip hi la Cenjeni gospod lekarnar! Prosim pošljite mi sledeča zdravila: _ Bartola, kri in želodce čistečih tubletov. cena $100... Liro. proti glavobolu, cena $1.00 . .... Bartolin L, zoper izpadanje las, cena $1.00 .... .... Bartolin II.. za porastenje brk. cena $1.00 . . Partbeream, za mazulje po licu, cena (Joe in $1.00 .Partosoap, milo. katero se rabi z creamom, 35c, 3 za $1 .... Partowiil, prašek za želodec, cena $1.00 ....... .... Partobrace, zoper posledice onanije iu za jačenje moške krepkosti. Cena $1.00 .. .... Partocyl. zoper srbenje iu mazulje, cena $1.00 . • .... Francoske vode (FrencliAVater), cena 75e .. . Bartocough, zoper kašelj, prsne in »1 južne bolezni, cena $1.00 . Partos bonbonov zoper kašelj, cena 15c in 25e . Klieuma balsam, proti revmatizmu, cena $1.00 . Rhcuina povvder. proti revmatizmu, cena $1.00 ... Partopain. proti gihtu. trganju po udih, cena $1.00. Bnrtosweat. zoper potenje nog, cena $1.00 . Puit6bisquits. proti zastrupljeni krvi (sifilis), $4.00. Triplets št. L, za akutni triper, cena $2.00 . ,. 2., za kronični triper, cena $2.00 . ,, ,, 3., zoper polucijo (gub. semena), cena $2 ,, ,. 4., zoper beli tok žensk, cena $2.00. Elsaivater, .zoper(osivele lase, cena $1.00 . Orehovega olja; cena 50e ... Parfuma (navedite, kakšnega) .... Cene 50c, $1.00. $2.00 . Parto-Glorv, zoper živčne bolezni, nervoznost in slabo spanje, cena $1.00 . Partosov električni stroj, cene $4.00 do $25.00 . Praška za obraz, bel. roza, krem. cene oOc in $1.00 . . . Partopile. zoper zlato žilo, cena $1.00 . Partolierb, zoper bolezni ledvic, jeter in mehurja, $1.00 Partopain št. 1.. zoper bolečine. Ceha $1.00 .. Indijske kapljice, zoper zobobol, cena 35c.3 za $1.00. cciia 35c; 3 za $1.00 . $ '' > ,f -('A matere, ki je bila barbarskega, pokolenja!" dol. Pismu prilagam . .. Ime in priimek . . Ulica ali Box .Mesto c. za označena zdravila. Država. / " Vsakem,u LEP DAR, kdor na roč ilu priloži tg odrezek, (jS, j| „H16VSB8B1 junija- 1913. C U N AR najhitrejši parniki na svetu „M A U R E T A N I A“ NEW VORK-LIVERPOOL najhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL T U S C A NI A S A X O N I A. petek 25. pinija 5. p. m. sohot.a. 3. julija 10. a. ra. ORDUNA sobota. 17. julija 10. a. m. Parmsko pribrež.je so nahaja na podnožju- AVest 14. ulice North River, New York. Za rtaljnje podrobnosti obrnite se na: THE CUNARD STEAMSH1P G0MPANY LTO, 21—24 STATE ST. NEW Y O R K, N. V. ali njene pooblaščene zastopnike. OKLICI. OKLIC. Zoper Marijo Zorko, 'posestni¬ kovo hči »z Zabreznika. št. 6. ka¬ tere bivališče je neznano, se je pol dala pri e. kr (okrajni sodniji v Li¬ tiji po Andreja Grobijan posest jnikii iz Tzlalkov, št-1'7, zastopane 'ga po g. Franu. Tavzes, notarske mu substitutu v Litiji, tožba za- radi 300 K s prim. Na podstavi tožbe se je določi 1 , 1 , narok za. ustno sporno razprave na dan 26. maja 1916., ob 9% tir: dopoldne pri tem sodišču, soba št. 21 . V obrambo pravic Marije Zor¬ ko se postavlja za skrbnika g. Pe¬ ter Jereb, obč. tajnik v Litiji. Ta skrbnik bo zastopal gori ime novarr/ v Czn amen jeni stvari na nje nevarnost in stroške dokler se ona ali na oglasi pri sodu ji aT' ne imenuje njej pooblaščenca. C. kr. okrajna, sodnija v Litiji, odd. II'., dne 11. maja 1916. »♦•^.♦•♦♦♦,*\,V***+**,V.*«V.«*.****.**»,%**..V*J*.V»*».**»V»>*>.%<*.*~t** I | 1 y ? ¥ KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj’ vokom, in vsakdo se more obr¬ ni ..i na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo na i nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ il nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame- t X * ¥ *c Y t X ♦ 4 - ♦ | # 9 riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: OKLIC. Zciper Valentina Kobal iz Zg. Kašlja, kojega bivališče je nezna¬ no, se je podala pri e, kr. okrajni sodniji, v Ljubljani, ps- Fr. Stupi¬ ca v Ljubljani, tožba, zaradi 216 K Na podstavi tožbe določa še na¬ rok za ustno razpravo na 22. maja 1915., dopoldne ob 9. urj pri tej sodniji, soha št. 50. V obrambo prave i toženca skrb¬ ni ko-n postavljeni Jakob Dimnik, župan v D. M. v Polju, bo zasto¬ pal toženca na njegovo nevarnost toliko časa. dokler s e on ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca; C. kr. okrajna sodnija v Ljub¬ ljani. odd. TL, dne 12. maja 191-5. ..SLOVENSKI 45 VESEY STREET. N A R 0 D“. N E W Y O R K, N. Y. ! .X I* »t* *!• •£• «$• »J* *5* **» 4**J* »J* »J •}» **♦«$* <|» .J* •*»«*••$»«{♦ *J m J*-*5* *** •$» V BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14 x /2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk 3 številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se :.c utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Y I AMORTIZACIJA, Po prošnji gofcpOda Adolfa Eb¬ erl. pleskarja in. hišnega posest¬ nika v Ljubljani, uvaja se posto¬ panje v .namen amortizacije na¬ stopne, po prositelju baje izgub 1 ljenc deležne knjižice št. 12 v sal¬ do vrednosti dne 1. januarja 1915 523 K 75 vin, obrtnega pomožne¬ ga društva, registrirane- zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.- Imetnik deležne knjižice se tol rej poživlja, da uveljavi svoje pra vice. ker bi se sicer o isti po pre¬ teku 1 leta, 6 tednov in 3 dni po dnevu tega, oklica izreklo, da ni¬ ma moči. C. kr. okrajno sodišče v Ljub¬ ljani. odd. L, dne 13. maja 1915. UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA MRTVEGA PROGLASI JANEZ METELKO. d-” JT Q-VT /»-.'VI ku gospodu sestniku v -Z.:-' "■ ■' del o imenovanem. Janez Metelko se • poživlja, da -e zglasi pri podpisanem sodišču ali mu na drug način da na zna* nje. fla še živi. Po 21. maju 1916. razsodilo bo sodišče po zopetni, prošnji o pro¬ glasitvi za mrtvega. O. kr. okrožno sedišče v Rudol- j fove-n. odd. I- dne 1. maja 1915; j OKLIC Zoper Franca Slak, posestnik iz Gor. Globodola. sedaj v Ameri¬ ki. čegar bivališče je. neznano, se .je podala pr.i c. kr. okrajni sodni¬ ji v Rudolfovem, po Hranilnici in posojilnici za Kand;.jo in oko¬ lice- v K audiji po dr. Žiteku, tož¬ ba zaradi plačila. 600 K s pripad¬ li... Na podstavi tožbe določil se jo narok za ustno sporno razpravo; ua dne 27. maja 1915 dopoldne ob 9. uri pri e. kr. okrožnem sodi¬ šču v tebi št.'30. V obrambo pravic Franca Slak se postavlja’ za skrbnika gospod Ivan Srn olik v Rudolfovem. Ta skrbnik bo zastopal Frani za Slak v »znamenjem pravni stvari na. njega nevarnost in stro¬ ške. dokler se ne oglasi pr’ sodni¬ ji ali ne imenuje pooblaščenca. • O. kr. okrajna sodnija v Rudol- Povem, odd. II.. dne 6. maja 1915. -T^TTdENARNI ZAVOD. "oblasti združenih DRŽAV PAVA-DRUGA NARODNA BANKA V FITT5BLJRGU UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA MRTVEGA PROGLASI ANTON MENCIN. azJe uje celo Evropo, kakor se v proti komu se bori, je tudi eri je označeno, koliko ima ‘fcbln in kje se nahajajo- »aratvo. obkroženo o 8 „ pa . pitne nr THE FIRSHECOND NATIONAL BANK OOBNEK FIFTH AVENDE AND WOOD ST. pittsburg, pa. tari tiraj- Kirver j,n=tno poslopje PifS1tP brezplačno na Va* naslov. in 4 a?ir Vam Sl I 1877. ranj. — Marolt Miha. p «**."**»• i-l avstro-ogrske monarhije, kjer se se more natanko zasledovati bojne Nh sredini te zemljepisne precizno izdelan zeinl, DfijrJo v«n nami mosta in docrodlce v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je z ires prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. K--,; torej pr"... sanm m:ipo alt dnigo, ..mapo s slikami z l.oltLJa , naj oaror: ter poši.ie obenem 25 ali 50 cen+ov na šaroda"- SEZNAM MRTVIH, RANJENIH IN VJETIH SLOVENCEV V SEDANJI EVROPSKI V OJN I. I Z K A Z 1 17. ANDRESEK Martin, četo v. p. p. Hi 15 K„ od sv. Eme, Celjska okolied, roj. 1886., ranjen. BANDI Anton, peš dom. p. p. j 5. 7 K., iz Doline, Koper. Istrija. roj. 1893. mri. — Berg Ivan, peš. pp. 87, 14 K., sv. Mohor pri Ptuju foj. 1888, mrtev. — Bozjak Ivan, 87, 16 K., Šmarje, okri Brajda £ pes. pp X PtU.i. roj. 1886., ranj. X Ivan, pp. 87, 14 K., iz Pijerisa pri *t* Tržiču, Primorsko., roj. 1881, mri. -j- Brodnjak Alojz peš. pp. 87, 16 K., ♦i* te VVindisehdorf, okr. Ptuj, roj. 1891.. ranj. — Budin Franjo., rez. pp. 17. 4 K., iz Kviške, goriška o- i koliea X roi, 1881., vjet. (AlkarskJ gub. Sara.tow, Rusija.) !jl CANJKO Ferdo, gefr. dom. p. p. 3. 11 K., Romnik okr, Feld- V 6 JI S'K 6 hac-h, rtoj. 1897., mri. — Ciglarie Josip, pešec pp. 87, 14 K. iz Dre- bovnika okr. Ptuj i>oj. 1893. ranj. DOBRAVEC Josip, pes. pp. 87. 14 K., Sv. Jurij n. B. celjska oko¬ lica, roj. 1881.. ranjen 1 ERHART Franjo, peš. pp. 87., 16 K.. Gegenlab, okr. Slovenji Gradec, roj 1892, ran jeti. FELDIN Ignac, peš., pp. 87, 16 K., Škofjavas, celjska okolica, roj 1890.. ranj- — Furlan Dinko, peš. pp. 87, 11 K., iz Tržiča, Primor-' oj 1889. ranjen. GOLOBRANC Josip, četov., p p 87. 16 K.. Sv. Ivan Okr Slove nji Gradec roj. 1886., nart-. — Go¬ spodariš Karl. tit. nared. pp. 87. 14 K., fe'Celja, roj 1889., -mrtev. HORVAT Jiotsip. stot, t robi jae pp. 87. 13 K., Sv. Jurij Ljutomer roj. 1S8S., ranj. — Ilribšek Miha. peš. pp. 87, 14 K., Dol, okr. Celje roj. 1887 . ranj. — Hrup Otton peš, pp. 87, 14 K., Gornjigrad, okr Celje roj. 1893. ranjen, JURINČIČ Ivan, peš., dom. pp. 5, 7 K., iz Mareseč okraj Koper. Istrija,-r.o.j. 1891, mrtev. _ t ranjen. MAJCEN 5, 5 K., iz Trsta. roj. 1892, ranj, Majorac Konrad, peš. pp. 87- 16 K. sv. Loren« okraj Celje roj. 1892. ranjen. PLEŠEC Franjo, peš: pp. 87, 14 K., Laufen okraj Celje, roj, 1889., ranj. — Postrožnik Josip, peš. pp. 87, 16 K,. Ragioznica, okr. Ptuj. rojen 1.893, ranjen. RITONJA Tomaž, peš., pp. 87. 14 K.. Majdin okr. Ptuj, roj. 1892 ranjen. — Romich Franjo pp., 87, 13 K., Šmarje, celjska c- kolica roj. 1891. mrtev. SORČAN Edvin, tit. četov. pp. 87, 16 K.. Trbovlje, okraj Celje, roj. 1890., mrlev. — Srebemiš Josip, rez; peš. pp. 17, 7 K.. ; Ž So’ kana okraj Gorica, roj. 1884.. vjet (A.lkark. gub. Saraton Rusija), Stanjko Ivan, peš, pp. 87. 13 K., Stameadol. Ljutomer, roj. 1892. mrtev. -— Stemnan Matija, peš, p. 87, 15 K., Knbivhorg okr. Ptuj roj. 1893., mrtev. TEPEJ Ivan. peš. pp. 87. 13 K. Stranice okraj Konjice, roj. 1889 ranjen. — Trofenik Ivan, peš. pp. 87. 14 K., od sv. Eme, celjska oko lica, roj 1887, mrtev. VIDEMŠEK Josip, peš., pp. 87. 13 K., sv. Ivan v. Vinskih Gori¬ cah. okraj Slovenji Gradec, roj 1892, ralnj. — Vizjak Alojz. peš. op. 87, 13 K.. AVierstein. okr. Bre¬ žice. roj. 1886., ranj. -- Vod opi¬ ce Ivan, peš. pp. 87. 16 K.. Ka¬ pele. rJkr. Brežice, roj. 1893. ranj. Vonga Josip. peš. pp, .87. 13 K., Slajniea, okr. Celje, roj. 1893.. ranjen. ZAVEC Jakob, peš-, pp. 87. 14 K., Gradiš, okraj Ptuj. roj 1891. j ra. pri At 0 f ilLHci mrtev rr ^ mrtev —- Premec K Lokavec. okr. 1879., ranjen. CAPUDER Franjo, peš. 4 K.. Spodnje Kneze, okr. Kamnik, roj 1881, ranj. — Cerar Ivan. peš. 7 K.. Krško mri. — Črnec Alojz, peš. 8 K., Rdiscbbach. okraj Ko- njicp, 1877. raiij — Cimperman Tvgn peš. 5 K, Skoeijan, Krško. 1877. ranj. — Cvetrežnik Stefan. ■r«š.. 11 K.. Sr. Lucija okraj Tnl- |m'n. 1875.. ranjeu. DEČMAN Lovro. peš. 3 K. Ra- |šica. okr Kamnik, 1873. mrteA r . j FABJAN Ivan. peš. 7 K. Mirna J peč. Novomesto. 1876. ranj. — j Ferfolja Fr-.-lrik. peš.. 3 K., Du- P p š. ijin.. okr. Tržič. Primorsko, 1876. ! ranjen, Filipič Alojz, pes. 8 K.. j Gajgora. Gorica. 1875, mrtev. GABRŠČEK Ivan, pes., 8 K.. | Tolmin, 1878., ranj. — Gadmk. . Franjo, peš.. , K.. Grgar,okr. Go pueaT 1874.. ranj."71 Goiobie F ra-' j njo, peš, 7 K., Sv. Križ., Krško. 187o. ranj. — Gorjup Stefan, peš. I *’ ’• 3 K - ^1, okr. Gorica, 1885.. mri.JI ."‘“j 1 Gornik Jofeip, peš., 3 K, Ribnica, o-kr. Kočevje. 1873. rani Mehle Franjo, korp. 6 K., Rašnjj ljubljanska okolica. 1873., ranj, Metelko Franjo, peš. 4 K., Sv. .J w | dej. Krško. 1875.. ranj. — Mtekuš | Ivan, četov. 8 K., Bovec. Tolmin, 1879. mrt. — Mohorčič Josip., peš 3 K.. D obrni k, Novomesto, 1881., mrtev. — Moran Ivan. korp., H K. Predoslje, Kranj., 1872., ranj. Murovec Anton, peš., 4 K.. Lesko¬ vce, Gorica, 1872, ranj NOSE Franjo, peš. Mihael Stopič. Nnvom ranjen. OBLAK Ivan, gefr Gregor, Kočevje. 1881 Osolnik Anton, peš., in. 1882., ranj. Ove 5 K.. Muravec. Litija PAVLIČ Alojz, gef ko. 1878. ranj. — P< pes.. 12 K.. Červinja 1977. ranj. — Pintar 5 K., Pod go ra. Gorice Pižmobt. Josip. peš. 4 Novomesto. 1880. ra hre*rar Franjo. ih»S.. vrat, Litija. 1874., rar losip. 3 K.. Rafole m. ^ K., Sv. nesto. 1876.. 8 K,, švi 0. , ranj. — Hotič, Liti- n Ivan, peš., 1877. ranj. r.. 7 K., KrJ rušin Jurij! 1. Gradiška P Gor mk -Jurij, peš, 9 K, Lokvi ca. okr. Črnomelj, 1876 , ranj. — Guzeli Anten, peš, 4 K, Škofjaloka okr' Kra- .j.. 1877. ranjen. HOMAR Franjo, -peš. 1 K Hr.i ševkn Kamnik. 1875. mm. — Hro vat. Andrej, peš. 7 k., sv. Gorica. .1880. Anton, peš, t Matevž., peš 1 . 1879., mrtj K.. Trebilo. jij. -4 Pod- r, K Mo- ij. -— Polanc e. Kamnik, i« Ivan II, peš., ranj. — Pregel RHne.ien. Gori« Zuva.n Andrej, peš, pp. IKeipš Pet Aneij, ranj. — Hn-dorovič . ^-> Hosal, okr. Ko- eepe 18vo„ mrt, — Hvalic Josip' pes., 11 K.. Solkan. Goriča IS77 ržnjem. HJAS Ant. peš. 8 K.. PišeČe. 1 , režice, 1878 ranj. — I pav .jfs .J 0 . i ^._korp.. 7 K.. Čmiea. Gorica, i ranjen. i JANČAR Franjo, gefr. 5 K.. "'k A tam 8 ’ 187fi ' : ran -i en - j •J^' ko, ' h * četov., 3 K, So 1880., ranj. — IZKAZ 118. f joj oko. BRAJNIK Josip, rez. korp. pp. 22. 16 K., Sv. Andrej okraj Gori- a- rej. 1889.. ranj. — Brišček An ton, peš pp. 75, 7 K., iz Treta., roj. 1890., vjet (Sikribelevv, Rusija). FERLUGA Anton, rez, peš. p. p. 22. odd. stroj p. 4. iz Trsta, roj 1886.. ranjen. LAH Miha. gefr, pp. 22, 9 K., Koriehbagh okr.. Maribor rrd 1890. ranjen, PAVLIN Anton. tit. naj-, nr, 102. 8 K.. Vlatejbor, okr. Gorica, roj. 1888., ranjen. SURINA Miha, peš. pp. 22 11 K., iz Jelšane, okr. Vološko. Istri¬ ja. roj. 1891... ranjen. 'IZKAZ 119. 1877. (Nižje navedeni čmovojniki spa¬ dajo k pešpolku št. 27., ako ni p 0 leg druga opazka navedena.) Por. v res. Waltor Potočnik, p,p 59. 15 K z Celja, roj. 1890.. rani' BELAK Jakob, peš. 8. K. Lo goro.vici. okraj Celje, roj. 1877 ranjen. -- Belopavlovič Ivan. peš 5 K., iz Suharja, okr. Črnomelj, roj. 1875, ranj. — Bizjak Lorene Konjice. 1879.. mri. tor, pp^, 5 1878. 3 K. Sv mrt peš.. 10 K., 1873.. ranj. 3 K., Bledi Rovšck Kamnik 7 K,. Krško. 1874. Anton, peš.. 3 K.. 1875 ranjen. REKLANČ Al Depolavoz. Kamli Ropret Anton, čf Radovljica. 1877. Ivan. peš. 3 K., ^ 1,^74., mrt c v SCHAUER Ivan, peš. 3 K.. Sta ra loka, Kočevje. 1875. ranj. — Se kol j Josip. peš. 7 K.. St. Johanne* tal. Krško. 1879., mrt. — Simonie Ivan, peš. 9 K., Radoviča. Črno¬ melj. 1876., mrt. — Škulj Matija Peš., 2 K.. Lužarje. Kočevje, 1876. mrtev. — Sottieb Hinko, korp., K.. Anta, (iorif Standaher I ber F-. Selca nad Sko VinV« - »•' rau j’ ~ Kavšek xr,, k ' F*- 3 K - w. Miha Stopič i-mjo »p. 4 K. Ci*K K^ko, 10 k p ji V Kot ”« Franjo, p-s mri ; ( t?°rii*a, Ljubljana, 1877 -tov. Kolarič Anton. poi. topi K o, K R Ž g0CT1Ca ' ranj . Koiban- h ran jo, peš. 8 K.. Bfe el |. R r reziw > T874., ranj. _ K o- nsp :f tvau, peš-. 8 K„ Oblak 1 1876.. rt _ KSrtftJ;; IX-«- 8 K.. MoroMS, K,?. J. S .» - K«Mj Marthr p* , -. Kapljava«?, Kamnik. 187-, Kremer Ignac, peš, 8 K.. Stranice K., Ranč jam ^orLj Ant ^ n ' ^ ranjen. -- Kuhar'IvaTnS Rodhrnška. Kamnik ^8^ '° K ' Kurent Peter. . pe g o’ K ' ran h nmik, 1877.. 'ranjem " L ° ka K: ‘ LESJAK Franjo rneš c iv - v - Inikezm Ivan, četov 9 K n ca. Primorsko. 1874" ' " hnr '- MAJHEN Ivin " Č an -Fu. rina, Kamtailk, I875 ' ’ . , K,- 'telj Franjo, peš "r 1 i 1 3-~~ Majn T Jtija, 1875. rani " S" r«.- peš.. 8 K T™ \ rastn ak J n ; ‘ ’ T «nenb e ng ; Celje. 1*<*8.. ranj van, jmš.. 4 K., Untfl g. Kočevje. 1877., vanj. — tauic Martin, peš., 9 K Božjako- vo, Črnomelj, 1875. ranj.”— Slfe ner Aliha, pes.. 6 K.. Vel. Perišeki ‘ " Ije. 1875.. ranj._Stopar B**®- I)eš. 3 K.. Loka. Kamnik IS' 5 - mriev. — s„le Leopold, korp-. 5 v” Rcočna. NVivomesto. 1678.. n* 7 ®-. ■ S|lsta i’ -losef, peš. 10 K.. Zgov. ■um Kamnik. 1873.. ranjen. TOMAŽIČ Anton. ,4. 7 K. P« 1 Hitija. 18(6. ranjen. URBANČIČ Ivan pcŠ., 3 t R' r We- Krško. 1877.! mrt. - ^ - naneič Ivan. peš.. 3 K., Cirkle. ^ Sko ’ 1 877., ranj — Uršič Pe^ 3 K.. Bodešče Gorica. R? 73 ' mrtev. VIDMAR TopUee, \’( Vidmar Ivan. gefi Kamnik, 1875. Franjo, * ovomesto sto peš. peš.. 8 *•: 1873.. >ani’ K Tuhi» ; ' Vovk Xovo*f Vozelj Franjo. . Litija. R"" !1 P-- «efr. S K., Toplic 1880.. ranj. . 6 K.. Kajuler 'mn jen.. Anton, p Kočevje, Josef, 1 ranj- Mulen, K- TK U bid ranj. 1 K-. Rob. 'anjcn._ 'Ja j’ 1'1 11 z a dol c 'erjav Kampi , . An top Rrcmoe, ]87fti Jakob, p 0 š čev.je JC 04 ’ mrt. — Pes., 5 K m t , ■* Trebelnc r anjen. vaM Ž Zak«*; -a* Zd*f ; > K.. Banjalokh J* Kri*o. l i4 ' K..