SPdfllSföa in upmištBo: Maribor, Koroške u iice S. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo ijj petek popoldne. Rokopisa se ne vračajo. Z wedmätvom se more govoriti rmk dan od 11.—12. ure dopold. Totefon stL na STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 8. Maribor, dne 19. j anuarj a 1910. Mnins Rstn: Celo leto...............12 K Pol leta 6 K Četrt leta.............. 3 K Mesečno................ | K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto !7 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peötvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Slovenska sola v Studencih Združili so sie vsi, ki nas Slovence Črtijo, — nemški nacionalni in socialni demokrati, da so v ponedeljjek večer protestirali zoper nameravale slovenske razrede v Studencih, Na zborovanju v „Kreuzhofu“ je najgrše sovraštvo in najjbujša nestrpnost imela >prvo besedo. Proiešionelnim nemškim hujskačem ne zamerimo toliko, ker vemo, da so politično že Hajko zakrknjeni, da ne morejo ravnati drugače. Obtožiti (moramo paj pred 'slovensko javnostjo tiste nemške uöiteljje, ki so govorili na tem zborovanju, Iz njih ni govorila pedagogična razumnost, niti patriotično čustvo, katero vendar smemo prisojati avstrijskemu učitelju, ki je plačan z avstrijskim, torej tudi s slovenskim davčnim denarjem. In to patriotično čustvo, bi vendar avstrijskemu učitelju moralo vzbuditi vsaj iskrico spoštovanja do drugih, nenemških avstrijskih narodov in, do njihovih prar vic, in bi ga moralo obvarovati pred tistim neumnim in ošabnim nemškim nacionalizmom, ki smatra vse druge narode 'kot inferiorne tiv manj vredne. Tega/ pretiranega in nestrpnega nemškega nacionalizma sta bila prepojena go voj p* strokovnega učitelja Bienensteina in učitelja (Mayer ja. Kakor je tema avstrijskima učiteljema naš narod inferioren, tako je tudi inferiorno naše šolstvo, in ne idjoseiga niti tistih uspehov, kji jih je dolžno doseči. Bienenstein je med razlogi pjroti slovo, ti šoli v Studencih navedel tudi ta vzrok, da iz teh razredov ne bi prišli upend, ki bi blili dovolj pripravljeni za sprejem v mariborsko meščanske Šolo. In je dostavil, da se taka priprava nitj ne . izvrši na vpcrazkednih slovenskih šjolajh, Prišli so, je rekel Bienenstein, taki otroci in so prosili za sprejemi v mescapskjo šteto, pa niso niti znali p o d p i-sati svojega imena. To je smelo splošno sumničenje in ponižanje našega šolstva in našega učiteljstva, zoper katero odločno protestiramo. Pozivamo gospoda B i >ei h e n-st ein a'kot poštenjaka, naj izj.ajvi, [k lat eri je bil ta učenec, ki ni zmaji podpisati svojega imena, 5n iz katepe v e č r a z r & d n e šole je tisti j prišel. Učitelj Mayer pa je k temu slučaju še dosja-vil: „,Prišel je učenec iz Šestrazrieidne slovenske s le in hotel biti sprejet na neki mariborski zavod; vprašali |so ga po imenu, Starosti itd. v nemškem jeziku, pa ni mogel odgovoriti, četudi ,je imel v spričevalu iz nemščine red: pray dobro,“1 S to; kolegijalno povestjo je Mayer, kakor poroča „Marburger Zeitung“, vzbudil med poslušalci „živahno gibanje.“ Slično gibanje je najbrže tudi povzročil, ko je razlagal: če pride v Studence kak najhujjskap slovjmsko-narođen učitelji, bi noben otrok na taki šoli ne znal nemški govoriti, S takimi „Stvarnimi“ razlqgi sta ta dVa avstrijska učitelja nastopala proti slovenski šteli v Studencih. Se eden argument Bienenisteinovi moramo navesti, namlheč:, („Včasih se je reklo, da je potrebno, priučiti se še drugemu deželnemu jeziku. Govornik ni o tem prepričan, vendar mora omeniti, da lahko stariši, ki znajo slovenski, doma' aajnče svoje otroke slovenski jezik s- na šolsko jezikovno učenje govornik nič ne da.“! Taka peds\gogjien(a metoda gotovo zasluži, da ste je zabilježi. Opozarjamo slovensko spodnještajersko učiteljstvo na; besede,, ki sta jih ta dvtaj pemška učite! ki govorila na ponedeljkovem zborovanju v mariborskem vKreuzhofu.“ Ves slovenski narod pa Opozarjamo na stališče, M ga zavzema soc.-demokracija v tem za Slovence v mariborski okolici življenjskem vprašanju. V „Kreuzhofu“’ so bili rudečkiarji v bratskem objemu s tistimi, ikojih barjva je črno-rudečef-rumena. Sicer se kaj radi zmerjajo med seboj ti rodeči in vsenemški gospodje.; pmti Slovencem pa So se m in si podali roke v najlepši slogi.' Socialni demokrat Glieder je kot član občinskega zastopa, v Studencih odločno protestiral proti slovenski šoli, M bi občini povzročila, pove stroške. On je zato, naj se vzame tistih 05.000 K, katere je po napovedi poslanca Malika nemšjki Sehujverein zopet dofvoMi za Studence. Tlako bo denarno vprašanje rešeno. Potem natolcuje, da so se podpisi za slovensko šolo; dobivali z zvijačo in goljufijo in končno vzklikne: b,|Ce se ustanovi v Studencih slovenska šola, potem je tukaj hudi č, in s o v r .tu š t v o in zaničevanje med nami bo prišlo V Studence!“ Slovenci, -zapomnite si dobro te besede soc.-jlemokratičnega govornika! Drugi socialdemokratični govornik Bithaler se je v istem smlislu izjavil zop&r slovensko Štelo,» Po njegovem mnjenju se da sloventko vprašanje rešiti čisto enosijatvjno. „(Jaz sem“;, jje pekel“;, .„Nemec, moja žena je Slovenka; slovenski se moji otroci nauče doma bre.z sile od matere,» Naj tako store tudi tisti ljudje, ki zahtevajo slovensko Šolo, in cela stvar je rešena.“ Ta mož torej stoji, kar se pče jezikovnega poduka, n,a istem pedagogičnem stališču kot strokovni učitelj (Bienenstein. Klončno je (dr, Prie i Ju ritsch «— če se ne motimo, pravni ajvskultant — predložil naslednjo resolucijo, ki se je sprejela :> „V „Kneuzhofu“ danes se vršeče, od uajd BOO oseb obiskano zborovanje prebivalcev v Studencih, najodločnejše ugovarja, spremembi že zda.j na nemški šoli obstoječih paralelk v slojvenske, oziroma ustanovitvi ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, želi pa ločitev nemške šole po spolu,; in; Iskreno prosi nemški Schul verein na Dumijjti, da čim naj-preje podari znesek 25,000 kron za razširjenje nemške šole.“ Bud boj torej bijemo Slovenci za (svoje naj-priprostejše narodne pravice v Studencih, Zaklele sto se zoper nass vse sovražne sile in blujejo iz svojega žrela žveplo zoper slovensko narodnost in zoper tiste, ki so ji še ostali zvesti. Glavni boj se bo bil v soboto pred komisijo. Slovenci, ostanite trdni, značajni in neomajni! Združimo ste In storimo vsak svojo dolžnost, da zmaga naša pravična zahteva! Francoska politična javnost in nove volitve. Ko bo zaključena sedanja (sezljja francoske zbornice, bo stala .tretja republika pr,ed novimi volitvami, A sedanji vodilni možje se nič kaj z {veseljem ne podajajo v volilno borbo. Vladajoča prostozidarska klika je namreč silno slabo gospodarila. Dietni izdatki so v zadnjih desetih letih' tako narasli, da positfaja človeku kar tesno, ‘akte pomisli na bodočnost, Bogata Francoska je v silnih finančnih stiskah. Ne z sistematičnim ropanjem eerfkjvenega premoženja in ne z zvišanjem davkov niso mogli zboljšati razmer. Od leta 1900 so de zvišlali letni PO.DLi^TKM, Dve sestri. I. Stari list. Po toplem avgustu nastopil je deževni septem- ber. .Vaščani so morali ostati v dvojk" kočah, kakor po zimi. Pota so bila polna blata. Dolgočasje se je vgnezdilo V ašo< (Vurinskega, dasi je biia njega rodbina precej mnogobrojna. Dve dorasli hčeri in dvoje manjših otrok oživljalo je dom gospoda Var inskega., umirovljene g a sodnika. Burno mestno življenje zaVrševal je v vaški tihoti. Za prihranjene novce kupil je ondi srednje veliko posestvo po onemoglem posestniku. Za svojega uradovanja je slul kot strog in nepridtnapaisk sodnik. In še zdaj Je odsevala iz njega plavih oči sod-čeva strogost in resnoba. Proti ženi In otrokom je bil ojjster, sovražil je krivičnost in zlobo .z ognjem krasne svoje duše. Kadar je cul o kakih nerednostih in stiskah, tedaj je vzplamtel y silnem gnjevu, Tiakrat je bilo pretežko približati se razburjenemu starcu. Gospa Varinska se je sama umaknila — otroci so se pa razpršili po hiši» Zanj je bilo najhuje, ako je zasačil koga, da laže! Vi Jem oziru je bil neizprosen.- Ženil se je precej pozno, njegova žena je bila osemnajst let mlajša od njega. Hčer Ano je ljubil goreče, baje radi njenega tihega in rasnega Enačaja. Mlajša, Elena, je včasih dražila v njem gnjev,, kajti (bila je nagnjena malim domačim kovlarijam, toda to končno ni Manjšalo njegove očetovske ljubezni. Svoje prestopke je omete Elend poravnavati z odkritosrčnim kesanjem in (dobrikanjem. Dvanajstletni sin stal je pod (strogim očetovim nadzorstvom, Oti sam mu je bil učitelj in se je stro- go držial učnih ur. Jenik Se je dobro učil, seveda so ga veselite š|e bolj otroške igre,: Mlajša sestrica, desetletna Milka, Mia mu p posebno naklonjena. Imela je svetli,- otožni očesci in bledo, skoro nezdrave barve obličje. V izbinem kotičku pri kuhinji sta se igrala najmlajšega dva otroka iVarinsjkejga. Gost dež jima je branil, tekati po vrtu in dvoru. — Beri mi Robinzona, prqsü deklica. Jenik prinese knjigo in še vsede k sestrici na klopicoi. Ona se pritisne k njemu» Tihim glasom čila ji morda desetič pripovedko o pustolovstvo neposlušnega sina, I(z velikih oči dekličinih sveti napetost, vsako besedo lovi z žejno dušico, L Janko, pojdiva obiskal Siromakp Robinzona! Zanj ,sem prihranila (kolač, gotovo mu bode dobro teknil» — Oh, (Milka/, to ni mojgoče,, ker je on daleč, daleč za (morjem! — Vsedeva se na ladijo. — ‘Pri nas ni pristanišča! Vozijo sicer brodi po reki, toda ti ne plujejo v morje. In da bi »šli, ne dovolili bi nama oče. To je bil Milki tehten dokaz. Tožno nasloni glavico n,a ročico, ter misli na zapuščenega Robinzona na pustem otoku. Na podstrešji je brskala Etena V starih listinah, vloženih v zaboju. Bili so to stari 'akti, listi, brošure in stare novine. Djež je kapljal na strelne škrti ide, vsake toliko časa je prodrla kapljico, preko. Škrljih in kanila na podstrešje. Domača mačka je sedela y svislih in predeč zrla na delo svoje gospodarice. .„Kaj neki ondi. išče, mogla si je misliti mačica — „morda bi rada vjela miško?“ Stara, zaprašena Šajra. se je tudi čudila. Divan z zlomljeno nogo in raztrgano prevleko spominjal se je minulih časov, {ko jo la razvita deklica po njem skakljjate še kot dete, otepala z nožipama, da so uboga peresa kar pokala*'! Gloj! Glej! Saj kuka Mjjiralka jeklenega vzmeta razmotana iz divana. Pohabljen otroški stolček je stal tijk divana. Kašo ti časi, Elenka, koi {so te pogajali nanj, deščico, zateknili in pripeljali k mizi! Tamkaj zopet (Vrči, kopa nevezanih knjig, korito s pepelom, {s kljuke visi žolti tobak, V temnem kotu pod samo hišno streho jie zaboj z zajčarji. Pasti za miši, !kruhov|e košarice, osušjeni, iz Obročev razpadli sodi, ostanki skrinje, polomljeni in odrgnjeni loparji. In m(ed to zmfesjo :in staro šaro brhka deklioai, kipeče, mlade krvi in čarobne krasote! Svitli laski povišujejo divnost, ki plamti iz tega. nedolžnega ženskega bitja. In svetle te oči,, odkritorčne, jasne poteze po obličju In' nestrpnost V kretanju, to vse preveva svit — ondi ni sence, Ana, nje sestra, zamišljena, otožna, izd! de, da $i je kakor naraven kontrast. In vendar sta narazen samo za eno leto. Dolgočasje je Elenko prepodilo, na podstrešje. In v istini se bavi s starimi listinami. Stare prošnje: Oh, česa jvse so zahtevali ti ljudje ati očeta ! Tu ste nekdo pritožuje o županu» drugi hoče; imeti zaslišanje pri cesarju, tretji {prosi, naj Um teče preskrbi, da bo sin — diplomat. Četrti zopet ga nazivlje ekscelenco in hoče imeti od vlade 100,000 gld. za leteči stroj, katerega je Izumil. Na dnu zaboja je ležal rumeni, stari list papirja.: Elenka je poznala poteze očetove pisave, dasi jo je premenil čas. Ta list je bil pisan nemški in naslovljen nje materi. Radovedna čita deva vsebino lista — nje obličje se zategne strahu, žalosti! Cist je bil pisan pred poroko, iv strogi obliki, brez ljubezni. {Dalje prih.) izdatki jgai '675 milijonov. In pri Vseh teh hoi endnih' stroških nimamo na Francoskem moderno oborožene* disciplinirane armafde in ne splošne- 'ljudske izobrazi^. Težko, djaf/čno breme, podj (kiatero ječi francoski davkoplačevalec, neti v socialističnih vrstah hud odpor proti sedanjim demokratičnim mogotcem. Parlamentarci,,» so postali posredovalci za rag-nte službe» Kdor hoče priti v državno službo* mora imeti enega ajli več „ljudskih“ zastopnikov za pro-tektorje. Logična posledica tega. Je* da nastanejo ko* ruptni odnc^aji med zbornico in' sramnimi ministrstvi/ Vsega tega se ljudstvo vedno bolj zaveda in zato ni nič presenetljivega, ako je parlament prišel pri njem ob ves kredit. Nižji sloji vidijo v njem že samo institucijo, ki zapravlja državne dohodke, kupuje prepričanja, razdeljuje mesta in službe* za sooialne probleme pa nima nobenega smisla, lafdio je, da take razmere vzbujajo v masah duha nezadovoljnosti in upornosti. Sigurno je pa tudi, da vodilna protizidarska klika čuti nevarnost, ki ji preti, 'Zato vporablja vse finese spravljivega mešelarja, , na kfV se posebno razume sedanji ministrski predsednik Briand, da bi zabrisala na levi in desni vse neprijetne in neljube spomine in obdržala tudi v prihodnjosti svoj prostor na solncu. Socialisti, ki so ogorčeni, ker (je Briand zapostavil njihovo zahtevo po proporci med staro Šaro, so se vrgli z vso mio na kmečke 'volilce, Nezadovoljno razpoloženje in slabo gospodarsko stanje posebno med viničajrji hočejo izrabiti sv (boju proti radikalcem, ki se boje proporčnega volilnega sistema, s katerim bi bila njihova usoda zapečatena, Z brezštevilnimi obljubami hoče in upa sicer Briand pritegniti k sebi kolikor mogoče yolilcev, — posebno socialističnih. iV. koliko se mu, bo to posrečilo, se sedaj seveda še ne te * V i n a r, s k J odsek. V seji dne 18. L m. je poročal dr,, »Negri o Verstovšekovem predlogu glede ustanovitve vzornega vinograda v Sv. Andražu in ‘ga priporočal. Dob rij prijatelj vinogradnikov poslanec Ornig je govoril proti predlogu. Posljanec 0,zmee se je toplo potegoval za predlog poročevalca, ki je bil tudi sprejet. Ornigov ,predlog radi prezidat upjp dleželne kleti je bil odklonjen! Koroški deželni zbor. je začel zborovati dne 17, ti m, Med drugim Je prišel v prvi seji na dnevni reji predlog poslanca Wie-serja, ki je namerjen gališkim, ogrskim in slovenski /tv Iesotržcem, k|ateri oskrbujejo z lesom državne železnice. V seji .dne 18. t. m. je p,a bil sprejet predlog proti zvišanju tarifov na- južni železnici, Goriški deželni zbor. V seji dne 18. t. m. je bilo rešenih več lokalnih zadev. Predlog za ustanovitev deželne zavarovalnice se je vrnil deželnemu odboru z nalogo, dš zadevo nadalje študira. Politični pregled. Notranje -poli tičn i odnošaji. V naši notranji politiki postaja zopet živahno? Deželni zbori mnogih kronovin delujejo prav marljivo. Ze dolgo, kar niso imeli na razpolago toliko časa, kakor sfeđaj; nujnih in važnih gospodarskih in socialnih vprašanj je pa toliko čakalo na rešitev. Zato sedaj ta neutrudljiva agilnost. DeleraoSnost $«6-kega deželnega zbora (zahteva tudi fl^wgo konforme in sej. Ä kakor je čuti, ta» trud ne t» zastonj. V vseh strankah prevladuje bolj ali manj tajna želja po premirju, Sikoro z gotovostjo lahko pričakujemo*, da bo začel v kratkem deželni zbur kraljevine đeškp potom kompromisa delovati. * Dne 18, t, m. se je pa zbral na Dunaju izvr-ševalni odbor nemških svobodomiselnih strank* katerega namen je bil v prvi vrsti pripravljati pot enotni liberalni nemški stranki.' j(S|o bo pa praoej težko, ako rajvno vidij/o, nekateri edino-dje v taki stranki rešitev nemštva v 'Avstriji* ker se /radikalnim elementom nič kaj ne ljubi «apustiti svojo bobnečo in frazarsko politiko, s katero love nemške kaline. Da JugoAtovajnov ne bodo pozabili* smo bili prepri/öani. In ires. Vstajja ‘sta, najšp! stara »nenaa Dobe mig in Marokhl in poživljala v boj proti tria-lizmu in proti imenovanju kakega Jugoslovana ministrom. Zaklinjala sta nemške poslance iz severnih kronovin, naj jima stoje neomajno na titrani v boju proti Jugoslovanom. »Svetujemo gospodomaj, naj se poskušata počasi uživeti v misel, da bo enkrat treba sklepati z nami pošteno premirje. Naše mlade moči ne bo/dte vničili, bodita prepričani. Novo ogrsko ministrstvo. Težje kakor se je prvotno mislilo, nazadnje vendar se je grofu Khuenu posrečilo sestaviti ministrstvo, Grof Khuen bo kakor ministrski predsednik vodil posle potranjega .miinistrva, ministra za Hrvaško in ministra a latere, Luka,cs je postal finančni, Hieronymi trgovski, Szekely justiöni in začasno tukli naučni, Serenyi poljedelski, general Ha-zai pa honvedni minister. Vtis novega 'ministrstva je vsestransko slab. Govori se, da bo v prvi seji ogrske zbornice predlagana novemu ministrstvu nezaupnica in da ne bo nihče glasoval proti. Vtis je Še slabši, ker je novi naučni minister Szekely veliki mojster največje maižarske prostozidarske lože, general Ha-zai pa baje — ju.d, Kako se bodo stvari razmotale, je nejasno. Najbolj »gotovo pač je* da so nove volitve pred durmi. Raznoterosti. Slovenska pivovarna. Vsem je Še znano, na kak žalosten način je prišla Aurofva- pivovarna v, roke najhujšega našega sovražnika. Dobro slovensko pivovarno smo takrat po narodni malomiajraosti „prvoboriteija“ Idr, Oražna izgubili. Kranjski gostilničarji so pa zopet rešili slovensko narodno čast. Kupna pogodba kranjskih gostilničarskih zadrug z mengiško pivovarno je namreč že (gotova. V kratkem bo začela ta pivovarna delovati kjot pivovarna Kranjskih gostilničarskih zadrug. Slovenski lovski list. V Ljubljani Do pričel v kratkem izhajati slovenski lovski list pod imenom ,.Lovec.“ List bo izhajal tokrat na mesec in bo stal za celo leto šest krön, Člani Slovenskega lovskega društva bodo dobivali list zastonj. Organisti, pozor! Podporno društvo, orgajnistov ima svoj letošnji redni občni zbor dne 27. januarja Poljčanah v prbstorih gospoda M, Svetlina -„go-etilna ob Boču“ ob 11. uri doppldne ta sledečim vs~ poredom: |1, Poročilo tajnika. S. Poročilo blagajnika. 3. Sprejem novih udov, 4, iVolitev odbora. 5, Sprememba pravil glede znižanja udnine. J5. Razni predlogi in nasveti. Organisti, prihitite v obilnem številu! Večkrat smo slišali pritožbo, da je v Celje predaleč, zato bomo prišli bolj v sredino. (Vaajk organist, ki še ni ' ud, naj pristopi k Podpornemu društvu. Tisti, ki so zadržani, lafyko pristop naznanijo tudi pismeno, akta pošljejo 4 K kot ivpisnjiob. Isto-tako, naj zadržani udje vpošljejo društvene kjpjižice in morebitne predloge in nasvete najpozneje, do 25. t, m. gospodu predsedniku K. Bervta-rju v Celje. — Udje, ki »se občnega zbora udeleže, naj društvene knjižice prinesejo seboj. Torej dne 27. januarja na svidenje v Poljčanah v mnogobrojnem številu! „Trg .Središče.“ Te dni je izšla Knjiga z naslovom: „Trg Središče.“ Krajepis in zgodovina. Spisal profesor Fr. Kovačič. Maribor, 1S{10. (Izdalo Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Tiskala Cirilova tiskarna. Tja zanimiva knjiga (je plod večletnih študij priznanega veščaka na polju domače zgodovine, gospoda bogoslovnega profesorja dr. Kovačiča. Že 'prvi pogled v knjigo te iuveri, da je spisana z Izrecno skrbnostjo in popolnim poznanjem tozadevne tvarine. Knjijgo pr|ajv toplo priporočamo. Cena je: broširana knjiga po pošti f5.60K, trdo vezana knjiga po pošti 6.80 K. — O knjigi kmalu iz-pregovorimo natančneje/ Slov. kat. akad. teh. društvo „Zarja“ v Gradcu priredi v petek 2 J t. m svoi IV. redoi občni zbor r zim. tečaja 1909—1910 z običajnim vgporedom v lokalu „Pri zeleni Štajerski“. Štajersko« Maribor. V ponedeljek poldne öb ;ä uri je umrl po dolgi bolezni 66 let stari iveleindusitrijec in veleposestnik Karl Soherbauia, lastnik mariborskega Jn gornjelbistriškega paromlina. /Umrli je bil zelo delaven in jako sposoben za svojo obrt, katero je i* malega dvignil na današnjo visoko stopinjo. Pogreb (se je vršil danes v sredo ob 3, uri popoldne. Studenci pri Maribora. V soboto 22. t. m. zveöer ob 6. uri predava v tukajšnem izobraževalnem društvu dr. Leskovar, novi odvetnik v Mariboru. Pridite v obilnem številu! Umrl je danes 19. t. v tukajšni bolnišnici g. Gselman, dolgoletni hišnik Narodnega doma. Naj podiva v miru! Ktpela. V nedelo 23. t, m. se vrši po večernicah občni zbor bralnega društva. Zborovališče je v šoli in sicer v V. razredu. Ker so to pot posebno važne stvari na dnevnem redu, vabi k mnogobrojnomu sestanka uljudno odbor. Spodnje Hoče pri Mariboru, M soboto dne 15. t, m. ponoči je pogorelo tukaj gospodarsko poslopje veleposestnika Martina Rečnika, .Goreti 30 (začelo ob %11, uro, kjo je že vse sipalo, M nekaj minutah je bilo ,vse v ognju. Domači so se ftoomaj zbudili ter, so zbegani -gledali, kako ogenj uničuje celoletni trud njihovih trok. (Pridni sosedje so rešili samo živino, Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje! in mnogo krme. Sreča, da ni bilo vetra* sipek bi bila v nevarnosti tudi hišni hram in sbsednai poslopja, Kako se je ogenj zanetil, sni znano. Govori se, da je storila zlobna roka. Posestnik je bil zavarovan pri „SlavijP za okoli 3.000 (K, ßkode je pa kakili ,6,000 kron. Na pomoč je prišlo precej hitro več požarnih hramb: iz Razvanja, iz grada iHusampaeber, iz Maritoora itcty M so spretno gasili na pogorišču. Najbolj šte so ßö obnašali Bohovljani s svojo majhno brizgalnieo, n^jslabše pa Hočani, Tu so vsi zapovedovali in vsajk je hotel največ vedeti; bilo je videti, da manjka discipline in redih, Niso pač dosti izvežbani, Oe bi bil malo veter*, bi lahjko pol vasi. pogorelo, prej kot bi se ti pripravili, Oe je načelnik bolan in nikdar ne skliče \moš$va k vajam, bi moral, biti pač kdo drugi, ki bi ga zastopal. Vsled bajlanja v društvu so tudi najboljši člani odstopili. Hočani, tu bo treba napraviti red! Kaj nam pomaga požarna bramba, ki je občini dolžna 900 kron, pa so najboljši občani izstopili, ker vidijo, da sedanje vodstvo: načelnik, blagajnik in tajnik — ni kos svoji nalogi. Slov. Bistrica. Rebernak Mazija v Zgornjem Bukovju se je «besilai. [Re|vica, ki še niti leto dni ni bila omožena, je bila že dalje ča$a slaboumna. Lipnica. Pri tukajšnjem peku Schoberju zaposleni učenec Franc Prelog je vkradel pomočniku 80 K in ubežal. OrožniŠtvo je zgledovalo 181etnega tatu in so ga končno tudi prijeli ter odldali skrož-nemu sodišču v Mariboru, Slov. ^Bistrica. K Mihaelu Rasteigerju je v petek prišell v 'gostilno mlad postopač, ki je tam pil in pravil razne zelo neverjetne storije. ;Zvečer je prosil, če bi smel tam prenočiti. Ponoči pa je p,o-kraoiel (800 K, 2 uri in se nekatere m!a|!erikost|i. — Drugi dan so ga, v Celju aretirali. Sv. Barbara v Halozah, „(Narodni List“ je začel kšeft za advokate s tem, da zlobno podtika gospodu kaplanu (trditev, da je on rekel, fla je katoliška cerkev strup ljudem. Kaj pa pjraVi k temu njegov bratep „Narodni Dnevnik“1, ki je prinesel tozadevni podlistek, v katerem se j,e govorilo,, dia je krščanstvo „strup iz Judeje“, in to je gospod kaplan omenil s prižnice. Seveda si je dopisnik najbrž vr-bačo (vtaknil v ‘nSesa, da je drugač razumel, in je morda celo pripravljen, s prisego potrditi neresnico. Saj liberalcem je svet le namen, drugb jim je vse svobodno, zlasti'pa preganjanje 'duhovnikov. Duhovnika bi bil tudi tisti žandar, ki jih je 'dobil od ljudi po grbi in je moral ne posebno častno oditi, v žlici vode vtopil, ko je iskal mesto tatov „’Straži-nega’“ dopisnika. Ni se mu posrečilr njegov načrt in se tudi — upajmo >— osjvefeželjnemu generalu zvita nakana ne bo, piažž pa bo zopet pogorel. Saj ima povsod smolo, česarkoli se poprime. Brežki okraj. Dr, (Kukovec napada po Sav. dolini poslance Kmečke zveze, ker niso dovolili deželnih doklad, tip, zemljiški, hišni in obrtni davek, temveč se je , davek naložil na p(iv|0. Kaj porečejo volilci trgov: Rajhonburg, Sievnica, Kozje, Šmarje, Središče, Ljubno, Gornjigrad itd. Ali bi bilo res boljše, da bi se vam .davek naložil ‘na zemljišče* hiše in obrt? Ali bi vi lažje plačali, kakor pa bogati pivovarn arji ? Pokličite vendar 'svojega ošabnega, po’ slanca J n govorite z njim resno in odločno besedo! Brežice. Izobraževalno društtvo že zopet nastopa z novo prireditvijo, ki bo prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. z sledečim vsporedom: (1. „Jeza nad petelinom in kes.“ Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. 2- Deklamacija S. Gregorčičeve: Kmetski hiši. v C. „jVedež^valka.“ Gluma v enem dejanju. — Vstopnina kakor doslej običajno, Ljutomer. V nedeljo dne 23, t. m. ima bralno društvo za ljutomersko okolico svoj občni zbor v pruštveni sobi. . jCdfe, pridite! (Reditelji, prinesite stare časnike, in na i dnino ne pozabite! Doposlane pole prinesite izpolnjene (k občnemu, zboru! Novo društveno leto, nova n uročila'! Reditelji, izkažite se vredni svojega častnega naslova! Na veselo svidenje! Kregali se ne bomo. »To r,ajdi prepuščamo drugim društvom, ki so brez trdne ppdlage! 'Odbor. Bahinci pri Ljutomeru. Posestniku Kranjcu je umrl otrok. Ta nesreča, fie ubogo mater talko pretresla, da se ji je skalila pamet. Na dan pogreba je nenadoma Izginila, Niso jo še mogli bajti. Ako L kaj ve o njenem bivališču, .(naj poroča, posestniku Kranjcu v Babince. Zena gfljvori samo nemški, ker je Grajčanka. Sv. Lovrenc naid Mariborom:. Tukajšna slovenska društva priredijo v nedeljo dne 23. pros. skupno Vesetijco v gostilni gospe M, Pernat v trgu. Vspored: 1. Petje. 2, Govor, govori kmečki sin Jož. Pečovnik. 3. ,„Oašica kave“1, veseloigra, 4, Deklamacije, deklamirajo Micka Fiorneei in Ter, Pavlič, 5. „Hvala Bogu, miza je pogrnjena“, šaloigra. 6. Petje. 7. Šaljiva loterija in 'prosta zabava, pri kar teri igra šlentlovrenška narodna (godba. Začetek ob l/S. uri zivečer. .Vstopnina 60 vin. za osebo. K obilni vdeležbi vljudno vabijo odbori, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Pojasnilo. Poročilo v „(Straži“ z dne 14. japuairja 1910, v katerem se poroča, da sta na dan sv, (Treh kraljev napadla Anton Veržočnik (prav Brezočnik) in Avguštin Ko-gelnik 601etnlega krojača Janeza Namestnika v Sv, Lovrencu brez, Vsakega vzroka in ga tako pretepla, da sta mu levo roko zlomila, de mora resnici na ljubo pojasniti takoj e: Anton Brezočnik in Avgu- štin Kogelnik sta mlada, |6ol|arj|a; dn,e 6, januarja t. 1. sta se hudomušila s, pijanim krojačem Jan. Namestnikom. Pri tej šali potegne Kogelnikov dečko pijanega krojača malo za (sukno, (krojač pade na tla in si nejkoliko potolče jedno roko. iO kakem napadu ne more biti govora. Rabiaten Človek. 2kletni hlapec Pankracij Woch je govoril na c.esti v gMabanibergu 'z neko deklico, Mimo je prišel Janez Kolar in napravil neko šaljivo opazko. To je pa (Wocha tta&o spravilo iz ravnotežja, da je planil na Kolarja in ga vrgel ob tla. Ko je Kolajr zopet,skočil pokonci, je zgrabil P. Woch nož in ranil ž njim Kolarja. Kolarju je prišel na pomoč njegov brat, ki je hotel oba pomiriti, V zahvalo za to mu je pa [Woch zadal z nožem težke poškodbe. Zfa ta njegov junaški čin mu je okrožno sodišče v Mariboru prisodilo sedem mesecev težke ječe. Mati in sin’ v tatinski ’.Vzajemnosti. Vinijčarki Elizi Kopčič iz Celestrina je bilo pokradenega mnogo blaga iz zidapipe, med drugim tudi mnogo svinjine iin slanine. Sum je padel takoj na viničarko Florjančič, ki je bila že mnogokrat predkaznovana, in na njenega sina Jožefa. Dokazala se je Istinitost suma In imenovana sta bila obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem, in sicer mati na štiri in sin p|a na dva meseca (težke ječe, Gočova. Dasi je vsem .znano, 'da uraduje naša občina že pet let edino le slovenski* vpošiljajo r adikalno-n aprf/dno-n aro dni naši liber alci s amo nemške [tiskovine v ,podpis. Lažje lje oponašati komu tujo streho in narodnost, kakor biti sam' v resnici naroden. No ja »„Die Wacht am Rhein“',, nemške tiskovine, Štajei’čijanci in nemčurji itd. Sv. Lenart. In zbrali so se najveljajvnejši možakarji dne 9. prosinca t. 1. na „mnogoobfekanem“ shod p — kolikor do sedaj gnano, 6 mož In pa ena veleposestnica —, vsi verni pristaši liberalne stranke (o šentjurskem Mesarecu ne vemo gotovoj), v Radohovi vLeschnikovi gostilni b,zum grünem Baum,“ Razdelili so med seboj razna ministrska mesta v prihodnjem (okrajnem zastopu: justico prevzame Milko, poljedelstvo Franček, banke šentjurski Tonček itd. Po posvetovanju pa se je žajfialo. a posledice so bile bfojda naravnost ‘grozne! Zavodnje. Ob tukajšnem cerkvenem shodu c Valentinovem dne 7. t. m- so bile po preč. gospodu dekanu J. Rotnerju blagoslovljene tri velike oltarne 'slik-e: Kristusovo Rojstvo, Kristus na Oljski gori in .Srce Jezusovo. Slikal jih je slovenski umetnik Peter Markovič v Rožekp na Koroškem* Slike so prav mojstersko delo, in umetnika /lahko priporočam za jednaka dela. Ni nam treba! naročati dragih slik pri tujcih, ko jih dobimo mnogo ceneje doma. Podpirajmo domače umetnike. — Janez Rožman, župnik. Draginja v Turčiji. Reveži V Carigradu imajo slabe čase. Za-nje je( vprašanje p draginji živil v pravem pomenu besede življenjsko vprašanje. , Pričetkom letošnje zime je delala ljudstvu, pa tudi vladi, pesne preglavice silna draginja kruha, To se je zdaj zboljšalo in vlada se je oddahnila, ker se je že bala* da bi ljudstvo znalo pozabiti na svojo fjdobro vzgojo.“ Komaj pa so izginile te težkoče, so že nastale druge. Radi vednih nalivov (in viharjev je dovažanje živil, po1 sebno ovac, iz zunanjih pokrajin v poldrugmiHjon-sko mesto skopo izostalo. Na ladij ah se namreč pri viharjih mnogo Ovac pokonča, železnice p;a radi visokih tari for ne /lobe skoro nič 'živine v prevažanje. Posledica jje, da je ,cena mesu silno poskočila, Kg ovčjega mesa stane 2.70 K, 'kg, .govejega- pa 1 K 40 vin. (V Turčiji rabijo več ovčjega mesta, kakor govedine.) A ‘mesarji že naznanjajo, da se bo cena še dvignila in bo stal kg ovčjega mesa S.50 K, kg govejega pa 2.70 K. To so konendne cene, katere zmore že le malokdo. Da, je pa položaj še težavnejši, so de podvojile cene tudi raznim zelenjavfam, ta ko da ubožno ljudstvo res nima potrebnih živil. Te cLraginjske razmere so bile predmet živahni in dolgotrajni seji državnega svieta injjdne 10. t* m. je izdal sultan irade, s katerim ftelegirafičnim potom poživlja razne guvernerje, da skrbijo za zadostno in hitro odpošiljevanje ovac. Kakor so sporočili iz nekaterih pokrajin, je že mnogo ovac pripravljenih za transport. (Vlada, goji radi tega trdno pre» pričanje, da bodo cene mesa v par . dneh (padle in da bo strah pred lakoto izginil. Koroško. Velikovec. Listi (poročajo, , (da sta grajščiao Gornje Trušfnje prodala slovenska lastnika' Papiga in Bartol moravskemu Nemcu Karglu, jn dostavljajo opravičuje, da je Kargl baje pravičen mož., • Slaba tolažba, kler skoro gotovo bo to samo fc,baje,“ Skoda za slovensko posesti Guštanj. Pred kratkim so se tu vršile občinske Volitve, pri katerih so Zopet zmagali iužlnarji. Vse pritožbe zoper volitve, ki so bile vložene od naše strani, so bile od nemškutarjev ovržene. IZ a župana je bil zopet izvoljeni fužinski uijaldjnik JAieh-holzer, Grabštanj. Pri občinskih volitvah So bili zopet izvoljeni po večini stari nemški nacionajlcL Izid Vjolitev je bil tako zanimiv* da se ,q njem vsepovsod debatira* Trg. {Naši posli.) Fišarja v Ropičah je njegov hlapec, ko |ga je nekaj posvaril, pretepel in ga tako močno ranil, da je obležal Jh bi bil gotovo izkrvavel, če ne bi bil prišel pravočasno zdravpik; Še sedaj ni gotovo, ali bode okreval ali me, Stehenj pri BekŠtanju. Na svetih ffireh kraljev dan popoldne so na nekem ribniku v Dobrovi ig-ir/afli kmetje znano igro „ponanjte,“' Naaladjnjjfe so se ponavci skregali, in ko so se v mraku vračali v vas, sita se dva stepla. Eden njiju je obležal krvav v snegu. Pozno v noči je še-le našel sin Še vedno nezavestnega v gozdu. — Kmetje*, v nedeljo popol* dne knjigo in časnik v roke, namesto nesrečnih kart in drugih iger! Kranjsko. Imenovanja. V šesti jpinovni razred sta pomaknjena gimnazijska ravnatelja (Fran ‘Breznik v Novem mestu in Ignacij Fajjdiga v Kranju* ter ravnatelj ljubljanskega učiteljišča Antpn Černivec. Predavanje o postojnski jami na Dlunaju. V soboto dne 15. t, m. je predaval na Dunaju v Ura-niji znani, gospod Andrej Perko o svetovnoznani postojnski jami. Predavanje je pojasnjeval s skiopj-tičnimi slikami. Zlasti so mnogobrojno občinstvo zanimali predi kratkim odkriti deli jame. Predavanju je sledilo burno odobravanje in ni dvoma, da bo to p,re|da,vanj|e mnojgo koristilo proe»vitu tujskega prometa v Postojni in obisku slovite podzemeljske jame. Dunajski odlični krogi so se jeli Silno zanimati za krasote slovenske domovine, in bodo gotovo vedno pogosteje prihajali k nam. Primorsko. Rimske starine. V zadnjem času podirajo v, Trstu veliko; hiš in zidajo na njihovem mestu nove. Pri tem morajo včasih kopati zelo globoko, dla pridejo ' do trdnega temelja, .V. globočini najdejo ,večkrat zanimive rimske starine, Našli so sledove rimskih hiš, da celo sledove rimskih ulic. Dobili so tu'di precej .Ilovnatih posod, vrčov in denarja s podobo starorimskega cesarja Trajana, ki je vladal komaj dobrih sto let po Kristusovem rojstvu, Nesreča na lovu. Na lovu v Štanjelu je ponesrečil višji /policijski svetnik Frenner, iZadglai ga je namreč kroglja sotovariša lovca tako nesrečno v hrbet, da so ga morali težko «ranjenega odnesti z lovišča. Vzrok nesreče je bilo zapet neprevidno ravnanje s puško. Laška nasilstva na jugu. i Iz otoka Krka. Strašno ošabni so postali Lahoni v slovenskem in hrvatskem Primorju, Kalkor jvlada na severu tar kozvana nemška „visoka“ kultura, tjajko vlada tudi na jugu, lahko, bi rekli laška „.visoka“ kultura, V enem oziru so Še Lahoni hujši, n^ajnreč v tem, da Še svetim kraj[em, katere spoštujejo celo barbari, ne prizaneistejo. Na pokopališču mesta Krka je stal neznaten spomenik s Slovenskim napisom. Spomenik je bil iz skale sekan. Vsi Slovenci,, katerih je na otoku in v mestu Krku precej, so se spominjali umrlega svojega rojaka In so mu na vernih (duš 'dan lepo razsvetlili s svečicami grob. To je hjoleto gotove ljudi in-pred kratkim se prišle zločeste roke lakonskih postopačev än so stolkle iz kamnaj slovenski napis. Sli so še dalje. V svojem nacionainiein srdu so ra tako svetem kdaju onesnažili spomenik, 'ga preobrnili in skoro popolnoma pokončali. Jn vendar bi moral biti kraj, mrtvih, kraj miru in sprave., obvarovan oskrunbe, in človek naj bi ne stopil nanj sz zlobnim namenom! (Toda kaj se ameni nadut iredentovec za svetost kraja; njemu je le do tega, da lahko pokaže očitno svoje sovraštvo, katerega goji do nas. PozMjamo pa oblasti* zlasti okrajno glavarstvo, da skrbi, da se ta zločin eksemplarično kaznuje. Ta barbarizem je dovolj iočividen zna/k one proslajvfiene kuUpneL 'Lahjmov v 20.: stoletju. Dva sovražnika sta, ki gledata na telesu slovenskega naroda. Napeti morama vse svoje moči, da se na obe strani obdarujemo. [Trdno stojmo na braniku svojega naroda in zemlje in odbijajmo s pravim delom’ in ne z besediami krute niajPaJde sovraga! Raje pasti, kot sle podati!' MALA NAZNANILA ki se -prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Služba organista in cerkovnika je v Timenici, p: Škofjidvor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosilci, vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad Sv. Jurja v Timenici. Prodajo se tri obleke, smoking in sako, vse popolnoma novo in moderno po zelo nizki ceni. Teget-hofova cesta 32. I. stopnice na desno. 241 Kuharica in oskrbnica se sprejme v župnižču pri katerem je veliko gospodarstvo. Se mora osebno predstavo. Kje, pove upravništvo „Straže“. Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih SVGÖ lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaracunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem Josip Dllfek, svečar, MARIBOR. Odvetnik 1 |r.josie Leskovar uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v MapibeiHip Gosposka ulica 15. K X X X X X X X X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S« Ulčar-ju Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 Volneno blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši R» Stermecki, Celje Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljat v e čez K 20— Iranko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15'50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8'—, fini K 10 —, zelo fini K 12' 2P§r Cerkveni slikar Peter Markovič »kadem, slikar v Rožeku na Koroškem X X X X X X X X 23 X Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! Tovarna za pači... KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Alojz Šumenjak Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žgaajice. 226 0 MelovateU cerkvenega orodja in posod Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciboršjev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji h svojim. 38 Svoji h svojimi Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! NajsoMnejšti in točna postrežba! Ha debelo.' Wa drobno. Hotel Pri belem volu v Celju 35 35 35 sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak. čas na razpolago: : : 51 35 35 s se priporoča za obilni obisk, s Ignac Božič narodni krojač y Maribora, Tegethofoia nlica 16, y Mši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. taierska ljudska posojilnica v J ü F mgistrows.ua zadruga i neomejeno zavezo Stolna ulica št. S (med glavnim frgom in stolno cevkvfo). ==3T" ' =....v g.... _= Hranilne vloge so sprejemajo od vsakega in se^obrestujejo: navadne po #/», proti 3 mesečni odpovedi po 4l/s. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jnjfija vsakega leta. Hranilne knjižioe se spre-jemuje kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 87.078). Rentes! davek plača posojilnica sama. spmgpBp posojila se dajejo le članom ii| sicer: na vknjižbo proti papilarni %, na vknjižbo sploh po 5%, in varnosti po na vferySž&o sploh po 5®/* n» vknjižbo in pproštvo po 5 7*V* in aa kredit po 6®/,.,%Nadalje isposojpje na zastav® vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih densmih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnja sa. vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strenka plača Is kolek©. Uradne ere so vsak» arfdo in četrtak od 9. d® m % mop od s do 1$ & praznike. T uradnih urah m m pojasnile st d#uf» PwHjilal«» I*»»« »% s*®«»»8e hraalln« Zsložcik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“." Odgovorni urednik: Fran Rakovič. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.