Poštnin* p«y»«flriWft Leto III., štev. 75 V Ljubljani, sreda dne 29. marca 1922 Posamezna stev. 50 P9P • 2 K Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . K mesečno....... 50 . za Inozemstvo . . S®0 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . V K mali oglasi do 30 mm stolpca (5S mm) . i • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta št IS/a Telefon št 72. Upravništvo: ffsernova ali ca -1, ti Telefon št. 36. Račun kr. pošt. ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 38. marca. Slovenci smo mojstri v pretiravanju. Kadar se zaženemo, eno stvar do brezunmosti povzdigujemo in hvalimo, druga pa do brezvestne«ti ponižujemo in zaničujemo. Stvarna, trezna in premišljena sodba nam je tuia. Zato pri nas danes ni nobenega pisatelja, nobenega vpodabljajočega umetnika, nobenega glasbenika in nobenega znanstvenika, o katerem bi vsi njegovi ostali tovariši, ali pa vsaj njih večina. Se ne izrekla uničujoče sodbe. Nasprotno pa si vsakdo, ki je le z eno nogo prestopil prag znanosti ali umetnosti, domišljuje, da je kulturo zajemal z vrčem in da ni nikogar na svetu, ki bi bil večja duševna kapaciteta od njega. Zlasti znamo Slovenci oddajati uničujoča mnenja o drugih, sami sebe pa Hodimo z ono otročjo megalomanijo, kj sebe ponosno dviga na najvišje vrhove svetovne kulture. Mnenja smo, ua se cel svet suče okoli ljubljanskega jrraau, da teče izpod Krima vir vse modrosti in da se pod ljubljanskim livolijem izprehajajo največji duhovi zemeljske poloble. Odkar je Koseski zapel »Kdo je mar?» pa do danes je ta megalomanija vedno bolj naraščala. V takem poločaju je nam, ki imamo nehvaležno nalogo, da, četudi z rizikom popularnosti, odkrito govorimo resnico, v zadoščenje, če vidimo, da treznost počasi pronica tudi v krogih, kj so nam politično nasprotni. V današnjem «Napreju» je izšlo poglavje o kulturi ki se nam zdi vredno, da ga v celoti ponatisnemo. Glasi se: »Na vlaku sva se vozila proti Beogradu s kapitanom donavske flotile. — Prijatelj moj, ko smo šli prvič na Kučanovo, proti Turkom, smo bili blazna vojska. Štiristo let trpljenja je živelo v stotisoč dušah in vsi smo vedeli, da ustvarjamo novo zgodovino. V reki Sitnici smo pojili konje in zdelo rte nam je, da so se časi Miloša Obilica povrnili. Ko sem stopal pozneje po strmih .'ebrih, mimo zamazanih, napol turških hiš preti Terazijam, sem se spomnil nehote modernega Zagreba. Beogradu :-e pozna, da je bil še pred dobrimi petdesetimi leti napol turško mesto, čeprav se spreminja z gigantskimi napori v moderno velemesto, kojega velike prometne žile so že začrtane. Tudi tu je čutiti korak za korakom veliko energijo, ki je ustvarjala kosovske čudeže in čudeže svetovne vojne. Človek s Citi Bara v Zagrebu in z ("nionske kleti v Ljubljani sodi le po tem, kar se da otipati. Zato je njegova sodba enostranska in krivična. _ Kič laskavega Vam ne mislim povedati, — a povem Vam, da imam Slovence' rad, — mi je zatrjeval prej moj sopotnik. V tem zgodovinskem irenotku nas podpirajo pri ogromnem ielu za organizacijo zemlje, ki je silno težavno, ker je napravil razvoj velik skok naprej in ker smo morali za-Cti na razvalinah predvojnega življenja. Ali veste, kako se dela brez pro-torov. brez pisani in drugih tehničnih Pripomočkov? Kdor bi vse premislil, ne covoril toliko o svoji kulturi, :*akor sem to v Zagrebu povsod slisal. Dragi morajo povedati in priznati, da človek kulturen! Kdor pa to neprenehoma sam oznanja, ta dokazuje ze s Sem. da V njegovi glavi pri vsej kultu-(• nekaj ni v redu. ' "Vinom nil sem kratko: Vi sodite Za--reb prečrno, Ljubljano pa prelepo. — ' %'a tihem pa sem mislil na to. kar ~e hvali samo, da je slov. kultura. Polna unionska klet je te kulture_in ka-isr jo od tam izženejo, hodi le se s težavo po dveh nogah. Kakšen simbol fn grb zasluži ta unionska kultura? Znamenje leva ji ne pristoja. pa tudi ,ie znamenje orla in tudi sokola ne. Ta kultura je kakor dihur. V kotu sedi m frepo gleda in če jo zgrabi kdo za vrat, razširja okrog sebe take plme. >!a se je vse ogiblje.-- jjvala Bogu. da to v resnici ni *sa ilovenska kultura.» Radovedni? mo, kaj porečejo kul-ttirni delavci ljubljanske unionske kleti na jasne besede, ki ne prihajajo iz rrlae-ila »centralistov*, teh uničevalcev flovenske kulture. Morda pa bol o rendarie šli enkrat sami vase. da za-:'no ločiti jedro od lupine. Čas bi Ze bil. " _ PREVEDENJE NA DINARSKE PLAČE. Beograd, 2S. marca. (Izv.) »Službene Novlne* objavljajo zakon o prevedeniu prečanskega uradništva na dinarske plače. To prevedcnle velja za sodnike od prvega januarja 1922.. za vse ostale državno nameščence oa cd l. tnala t. 1 Zunanjepolitična debata v parlamentu VAŽNE IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA O REKI, GENOVI IN RUSIJI. — RAZOROŽITEV ARMADE ZA NAS NESPREJEMLJIVA. — ODGODITEV INOZEMSKEGA MORATORIJA. Beograd, 28. marca. (Izv.) Predsednik ar. R" ar je otvoril sejo zakonodajne skupščine ob 18. uri 15 min. Skupščina je dobro obiskana od poslancev in občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo tujcev, ki so se interesirali za zakon o odložitvi plačil. Tudi diplomatske lože so bile zasedene. Ko se je prečitalo poročilo zakonodajnega odbora o njegovem delu glede zakona za razdelitev države na oblasti in ko so bile opravljene formalnosti, je po neki interpelaciji posl. Mos-kovljeviča glede odbora za peticije povzel besedo minister za zunanje stvari dr. Ninčič, ki je odgovoril na vprašanje posl. Vojislava Laziča, ali se je res zaključila pogodba glede posojila med Reko in Italijo in ali se je res to zgodilo po predhodnem sporazumu z našo vlado. Dalje, ali je minister za zunanje stvari storil potrebne korake, da se zavarujejo naši interesi na Reki. Minister dr. Ninčič je izjavil, da so vladi došle vesti o zaključenju takega sporazuma med Italijo in Reko, da pa ta sporazum ni bil zaključen s pristankom naše države. Naša vlada smatra, da more reška država sprejemati mednarodne obveze šele tedaj, ko bo kot neodvisna država popolnoma organizirana in mednarodno priznana in ko se te obveze odobrijo na način, kakor to reška ustava predpisuje. Poslanec Lazič je na to odgovoril: Reka bi po svojem zaledju morala pripadati naši državi. Po rapallski pogodbi pa smo jo izgubili. Naš narod je to vest sprejel s težkim srcem. Reka je bila potem proglašena za svobodno državo, ali dogodki, ki so se tara odigravali zadnji čas. kažejo da hiti Italija vedno bolj za tem, da priklopi Reko svoji državi ter ie zaključeno posojilo prvi korak za dosego tega cilja. Italija hoče Reko najprej gospodarsko osvojiti Ako naši vladi že ni uspelo, da pripade Reka nam, naj vsaj gleda, da obvaruje njeno neodvisnost v vsakem pogledu. Republikanec Gjonovič je kritiziral delo zunanjega ministrstva in rekel, da zelo obžaluje, da minister nima podatkov, katere imajo že privatne osebe. Izvesti-teljska služba tega ministrstva mora pač biti pod vsako kritiko. Zunanji minister dr. Ninčič je odgovoril nato na vprašanje poslanca Laziča glede politike naše države na genovski konferenci in izvajal med drugim: Mi smo pristali na to, da sodelujemo na tej konferenci, kakor so na to pristale vse evropske države, ker je tudi v našem interesu, da se vzpostavijo in uredijo ekonomski in finančni odnošaji v Evropi. V komunike- ju z dne 15. marca je točno obrazložena vsebina sporazuma med Prago, Varšavo, Bukarešto in Beogradom. Ni nam znano, ali se bo na genovski konferenci tudi stavil predlog glede razoroženja naše vojske. Naša vojska je instrument mitu, ona je garancija za nemoteni gospodarski razvoj naše države. To je povsem naravno in ako bi bil stavljen na genovski konferenci takšen predlog, nikakor ne bi bil koristen za dosego miru v Evropi, predlog bi bil vsekakor odklonjen (Burno odobravanje). Glede vprašanja poslanca Laziča o naših odnošajih napram Rusiji in kakšne predloge bo stavila naša vlada na genovski konferenci, glede obnovitve Rusije, j* odgovoril minister: Mi v gospodarskem oziru nismo direktno interesirani na obnovi trgovskih odnošajev s sedanjo Rusijo. Mi smo poljedelski narod kakor so tudi oni. A industrijskih proizvodov, katere bi mi potrebovali, oni nimajo. Kar se tiče političnih odnošajev z Rusijo, bomo poskušali druge kontakte in sicer v sporazumu z našimi prijatelji in zavezniki. Poslanee I-azič je nato izvajal, da določitev ekspertov, ki bodo zastopali našo državo na genovski konferenci, ni bila izvršena tako, da se na tej konferenci manifestira naše edinstvo, naša sloga v obrambi naših interesov v inozemstvu. Tieba je. četudi smo v notranjosti razdeljeni na stranke, da smo napram inozemstvu solidarni in da to solidarnost tudi pokažemo. Odrejeni pa so bili za konferenco samo radikalci kakor da v dru-Tih strankah ni sposobnih ljudi, ki bi mogli interese naše države dostojno ščititi. Treba bi bilo pred vsem, da bi bili za konferenco določeni najboljši poznavalci finančno-gospodarskih prilik, ne pa samo politične osebe. Po završeni zunanjepolitični debati so sledili odgovori resortnih ministrov na razne upi te. Nato je skupščina prešla na dnevni red, pretres poročila o odložitvi plačil za inozemske dolgove. Minister dr. Markovič je imenom vlade predložil, da naj se ta predlog vrne finančnemu odboru v ponovno proučevanje. Predlog je bil sprejet. Sledila je druga točka dnevnega reda. pretres poročila zakonodajnega odbora o pregledu koncesije ribarskemu društvu m Ohridskem jezeru. Poročilo je bilo odobreno s 126 glasovi proti pa 44. Seja je bila zaključena ob 20. uri. Prihodnja je odrejena za jutri ob 15. uri i dnevnim redom: Debata o predlogu poslanca Pejoviča in Vojislava Laziča in drugov glede obtožbe generala Zečeviča. Demisija muslimanskih ministrov POOSTRITEV SPORA MED MUSLIMANI. - SPAHO SE PRIKLJUČI BLOKAŠEM? Beograd, 28. marca. (Izv.) Z ozirom na razkol v muslimanskem klabu sta ministra Omerovii in Vilovič danes popoldne ob 15. naznanila min. predsedniku Pašiču svojo demisijo. Beograd, 28. marca. (Izv.) Razkol v muslimanskem klubu je resnejši nego se je prvotno mislilo. Po mišljenju Ka-ramehmedovideve skupine je sporazum med obema skupinama skoro nemogoč. V političnih krogih se smatra, da je napravila Spahova skupina nepošteno gesto, ki ni dovoljena niti v politiki. Muslimani so bili izvoljeni na ay-tonomističnem programu, a so pozneje glasovali za ustavo in bi morali analogno sedaj tudi za zakon o samoupravi. Dr. Spahova skupina je glasovala proti samo iz demagogije. Kara-mehmedovičeva skupina namerava radi tesra izdati manifest na volilce, v katerem jim bo razložila situacijo ir. stavila svoje mandate na razpolago Ako bi volilci izrekli nezaupnico, potem bodo člani Karamehmedovičevi skupine odložili svoje mandate. Beograd, 28. marca. (Izv.) Razmeri* v muslimanskem klubu po razkolu je sledeče: Vladni skupini pripadajo poslanci Maglajevid, Vilovid, Omerovič, Korkut Fehirn Kurbegovid, Fillpovič, Sarajlid Sadovid Šehovid, k skupini drja. Spahc to je opozicije, o kateri se smatra, da bo vstopila v hrvatski blok, pa dokto« Spaho, Bajid, Aanovid, Alic, Hamid Kurbegovid, Kapetanovid, Milkovid, Pazderai in Mašid. Hrasnica in Kovačevi« se še nista odločila. Misli se pa da bo Kovačevic pristopil v vladno skupino, Hrasnica pa bo podal ostavko na poslanski mandat, ako se spor ne izgladi. kar pa ni verjetno. Reška konstituanta se ne vrne na Reko POPOLNO SOGLAQlE V KONSTITUANTI. - ENERGIČNA IZJAVA PROTI TERORISTOM - POLOŽAJ NA REKI OBUPEN. Zagreb, 28. marca. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka ie izdala sledeči komunike: »Italijanski listi pišejo, da sta na seji konstituante v Kraljeviči nastopili dve struji: miroljubna pod Pajduri-chcm in dr. Rudanom in intransigentna pod dal Martellom. dr. Talmo in Biasi-jem. Zmagala da je intransigentna stru-ja, obstoječa iz mladih članov. Miroljubna struja, da je bila za povratek konstituante na Reko, druga pa proti povrat-ku, dokler italijanska vlada ne jamči članom konstituante osebne varnosti in svobode akcije. — Vse tozadevne vesti italjanskih listov so brez vsake podlage. Večina reške konstituante, ki je zborovala v Kraljeviči, je namreč soglasno sklenila, da se ne vrne na Reko, dokler ne bo ta očiščena fašistov, tegijonarjev ir, italijanskih vojakov. KrrHevica. 28. marca. (Izv.) Položaj na Reki je vedno slabši. Fašistovski teror postaja kljub temu, da so prevzeli vzdrževanje reda alpini, vedno hujši. Je-lušid in Huber sta bila izpuščena šele na zahtevo generala Spreafica, ki se je tudi opravičil pri naših mejnih oblastih radi včerajšnjega streljanja. Alpini izjavljajo, da nimajo nobenega naloga za vzdrževanje reda. Včeraj so fašisti vdrli v stanovanje poročnika Masa in oddali 14 strelov. Vse to v navzočnosti karabinier-jev. »Popolo di Fiume* nazivije Zanelk izdajico in nadaljuje s hujskanjem proti članom konstituante. Novo italijansko nasilje SLOVENŠČINA IN HRVAŠČINA ODPRAVLJENI S TRŽAŠKIH SODIŠČ. Administrativna razdelitev v rokah vlade KOMPETENCA ZAKONODAJNEGA ODBORA POTEKLA. Beoerad 28. marca. (Izv.) Danes je mogel dovršiti Kompetcnca za adminl- * ' _ • . _a__j!________1 ^ aa /f/in/l^ffifm /?n/4. Eto! »Slobodna Tribuna», katere opozicional-na smer je znana, komentira afero s svojem uvodniku, izvajajoč, da imajo bivši avstrijski oficirji pravico, organizirati se zaradi poboljšan ja svojega materialnega in družabnega stanja, nimajo pa pravice, da kot posebna organizacija manifestirajo politične težnje, ki so protivne ideji našega narodnega ujedinjenja in osvoboje-nja. Toda nastopiti bi bila morala državna oblast, ne pa neodgovorni ljudje, ter preprečiti zabavo. »Slobodna Tribuna* priznava, da je provokacija že v dejstvu, dr. si je društvo oficirjev izvolilo za predsednika grofa Salis-Sewisa, bivšega avstrijskega guvernerja v okupirani Srbiji, in priredilo zabavo izrecno pod njegovim pokroviteljstvom. O politični tendenci težko, da bi moglo biti še dvoma. Najžalost-nejše pa se zdi »N. T.» dejstvo, da se je v blokaških krogih v Zagrebu v zmislu politične demonstracije agitiralo za udeležbo na zabavi, kar je kričeč primer konfuznosti in politične brezsmotrenosti s strani bloka. K selitvam v Rusnimlli Da bo lažje razumeti nepričakovani izid rumunskih državnozborskih volitev, naj navedemo k njim nekatere zanimive podrobnosti, ki nam vsaj nekoliko raz-Iože, kako je mogla iziti iz njih kot zmagovalec Bratianu-jeva liberalna stranka z ogromno večino, to ie z 260 mandati od celokupnih 369 poslaniških mest, dočim je imela preje v parlamentu le 16 poslancev. Pred vsem je treba opozoriti, da so bile volitve v Rumuniji zelo komplicirane, ker ne obstoja za celo Rumunijo enoten volilni zakon. V starih meiah Rumunije in v Besarabiji obstoja proporci-jonalni volilni sistem. V onem delu države, ki je do konca vojne pripadal Ogrski oziroma kot Bukovina Avstriji, se vrše volitve po večinskem sistemu, tako da vsak volilni okraj voli po enega poslanca; edino za Crnovice so napravili izjemo, tako da volijo po proporcu. Za čas volilne borbe je bilo v Besarabiji — obsedno stanje. Kakor rečeno, so dobili Bratianu-jevi liberalci namesto prejšnjih 16 — 260 poslancev, in to od 369 mandatov v celoti. Pri volitvah v senat, ki so se vršile istočasno, so zmagali s še večjo večino. Avarescu je imel s svojo stranko preje 200 mandatov, sedaj jih je rešil samo — 20! Socijalisti so imeli preje 19 mandatov v poslaniški zbornici in 3 v senatu, sedaj ni Izvoljen niti eden socijalist ali komunist. Od približno 400.000 Rusov oziroma Malorusov v Besarabiji ni izvoljen niti eden njihov kandidat, vsi Nemci v Erdeljski, ki jih ie blizu milijona, so spravili v parlament samo osem poslancev in naposled nad pol milijona Madžarov le 5 poslancev. Ti podatki pač dovoli osvetljujejo volitve. Da bi se bilo politično mišljenje prebivalstva tako hitro in tako temeljito spremenilo je pač zelo neverjetno. Stroški za vzdrževanje gotovo niso tako veliki, da bi Jih država ne mogla prenesti in to tembolj, ker bi z ukinjenjem fakultet vstvarilo po nepotrebnem politično vprašanje, ki bi vznemirjalo slovenski del našega naroda. Ir teh razlogov smo trdno uverjen!, da narodna skupščina ne bo spreminjala zakona o ljubljanski univerzi, ampak da bo glasovala za vse, kar Je potrebno, da se naše univerze oskrbe z vsem potrebnim, da se vzdrže in izpopolne v korist celokupnega našega naroda. Verujemo zlasti, da bo g. minister prosvete Pri-bičevič, v katerem vidimo iskrenega ro-doijuba in velikega državnika, razumel glas omladine in naroda in storil vse, kolikor bo v njegovi moči, da se imenovani fakulteti ne ukineta. Politične beležko oficirske sa-tsvs Zagreb, 27. marca. Zagreb ima zopet svoje senzacije. Fran-kovci v zvezi z bivšimi avstrijskimi ofi-rirji in ra7nimi reakcionarnimi elementi •:o vprizorili te dni demonstracije zoper nacionalistične omladince, hoteč se s tem maščevati nad njihovim nastopom o pri-Tki oficirske zabave. Prišlo je ob tej priliki do ponovnih spopadov in pretepov pied jugoslovanskim Sokolom, kjer so bila med drugim pobita okna. Lepi časi so nastopili'zopet v Zagrebu; treba je samo še, da se začno nabirati in organizirati protisrbski bataljoni kakor leta 1908 in 1914 in stvar bo dopolnjena. Vsekakor je pričakovati še hudih nastopov, kajti separatistični in še posebno frankovski reakciji je silno narastel greben, kar seveda na drugi strani vzbuja razumljiv odpor nacionalističnih krogov. Naj še pripomnimo, da »Hrvat* zagovarja bivše avstrijske oficirje s stavki, kakor je sledeči: »Po veliki večini čutijo bivši hrvatski častniki kot zvesti sinovi hrvatskega naroda, katerih naloga je, da se pokoravajo volji naroda, in da mu t-lužijo v borbi za svobodo zoper vse, Dalmatine! In skade-misni protesta sh©d Iz vrst dalmatinskih akademikov smo prejeli dopis s številnimi podpisi, iz katerega posnemamo sledeče: Na protestnem shodu prot ukinjenju medicinske fakultete v Ljubljani so mnogi govorniki govorili bolj v svrho politične agitacije, kakor za stvar sama Eden med njimi je bil tudi medicinec Ilija Rončič, o katerem se je z več strani trdilo, da je govoril v imenu Dalma-tincev. Zato smatramo za potrebno, da javno izjavimo, da Rončič ni bil pooblaščen, da govori v imenu kogarkoli, najmanj pa v imenu Dalmatincev; da se s politično stranjo njegovega govora Dalmatine! absolutno ne strinjamo in da smatramo zlasti za neosnovane in neresne njegove napade na ministra Pribiče-viča. Zato odbijamo vsako odgovornost za to, kar je Rončič nepozvan govoril in njegova neumestna izvajanja obsojamo. . Kar se pa tiče stvari same, v polni meri soglašamo z resolucijo, ki je bila sprejeta na shodu, ker smo tudi mi za to, da ostaneta pri ljubljanski univerzi popolni fakulteti medicine in tehnike. Obe fakulteti sta že do sedaj pokazali, da imata pravico do obstanka in da odgovarjata vsem znanstvenim zahtevam ter koristi in prosveti našega naroda. -f Faro-fašisti. Klerikalci, ki se toliko pritožujejo čez »jugofašiste*, so se sedaj oprijeli fašizma za razbijanje političnih shodov. Njihov farofašizera je po taktiki drug na delavskih in drug na kmetskih shodih. Dočim je nastopal farofašist Beltram na shodih v Ljubljani in v Trbovljah med delavci kot katoliški komunist z radikalnim govorom, hodijo kmečki farofašisti na shode SKS z namenom, da jih s surovostjo razbijejo. Tako so poskušali farofašisti svoje nasilje zadnjo nedeljo na shodih SKS v Dobrepoljah, St. Lenartu in drugod. Kakor se čuje, je gospod Janez Kalan določen za načelnika pretepaškega zbora farofašistov, da bo tako v klerikalnem prerodu poleg duševne zastopana tudi fizična surovost. + Krhanje v ptujski NSS. Kakor nam iz Ptuja poročajo, je trditev »Jugoslavije«, da zdravnik gosp. dr. Jenko v Ptuju ni izstopil iz NSS, neresnična, ker dr. Jenko ni samo odložil občinskega mandata, ampak je tudi formalno javil svoj izstop iz nar. - soc. politične organizacije. To je sedaj že tretji slučaj te vrste v Ptuju. -f Pesek in Cicvarič. Takrat, ko jc Pesek bil še ljubljanski župan in je verižil s papirjem, je bil v trgovskih stikih z g. Cicvaričem. Prodal mu je papirja. Zato se mu je g. Cicvarič izkazal hvaležnega. Napisal je v svojem glasilu dolg članek z naslovom »Anton Pesek*. V tem članku je pripovedoval o Peskovih vrlinah in o krivici, ki se mu godi, ter izjavil, da je Pesek ljubljanski »bodoči mož*. »Jugoslavija* je takrat, ponatisnila Cicvaričev članek, ki si ga je menda g. Pesek doma dal tudi v «rom». Danes zmerja isti Pesek istega Cicvariča za »žurnali-stičnega apaša*, ki da je kupljen od g. Pribičevlča in se menda niti ne zaveda, katere konsekvence dopušča njegova karakteristika gospoda Cicvariča ... -f- Brblja. Nov donesek k temu poglavju: Včerajšnja »Jugoslavija* poroča z debelimi naslovi, da je parlament sprejel zakon o razdelitvi države. To poročilo izvira iz globokega poznavanja naše organizacijske zakonodaje. G o? poti je so sic'>r silno mna-tro pihali o avtonomijah in »parcelaciji*. niso pa se še naučili razlikovati med zakonom o samoupravi in projektom o administrativni razdelitvi države. To je za državnike, katerim nače-luje gospod Pesek, premalenkostno. Da bo njihova modrost tem vidnejša, so se čutili priinorane, mimogrede še izreči nagli 6odbo: »značilno pa je za reakcijonarnost naše vlade, da je bila pripravljena, tako važen zakon — oktroirati preko parlamenta.* S tem so dokazali, da ustave, katero hočejo revidirati, niti ne pozna.-o, ker ne vedo da ena nalaga vladi dolžnost, da reši vprašanje administrativne razdelitve z uredbo, ako bi ga zakonodajni odbor ne rešil ▼ ustavno mu predpisanem roku! Take so novine, ki vr šijo nalogo »politične vzgoje* slovenskega ljudstva. + Vedno enak t. j. vedno nepošten je Peskov organ. Iz vsake njegove sodbe puhti naziranje nemoraličnih ljudi, ki vsakogar sodijo po — sebi. b političnimi nazori drja. kramara se lahko strinjamo ali pa ne_ strinjamo. Vsekakor pa je -ir Kramar mož, ki zasluži spoštovanje vsakega Slovenca in kateremu največji njegovi protivni-ki do danes še niso očitali nepoštenosti in grde sebičnosti. To je bilo pridržano »Jugoslaviji«, ki v včerajšnjem uvodniku doIZI Jfefkega dr&vnfka,' da »odpira svoje caristične slavjeno-filske mehove samo zato, da bi »i ohranil svoja prostrana posostva na Ruskem.* Kmalu ga ne bo zaslužnega slovanskega politika, ki bi ga Peskov revolver ne oklevetaL -J- Preobrat. »Novi Čas* piše: »Dar nes je vsem mislečim na Slovenskem jasno, da celotnemu slovenskemu narodu preti splošno obubožanje. Te trde in grenke resnice vse lepe fraze o »je-dinstvu* in »jugoslovanskem unitariz-mu» ne omajajo. Resnica je. da nas centralistični davčni vijak vso skupaj zaduši, če se ne postavimo v bran.* V isti sapi. ko piše »Novj Čas* zoper centralistični davčni vijak — za katerega nosijo v ostalem klerikalni poslanci polno soodgovornost, ker je uzakonjen od narodne skupščine — izdeluje klerikalno - socijalistična koalicija v ljubljanski mostni hiši posebne klešče za izpipanje davkov iz že itak obubožanih Ljubljančanov. Da. da, preokret ja res tu in to v klerikalni stranki. Pred par leti je njihov voditelj še govoril: »Jugoslavija ali smrt!* danes pa piše »Novi Čas*, da so «je-dinstvo* in jugoslovanski unitarizem* — lepe fraze. -f Ljuba Davidovid o hrvatskem vprašanju in o Narodni Obrani. V razgovoru z dopisnikom »Slobodne Tribune* je šef demokratske stranke gosp. Ljuba Davidovič izjavil, da bo svoje osebno mnenje o hAatskem vprašanju izrazil šele. ko se vrne s potovanja iz Zagreba, kjer hoče še na licu mesta premotriti položaj. O »Narodni Obrani* je dejal, da on in veČina njegovih simpatizira s tem pokretom. »Narodna Obrana* ni z ničem pokazala, da bi jo bilo treba napadati, ali proti njej delati. Nikjer se ni manifestirala kot teroristično udruženje. Kar se tiče odnosa »Narodne Obrane* in vlade, se bo ta rešil sam po sebi, a jasno je, da vlada ne bo nikdar pripustila, da bi se ž njo delila oblast. Vsekako stoji, da daje današnja »Narodna Obrana* crarancije, da bo delala po tradicijah stare »Narodne Odbrane*, kar je več videti po tem, da so mnogi ugledni člani stare »Narodne Odbrane* prestopili v novo »Narodno Obrano*. -f «Nar. Politika« in oblastni voli! ni red. »Nar. Politika* se obrača v svojem uvodniku zoper novi volilni red za upravne enote ter nasprotuje favoriziranju velikih strank, češ, da so politične manjšine vedno boliše organizirane nego večina, in da jih ravno nemožnost, udejstvovati se v parlamentu, žene v čim krepkejšo organizacijo in jih sili, da stopijo na ulico in tam vodijo svojo politiko. Uničenje veljavnosti enetra dola oddanih glasov se zdi »Nar. Politiki* uničenje funda-mcntalnih pravic volilcev. Na koncu izraža dvom. da bi novi volilni sistem ustvarjal velike stranke. Prepričana je. da v naših razmerah ne bo ustvarjal močnih strank, marveč le volilne koalicije, ki bodo zelo pogostem tudi _ nenaravne, kakor jih imamo že danes. -f Preiskava proti vjetim fašistom. Kakor poroča «Rij"č», se vjeti reški fašisti nahajajo še vedno v zagrebškem policijskem zaporu. Zasliseval jih je najprej delegat vojaškega sodišča, sedaj pa bo civilna policija nadaljevala preiskavo v političnem smislu. Fašisti zanikajo, da so prišli na na* teritorij v svrho, da ubijejo Zanello. klerikalni poslanec Suvich je v rimskem parlamentu interpeliral ministra vnanjih zadev ter zahteval, da se takoj «tore diplomatični koraki za osvo-boditev teh »narodnih mučenikov*. 4- Radičevske novice. Radičevska poslanca dr. Maček in Predavec sta imela zborovanje v Slavonskem Bro-du. na katerem so govorili tudi nekateri kmetje, zahtevajoč, da gre Hrvatski blok v Beograd, češ, da jc sedaj najboljši čas, da se položaj izrabi... 4- židovska stranka. Poročali smo, da se hočejo organizirati Nemci v posebni politični stranki in prav tako tudi Madžari; oboje gibanje ima svoje središče v Vojvodini. Sedaj hočejo celo Žid ja v Vojvodini organizirati svojo politično stranko, in sicer, kakor utemeljuje dr. Lazar Rott v novo-sadskem »jfidischts VolksblaUu*, da se s tem najlažje politično orijentirajo in da se na ta način vojvodinski židje odvrnejo od vpliva s strani Madžarov in Nemcev. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sreda, 29. marca: »Mariša*. B. Četrtek, 30. marca: »Revizor*. C. Petek, 31. marca: Dramska predstava V. opernem gledališču. Sobota, 1. aprila: »Anatol*. E. Nedelja, 2. aprila: »Hamlet". Izv. Ponedeljek, 3. aprila: »Anatol-. D. Torek, 4. aprila: Zaprto. Opera. Sreda, 29. marca: 'Luiza*. E. Četrtek, 30. marca: »Cavallerla rnstiev na*, »Plesna legendica*. D. Petek, 31.marca: »Žlahtni meščan*. A.: Sobota, 1. aprila: »Luiza*. B. Nedelja. 2. aprila: »Carmen*. Izv. Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto. Torek, 4. aprila: »Baiaia*. k. Cavalleria rusticana v novi zasedbit Ljubljanska opera izvaja v četrtek, dne 30. t m. »Cavallerio rusticano* i dcl->-ma novo zasedbo in sicer: Lucio poje gospodična S t c r k o v a, L -j 1 o pa gospodična K a 1 o u s k a. Spored violinskega orkestra, katerega priredi prof. Jan Slais v soboto dne 1. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Fii-harmonične družbe: 1.) Cezar Franki Sonata za gosli in klavir. 2.) Maks Bruch: Vijolinski koncert v G-molu. 3.\ Liszt: Tarantella za klavir. 4.) a) Wie-nlavvski: Capriccio Valse. b) Fibich." Poeme. c) Drdla: Serenada. — Vstopnica po 15, 12, 10, 8, 6 Din od jutri dalie pisarni Glasbene Matice. Štrekljeva historična slovnica slo-, venskega jezika. »Zgodovinsko društvo v Mariboru je ravnokar izdalo prvi snopič že dolgo pričakovane Štrekljeve historične slovnice. Vsled raznih ovir, katere pojasnjuje društveni odbor v predgovoru, Izhaja delo šele deset let po Štrekljevi smrti. Delo priznanega strokovnjaka bi bilo brez dvoma ostalo v rokopisu, da se ni zavzelo zanj baš Zgo-, dovinsko društvo. Vendar v teh dragih časih delo ne more iziti naenkrat v celoti, temveč se ie moralo razdeliti na snopiče, ki bodo hitro sledili drug za drugim, če bo dovolj odziva in podp->-re v Javnosti. Prvi snopič obsega štiri tiskane pole in podaja literarno-historič-nl pregled slovenskh slovnlčarjev, poglavji o slovenski graiiki in o pravopisu, obravnava glasove po njihovi izreki ter prične razjasnjevati razmere med glasovi sedanjega jezika in glasovi staroslo-venščine ter drugih jezikov. Prepričani smo, da bo delo našlo v naši javnosti dovolj prijateljev in ga bo Zgodovinsko društvo moglo v kratkem dokončati. Prvi snopič — okusne zunanje oblike, tiskan v Mohorjevi tiskarni v Prevaljah' — stane 10 dinarjev in se naroča pri Zgodovinskem društvu v Mariboru. <* dobi\ al se bo tudi po večjih kajigarnahj *Rdeče rože.* V založbi Zvezne knjigarne v Ljubljani izide v kratkem priredba Z. Prelovčevih »Rdečih rož-- za dvospev s spremljevanjem klavirja, dalje 10 moških in mešanih zborov Emila Adamiča na narodna besedila iz Štreklja ter istega skladatelja 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor, izmed katerih je deset pesmi izvaiaio na svojem zadnjem koncertu pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Pevske zbore na te izdaje že danes opozarjamo. Sofeolsfei mM Sokolstvo Ljubljane in okolice. Sta-, rešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza poživlja vse brate in sestre, na>, se udelaže kar v največjem številu predavanja ruskega vojnega korespondenta Gregorija Inozemca o triletni meščanski vojni v Rusiji in Siovanstvu. Predavan;« so "vrši v četrtek dne 30. marca ob S. uri zvečer v Mestnem domu. Predavatelj je predaval z velikim uspehom po raznin Sokolskih društvih v Dalmaciji in BostJ ter Hercegovini, ter priredi isto predajanje tudi po drugih Sokolskih društvih. Sporf Tekma v Gradcu. Dunajski *Wacker proti graškemu »Sturrau* 2:2 (1:1)- Berlin: Hamburg. 18.000 gledalce-. Berlin zmaga z lahkoto s 4:1. »DRAGICA" Fianeoski roman spisa1 G. M. de Bievre. *Kva, kvak! Sama si kriva, sama!* Žabice me niso hotele razumeti. 'otolaži. »Moj Bog, kaj bi bilo z menoj, da so se vojvodi načrti uresmuli. — ir napram vam sem se obnašala ta-rrrdo! _ Tako surovo sem vas odkl> m' -m velike - t.! tnt ilrtifO domo-!4* F. nozice naroda. • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla M. ki bodo Franci jc> kot dntgo domo- j g ^^^ vino spoznali m ljubili, sirili v Jugo-! slavi ji francosko Mt«ro , jo gem Ko?ak. na •Imenovanja v poštni služb. V območ ^ ^ Klemet,gi6 na Medvedjem direkcije v ljud- __v rvinvrn iu poštne in brzojavne liani so nas'cdnji pripravniki imenovani :-a poštarje 6. razreda v začasnem svoj--tvu: Fran Levstek, Ignacj B renči č, Iva C r n j a č, Franc Ferjančič, Friderik Urbanec, Mirko Grošelj, Franc Leben, Karel Kogler, Milan L e n a s S l, Života K a m p a r e 1 i 6, Ivan Stanič, Albert Prodan, Maks j? e m s. Josip Lamprecht, Alojzij K r a u 1 a n d, Leopold Sparhackl, Miroslav Kochler. Stanko Tratnik, Ernest Ferjančič in Karel B11 e k * Nov carinski posrednik v Mariboru. Generalna direkcija carin objavlja, da je Branislav Puljevič, carinski uradnik v ostavki, imenovan za carinskega posrednika pri carinarnic! v Mariboru. • Iz ljubljanskega mestnega šolskega sveta. V zadnji redni seji mestnega šolskega sveta v Ljubljani se je dosedanjima zastopnikoma učiteljstva gg. Juraju Reška in Janezu Levcu za mnogoletno in marljivo sodelovanje v korist in pro-speh rncrfc" ! šolstva izrekla zahvala. 7.z razpisano službeno mesto stalne vo-dWiT- na I. mestnem otroškem vrtcu se ie višjemu šolskemu svetu predložil ter^-^-odlog. Na zrse vzame poročilo okrar-;o5;a šolskega nadzornika o nadzorovanju III. mestne dekliške osnovne šole. mestne manjšinske šole, III. mestne č-^kz osnovne šole, I. mestne dekliške osnovne šole in II. mestne de-] Ske"osnovne šole v šoM:«m 'etu 1921/22 iti se t>-»-*'o/f višjemu šolskemu . vcin V odobrenje. Na znanje se vzame tudi posnetek »Letnega g1a'-me-;a poročila o .štaniu ljubljanskega esr^vna^a in me-:'čansl:cga šolstva za koledarsko leto K21*. brdu pa g. Herman fcakelj. V Celovcu je umrl tamkajšnji posestnik in bivM trgovec g. Anton Renko, zadet od kapi. Pokojnik je bil rodom iz Begunj na Gorenjskem ter je vkljub svojemu dolgoletnemu bivanju v Celovcu ostal zvest svojemu slovenskemu prepričanju! Blag jim spomin! * Amerikanski izletniki v Dalmaciji Te dni prispe v Dalmacijo 660 ameriških izletnikov na velikem potniškem parobro-du »George Washington». V ekskurziji po Sredozemskem morju obiščejo tudi dalmatinska pristanišča. * Tipografski štrajk v Splitu. V Splitu ?o predvčerajšnjim stavci v vseh tiskarnah ustavili delo, izvzemši Društveno tiskarno, v kateri delajo lastniki in neorganizirani stavci ter novo demokratsko tiskarno, ki ni pristopila gretniju lastnikov. * Taksa za zglasllnice. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: V interesu državnega gospodarstva bodo veljale od 1. aprila 1922 nadalje tri zglasilnice za prijave strank, tujcev, spremembe bivališča itd. kakor je to predpisano za ljubljanski okoliš v deželnem zakoniku z dne 28. marca 1913, št. 13 — 30 par. Zglasilnice se bo prodajalo v Zghsilnem uradu policijskega ravnateljstva in po vseh pol. stražnicah v Ljubljani. * Mestna hranilnica v KoČevjn, ki je bila doslej v izključno nemških rokah, jo prešla v sporazumno sestavljeni upravni svet obeh narodnosti, od katerih ima tista en glas večine, ki ima mestnega župana. Mestni župan v Kočevju je izza lanskih občinskih volitev Slovenec, po prihodnjih volitvah bo pa najbržo Nemec. Z odlokom od 21. t m. je finančni mi-; niške zbornice, da so zares indurtnje: nister vse te olajšave ukinil in obenem > oziroma obrtniki, in sicer samo pn odredil, da se morajo odsihmal avtomo-Lo sledečih predmetov, ki r« označeni -bili. motorna kolesa in biciklji, ki se za-; carinskem komentarju: držala, ra palie-časno uvozijo v kraljevino — naj si do- koleščka za šivanje, naprstnike, naper. • spejo s potniki ali pa brez njih — cari-lin podloge z* gumbe. — Glede »ar. • niti kot vsako drugo blago, t. 5- da se jan toč. 2i splošne car. tarife, po katc morajo pri carinarnici prijaviti po car. ripsu Izdelani polsvileni trakovi do r deklaraciji, in da se za nje položi uvoz-' r.m js;rine za i/d^ovanje, oziroma opte in stanovanje se bo neizogibno moral na carjna v gotovem denarju, ki pa se klobukov plačajo v razmerju pro? zvišati za 25 do 30 odstotkov. Povpreč- ■ vrne jastniku, če se dotično prevozno .iruriin polsvilenim trakovom za . --■—- ' sre Zvišana oddaja premoga na Hrvatsko ln v Srbijo. Po nalogu prometnega ministrstva in ministrstva za šume in rude se j ima podvojiti kontingent premoga iz Slo- j venije za hrvatske železnice od 550 ton , na 1100 ton in xa srbske železnice od j * la volne invalide in ceriifikalistc. ton na 500 ton dnevno. I« teh kon-V SŽ4 fokE detesacile ministr- Agentov bi se imele naprava, premo-La inanc v Suhljat je namestiti =»vne rezenre na drZavmh železnicah, da uradnega slugo z zakonitimi Pre]c~!:i. bi -'tajalo ^P0^^ ZZ Razpisano mesto je izrecno pridržano P prometne kaJam.tete, Ukor Kazptsano mesio jc ------„0 ^ dogajale lansko jesen, posebno na Objave ceno železu v palicah od 3000 na 33'.* madžarskih kron. Cene ostalemu želeji so se istotako povišaie povprečno 1" odstotkov. - Mewvorski žitni trg dne 2o. marc^. Cene v centih (blotinkah dolarja) za ha gl- pšenica rdeča zimska 142.5. trda iiu1 bita 113.5. koruza 70.5. (Bušl pšenice y 27.2 kg: buM koruze je 25.4 kg\ ^ Občinski svet ljubljanski ima jutri, v d5edn5ka npravncga sVeta je bil četrtek, ob potih popoldne izredno jav- -- - - ro sejo. Na dnevnem redu so med dru-Jtn poročila glede zvišanja gostaščine v svrho ustanovitve stanovanjskega fon- izvoljen bivši mestni župan g. Alojzij Lov. • «0 zdravstvenih nalogah socialnega dal glede komtmallziranja davka na pri- zavarovanja«. Bolniška blagajna je izda- rit»k od vrednosti nepremičnin, dede ^; brosunco »O zdravstvenih nalogah so-ra^ema posebnega posojila 4.000.000 Kalnega zavarovanja* po referatu sef-v svrho kritja proračunskega primanj- zdravnika g. dr. D. Ble.weisa-Trsten,ske-kijaja in glede zgradbe nove mestne na HI. lekarskem shodu v Ljubljani, ubežnice v Goričanah. Občinski svet bo i Brosunca ima razen namen, da poglobi K.adaije razpravljal o samostah.em pnd- ^jmovanje pm^ih m« v hijeni logu obč. svetr'':a Freliha glede prispevka države v k. -;e troškov mestnega sta- med narodom. Dobiva se pri osrednjem nradu bolniške blagajne v Ljubljani proti :iovanJskega urada in obč. svetnika Pir- povrnit- založnih stroškov. Obsega 26 ca glede preureditve ljubljanskega gra- j strani. ccrtifikatistcm in volr.im Invalidom, ki so najmanj 20 odst. nezmožni za pridobivanje v svojem poklicu, za tako službo pa fizično sposobni, -rošnje je vin žiti do 15. aprila pri predsedstvu delegacije. Natančnejši il so objavljeni v ^Uradnem listu* z dne 28. mnrea. * Dostava mleka v Ljubljani. S 1. aprilom namerava Mlekarska druž. v Ljubljani vpeljati redno dostavljanje pasteriziranega mieka strankam na dom, in sicer v poljubni množini Za enkrat bodo družbeni vozovi pasiraii med 6. in 8. uro zjutraj sledeče ulice: Slomškova, Pra-žakova, Dunajska cesta, Aleksandrova cesta, Gledališka ulica. B!eiweisova, Rimska, Vegova ulica. Kongresni trg, VVoliova ulica, Marijin trg. Sv. Petra cesta, in se bo mleko strankam teh ln sosednih ulic dostavljalo. Pozneje se bo dostavljanje na dom razširilo na vse ostale dele mesta. Naročnikom se bo po želji dostavljalo na dom tudi jogurt in kefir. Samoposebi umevno prevzame družba za kvaliteto mleka polno odgovornost. Kdor se hoče poslužitl te ugodnosti. naj se prijavi v pisarni Mlekarske družbe, Vojaška ulica 10, osebno ali pismeno. * Gostilnicarska zadruga ljubljanska Ima dne 29. marca 1922. svoj 31. redni občni zbor ob 2. uri popoldne v prostorih g. Fran Kavčiča na Privozu. Opozarja se vse člane k udeležbi, ker so zelo važne zadeve za sklepati. Kdor neopravičeno izostane bo kaznovan po zadružnih pravilih. — Načelstvo. * Klub Primork v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v torek 4. aprila 1922. ob 5. ari popoldne v posvetovalnici na magistratu, na kar se vabijo vse članice. * Turistovski klub *Skala», naznanja članom, da se bodo izdajale izkaznice za leto 1922. proti poravnavi članarine dne 3. in 10. aprila L L med 18. ln 20. uro v pisarni »Športne zveze«, Narodni dom. Odbor. * Podpirajte šport! Šport je v korist vsakemu narodu, ki ga razume smoter-no in pametno gojiti. Krepi mladini ude in duh, varuje jo pred alkoholizmom, ki jc strup naroda. Mariborski »Slovenski Športni klub* je v svoji odborovi seji sklenil posvetiti vse sile skrbi, da nudi mladini možnost udeležiti se raznih panog športa. Ker se pa še rabijo razne * Sprejem v diplomatsko in konzularno službo. Naše ministrstvo vnanjih zadev ie razpisalo natečaj za 15 pisarniških mest v diplomatski in konzularni službi naše kraljevine. Kandidati, ki se žele potegovati za sprejem, morajo svoje prošnje vložiti pri omenjenem ministrstvu najkasneje do 15. maja. V prošnji je treba točno navesti prosilčsv naslov. Vsi rcatecatelji morajo izpolniti pogoje pravilnika za sprejem v diplomatsko in konzularno službo, ki jc bil objavljen v 61. števfk! >»->s:raiskih »Službenih Novin*. * Električna glasba. Tiskarski škrat nam jo je v včerajšnjem poročilu o «Lui-zi» izpremenil v tako iz eklektične, kar fiaj nam blacovoiijo cpnjeni Eiatelji, ki *> pomoto ' cotovo že eami popravili, »urostiti ; * Tretja številka «Preroda» je izšla i ; priprave za to sploh in primanjkuje za j naslednjo vsebino: Javno vprašanje refor- j tQ tudj potnih sredstev, ki bi pospešc-' matorjem — O. V. Kunstelj, Družina — i vaJe razvoj športnega življenja, apelira temelj preroda — Dr. A. Brecelj. Iz otro- | odtQr na naklonjenost p. n. prebivalstva skih nst — M. Koželjev«. Boj — M. F. Vzgoja mladine k dostojnosti — A. Kr-žišnik. Drobtinice: Kaj nam pišejo: Drobiž. Vse naročnike opozarjamo, naj se kmalu poslužijo položnic, saj je naročnina itak prav majhna, a stroški so veliki! Upamo, da ne ostanete naš klic vpijočega v puščavi. — Nabirajte novih naročnikov! V boj za prerod! * Predavanje o razmerah v Rusiji. V Celju bo prihodnjo nedeljo v prostorih hotela »Balkan* predaval ruski vojni korespondent Gregorij Inozemcev o razmerah v Rnsiji od začetka revolucije do današnjih dni. Predavanie bo v srbohrvatskem Jpziku. Začetek nh »vef«?. i in blagohotno podporo. Slovenski športni klub v Mariboru priredi zato v pospešitev svojega namena, dne 1. aprila t. L «Elitni ples*, v Gotzovi dvorani z popolno vojaško godbo, ter da s tem p. n. občinstvu priliko zabave, pa tudi priliko podpore. * Hrastnik. Vsem onim rudarjem, ki so želeli intervencije glede previsokih davkov in smo obljubili sklicati v preteklem tednu sestanek, sporočamo, da Je ta kot nepotreben odpadel Vsa zadeva Je It v rokah gg. poslancev dr. Kukovca in Reisnerja, ki sta obljubila storiti vse, da se doseže čim večji uspeh. Odbor JDS. Hrastnik-^DOL Hrvatskem. Ta podvojena oddaja bo hudo zadela vso slovensko industrijo in železnice v Sloveniji, ki imajo tudi le za par dni zalog. Ker ima železnica staviti za prevoz premoga vse razpoložljive odprte vagone na razpolago, bo vsled tega t:c1o trpel naš izvoz in notranji promet. Kakor doznavamo, bodo naše gospodarske korporacije podvzele proti temu odloku korake, da se napravijo premogovne rezerve predvsem iz timoških. učprij-dcih in bosanskih rudnikov in se naši industriji ne odtegnejo prevelike količine premoga. = Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Na praznik dne 25. marca se je vršil v Žalcu občni zbor Hmeljarskega društva. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano od hmeljarjev iz cele Savinjske doline, je vodil dmštveni predsednik g. Fran Roblek. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. nadučitelj Petriček. Na zborovanju se je mnogo razpravljalo o gojenju in prodaji hmelja. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli predlog žalskega župana Vabiča in dr. Kalana, da Hmeljarsko društvo zaprosi v Beogradu, da se ustanovi v vladi mesto hmeljarskega konzulenta, kl hi zastopal hmeljarske interese pri skloprtju trgovinskih pogodb. Zelo važn-i i očka, ki se je izčrpno obravnavala, se je tikala načela, da bodi |.r >lur.i;t>t p- Hon, da De kvari dobrega ime a. t našega hmeljarstva in da se izločijo i>. hmeljske trgovine Lft-reelni elementi. Uništva, ki ima važno nalogo, da pribori Ravbt^keirui hni"!ju dobro ime in zunanje odjemalce, želimo mnogo uspeha. =« PostopHiije pri uvozu sodov Iz ino- ; zemstva. Iz Beograda poročajo: Finančni j minister je po zaslišan ;u carinskega -.veta j rešil, da se spremeni predpis od 13. julija 1921 in dopolni v toliko, da odslej carinarnice n« bodo odpravljale na žigosanje sodov, ki prihajajo iz inozemstva, n-so priglašeni v povratku in ži:;/:-• Jusiriia drva 40« -Gutinan 1465 — 1490. SSsvurdia 580 — 610. -Ljub. strojne tovarne Sr>5. ' ~ Beogrnd. devize: London 354 --355.50, Pariz 720. Newy rfc 30.50 81 50 Cu-ih 1530, Milan 410. Praga 14!'. Berlin 25 — 25.50, Dunaj 1.10 — 1.14. Bukarešt 61.50 — 62, valute: češke krene 141 — 144. Praga, devize: Btrhn lb.421/! 16.521/*, MIlan 27« — 280, Pariz 497 -499. London 24:^5 242.25, Newyor* — Beograd 66.S7 — 67J57,'Sofija 36.85 - 37.65, Dunaj 0.621 — 0.821/2, Varšava 1.25 — 1.45, Budimpešta 5.70 — 6.10, valute: nemške mark-16.421/. _ 16.52%, lire 275 — 277, irai. iranki 494 - 496, iunti 23925 - 241.2-. dolarji 54.421/2 _ 5457%, dinarji 66.-.. — 67.87, levi 35.60 — 36.40, avstrij. krene 0.621.4 — 0.82%, poljske mark« i.'^ — 1.45. madžarske krone 5.70 — 6.10. Curih, Berlin 1.52, Nevyork 5.i». London 22.46, Pariz 45.10. Milan :?.'•:. Pra"a 9.25, Budimpešta 0.57, Zagreo !••-Varšava 0.13, Dunaj 0.06%. avstrij. k- -nc 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 22.84% --22.90%, Beograd 91.48 — 91.72, Bcr'.;:-> 22^71,4 _ 22.67%, Budimpešta SM' ■ — 8.40%, London 332.75 — 333.25, Mik.i 383 70 — 384.30. Newyork 76,44 — 76.5;. Pariz 681.50 — 682.50, Praga 137.40 -137 60, Sofija 39.95 — 40.05. Varšava 1.89 — 1.93, Curih 1478.75 — 148125, valute: dolarji 75.94 — 76.06, levi 3S.9" -49.05. n. marke 22.70 — 22.80, 33050 — 332.50, iran. iranki 6SH.50 -681.50. lire 382.70 — 353.30, dinarji 9!.-;; _ 91.72, pniiske marke 1.85*1 1.89%, leji 53.44 — 53.46, čsl. kro;;c 137.40 — 137.60, madž. krone 8.54 -8.60. B"Hin. Italija 1690.80 — 1694.2', London 1478.50 — 148150. Newyotf. 338.66 - 339.34. Pariz 3029.45 ~ 3036.51,. Švica 6578.40 — 6591.60, Dunaj 4.48 — 4.52 Praga 61325 — 614.65, Budimpešta 37.56 — 37.64. Zagreb 103, Sofifa 226."?= — 22725. Odgovorni urednik V j t. F. J C 1 '' La?t-nil- in izdajatelj Konzorcij t-juti ?0 dim zavije polkovnika in njegove spremljevalce. Hitro priskoči I kapetan poljske baterije, trdno misleč, da najde polkovnika j mrtvega, toda iz razpršenega dima se pojavi njegova simpatična postava. »Rešite se, rešite se, hitro semkaj Toda polkovnik ostane mirno na mestu, iztrese zemljo iz rokava in se smejč ozira krog sebe. »Dobro je, vsi smo na vrsti.* Nato odide k poljski bateriji. »Ste jih našli?» ,,„„ j------,----------------------, »Tam pri smodnišnici stoje.» kjer se je nahajal sinoči. Skril se je za ieževiškim grebenom,; »Streljaj 1» kar so slutile naše straže že ponoči. Naši so pričeli, toda! Kapetan še enkrat pregleda topove, izproŽi enega za poslušajoči povelje polkovnikovo, vzdržljivo, dokler ni napočil drugim. Granata trešči, zemlja se dvigne, sovražnikova baterija dati. Komaj se je zdanilo, se razvname krepak ogenj, da se je! utji,ne ^ se ne oglasi več. sovražnik hitro umaknil izza grebena, kamor so postavili, ik i '•ne iooove se vsuje u^. uuuuw. . »oi ——-------- ; v—, . . .. Polkovnik prihiti od peščev k molčečim topovom. S povelj- j »glej jih, tam so.» Vodnik hitro naperi top, da bi sovražnik irkom orededujeta. kje so skriti sovražnikovi. j utihnil. „ . , > St S grebenčkom tiče, pa jih za vraga ne I »Kaj hočeš?,, vprašuje kapetan. . j »Izstrelim!» 'ia"5Eafflo iih na vsak način, če ne nas pokose.. A v tem j , vpije polkovnik, obrnjen k ranjencu, ki se vleče po cesti nazaj v Slatino. «E, plačal ie, gospod moj. Počakaj, da jih preštejem, pa boš videl.j> (Dalje prihodnjič.) Perfektna slovenska, srbo - hrvatska, nemška sliopija in stili Ivan Magdii kroiaž 692 ; se priporoča za spomladansko sezona Soface vzhaja ob 5-49, zahaja ob 1SS3. j Ljuj)jjana> Gledališka Ulica 7 »tju.t. at 30 b*ltd) Olm. S'-, r»i:k nadtOnJI* 6 be«t» 1 Dt«. - Trge««« os'«!. <»a?l«>v»nlfc ^.mlsn«. do 20 be«tM S Otn, ».aitt. ..d«(>jTfe S b.«di 5 Otn. - P'««« »• «pr»l. 0.eM» H* » — asmtU.) K« *pr«i«ai» >• odgovir!« i«, •• «P"i">i° ",r"k* že rabljena, ampak v dobrem stanju. Plačilni pogoji ugodni. Takojšnje ponudbe na naslov < Anton Hajsv Mestinje, pošta Podplat. Prodajalka 811 dobro izurjeaa moč v frgovini mešanega blaga, event. tudi t trgovskih pisarniških poslih, tur trgovski učenec poštenih staršev s primerno Eolsko j izobrazbo se sprejmeta. Anton | Vodeni k, Petrovče pri Celju, j ZŠČ9 »e 858 primeren prostor za krojaško delavaieo proti dobri najemnini. Ponudbe je poslati pod €dclavnieo> na upravo Jatra. USanka tišjega, razreda Enonadstropua hlia __v Ljubljani ae takoj proda. (529 I Kupec ima v teku dveh me-secev stanovanje na razpolago. »ga razreda gimnazije,: Nasj0T p0TC ut>ravDištvo Jatra ;šče inštruktorja, zlasti do-; od številko »47/a». brega matematika, : Proda sa aeva h!Sa z gospodarskim prslopjea, sadnim vrtom ra 3200 3?žniev zemi,e, z električno razsvot-ljavo, ud Isijeuo 15 a ol po- s aje Žalec, vse na lepi legi ob Savinji, pripravno za ro-i kodclea ali peiizijoaista. 825 Ponudbe _________ ua upravo pod «Takoj>. j Kupim 859 Prodajalka, 810 i dobro ohranjen klavir ali . j pianino. Poaudbe ua naslov litiLr.eaa t trgovini 3 me amm j r j , Dolenjsko. lilagom, starejša icof, so takoj j ' _ tiri M. Groboteku v! Proda sa blša 770 ! z malim sadnim vrtom, njivo 1 ia dveaa goz loma. Naslov pove uprava »Jutra*. prejme ----— • t Bohinjski Bistrici. — Ist >tam; .. , •e prodaia i.obro kislo zeljo i se parna lokomotiva s lo co * >,-. r^l-i i 20 konislcimi silaisi, čeprav 856 Kupi „ ______ikomofci 20 konis.vimi silami, čeprav Vinskega potnika, samostojnega, ee uvedenega, išče veletrgovina vina iu žganja Bolbecher in drug, Kovo mesto. 49/a za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka A. & E. Skaber- nd, Ljubljana, Mestni trg lO.sts/d i Ha, kurje rej o ; je ce prodaj velika, ca prostem stoječa j kornlca (ti se pozimi zapre) s 6 gnezdi j za jajčaricc, piostorom za valjanje in krm- j IjeDjp. Dalje ž-tirid lca knraica-, porabna za i kok)šl, raoe, josl ali purane. Mlin za kosti na roini ali motorni pogon, ter čez 25 m mrežne ograje s stebrlči v betonskih podstavkih. — Naslov: D. LUNDER, Ljubljana, Poljauska cesta 73/1. 816 Za nakup manufaiitiipnep blaga t se priporoča obče znaua tvrdka 678 \\> R. HIKLAUC Liubllana, Ungerieva ulica. Mestni trs. Pred ikofiie Trika občina Mareaberg sprejme občinskega tajnika s pogoji za popolno eksistenca-« zmožnost Prednost imajo v petju in v glaibi iivežbani prosilci in samci. Plača po dogovoru Prošnje z označbo zabtovano pla.e je poslati do dne IS. aprila 192S. podpisanemu žnpaustru. Županstvo trike občine Marenberg. dce 24. marca 1922. 857 Ivan Prodan, s. r., župan. rmenar in sedlar' , •r'/ririmi izpričevali o enakem službovanja, ki se razume w. w r ^"P^ajajora deia. - Ponudbe na bombaževo predllnloo in tkalnioo v Tržiču. 843 Izidor Steiner, trgovce z znamkami in starinami kupuje dne 26. in 29. marca od 10. do 11. m od a. do 4. ure v hotelu „t7ui0u l (št. sobe pn , portirju) vsakovrstne jugoslovanske m arage : Zahvala. Ker nam nikakor ni mogoče, se ošabno zahvaliti za, mnogobrojno udeležbo pri pogrebu na?ega preljubega in nepozabnega sins, oziroma brsta svaka in strica, inženjerja Hugona del Cotta izrekamc. tem potem vs-m p. n. udeležnikom presrčiio zahvalo, poscoco pa ceaiencmu obratnemu ravnateljstvu jnžue železnice, ki je počastilo pod vodstvom g. ravnatelja inž. bege in g. centralnega nadzoru tka nt. SchneUerJa, blagega pokojnika na zadnji poti. Kavnotako naj sprejmejo našo iskreno zahvalo vsi gospodje rastop-niki eksponiranih službenih mest progovne sekcije, mzeujerski odsek v Zagrebu in kurilnica v Ljubljani, dalje gg. železničar,., vse