AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 49
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 1ST, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Kako se posluje in živi v iz-vanrednih časih z malimi svotami
Cleveland. — Recimo, da imate vi čekovni račun z banko, da Plačujete s čeki svoje račune, ali pa mogoče dobivate od kom-Panije, kjer delate, ček za plačilo. Gotovo boste radovedni, kako boste izmenjali svoj ček, kako boste plačevali s čekom, itd. Tu vam podaj mo nekaj nasvetov, ki ostanejo v veljavi do preklica. Stotine naših ljudi je, ki Plačujejo svoje račune za elektriko, plin, vodo, telefon, s čekom, in tudi najemnino stanovanja, grocerijo, mesnico. Mogoče Je med našimi ljudmi stotine takih, ki so zadnjo soboto, 25. februarja, dobili ček kot plačo za svoje delo, pa niso še čeka izmenjali. Prijatelj vam lahko izmenja ta ček, toda ko pride ček na banko, je mogoče, da banka čeka ne bo honorirala, razven ako ima vaš delodajalec 20krat Več denarja na banki, kot pa znaša skupna plača vseh delavcev v vaši tovarni. In v priznanje clevelandskim kompanijam nioramo napisati, da so vse kom-Panije nemudoma začele dobivati svoj denar iz drugih mest in držav, tako da bodo lahko zadostile potrebam in zahtevam svojih uslužbencev. Pomnite! Vsak dolar, ki ga vložite ali ste ga vložili od pondeljka naprej v banko, je vaš in ga zahtevate K,lahko 100 procentno, kadar hočete. Toda denar, ki ste ga imeli Ha banki pred 26. februarjem, Ostane zaenkrat na banki, ki vam plača pet procentov, kadar zahtevate. Kaj pa glede plačevanja računov, kupovanja grofije, itd? Verižne trgovine so deloma izjavile, da ne bo^o dajale nobenega kredita, ali pa še niolče o svojih načrtih. Ako želite plačati davke, bo davčni U),ad sprejel vaš ček, toda v naj-Več drugih slučajih vaš ček ne bo dober, razven ako niste po 27. februarju naložili na banko dovolj visoke svote, ki naj poki i je vaš ček. Kdorkoli zmenja vaš ček ali ček kogarkoli, nare- , di to v svojo riziko. Je pa mno- j kompanij, kot zavarovalne kompanije in druge, ki bodo vze- j le vaš ček na vašo besedo in po-stenije. V splošnem se pa čeki 2aenkrat ne bodo menjali. Vi lahko zmenjate ček na banki, kjer vas poznajo, in čakati boste korali štiri ali pet dni, da se tožene, če ima dotična kompa-nija dosti denarja na banki, Pl'edno dobite vi izplačilo. Ra-Cuna se pa, da to ne bo dolgo Rajalo in se zopet vrnemo k sta-razmeram.
Nova vlada pripravljena, da spremeni bančne postave v korist vlagateljem
Wash ington, 28. februarja. Zvezna vlada je na predvečer novega predsednika pripravljena, da spremeni bančni sistem poslovanja, tako da bo v korist večine vlagateljev. Včeraj je dospel sem bodoči zakladniški tajnik, Woodin, ki je imel dolgo konferenco s sedanjim zakladnikom Millsom. Medtem pa je bi i v kongresu vložen predlog, katerega bo sprejel novi kongres, ker sedanji ni pripravljen za tako akcijo, da se namreč določi $600,000,000, da se prepreči nadaljno prodajanje farmar-skih posestev in domov malih posestnikov v mestih. Nadalje se pripravlja postava, glasom katere bodo dolžniki lahko raztegnili dobo kredita, v dogovoru s svojimi upniki ali pa začasno ustavili plačila. Obenem se bo sprejela postava, ki pravi, da takozvane "Joint - Stock Land banka," ki posojujejo 'farmorjem denar, znižajo svojo obrestno mero. V kongresu ta teden mrzlično poslujejo, da sprejmejo najbolj važne predloge pred-no mine poslovna doba sedanjega kongresa, dne 4. marca.
Kakšni so ljudje!
Omaha, Nebraska, 28. februarja. V bodoče bodo ljudje v mestu bolj previdni, kdaj podpišejo ime na gotovo listino. Dva odvetnika v tem mestu sta stavila sledeče: Prvi odvetnik je rekel, da dobi lahko najmanj 300 podpisov za kateregakoli županskega kandidata, katerega imenuje drugi odvetnik. Ta drugi odvetnik je potem imenoval Giuseppa Zangara, morilskega napadalca Roosevelta, češ, da ne more dobiti za njega 300 podpisov za, županskega kandidata. Prvi odvetnik je prevzel ponudbo in šel okoli za podpise. V treh urah je dobil nad 300 podpisov državljanov, ki so se podpisali za Zangara kot županskega kandidata, ne da bi pogledali na pod-pisni listini ime kandidata. To znova dokazuje, da ljudje podpisujejo stvari, o katerih so popolnoma nepoučeni in radi katerih se pozneje kesajo.
Smrtna kosa
Fordov tajnik zginil
Lansing, Michigan, 28. feb-j^arja. Državna policija poroda. da je zginil iz Detroita Er-G. Liebold, privatni tajnik %nry Forda. Liebold je bil za-6osljen pri načrtih Henry For-pri katerih je hotel Henry Jord investirati $8,200,000 v ^Veh bankah. Policija v Detroi-u je začela s preiskavo poslovila Liebolda. Ničesar gotova še ni na razpolago, sodi se a> da se računi ne vjemajo. -o-
30-dnevnica
v četrtek, 2. marca, ob 8. uri ^utraj se bo brala sv. maša v eikvi sv. Vida za pokojnim )vnton šepec ob priliki 30-dnev-, smrti pokojnega. Sorod-1 in znanci so vabljeni. Bivši mestni blagajnik v Mil-j jj^kee, Drew, se mora zagovar-radi poneverbe $600,000.
Danes zjutraj je po dolgi bolezni preminul Anton Vesel, po domače šepčov, star 27 let. Doma je bil iz vasi Loški Potok, cdkoder je prišel v Ameriko pred 22. leti. Ranjki zapušča tu bratranca, v starem kraju pa brata Rudolfa. Ranjki je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Blejsko Jezero št. 27 S. D. Z. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše bratranca na 15317 Daniel Ave., v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla, pod vodstvom August F. Svetek. Naj mu bo mirna ameriška zemlja!
Ranjka Ana Biček
Kot smo poročali včeraj je preminula Mrs. Ana Biček, rojena Radič, stara 48 let. Ranjka je bila članica društva št. 403 H.B.Z. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča osem sinov, Daniela, Nicka, Johna, Eli, Mike, Emila, Charlija in Paula in hčerko Marto. Pogreb ranj-ke se vrši v četrtek, 2. marca, iz hiše žalosti na 5171 Greenhurst Ave., v Maple Heights, v cerkev na 36. cesti in Superior Ave. Iskreno sožalje preostali družini.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Farrell-Sharon, Pa., sta se poročila Mr. Frank Rozman in Miss Hermina Grmadnik.
Leonard Slobodnik bivši urad-nid First State banke v Ely, Minn., je bil obsojen v zapor od 1 do 10 let, potem ko je priznal, da je poneveril večjo svoto denarja.
Preteklo sredo je pričal za državo dr. A. E. Allen, bivši ko-roner Tazewell okraja, kjer je bil naš rojak Vi rant v ječi umorjen in se vrši sedaj tozadevna obravnava proti pomožnim šerifom, obdolženim umora našega rojaka. Dr. Allen je priznal, da so se na truplu Vi-ranta očitno poznali siloviti udarci, ki jih je dobil jetnik v jetniški celici. Obravnava je izzvala veliko zanimanje od strani ljudi.
Družino pozivnega rojaka Ludvika Knausa, Traunik, Michigan, je obiskala teta štorklja in pustila dvojčka, obe deklici.
V	Youngstown, Ohio, sta se poročila Mr. Anton Kostelec in Miss Mary Staudohar.
Tudi več slovenskih farmer-jev v državi Wisconsin se nahaja na stavki. Farmerji zahtevajo boljše cene za mleko.
Druge države sledijo
Vzgledu države Ohio so sledile včeraj nekatere druge države glede izplačila bančnih vlog. Država Pennsylvania je že sprejela enako .postavo kot država Ohio. Njej je sledila država Arkansas. Država Kentucky ima sedaj enako postavo na programu. Država Delaware bo danes sprejela isto postavo. Sedaj bodo sledile še države Michigan, Maryland in Indiana. Pričakuje se pa, da do konca tega tedna bodo vse države imele enake postave. Ponovno pov-darja vlada, da je enaka postava v korist vložnikov, in da enake razmere ne morejo trajati dolgo.
Governer brez denarja
Nepričakovana odločitev države Ohio, da se omeji izplačilo vlog v bankah, je presenetila tudi governer j a države Ohio, Geo. White. Mr. White je dobil zadnjo soboto ček za svojo plačo v svoti $833. Ker ga ni zmenjal, in ker spada ček pod staro vlogo državnih skladov, ga tudi sedaj ne bo mogel zmenjati, razven v svdti 5 odstotkov. Mr. White je izjavil, da ima $38.00 v žepu, in to je začasno vse njegovo premoženje.
Hrv. radio program
Hrvatski radio klub bo imel v nedeljo, 5. marca zopet lep radio program potom radio postaje WJAY.' Sviral bo znameniti tamburaški zbor "Belgradiers," in sicer sledeče komade: 1. H. B. Z. koračnica. 2. "Mara ima črne oči," pesmica. 3. Hrvatsko prelo, selekcija. 4. Srpske garde, koračnica. Neluduj, Lepo, pesem. 6. Ciganska polka. 7. Naprej, kolo. Hrvatski radio klub se prijazno priporoča našim ljudem, da poslušajo lepo godbo in tamburanje prihodnjo nedeljo.
Listnica uredništva
L. H. Ena ura radio godbe velja na WJAY radio postaji $150, in če naredite pogodbo za najmanj 20 ur, vas velja $125. Ena ura na WTAM radio postaji velja $900. in na WHK radio postaji pa $450.
Silovita opozicija glede pošiljanja orožja Japoncem in Kitajcem
Washington, 28. februarja.— Dočim je Anglija že proglasila embargo na pošiljanje orožja Japoncem kot Kitajcem, nameravajo sedaj prisiliti tudi ameriške tovarne, da prenehajo s pošiljanjem orožja. Toda radi-tega se je vnela velika in ostra debata v kongresu. Kongres ima namreč pravico ustaviti pošiljanje orožja v tuje dežele. V poslanski zbornici je speaker John Garner, bodoči podpredsednik preprečil tozadevne sklepe, češ, da je to;zadeva novega predsednika Roosevelta. V tem zasedanju torej ne bo prišlo do odločitve. V senatni zbornici se je pa izjavil načelnik odbora za tujezemske zadeve, senator Borah, sledeče: "Prepovedati pošiljanje orožja Japoncem in Kitajcem, se reče koristiti Japoncem." Senator Pittman pa, ki bo v novem kongresu načelnik za tujezemske zadeve, je izjavil, da je izdaja prepovedi pošiljanja orožja skupna zadeva novega predsednika in kongresa. Zopet drugi senatorji so mnenja, da dočim Japonska lahko izdeluje vse orožje sama, pa se mora Kitajska zanašati samo na tujezemske tovarjne. Prepovedati pošiljatev orožja Japoncem in Kitajcem, bi le koristilo Japoncem, ki bi si lahko pomagali sami, dočim bi bili Kitajci brez orožja.
Mesto skrbi za svoje uslužbence. Mestni čeki bodo danes vsi izplačani
Cleveland. — Finančni direktor mesta Cleveland, Ray Lamb, se je izjavil včeraj, da je mestna vlada odredila potrebne korake, da se zasigura izplačilo vseh mestnih čekov. Včeraj in danes je mesto plačalo svojim uslužbencem $140,000, in kot trdi direktor Lamb, bodo vsi ti čeki izplačani. Obenem ima mesto danes tudi plačati $1,298,-378 na dolg in na obresti. Tudi ta svota bo točno plačana. Zlasti pa se je direktor Lamb izjavil; da je odredil vse potrebno, da bodo tudi čeki, ki so bili izdani zadnji teden mestnim uslužbencem, izplačani. In tudi podpora za brezposelne ne bo pozabljena. Mesto mora dnevno plačati gotove svote za to podporo, in zaenkrat ni strahu, da se podpora ne bi delila. Mesto bo tudi sprejemalo čeke za vodo in elektriko, ako je svota natančno taka kot račun, ako je pa svota čeka višja kot je račun, tedaj mesto ne bo izmenjalo čeka.
Nobenih nasilnih prodaj
Cleveland.—Mestni in okrajni sodniki v Clevelandu so imeli včeraj izvanredno zborovanje, pri katerem so sklenili, da dokler se sedanji izvanredni položaj glede bank ne vrne na normalno stanje, da ne bodo podpisali nobenih povelj, da se sploh komu proda hiša nasilnim potom. Sodniki bodo medtem dobili od bank in drugih finančnih zavodov podrobne podatke. Eno zagotovilo so dali: Nikomur se ni treba bati, da bo prodana njegova hiša, ker ni plačal davkov ali drugih obveznosti. Sodnije ne bodo odredile nasilnih prodaj do nadaljnega ukrepa. Sodnik Ewing se je v imenu ostalih sodnikov izjavil: "Zakaj bi mi prodajali hiše, ko jih pa itak nihče ne kupi!"
Banke po ostalih mestih
omejile izplačila
Columbus, 28. februarja. — Vse banke v mestih Cincinnati, Columbus, Dayton in drugih večjih mestih so omejile izplačila vlog na 5 odstotkov vložene svote.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je po kratki bolezni umrl Marko Vidovic, star 63 let, stanujoč na 428 E. 157th St. Tu zapušča žalujočo soprogo in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Dani na Hrvatskem. V Clevelandu je bival 33 let. Bil je član društva sv. Nikola, št. 99 H. B. Z. Dolgo vrsto let je bil zaposljen pri N. Y. Central železnici. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
Blagajnik aretiran
V Clevelandu so včeraj aretirali Ross Palmerja, blagajnika Hudson National banke, /Hudson, Ohio. Palmer je poneveril $5000 banki, ki pa ni prizadeta, ker je bil Palmer pod bon-dom.
Hoover govori v slovo
Washington, 28. februarja.— Predsednik Hoover je na predvečer selitve iz predsedniškega urada naslovil na narodni odbor republikanske stranke posebno pismo, v katerem bodri republikance, da naj ne pozabijo svojo stranko in da naj v bodeče skupno delujejo z obstoječo vlado in pomagajo, da se prežene depresija in nastopijo zopet normalni časi. Računa se, da bo republikanska stranka v letu 1936 ponovno zrla na Hoo-verja, da postane predsedniški kandidat, dočim se Hoover sam tozadevno do danes še ni izjavil, niti ni povedal, kakšni so njegovi načrti za bodočnost. -o-
Nečejo znižanja
Več councilmanov se je izjavilo, da bo začelo z bojem proti novi mestni postavi, ki znižuje cene elektrike, katere računa Cleveland Electric Illuminating Co. Dočim postava znižuje cene, pa pravijo nasprotniki, da je dobila kompanija kontrakt za predolgo dobo let, namreč šest let in pol. In dočim se bo vršil boj na sodni j i glede cen za elektriko, pa bodo odjemalci morali plačevati stare visoke cene.
Euclid bo tožil
Sosednje mesto Euclid bo to-, žilo na sodniji, da prisili mesto Cleveland, da zpiža cene za vodo. Mestni solicitor Orr trdi, da plačuje Euclid 38 procentov več za vodo kot pa Clevelandča-ni. Toda dvomi se, da bo Euclid kaj dosegel, ker je mesto podpisalo kontrakt z mestno vlado, da se računa za vodo po gotovi ceni.
Dobra letina
Računa se, da so v žadnjih treh dneh zadnjega tedna Cle-velandčani iz "velikih bank" v mestu odnesli nekako $1,800,-000. Ta denar se sedaj nahaja na domovih dotičnih. In se prav nič ne čudimo, da je policija od nedelje, do torka zvečer dobila nič manj kot 112 poročil o roparskih vlorhih v stanovanja.
Brez denarja
Mestna vlada letos ne bo mogla plačati nobene odškodnine osebam, ki so bile ranjene ali poškodovane od Imestnih avtomobilov ali uslužbencev. Vzrok je, ker mesto enostavno nima denarja.
Čeki napisani do zadnje sobote bodo vrnjeni, Nove vloge se izplačujejo
Mnogo sitnosti imajo te dni Clevelandčani, ki so do zadnje sobote plačali svoje račune v čekih. Sitnosti in premišljevanja, ker ne vedo, ali so njih računi plačani ali ne: Nr. ;v,:v.it. vi ste imeli v banki na Čekovnem računu $1000. Naredili ste čekov za $500. Toda v resnici bo banka izplačala samo čeke do svote $50, vsi drugi bodo pa vrnjeni. Stotine in stotine groce-ristov, lekarnarjev in drugih tr govcev, ki so svojim odjemalcem vedno menjali čeke, je bilo razočaranih včeraj, ko jih niso mogli vnovčiti na banki. Sko-ro 2000 učiteljev in učiteljic v Clevelandu, ki so bili plačani zadnji petek in niso čekov takoj '/menjali, ne morejo sedaj dobiti denarja, in sicer toliko časa, dokler šolski odbor ne naloži novega denarja na banko. So pa bile gotove banke, -ki so izplačale učiteljicam polno svoto čekov zaenkrat. Ko dobijo lastniki čekovnih računov danes svoje mesečne izkaze od bank, bodo seveda takoj na jasnem. -o-
Al Smith svari
Washington, 28. februarja.— Al Smith je dospel danes v Washington in se podal nemudoma pred isenatni finančni odsek, kjer je resno in svečano zahteval, da se nikakor ne upelje inflacija denarja, da se pripozna ruska vlada, češ, da je minul čas, ko se Amerika igra skrivalnice z Rusijo. Zahteval je uvedbo prodajnega davka v svoti enega odstotka, kar ne more •škodovati nikomur. Ta davek bi pokril primanjkljaj v zvezni blagajni. Obenem je zahteval, da se dovoli denar za brezposelne na način, da se gradijo javna pota in zgradbe. Ako je bilo $12,000,000,000 za vojno orožje, zakaj ne $12,000,000,000 za javna dela v miru in za živež brezposelnim, je rekel Smith. -o-
Oproščena
Mrs. Ana Kaine, 1355 E. 55th St., ki je bila obtožena, da je napadla neko zastopnico dobrodelnih družb, je bila oproščena včeraj, ker je mesto ni hotelo nadalje tožiti, ker bi obravnava preveč veljala, poleg tega pa dobrodelne družbe niso hotele zasledovati slučaja.
Nove vloge
Skoro vse banke v Clevelandu poročajo, da so dobile v ponde-ljek ill torek tisoče novih vlog. Pri tem je prišlo tudi mnogo skritega denarja na dan. Vloge, ki so bile v dotičnih bankah pred zadnjo soboto, so izplačlji-ve le do 5 odstotkov vložene svote, zato prinašajo ljudje nove vloge, da lahko plačajo svoje račune.
Nič se ne bojte
Clevelandske industrije, ki Se poslujejo in zaposlujejo delavce, so odredile vse potrebno, da delavci dobijo svoje čeke za plačo in ti čeki bodo tudi izplačani na bankah, ker izvirajo iz novih vlog, katere so kompanije preskrbele za svoje uslužbence.
Pozdravi iz Michigana
Lope pozdrave pošilja Rudie Cerkvenik ysem svojim prijateljem v Clevelandu iz Mt. Clemens, Michigan.
Ukrajinci
Ukrajinci mesta Cleveland, so te dni ustanovili demokratski politični klub, v katerega se je vpisalo takoj 300 članov.
V kongresu nameravajo sprejeti postavo, ki naj garantira bančne vloge
Washington, 28. februarja.— Številno senatorjev in poslancev je danes v kongresu zagovarjalo nujno postavo, ki naj vsaj začasno, dokler ne mine depresija, garantira vloge v ameriških bankah. Enaka postava bi naredila več kot vse druge postave, da se vrne zaupanje ljudem in bi preprečila vsak pogon na banke, kot so se pripetili v zadnjih časih v raznih državah. Dočim so uradniki federalne rezervne banke točno pazili na razvoj dogodkov v Clevelandu in drugih mestih države, so kongresmani čutili potrebo, da začnejo z debato glede garancije bančnih vlog. Ako more vlada dati garancijo, tedaj pričakujejo, da bodo vsi navali na banke prenehali, in ne samo to, ljudje bodo prinesli denar, ki ga imajo sedaj skritega, v banke, in ves položaj bi se nemudoma spremenil. Eden izmed senatorjev se je izjavil, da bo novi predsednik Roosevelt cdobi il enak načrt postave v svojem govoru, ki ga bo imel na dan zaprisege. Poroča se tudi, da je bil enak načrt že predložen predsedniku Hooverju, toda slednji ga ni upošteval. Zopet drugi kongresmani se pa bojijo, da bi enaka garancija bila ! preveliko breme za zvezno bla-j gaj no, in bi končno postava na-| redila več slabega kot dobrega, i Med temi, ki tako mislijo, je tudi demokratični senator Bulkley i iz Clevelanda.
V jeseni so volitve
Columbus, Ohio, 28. februarja. Tudi poslanska zbornica dr-, žavne postavodaje je danes odobrila predlog senatorja Smolka iz Clevelanda, ki razpisuje novembra meseca volitve po vsej državi Ohio glede prohibicije. 83 poslancev je tozadevno glasovalo in 47 jih je bilo nasprotnih. Dočim je poslanska zbor-jnica še pred 10. dnevi bila temu nasprotna, pa je včeraj nepričakovano večje število poslancev J spremenilo svoje mnenje in glasovalo z večino. Governer niti vetirati ne more predloga, ker je bil v senatu sprejet z več kot dvetretinsko večino.
-o-
Vi dobite denar
Delavci in uslužbenci raznih kompanij, ko dobite svoj prihodnji ček za svoje delo, ne boste imeli nobene sitnosti, da izmenjate ček. Večina kompanij se je izjavila, da je ustvarila nove račune z bankami, dočim izjavljajo trgovci, da bodo izmenjavali svojim odjemalcem čeke, kot dosedaj, ako so že prej dolgo in pošteno trgovali z njimi.
Urednik Kenda
Včeraj popoldne ob 3. uri je pri svoji uredniški mizi, kjer je pripravljal rokopis za časopis, nenadoma umrl Geza Kenda, 52 letni glavni urednik ogrskega časopisa Szabadsag. Mr. Kenda je bil znan kot avtoriteta v na-selniškem vprašanju.
Čeki za davke
Okrajni blagajnik Collister je izjavil, da bo njegov urad sprejemal čeke kot plačilo za davke.
Volitev delegatov
Podružnica št. 10 S. ž. Zveze ima v četrtek, 2. marca, redno mesečno sejo, pri kateri se bodo volile delegatinje za prihodnjo konvencijo.
a
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto (5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerttka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5tb, 1909, at the Post O&ice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
88
No. 49, Wed., March 1st, 1933
Jugoslavija in Italija
Kampanje fašistovskega laškega časopisja proti Franciji in njenim zaveznikom neče biti ne konca ne kraja. Fašistovsko časopisje se dnevno poslužuje skrajno prenapeto izmišljenih vesti o neprestanem oboroževanju Francije in Belgije. Poleg tega laško časopisje dnevno napada Malo entento, zlasti pa Jugoslavijo, češ, da Jugoslavija deluje proti onim državam, s katerimi sodeluje Italija, da bi se spremenili mirovni dogovori.
Fašistovsko časopisje v Italiji je zadnje čase šlo celo tako daleč, da ne prizanaša niti Španski, katero obtožujejo, da se je zvezala s Francijo v namenu, da ogroža Italijo v Sredozemskem morju. Fašisti v Italiji dolžijo Špansko — čujte — da baje gradi podmorski tunel pod Gibraltarjem, ki bi imel v prvi vrsti vojaški značaj, da bi se čete iz severne Afrike lahko hitro prepeljavale na Špansko in v Francijo, dočim bo špansko in francosko vojno brodovje lahko služilo samo v ofenzivne svrhe. Kot vidimo, je laška fašistov-ska domišljija tako bujna, da sega daleč in globoko v morske globočine.
In dočim laški fašisti niti Španije ne pustijo več v miru, si lahko mislimo, kakšnih podlih sredstev se poslužujejo v svojem boju proti Jugoslaviji, katero Francija, po mišljenju laškega časopisja, bolj podpira kot sploh kako drugo državo. Ker pa fašisti nimajo dokazov proti Jugoslaviji, se je enostavno poslužujejo bajk, da vodijo strupeno propagando proti Jugoslaviji. Direktor in izdelovalec teh bajk je največji lažnjivec v laški žurnalistiki, Virgilo Gayda, di-iektor "Giornaled Italia," ki že zadnjih šest let daje kazalo vsem napadom proti Jugoslaviji od strani fašistovskega časopisja.
Po takozvani "trogirski aferi benečanskih levov" je napisal Gayda serijo skrajno strupenih člankov, katere prinaša za njim vse fašistovsko časopisje, in v katerih se skuša prikazati Jugoslavijo kot najbolj nevarnega soseda Italije. V teh člankih piše signor Gayda o nekakem bojkotu, katerega baje izvajajo v Jugoslaviji bolj dosledno kot pa izvajajo Kitajci bojkot napram Japoncem. Končno trdi signor Gayda v teh člankih, da se je Jugoslavija, ki je postala velika in neodvisna le s tem, da- se je Italija za njo žrtvovala v vojni in jo rešila, tako oddaljila danes od Jugoslavije, da je postala zakleta sovražnica laškega naroda . . .
"Giornale d Italia-" je danes laški najbolj vplivni časopis, prinaša kot zadnji članek signora Gayda zatrdilo, da Italija kljub svoji armadi, kljub svoji miliciji in fašistovskim oboroženim četam še daleč ni tako oborožena kot je pa Jugoslavija, in da v Jugoslaviji vsa društva in vse organizacije predstavljajo za Italijo največjo vpjno nevarnost. In ne samo za Italijo, pač pa za vse sosede Jugoslavije, kot za Madžare, Albance, katere — mimogredo povedano, Italijani neprestano hujskajo proti Jugoslaviji.
Jugoslavijo nikdo ne ogrožava, trdi Gayda. Sedem sosedov ima Jugoslavija, od katerih so Madžarska, Avstrija in Bolgarska razoroženi glasom mirovne pogodbe, dočim je Romunska zaveznica Jugoslavije, a Grška in Albanija ne dajejo nobenega povoda, da bi dali Jugoslaviji sploh misliti ia vojno. Torej preostaja samo še Italija. In Italija — končuje Virgilo Gayda, ne misli na nič druzega kot na mir in i azorožitev, da bi mogla v miru delovati na svojem teritoriju.
Drugi fašistovski strokovnjaki v borbi in napadih proti Jugoslaviji so Coselchi, Papuccia, Dudano in njih sateliti, ki ne zaostajajo v strupeni prefriganosti za Gaydom. Ti fa-H'stovski barbarbi pokazujejo brezobzirno in morilsko propagando, katero vrše "fašisti v Julijski Krajini, kot "koristo-nosno in kulturno delo med barbarskimi Slovenci." Italiji. njeni sili, kulturi in civilizaciji se danes klanja ves ostali svet, pišejo fašistovski pismouki, in to kulturo in civilizacijo bi radi upeljali tudi med prebivalci Julijske Krajine, ki so globoko pod povprečno kulturnim človekom .... To r.mo mi!
Značilno je, da dočim so fašistovski listi polni napadov na Jugoslavijo in sladkih fraz o miru in razorožitvi, da noben fašistovski list ne omenja splošno znane afere, kako Italija utihotaplja orožje v Madžarsko, kako laški vojaški zrakoplovi prirejajo skoro dnevne vožnje nad Ogrsko, kako Italija hujska Albanijo nad Jugoslavijo. Na občne proteste evropskega časopisja fašistovsko časopisje ne odgovarja, pač pa očita izmišljene napake sosedom. Laška javnost seveda ne sme ničesar vedeti, kakšne grehe ustvarja Italija nad svojimi sosedi.
vidal marsikateri ameriški radio promoter. Slovenska pesem in godba sta gotovo želi ogromen aplavz in zadovoljstvo povsod ,kamor so jo ponesli radio valovi. Mnogo mojih tovarišev, ki so že do grla siti "židaiie marele," pesmi, ki je zadnje čase postala precej popularna na slovenskem programu, kakor je tudi gotovo mnogo drugih radio poslušalcev, je imelo večji užitek od tega programa, kot bi sploh mogli pričakovati. Vsak se je izražal o tej prireditvi skoro izključno v superlativih.
Takih programov je treba v Ameriki, da pokažemo Yankee-jem ter drugim, ki podcenjujejo vse, kar je tujega, da ima tudi Slovenija, če je prav tako neznatna po površini v primeru z drugimi državami, tudi svojo kulturo, literaturo in glasbo, ki enačijo v sorazmerju še tako veliki kulturni državi na svetu.
Želeč vam obilo uspeha v vašem delu! Carl Champa, 818 E. 155th St.
ljo 5. marca ob treh popoldne. Pozdrav vsem!
Joseph Kravos,
Prehlad vodi do pljucnice
Varujte se prehlada z rednim čiščenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupe« ne pline. Vzemite
Triner.jevo grenko vino
Cleveland (Collinwood), O.—
Kot 20 letni naročnik, si štejem v dolžnost čestitati Ameriški Domovini ob priliki otvoritve novega uradnega poslopja. Iskrena (hvala ,za izvrstni radio program. Lepa hvala g. Pircu za njegov pomembni govor. Hvala pevcem in pevkam za njih krasno petje. Hvala godbenikom in sploh vsem, ki so pripomogli, da je bil program tako popolen. S spoštovanjem
družina A. Stefancič, 890 Rudyard Rd.
1 ' «..... « » • « - ' » » -« • -------—«......... -'»: •. « .»...m. .J
DOPISI
* »—•—•—•—•—•—•—•—•—.————«—•—.—.———t
Cleveland, O.—Že mnogokrat sem imel priliko poslušati slovenski radio program, a toliko užitka nisem še imel od nobenega kakor od "de luxe" programa, katerega je omogočilo vaše cenjeno uredništvo preteklo nedeljo.
Vsa kritika je izključena— preostaja samo pohvala. Oznanjevanje, katero je običajno zelo suhoparno, monotono, je bilo
Barberton, O.—Spodaj podpisani se vam iskreno zahvaljujemo za ves užitek, katerega ste nam nudili z nedeljskim radio programom. Bilo je v resnici nekaj krasnega. Obenem vam iskreno čestitamo k vašemu napredku. Želeč vam tudi v bodočnosti mnogo uspeha, ostajamo s odličnim spoštovanjem: Albina Poljanec, Antonia Ka-dunc, Antoinette Kadunc, Frank Kadunc Jr., John Buchan, Sylvia Poljanec, Frank Kadunc Sr.
Politična aktivnost v 32, vardi
Cleveland (Collinwood), O.— Dobro je, da se od časa do časa obvešča javnost o delovanju Slovenskega demokratskega kluba. Nedavno je bilo priobčeno v Ameriški Domovini pojasnilo glede sestanka dveh demokratskih klubov. K omenjenemu poročilu želim podati nekoliko popravka, namreč: v 32. vardi je 3,000 slovenskih glasov ali vsaj v okrožju te številke. Drugi popravek je, da šteje Slovenski demokratski klub okrog 175 do 180 članov in članic in ne samo 65 ali nekaj takega. Vse drugo je O. K.
Razumljivo je, da ima klub namen razvijati politično aktivnost v svojem delokrogu po najboljših močeh. V kratkem se bodo razdale peticije, ki imajo namen, da se da naroda na razpolago izraziti se glede meje 32. varde, ki mora imeti naš narod skupaj in ne deliti ga. Sedanji mestni carter vsebuje točko v prilog tej težnji, vsi drugi predsodki se morajo temu umakniti. To je tudi po principih demokratično. Našemu klubu je veliko na tem, da se naši ljudje oživijo ter vršijo državljanske dolžnosti, zato hoče povečati svoje vrste. V ozračju vsega članstva je želja, da pomnožimo članstvo v 1,000 članov, drugi hočejo 1,500. To so res velike številke, ampak vsi oni, ki bodo navzoči na seji 7. marca zvečer v Slovenskem domu, bodo videli, da bo to resnica.
Naj nikdo ne misli, da je demokratski klub skupina posebnih ljudi. Dolžnost je biti član vsakemu Slovencu. Kdor sam zase živi, tudi tako umrje. Zato že sedaj pozi vijem na kampanjo, ki jo priredi naš klub v kratkem času.
Poročevalec.
Chardon, O.—Zadnjo nedeljo .smo z velikim zanimanjem poslušali slovenski radio program, katerega je priredil dnevnik Ameriška Domovina. Ker nimamo radio doma, smo šli k drugemu farmer ju poslušat. Zbrale smo se kar štiri družine. Razen nas, so bili vsi drugi Amerikanci. Kar ponosna sem bila, ko sem videla, kako se zanima še drug narod za našo lepo slovensko pesem. Kako lep pozdravni govor je imel župan Ray T. Miller! Nemogoče mi je vsakega posebej navesti. Prav vše, godba in petje je bilo izvrstno. Posebno pa govor gospoda urednika Ameriške Domovine, Louis J. Pirca. Le ena velika napaka je bila, namreč, da tista ura nikakor ni imela 60 minut, ker je vse prehitro minilo. Torej najlepša hvala vsem skupaj, listu Ameriški Domovini želimo pa mnogo novih naročnikov. Pozdrav!
F. Misley.
Cleveland (Newburg), O. —
Nimam navade pisati in čeprav sem že dlje časa naročen na dnevnik Ameriško Domovino, se sedaj oglašam prvikrat in sicer z vprašanjem: zakaj se noben ne oglasi? Pri tolikih članih in pri .tako važnem delu, kakor ga imamo sedaj, pa ne vidim v našem listu nobene objave. No, pa ker se noče noben oglasiti, naj mi bo dovoljeno, da jaz opozorim javnost na to, da imamo tudi na "Jutrovem" napredna in kulturna društva. Eno izmed teh uprizori v nedeljo 5. marca zanimivo igro "Narodni poslanec" na odru Slovenske Delavske Dvorane na Prince Ave. Začetek je ob treh popoldne, če ne bi bil član tega društva, bi ne pisal, toda kot član se za stvar zanimam in sem napisal teh par vrstic.
Torej prosim cenjeno občinstvo, da ne prezre tega in da se udeleži naše prireditve v nede-
Če verjamete al' pa ne.
njem pevskega zbora "Naš dom" iz Loraina, je izpadel v popolno zadovoljstvo nas vseh. Udeležba je bila obilna, proizvajanje pevskih točk brezhibno; prav zadovoljni smo nad uspehom.
V prvi vrsti smo dolžni zahvalo pevskemu zboru "Naš dom" za njih trud in sodelovanje pri našem koncertu, kot tudi ostalim rojakom iz Loraina, ki so posetili naš koncert v tako obilnem številu. Prijateljski odno-šaji prevladujejo med Lorai-nom in Collinwoodom že več let, a nedeljski obisk Loradnčanov nas je popolnoma iznenadil. Tolike bratske ljubezni se nismo nadejali od vas, dragi nam Lo-rainčani. Brez dvoma ima pri vsem tem vaš neumorni in požrtvovalni narodni ter kulturni delavec g. Seme mnogo zaslug. Kajti on je v kulturnem oziru vašo naselbino v tako kratkem času naravnost preobrazil, tako da lahko tekmujete v vseh ozirih z drugimi naselbinami. Zopet en dokaz, kaj zmore pravi, nesebični, kulturni delavec, ki daruje vse svoje moči v korist naselbine. Spoštujte ga, blažite mu pot, on bo vašo naselbino popeljal na najvišjo stopnjo kulture.
Hvala tudi celokupnemu članstvu pevskega zbora "Naš dom" ter vsem ostalim, ki ste se našega koncerta udeležili. Ob priliki vam povrnemo. Za vse morebitne nedostatke, vas prosimo oproščenja. Kadar zopet pose-tite našo naselbino, bomo skušali vas zadovoljiti v kolikor nam ni bilo mogoče zadnjič.
Prijazno nas je dirnilo, ko smo opazili na koncertu toliko občinstva, najbolj pa, ker naši sopevci raznih ^pevskih zborov bolj in bolj umevajo naše delovanje. Naši stari znanci, pevci in pevki Zvona, so bili častno zastopani. Vam vrnemo obisk
Naprej se mOram zahvaliti za vse iskrene čestitke, ki sem jih dobil ob priliki mufanja mojega
Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu
Ta kulturna ustanova vrši od njenega obstoja, leta 1906, vitalno izobraževalno delo.
Poleg bogate zalqge knjig, katere čitalnica poseduje in nudi slehernemu za čitat proti malim mesečnim plačilom, razpolaga tudi s čtivom časopisja, katerega pošiljajo brezplačno upravniki sledečih:
"Ameriška Domovina," "Glas Naroda," "Prosveta," "Enakopravnost" "Proletarec," "Ob-zor," "Nova Doba," "Glasilo K. S. K. J.," "Ave Maria," "Mladinski List" in "Svoboda." Za dobrohotno podporo časopisov in revij se članstvo čitalnice vsem skupaj prav iskreno zahvaljuje in želi slovenski pisani besedi v Ameriki še mnogo let življenja.
Iz stare domovine dobiva čitalnica sledeče dnevnike: "Jutro," "Slovenec"; tednike: "življenje in Svet," "Družinski Tednik"; mesečnike: "Mladika," "ženski Svet," ".Zvton," "Dom in Svet," "Zdravje" in "Modra Ptica." V zalogi so tudi vsi dosedanji letniki "Zvona" in "Dom in Sveta," v katerih je ohranjen cvet slovenske literature.
Slovenska Narodna čitalnica želi da bi delo naših kulturnih mož s podvojeno silo klilo in se razcvitalo med nami, v ponos in napredek naroda.
Knjižničarka.
Zahvala "Ilirije"
Nehvaležnost je plačilo sveta. Ta slovenski pregovor se dnevno uresničuje bolj kot kateri drugi. Akoravno sloni ves svet samo na grdi nehvaležnosti, se mi pevci in pevke Ilirije ne brigamo za to, temveč hočemo pokazati v tem oziru izjemo, kalni nič več ko prav.
Koncert, katerega smo priredili 19. februarja s sodelova-
ob priliki vašega koncerta. Še nobena naša prireditev ni minila brez članov pevskega zbora samostojne Zarje. Zadnjega našega koncerta so se udeležili člani od samostojne Zarje v večjem številu kot kdaj prej. Hvala vam, ob priliki vam vrnemo. Naši lokalni pevci od "Soče" so se častno odzvali, kar nas zelo veseli, željno pričakujemo, da bi vendar enkrat naši sopevci v Collinwoodu vsi, ne samo nekateri, umevali, da je v Collinwoodu polja dovolj za več pevskih zborov. Naše geslo naj bo: vsak naj dela brez zavisti za lepšo in popolnejšo slovensko pesem. Le na ta način bomo imeli uspeh, kar bo nam v korist, naselbina kot taka pa bo pridobila na tak način na ugledu.
Končno zahvala našim zvestim posetnikom naših prireditev, ki nam tako lojalno stoje na strani. To nas navdušuje k nadaljnemu delovanju za lepo slovensko pesem. Pomnite tole, da naše delovanje je zelo otežkočeno, naša pota niso posuta z dišečimi rožicami, ampak je na nji trnje in osat, katerega moramo vedno odstranjevati. Na eni strani lojalnost, na drugi strani škodoželjnost. Slednja prihaja od strani, od koder si jo najmanj nadejamo in to boli. Dočim je pevec občutljiv, je pa tudi popustljiv. Saj kadar si zapoje iz polnih prs, pozabi na vse težave in pripravljen vsem, ki mu nasprotujejo, odpustiti. Kljub težkočam bomo peli še v bodoče, Bogu v čast, ljudem in sebi v veselje ter narodu v ponos. To vam zagotavlja pevski zbor
"Ilirija."
SHOD 1. MARCA V S. D. DOMU NA WATERLOO RD.
Ali jevpotreba še posebej po-vdarjat, da je velika brezposelnost v deželi in da kapitalisti danes delajo ogromnejše profite, kot so jih katerikrat prej in vse to na račun depresije. Depresija, to imenujemo s takim imenom zato, ker je nekdo krstil tako to početje.
Vsa znamenja kažejo čim jasneje, da je to več ali manj umetno izkoriščevanje od strani onih, ki so na vrhuncu. Kot vse kaže, bodo pritirali narod tako daleč, da se bo enkrat spozabil. Kaj sledi temu, se še mogoče ne zavedajo, kot se niso zavedali v Rusiji ali Mehiki, ko so hoteli imeti samo dva razreda ljudi, bogatine in reveže, katerih je pa vedno več kot pa bogatinov in bi bili po zakonu opravičeni do vladanja, ker so v večini. Toda se ne zanimajo in tako so vedno izpostavljeni izkoriščevalcu ter drugim šikanam.
Poglejmo na primer brezposelno zavarovanje. Tukaj je organizacija, katera se bojuje pa brezposelno zavarovanje rin starostno pokojnino. Ali pristopajo ljudje v organizacijo, katera se bojuje za slehernega delavca? Kaj še! Siliti, nagovarjati, prigovarjati, pojasnjevati in slične stvari moraš vršiti, ako jih 'hočeš pridobiti in povrhu pa pričakujejo, da bo kar čez noč se napravilo kake čudeže. Ker pa takih ljudi ni več na svetu, da bi delali čudeže, je naloga nas samih, da se prebujamo ter iščemo o resničnosti situacije in kjer pokažemo, da to ni samo organizacija na papirju, temveč da ima življenje v sebi, kakor tudi voljo, da se bojuje za pravice, do katerih je delavec opravičen.
Vsi tisti, katerim ni znano, da se nahaja taka organizacija v Clevelandu, se lahko prepričajo v sredo 1. marca zvečer ob
osmih v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd., kjer se bo vršil eden izmed shodov, katere ta organizacija obdržuje. To je The Ohio Association for Unemployment Insurance and Old Age Pension, ter se pozivlje društvene zastopnike in uradnike ter ostalo članstvo, da se udeleže shoda, na katerem vam bodo govorili izvrstni govorniki in bojevniki od te organizacije. Vabi se vsakega, vsako in vse, posebno pa tiste, kateri so prizadeti vsled te depresije.
J. F. Terbižan.
-o-'
Dva policista
Te dni se bosta morala zagovarjati pred policijskim načelnikom policijski poročnik Clemens in saržent Bammerlin. Pred nekaj: dnevi sta aretirala nekega James Croucha radi kršitve pro-hibicije, toda ko je prišlo do obravnave, sta oba policista tako zmešano govorila na sodni j i, da se ni vedelo, kdo je črn, kdo je bel. Radi,tega je sodnik aretiranega oprostil, oba policista pa je poslal k policijskemu načelniku, cla bosta kaznovana. Saržent Bammerlin je bil znan kot eden prohibicijskih udrihačev, ko smo imeli še republikanski
režim v Clevelandu. Delati po-'gone v privatna stanovanja je bila vedno ljuba zabava Bam-merlinu.
Ker niso menjali čeka
Joseph Stern, odvetnik, je vložil včeraj tožbo proti Guardian Trust Co., ker mu slednja ni hotela izmenjati čeka za $200. Obenem zahteva 6 odstotkov obresti za čas, dokler sodba ne bo končana. Stern pravi, da je proti postavno, če banka ne zme-nja čeka, zlasti če ima dotična stranka, ki želi menjati ček, več denarja v hranilni vlogi, kot pa znaša ček. O tem bodo sedaj govorile sodnije.
tajprajtarja tam zraven. Tončka Jevnik mi je poslala šopek zvončkov, ki so že letos za-bingljali v gorko sonce in sedaj bingljajo na moji mizi v veliko jezo drugih ljudi, ki se s čim takim ne morejo bahati.
Druga čestitka je bila pa za notranje zadeve in se s tako stvarjo navadno čestita človeku, kadar ima prehlad. Prisme-jal se je namreč v soboto dr. Jim Mally in mi čestital. Jaz sem segel v roko, on pa meni in ko sta se roki ločili, je bila v moji roki trebušasta steklenica nebeške dobrote, doktorjeva je pa prazna ostala. Bolj je ni mogel pogruntati, dragi prijatelj, kot jo je s tisto čestitko. Prav lepa hvala in povem, da se mi take čestitke jako dopa-dejo iz vseh ozirov, ker so velikega pomena.
Zelo sem bil razočaran zadnjo nedeljo, ko se je v Newburgu polomila tista teta na konju. So rekli, da jim je iz same naga j ivosti v soboto zbolel glavni igralec. Bejšte no! Jaz tega nisem verjel in sem poizvedoval od svoje strani pri Andrejcu Žagarju in drugih njegovih cenjenih sotrpinih, ki so bili v nedeljo popoldne zbrani okrog njega in tam se mi je povedalo, da teta je bila orajt, ampak da jim je v zadnjem trenutku konj ušel in so ga našli šele včeraj nekje blizu Chagrin Falls. Stvar je bila namreč taka. V soboto zjutraj so dobili tistega konjaki je imel prinesti teto na oder. V Newburgu pa nimajo nobene štale, skednja ali kozolca, da bi dali Luči dostojno prenočišče od sobote na nedeljo. Da bi g" morda kar za kako lampo prive; zali, bi se ne spodobilo in tudi varno bi ne bilo za lampo, kef bi morda konjski mrhi prišlo $ misel, da bi snel lampo in malo po naselbini na ogled Torej so modri možje skupaj stopili in je Rudy- Novak zi»>| pametno besedo, da bi pelja" konja do nedeljo popoldne p°d Režinov kozolec v Maple Heights, ki je edini kozolec v Ameriki po starokrajskem vzor-cu. Ta kozolec je sicer lansko leto neka sapica odnesla in ga dobili drugi dan na Anton Goriškovem dvorišču, kjer se je bil vjel na tistem krivem jabolku. Režin je potem kozolec prj' vezal k češplji in je bil od stega časa vedno doma (kozolec namreč, ne Režin).
Predlog Rudyta Novaka J1-' bil sprejet s silnim navdušenjem in so konja najprej napojili v Žagarjevem bajerju, P0' tem ga je pa Rudy naložil svoj truk med krompir, fižol i" pomaranče in ga odpeljal k Re' žinu. V Maple Heights so se zbrali meščani in precenili
konja. Majk je slovesno konštat'" ral, da se kozolcu ne more zgoditi nič hudega, ako se ga P1'1' veže h konju. In so ga privezali.
Ampak ko je Andreje Reži" v nedeljo zjutraj gori vstal, )e široko zijal, ko ni videl na dvorišču ne konja ne kozolca. travi in cesti se je poznala ši>-0' ka plaz, po kateri se je videl0] kje je šel konj na izprehod / kozolcem. Šli so za sledjo 1," proti večeru v nedeljo res dob'" li kozolec na železniškem kt'ii!!' šču v Randallu, konja pa 11 kjer. Torej ni kazalo drugega kot da so teto na konju presoj vili za prihodnjo nedeljo, V°. pogojem seveda, če bodo konJ'1 dobili. No, dobili so ga, ko ^ grizel plot v Chagrin Falls 1 sedaj je, mislim, vse v redu, (t se postavi teto na konja in je skupaj na oder SND n^ ° ' cesti v nedeljo 5. marca. r'°r ■ vedoval sem, kje imajo se,c1*'' spravljenega tistega nafeU11'' pa nisem mogel zvedeti. Z torjem Jimom bi si ga liarr,L, rada ogledala radi kupčije- * rej če bo v nedeljo teta na K nju, bom že še povedal.
nadvse zanimivo; posebno kratki posnetek zgodovine Slovencev ter slovenskih naseljencev v Ameriki, katerega nam je podal g. Louis J. Pire, splošno priljubljen kulturen in prosvetni delavec, je bil nadvse intere-santen, jedernat, a ob enem popolen.
Tudi ostali program je bil j globoko zamišljen in izpeljan s preciznostjo, katero bi lahko za-1
ALI BOMO IMELI SKUPEN NASTOP PEVSKIH ZBOROV?
Cleveland (Collinwood), O.— Naši starejši pevci se z veseljem spominjajo onih dni, ko so nastopali v javnosti pod imenom "Pevska zveza." To je bilo še ona leta, ko smo mi mlajši Pevci poslušali akorde grome-c'h bojnih havbic ter melodije strojnih pušk in šrapnelov na bojnih poljanah. Ko je polegla bojna vihra, se je tudi nacionalizem umaknil v ozadje in se z ttjim tudi ohladilo navdušenje za skupne nastope jugoslovanskih pevskih zborov. Od časa časa se sami sebe vprašamo: bi bilo mogoče spraviti skupaj, ako ne vse, pa vsaj del jugoslovanskih pevskih zborov, da ^ se strnili v eno skupino pod imenom "Pevska zveza"?
Zadnje čase se govori, kot tudi precej piše o skupnem nastopu jugoslovanskih pevskih zbo-•;ov v Ohiju. Initiator te ide-■]e je pevovodja "Našega doma" lz Loraina, Mr. L. Seme. Tozadevno je podal že par člankov v javnost. Oglasil se je tudi naš Pevovodja g. Rakar in sicer v Prid pevske zveze, čitali smo tudi že par člankov izpocl peresa g. Kogoja. On je glede tega precej skeptičen. G. Kogoj pi-v A.D. z dne 15. februarja 1933: "Zelo trd bo oreh za strehi- da se zbližamo. Pevski zbori Ogovarjajo v prvi vrsti vero, ^ato narodnost in potem pa kaj Se vse, ni za naštevat. Pod zastavo pesmi vlečejo narod na Vse mogoče stranke."
Sleherni Slovenec, ki se zani-^aza petje, ve, oziroma bi mo-vedeti, da je v Clevelandu 1-2 slovenskih aktivnih pevskih zborov. Izmed teh dvanajsterih zborov so štirje, ki gojijo cerk-veno petje in poleg tudi narod-1,0■ čudim se, kako more g. Ko-1 priti s tako izjavo na dan, "pevski zbori zagovarjajo v $tvi vrsti vero." Priznam, da S cerkvenim pevskim zborom v Prvi vrsti za lepo cerkveno^pet-saj je to tudi njih dolžnost, ^rUgače bi ne bili vredni tega lr«ena. Priznati pa mora vsak, ?dor le ni že ves prepojen s.pro-tiverskim fanatizmom, da cerkvi pevci ravno tako delujejo Za narod, če ne še bolj, kot iz-vG)icerkveni pevski zbori. Tako Je z našo "Ilirijo," nič drugače ni s "Slovenijo," "Liro" in cerk-Vfinim pevskim zborom pri fari Sv- Kristine. Cerkvenemu pev-je ljubo nabožno petje ena-kot narodne popeyke, ker °boje izhaja iz naroda. Ako je oni trdi oreh, katerega se g. ^°8oj tako boji, potem je tak °reh lahko streti z dvema prtoma.
Oa bo bolj držalo, naj bo po-uario nekoliko zgodovine iz prešlih dni. Pevski zbor "Zvon" obhajal 28. decembra 1924 v sND v Newburgu desetletnico 8v°jega obstanka. Proslave so ^ udeležili pevski zbori Slovenja,, Soča in Lira. Zvon je prodajal težko Jeftejevo prisego, j'l'ugi zbori- so nastopili bolj z Hbkimi skladbami. Lep pevski večer je bil, kljub temu, da je 'H(lala dotični dan ostra zima. 1 il omenjeni večer se je tudi |)0l"odila ideja za nastop skup-pevskih zborov. Na pobu-
do g. Kogoja, je bil sklican sestanek. Sešli smo se v njegovi hiiši neke januarske nedelje. Zastopani so bili pevski zbori Lira, Zvon, Soča, Slovenija. G. Kogoj je pojasnil, zakaj smo se sešli in kaj zaen pomen naj bi bil naš sestanek. Naglašal je: "žal, da se niso vsi pevski zbori odzvali; mogoče si niso na jasnem, kakšno stališče bomo zavzemali v skupnem pevskem nastopu. Naj omenim takoj, da naš namen je proslaviti našo pesem m nič drugega." Med drugim je g. Kogoj tudi omenil: "Nihče naj ne misli, da nameravam jaz pritegniti slovensko pesem v kakšne verske svrhe. Vsaj kdor me pozna, si ne more kaj takega misliti. Ravno tako je nesmiselno misliti,' da bi naš Peter Simčič, pevovodja Slovenije, ali pa Peter Srnovršnik, pevovodja Lire, poveličevala socializem." G. Rakar, takratni pevovodja Soče ni bil navzoč takrat.
Rezultat omenjenega sestanka je bil, da smo že v juniju 1925 priredili pevski koncert v SND na St. Clair Ave. Kljub pasji vročini, ki je vladala tisti dan, se je občinstvo odzvalo še precej povoljno. Celo gmotni uspeh smo imeli, da ne govorim o moralnem uspehu. Odbor skupnih pevskih zborov je ob tej priliki izdal krasne programe z bogato vsebino ter slikami posameznih zborov. V svoji spomenici g. Kogoj piše: "Pesem je ono, kjer se lahko združimo vsi skupaj, vsi namreč, ki se čutimo1 prave Slovence." Dalje piše: "Brez ozira kaj ste, pridite na ta koncert, ker pesem je vam vsem ljuba in mila. In pričakujemo tudi, da bo ta koncert dal podlago še večjemu združenju na polju pevske umetnosti
Po srečnem zakonu, ki je trajal 37 let, so spravili Jacksono-vi sovražniki ta incident na dan ter ga vporabili pri njegovi predsedniški kampanji. Začelo se je šepetati, da sta oba, on in njegova žena, nemoralna in da sta vedoma živela v skupnem življenju, "na koruzi." To stvar je natisnil list National Journal, ki je bil v tesnih stikih z Adam-som, kateri je bil takrat predsednik. Zdaj pa se je pričela strupena gonja proti Adamsu, katerega so obdolžili, da je igral v Rusiji, ko se je tam nahajal kot ameriški poslanik, vlogo zvodnika nekemu ruskemu ple-menitašu, kateremu da je prodal neko krasno ameriško mladenko.
Kontest se je končal v tragediji. Mrs. Jackson je čitala v časopisu o natolcevanju, s katerim so jo blatili. To ji je šlo tako k srcu, da je tri tedne zatem umrla. Jackson je stopil v Belo hišo kot vdovec.
V kampanji, koncem katere je bil izvoljen za predsednika Van Buren, se je šepetalo, da ima njegov tovariš, ki je kandidiral za podpredsednika, v svojih žilah zamorsko kri. Dalje se je razneslo zgodbo, da je tudi sam Van Buren nezakonski sin Aaro-na Burra. Pozneje je bil izvoljen za predsednika William Henry Harrison, in sicer kljub temu, da se je vršila proti njemu šepetajoča kampanja, češ, ia je pijanec.
Ko je kandidiral Garfield, je šepetajoča kampanja raznesla govorice, da je njegovo zakonsko življenje tako, da ga misli ljegova žena tožiti za ločitev zatona. Ko je bil Garfield umorjen, je prišel kot predsednik v Belo hišo podpredsednik Chester A. Arthur, in komaj je bil v Beli hiši, se je že začelo šepeta-i, da ima intimno razmerje z neko žensko, ki je bila promi-nerttna v washingtonski družbi.
Blaine - pieveland kampanja ......... .o
in delovanja, da se v prihodnje pokažemo še toliko bolj izobraženi in pripravljeni podati občinstvu lepo slovensko pesem."
Tako je pisal g. Kogoj v spomenici pred osmimi leti. Ako bi g. Kogoj danes pisal tako, ali vsaj mislil tako, kot je pred osmimi leti, tedaj seni skoro gotov, da bi se prvi sestanek za pevski nastop že vršil.
Moje skromno priporočilo je: kot je g. Kogoj sklical pred osmimi leti zastopnike pevskih zborov na sestanek, tako naj sedaj skliče g. šeme, pevovodja lcrainskega pevskega zbora pevske zastopnike na sestanek. Le na ta način moremo računati na uspeh. Potom časopisja ni mogoče tjako stvarno razmotriva-ti, kot je to mogoče v živi besedi.
V kolikor je sedaj znano, so pevci različnih pevskih zborov za skupen nastop. Ako so pevci zato, naj se jim še pevovodje pridružijo in stvar bo šla v tek brez vsaj velikih težav. Ako bi se pa pod nobenim pogojem ne mogli združiti, bi nam tak sestanek škodovati ne mogel. Bolj škodljivo bo, ako bi se sestanek dolgo zavlačeval, čimprej, tem bolje naj bi bil ta sestanek, da bomo na jasnem, koliko nas .je, ki nam je v resnici za lepoto slovenske pesmi.
Frank Kovačič, predsednik Illirije.
leta 1884 je bila še umazane j ša kakor običajno. Zdaj se je šepetalo o nemoralnem razmerju Blaineja in njegove žene še pred poroko, o Clevelandu pa se je med drugim šepetalo, da ima nezakonskega sina, kar je bilo med vsem natolcevanjem morda edino resnično. Cleveland je bil sicer izvoljen, toda v nedeljskih šolah se ga je prikazovalo mladini kot strašen zgled nemoral-nosti.
Večina izmed nas se še spominjamo neprestanega šepetanja, da je bil Roosevelt pijanec, kar pa ni bilo resnično. Toda to šepetanje se je tako razneslo, da je res velik del državljanov to verjel. Napram Hardingu je bilo dvoje vrste šepetajočih kampanj. Ena je trosila vesti, da polje po njegovih žilah zamorska kri, druga pa, da je živel s svojo ženo še pred poroko v intimnih odnošajih. Groze Smithove kampanje ni treba ponavljati, ker je še vsakemu v spominu. Laži o Smithovi pijanosti, katere se baje ni mogel vzdržati niti na vlakih, so pre-nesramne in prebedaste, da bi jih ponavljali.
Ko sem bil v Angliji ob priliki zadnjih volitev, nisem slišal niti enkrat žal besede o privatnem življenju in navadah tega ali onega kandidata. Toda čim sem stopil na ameriško celino, sem izvedel, da je ena glavnih osebnosti angleških volitev nezakonski sin.
V Angliji sem slišal tekom volitev samo razpravljanje o političnih nazorih kandidatov, tukaj pa skoro nič o njihovih nazorih, marveč samo o njihovih osebah.
človek, ki se posveti javnemu ameriškemu političnemu življenju, mora biti na vse pripravljen, da izgubi svojo srečo In morda celo — kakor v slučaju Mr. Jackson — svojo ženo. Pač žalostno zrcalo ameriške civilizacije!
iiHiiimiiiiiiiiiHiiMiiHiimiiiiiiiiiimiHii
MILO URBAN:
ŽIVI BIC
Roman
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ustavilo. Dvigal se je in zopet šel neumorno, zavzeto, z otišča-nimi nogami, z razpraskanimi rokami in obrazom. Cele tedne se že ni bril. Za zadnji denar je od nekega gospodarja kupil po-nošeno obleko; v ti je mogel varneje hoditi, vsaj če je bil oddaljen, kajti od blizu je mladi, zdravi mož vzbujal sum.
Takrat šele je videl, kaj je. naredila vojska. Cele tedne je hodil mimo požganih vasi, po razritih poljih, ki so vzbujala žalost in grozo. Videl je razru-jšene kmetije, okleščene gozdove, podrte mostove in razrite ceste. Razdejanje je ležalo na razdejanju, in od vsega je vela grobna, plesniva tišina in mrtvaški duh razpadajočih, napol zakopanih ali pa po kotih razmetanih in pozabljenih trupel. Na pogoriščih so postajali jokajoči ljudje in Adam Hlavaj jih je videl, kako so grebli po pepelu in iskali ostanke svojega premoženja, svoje s krvavim potom oblite žulje. Te črne slike, polne žalosti, tragike in groznega ponižanja so udarjale v oči in govorile z jasno besedo o nezaslišanem zločinu, ki se je vzdigo-val kot dim proti nebu in vpil po maščevanju. Treba ga je bilo maščevati, Pesti so se stiskale, duša pa je gorela z nepomirlji-vim gnevom, ki se je zagrizel vanjo. Treba je bilo udariti, iz-miti kri s krvjo in poplačati žalitev z žalitvijo. Dosti je bilo odpuščanja, te plemenite kretnje bojazljivcev, ki so jo izrabljali podleži in so se pod njenim plaščem vršili samo nezaslišani zločini ter se kopičilo samo novo zlo, novi grehi. Pretrgati je bilo treba zaveso in pregnati izza nje satane v človeški koži.
človeštvo se je naveličalo odpuščati.
Treba se je bilo povolčiti in povražfti ter izkidati jamo, polno preluknjanih, izkaženih poj-j mov.
Zla ni bilo mogoče več trpeti; treba se mu je bilo postaviti v bran in ga uničevati kakor ljul-I ko v setvi. Daleč ni bilo treba I hoditi, kajti zlo ni bilo v oblakih, ampak med ljudmi.
Sami so ga spletali in propadali v njem, v svojem lastnem delu kakor pajki v mreži. Sami so si kopali jame.
Treba je bilo osamosvojiti člo-;veka, dati mu nazaj zgubljene roke in svobodo in nehati gledati nanj kot na del, na sredstvo, ki ga po mili volji lahko uporab-. ! ljaš.
MILTON MACK AYE:
ČUDO TRGOVSKEGA SVETA
Na Union Square v New Yor-ku se nahaja Kleinova prodajalca, ki ima na leto 25 milijonov dolarjev prometa. Njegovi osebni dohodki znašajo nad en milijon dolarjev na leto. Klein je lanes pravo čudo trgovskega sveta in načelniki ter poslovodje velikih department prodaja-len hodijo k njemu proučevat njegove metode.
V Kleinovi prodajalni se prodajajo samo ženske in otroške obleke in njegova prodajalna je topogledno največja na svetu, kljub dejstvu, da je povprečna cena za obleko manj kakor 5 dolarjev. Ob sobotah se preriva po njegovi prodajalni tisoče in tisoče žensk, ki si delajo s komolci pot do prodajalcev, dvigal in raznih stopnic, ki vodijo v gornja nadstropja.
Klein si ne upa oglašati, ker v tem slučaju bi bil naval na njegovo trgovino prevelik. Vsakokrat, kadar je naznanil v časopisju razprodajo kake vrste blaga, so se vršili v prodajalni in v okolici iste izgredi. Vslecl ogromne množice ljudi, .je bil prisiljen zapreti svoja vrata; pred trgovino pa se je množica prerivala sem in tja in ustavila promet na Square.
Odgovor na vprašanje, zakaj je Klein tako uspešen, se glasi: zato, ker ima nizke cene, tako nizke, da so skoraj neverjetne: športna obleka $1, svilefta obleka $5, večerna obleka $7.75.
V Kleinovi zalogi se nahaja vedno med 200,000 in 300,000 oblek, in zaloga se neprestano iz-preminja. Ako se kake vrste obleka ne proda v dveh tednih, se njena cena avtomatično zniža. Obleka, ki stane danes še $445, pade jutri v ceni na $3.45. Ako se vrsta obleke še v dveh tednih ne proda, pade njena cena na $2.45 in ta proces se nadaljuje, dokler pade cena iste vrste oblek na $1. Klein, pri katerem je prostor nad vse dragocen, si ne more dovoliti, da bi
mu taka obleka zavzemala prostor. V njegovi prodajalni se jemlje inventar dvakrat na dan, kar se ni še slišalo v zgodovini trgovine.
Klein, ki je ruski Žid, je sin krojača ter je prišel v Ameriko, ko je bil pet let star. Tu je pohajal samo nekaj let javno ljudsko šolo, nakar je dobil delo v neki prodajalni oblek, kjer je raznašal razna naročila. Zatem se je priučil rezanju in krojenju, in ko je imel 90 dolarjev, je odprl leta 1906 delavnico, kjer je izdeloval srajce.
Klein pravi, da ima na leto nad $100,300 škode vsled tatvine, ki jo izvrše ženske v prodajalni. Ako zalote njegovi ljudje kakega profesionalnega tatu ali tatico v svoji prodajalni, tedaj on vedno strogo nastopi proti njemu in ne pozna nobenega usmiljenja, žena nekega bogatega Newyorčana, ki je trpela na kleptomaniji (ni si mogla kaj, da ne bi kradla v prodajalnah), se je tozadevno pregrešila že skoro po vseh razkošnih prodajalnah Pete avenije, pa se je vedno srečno izmuzala vsled vpliva svojega bogatega moža, toda ko je ukradla neko stvar v Kleinovi prodajalni, ni pomagal noben vpliv in morala je za tri dni v zapor.
Druge velike prodajalne v New Yorku izpremene svojo zalogo morda štirikrat na leto, v Kleinovi prodajalni pa se jo iz-premeni 35 ali 40krat.
Dasi nima Klein nikakih kul-' turnih zahtev — on ne zahaja v gledišče in nikoli ne prečita nobene knjige — je vendar avtomatično postal velika socialna sila v New Yorku. Vsled njegove ogromne zaloge cenenih oblek, je bilo marsikateri newyor-ški deklici omogočeno, da izgleda vsaj nevajenemu očesu "sik" in elegantna. Nekdo je nedavno Kleinu rekel, da je on, Klein, osrečil v New Yorku več mladenk kakor katerikoli drugi mož
J4MES TRUSLOW ADAMS:
NAŠE ŠEPETAJOČE KAMPANJE
y s a k a predsedniška kampa-1,)a v Ameriki je dvovrstna: ena Je javna, druga pa tajna in ^brbtna, omadeževana z vsako-^tirim političnim blatom. Ta, ,;ulllia kampanja, je znana pod e v kom "šepetajoča kampa-
n, Jj'ed enim stoletjem je "ro-/ John Qunicy Adams proti Jacksonu. V Zedinjenih j^'Uvah ni bilo dveh mož, pfoti ■erima bi moglo biti razno ne--Jftno natolcevanje tako laž-J?v°> kakor napram tema dve-S5 Leta 1789 se je Jackson ^znal v Nashville z Mrs. Ro-nesrečno ženo nekega nič-
vrednega človeka iz države Kentucky. Leta 1791 se je zaznalo, da je dobil Robards ločitev zakona v Virginiji. Jackson se je zdaj oženil z Mrs. Robards, o kateri je mislil, da je ločena. Dve leti pozneje pa se je zaznalo, da je bilo vse, kar je legisla-tura Virginije dovolila Robard-su, to, da ima pravico, tožiti za ločitev, kar pa slednji ni storil, temveč pustil, da je stvar zaspala. Toda leta 1793 je omenjeni Robards vložil res tožbo za ločitev zakona in jo tudi dobil, nakar sta se Jackson in omenjena ženska še enkrat legalno poročila.
kih je bilo pod streho suho, topleje. Dišalo je tam po suhih drvih, oblancih in lanu, široka, nova klada je svetila z belim koncem in vetrič je pregibal obešeno cunjo. Potrkal je še enkrat; ko pa. se v sobi ni nihče oglasil, je stopil k vratom, prijel za kljuko in jih potresel.
(Dalje prihodnjič) -o--
V Illinoisu lovijo velike
črede volkov
Litchfield, Illinois, 28. februarja. Farmarji v Montgomery county so se organizirali, da priredijo velik pogon na volkove, ki so se v tej okolici številno razpasli in delajo zlasti med čredami ovac veliko škodo. Več kot 1,200 mož se je zbralo skupaj, da naredijo pogon na 35 volkov, ki že tri tedne davijo in ubijajo črede.
Sodnik aretiran, ker je
kradel glasove
Medford, Oregon, 28. februarja. Eearl H. Fehl, okrajni sodnik v Jackson county, je bil danes aretiran in obtožen, da je vlomil v prostore volivnega odbora, kjer je ukradel in uničil 10,000 glasovnic od november-skih volitev.
MALIOGLASl
Zamenja se
ali poceni se proda trgovina s čevlji. Jako pripravno za slovenskega čevljarja. Da se tudi v najem popravljalnica prav poceni, Zglasite se na 577 E. 140. cesta.	(Mar.1.4.)
Naznanilo "Naprednim Slovenkam"
Poživljam vse članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 S.N.P.J., da se udeležijo seje 2. marca, v četrtek, ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih, ko se bodo volile delegatinje za konvencijo. Prosim pridite, če le mogoče.—A. Simčič, tajnica.
Naprodaj je
pohištvo, pralni stroj, radio in peči. Vzamem tudi hranilno knjižico za plačilo. Oglasite se na 6614 Bliss Ave., Tel. ENdi-cott 4613.	(Mar. 13.)
Edini dobiček iz gnusnega svetovnega pretepa je bil, da so vojaki začeli odkrivati sami sebe, svoje zgubljene roke, začeli odkrivati svojo .osebnost, svoj jaz in se nehali zanašati na nadnaravne sile. Nehali so pričakovati čudežev. Mrena z oči je padala, ž njo pa je padala tudi. laž in vse, s čimer so jih obdajali. Krvava kopel je zmila z njih plesen in krvavi valovi so metali na površje zemlje nove, jasne resnice, ki so iskale nosi-teljev. Njih ndsitelji pa so postajali nehote preprosti, nerodni vojaki, ki so jih pri kopanju okopov pridobili iz zemlje; gledali so jih, kako so brizgale iz ran in iz razstreljenih bokov; slišali so jih, ko so zvenele v grmenju topov in hropenju strojnih pušk. Lovili so jih kakor žejni vodo in si jih podajali brezoblične in težke iz rok v roke; tudi igrali so se ž njimi, i tehtali so jih nevede, kaj so na- j šli in kaj imajo. Z dušo, raz-! dejano do dna, so se jih učili neznansko hitro iz te ogromne krvave knjige; prepajali so se ž njimi skoz in skoz in so, ne da bi se zavedali, postajali njih; iactniki in razširjevalci ter .jih smatrali za nekaj samo po sebi j umevnega, nekaj, kar je že od vekov dremalo-v njih duši. širili so jih s sirovimi besedami, s preklinjanjem, odsevale so iz njihovih kretenj in pogledov, letale so okrog in se usedale v izsušena, navdušena srca.
Tu, v krvi se je rodil novi vek, poln smelih sanj in pogumnih besedi, poln srečanj človeka s človekom, tu je iz krvi vstajal nov človek, ki je našel roke, smele; "silne1 človeške roke, ki jih ne bodo več tako lahko zvezali okovi in ki se ne bodo več tako kmalu začele tresti. V krvavih spopadih so se lomili zakoni, družabne oblike so postajale luknjaste, padali so prestoli, zabrisavale se stanovske razlike in se trgale maske z obrazov nedotakljivih avtoritet tega sveta. Novi človek ni hotel srednjeveških oklepov niti ne ugank: ni hotel biti niti glumač niti farizej, ampak to, kar je, drzno, odporno, napadalno bitje, človek brez olepševalnih priimkov.
Tak prevrat je doživel tudi Adam Hlavaj. Ko je imel krvi in svinjarije že preko glave in ko se je nehal zanašati na slučajnosti, na usodo, je neke temne noči vstal in zbežal.
Ne naprej k "sosedom," ampak v zaledje, kjer je slutil zdravega sinčka z lasmi kakor lan I in ženo z nedrjem, v katerem je bil poseben svet. K močvirju, kjer je šumel trst in so poleti kvakale žabe, proti Raztokam.
Bil je to smel, skoraj nemogoč korak. Toda Adam Hlavaj je vedel, česa se je lotil. Kadar je napel sile, pred njim ni bilo j zaprek, ni bilo nič nemogočega. Pravi svojeglavi Hlavaj, ki si je kakor žilavka uklonil vse, kar mu je prišlo na pot. Hodil je neumorno cele tedne ponoči in podnevi, skrival se je po skednjih in po gozdovih in se boril z boleznimi in gladom, ki ga je mučil po poti. žandarji so mu bili večkrat cele ure za petami, streljali so nanj, nekje ga je neki i Poljak zaklenil v kamro, toda j | Adam\je le ubežal.
Drugod na Poljskem, v neki vasi je ležal tri dni v skednju in ga je tresla mrzlica. Močni Hlavaj ev organizem pa jo je premagal ; šel je dalje, brodil po močvirjih, po rekah in se plazil po nepredirnih goščavah in neprehodnih vrhovih. Videl je medvede, slišal, ' kako je treskalo okrog njega in pogosto ni imel niti pojma, kje je, pa ga, le ni
v tem mestu. In morda je tudi res tako.
S tako pravo, globoko vero, j polno naravne, jasne resnice, ki i je sijala iz vse"ga, kar živi, z vero, porojeno v krvi, v bolečinah, v solzah in preklinjanju milijonov, se je znašel Adam Hlavaj :na pragu, pred hlevom svoje hiše.
Bila je to čudna, nekam eksplozivna vera, podobna granati, katere notranjost je bila napolnjena z gorečo, jasno resnico, ost pa skovana iz strašnega človeškega sovraštva. Potrebovala je samo živih topov, ljudi, ki bi jo izstrelili.
Teh pa je bilo dosti. Bilo je na milijone premikajočih se strašnih topov, ki so imeli izraz nedolžnih bitij. "
Samo nabasati jih je bilo treba .. .
Adam Hlavaj si je otrl čelo z roko in je vstal. Bilo je že pozno in še z nikomer se ni pozdravil.
Z mrazečim občutkom človeka, ki se po dolgem času vrača domov, je nameril korak k spalnici. Na oglu se je še pazljivo ozrl, če ga nihče ne vidi. Moral je biti previden, ker v Raztokah ga gotovo že iščejo orožniki. Ko pa ni videl nikogar in je megla še visela nad zemljo, se je poti-; hem prikradel k oknu. V sobi je j bila tema in misleč, da Eva spi, j je Adam Hlavaj potrkal nanje.
"Eva . . ."
V sobi pa je bilo le tiho, in Adam Hlavaj je potrkal močneje.
"Eva, Evica! . . ."
Nič. Samo voda je kapljala s j streh. Pri teh enakomernih zvo-
Naznanilo
Naznanjam članicam podružnice št. 10, S. Ženske Zveze, cla se vrši redna mesečna seja dne 2. marca v navadiiih prostorih. Vabljene ste, da se v obilnem številu udeležite, ker na tej seji bomo volile delegatinje za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila 22. maja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Prošene ste tudi, da one članice, ki imate ti-kete, naj si bo vstopnice ali tike-te za cekine, da jih prinesete na to sejo, če so prodani ali ne. Treba je zaključiti račune. Sestrski pozdrav—Frances Susel, tajnica.
Odda se soba
j ako čedna, prazna, za moškega ali žensko (lahko tudi z enim otrokom); gorka voda in kopališče. Na razpolago je lahko tudi kuhinja. Naslov se izve v uradu tega lista. (Mar.1.1.6.)
Naznanilo
15. marca je zadnji dan, da odpošljete polo za dohodninski davek — Income tax. 31. marca je pa zadnji dan, da odpošljete polo za osebni davek — Personal tax. Kakor vsako leto tako tvidi letos izpolnjujemo take pole.
Oglasite se v našem uradu med 9. in 12. uro dopoldne, ali med 7. in 8. uro zvečer. Na željo pridem tudi na dom.
Haffner & Co. 6106 St. Clair Ave. Tel, ENdicott 5127
(Mar. 1. 3.)
Na stanovanje
se sprejmeta dva moška ali dve ■ ženski. Toplota, kopalnica, kuhinja na razpolago. Najnižja j cena. Vprašujte na 1011 E. 72nd Place, zgorej.	(49)
Farma
se da v najem ali pa se tudi proda. 42 akrov. 13 akrov trte. jPozve se na 1080 E. 71st St.
4 „	, ,	. .	. „	, AMERIŠKA boMOVINA, MARCH 1ST, 1933
solncu in pri vsaki kretnji se je bliskala zlata broška, lasnice, šestkratna verižica okolo vratu. iOvrenc je stal, kakor bi moral vzeti v nevredne roke mohštran-co. Resnično, tresel se je, ko ji je podal roko.
Agatka se je potem obnašala skoro ravno tako, kakor nekdaj belicija, le da je skušala svoje začudenje prikriti. Včasih pa je vendarle vprašala kaj takega, da se je Lovrenc prestrašen ozrl, dali jo ne čuje kdo služinčadi., V mlinu se je bala grmečega ropoma in jermenov in kamenov. Kaj čudno vzgrizljiva je bila Tekla. Car se ji je zdelo na Feliciji mikavno, to je pri mladi nevesti zasmehovala. Saj to je pravcata punčka, se je špotala. Tako bi bilo treba zapreti v stekleno omaro. Lovrenc bi jo seveda same ljubezni najraje pojedel — o, pa se bo še kesal, zakaj je ni raje pojedel! Sedaj se mi mlin smili, sedaj mi je resnično žal, da ga bom zapustila!
Apolonijo so ganile dekletove preplašene oči, ko je odkrito priznala: "Sramujem se svoje dote, kajti vidim, da mi prave dote manjka. Vse mi je prišlo nekam prehitro, žalostno je, a moram povedati, da sem preka-sno zlezla iz materine roke."
Tudi ven k bajerju so šli, kaj-
ti nevesta je hotela videti tisto pošast, ki bi ji bila kmalu njenega Lovrenca požrla. "Saj boste že sami našli tja," je dejal Mlinar in zaostal.
DRUŠTVO ŽUŽEMBERK
Predsednik Prank Koren, 1583 E. 41st St., podpredsednik Andrej Škerlj, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.. blagajnik Joe Šlogar, 1149 E. 03d St., zapisnikarica Terezija Jakšič, vratar John Jakšič, zastopnika pri blagajniku: John Zavrl in Andrej Škerlj; nadzorni odbor: Joe Šlogar Jr., Prank Razinger in Rok Šprajc, zdravnika sta. dr. Kern in dr. Perme.
-	"Apolonija, kako ti ugaja? Malo predrobna, prefina in jam-ranje se je seveda drži. Pač, pravi maliček! človek bi mislil, da prihaja baš od sladčičarja! Sladkarij pa se človek s časom naveliča!"
Apolonija je bila tiste dni okolo Vseh svetih, ko so se le še vrabci in vrane podile po vrtu ter je bilo uvelo listje edini sadež, ki je še padal z dreves, kakor matica v čebelnem roju. češče se ji je zdelo, kakor bi se hotela vsa hiša izprazniti, vse skrinje, vse omare in vsi zaboji. Platno, predeno in stkano v zimah, ko so one ležale še v zibelkah ali se plazile po tleh, in potem v zimah, ko so se mali prstki dekletce učili presti, beljeno v poletjih, ko je mati ponosno gledala od belega cvetja jablan na belo platno in bele jate gosi
—	ves ta pridelek dolgih let je prišel v tok. Oče je zapeljal na skrivej Lucijin delež v mesto.
(Dalje prihodnjič.)
Debeli prešiči naravnost z dežele
Mlinarjevi
Za "AmeriSko Domovino" nrestavil M. U,
SLOV. NAR. DOM NA. 80. CESTI
Predsednik Joseph Lekan, podpredsednik Andrej Slak, tajnik Plorijan Cesar, blagajnik Frank Kužnllc, zapisnikar Louis Supan, nadzorniki: Louis Ferfolia, Anton Gliha ml., Matija Zupančič; direktorji: Loui.s Gliha, Rudolf Kenik, Joseph Lekan 81. cesta, Anton Kordan, Rev. John J Oman, Rudolf Novak, Mike Vrček; namestnik: Dominik Blatnik. Redne seje direktorjev se vršijo vsak drugi pondeljek v mesecu.
DR. SV. NEŽE, ST. 139 C. K. of O.
Predsednica Mary Peterlin, 9605 Yale Ave., podpredsednica Theresa Kostanjšek, 5408 Homer Ave., finančna tajnica Jennie Yelitz, 16010 Arcade Ave.; blagajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Frances Russ, 1215 E. 71st St.; nadzornice: Louise Pikš, Frances Novak, Mary Skulj; vratarica Frances Kasu-nič.
Vseh velikosti, živi ali osnaže-ni, pregledani od mesta in pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite i" izberite si sami.
j H. F. HEINZ I
= Vine St., Willoughby, O. §
m	""
1 Tel. Wickliffe 110-J-2 |
m
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiji!!!!:
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽAT.EO LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St. Pokličltei KEamori «181
SLOV. NAR. DOM. MAPLE HEIGHTS
Predsednik Vincent ZrimSek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan. zapisnikar Louis l Simončič; nadzorniki: Martin Martin-šek, Louis Kostelec, Anton Perušek. Ostali direktorji so: Ludvik Vrček, Joseph Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Ignac Novak, Frank Vrček, Anna Režin. Direktorske seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 5087 Stanley Ave.
SELITEV John Oblak
1 161 E. 61st St.
Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.)
Dr. A. L. Garbas	0
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK	<>
6411 St. Clair Ave.	f
v Slov. Nar. Domu	i)
soba it. 10	a
Tel. HEnderson 0919
Imenik raznih društev
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z nepopisno žalostjo v srcu javljamo javnosti, znancem, prijateljem in sorodnikom tužno vest, da nam je neizprosna smrt 20. januarja iztrgala iz naše srede nadvse ljubljenega očeta, oziroma moža
FRANK BOJC
Rojen je bil 4. januarja, 1875 v Dolenji vasi pri Ribnici. Pred 34 leti se je naselil v Clevelandu, kjer si je s svojo odkritosrčnostjo in vljudnostjo pridobil dokaj znancev in prijateljev, kateri so ranjkega za časa bolezni obiskovali in tudi nam lajšali prenesti žalost in bili v tolažbo in pomoč. .
Dolžnost nam veleva, da se vsem najiskreneje zahvalimo za požrtvovalnost in trud ter za prekrasne vence, katere so darovali sledeči: Mr. in Mrs. Frank Boje Jr., Mr. in Mrs. Albin Fabjan, Mr. in Mrs. John Zgonc ml., Mr. in Mrs. Joseph Bojc, Mr. in Mrs. Primosh Pust, Mr. in Mrs. Joseph Merhar in Jennie Bukovic, Mr. in Mrs. Anton Koželj in Frances Bojc, Mr. in Mrs. John Pstrich, Mr. in Mrs. Markus Merhar, Mr. in Mrs. John Zgonc Sr., Mr. in Mrs. Eberhard, Mr. C. C. Reidenbaugh, Safety Equipment Service Co., Fuller, Smith & Ross Inc., društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ; društvo Slovenec, št. 1 SDZ; Maccabees, Carniola Tent, št. 1288.
Enako se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše, in sicer: Mr. in Mrs. John Zgonc Jr„ Miss Jennie Bukovic, Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mr. in Mrs. Pogorele Sr., Lorain, O.; Mr. in Mrs. John Kozjan, Lorain, O.; Mr. in Mrs. Kraitz, Mr. in Mrs. Merhar, Mr. in Mrs. Lekše Sr., Frances Zlatorepec, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger, Mr. in Mrs. R. Kunstelj, Mr. Frank Knaus, Jadrich bratje in sestre, Mr. in Mrs. F. Jerše, Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. John Zgonc Sr., Mr. Zulich, E. 73d St.; Mr. in Mrs. Lekše Jr., Angela Tekavec, Mary Nosan, Mr. in Mrs. Grineii Mr. in Mrs. John Lenaršič, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. in Mrs. Bra-dach, Mr. in Mrs. Debevec, Mrs. Oberstar, Mrs. Sauher, Mr. John Gnidica, Mrs. Zurga, Margaret Krai, družina John Champa.
Iskreno se zahvaljujemo tudi društvom: sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ; društvu Slovenec, št. 1 SDZ; Maccabees, Carniola Tent, št. 1288 za izplačitev posmrtnine in udeležbo pri pogrebu. Prav lepa hvala vsem, ki so pri ranjkem čuli, ga pokro-pili. ali spremili na mirodvor. Hvala bodi izrečena tudi vsem, ki so postregli z avtomobili ali na kak drugi način pomagali. Hvala lepa pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za trud in lepo vodstvo pogreba. Hvala lepa tudi Rev. Domladovcu za cerkvene obrede in govor ob krsti.
Blagi soprog in oče, življenje Tvoje je bilo polno muk, trpljenja in skrbi za nas, za katere si tolika žrtvoval. Bodi, Ti lahka ameriška grjida. Spomin na Tebe ostane med 'nami vedno P° Tebi žalujočimi:
Caroline, soproga. « Frank, Joseph, Louis, sinovi. Alice, Mary, Jennie Fabjan, Frances Zgronc, hčere. Helen, vnukinja, in Iyana Zbašnik, sestra v starem kraju.
Cleveland. O., 1. marca, 1933.
Ozdravil očeta revmatizma
J. F. Kotrich. zobozdravnik, 934 Cem* i St., soba št. 706, Chicago. 111., poroča. " X je njegov oče, ki je trpel na revmatiz" z ; veliko let in je potrošil nad $l.5(?upKa M zdravljenjem, je dobil predpis neyje f starega ' zdravnika iz Dunaja, kateri »t; ustavil bolečine popolnoma. Ker P°Dr- w trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, v | Kotrich pravi, da z veseljem pošlje v ^ komur ta predpis onim, ki trpe nahInitJ matizmu in mu pišejo ponj. Not^ S stroškov in ne obveznosti.
J
Ko pa .je bil sam z njim, je segel v omarico po steklenico, nalil dve čaši in trčil z njim. Nato je dejal: "Lovrenc, danes sem te premislil. .Napravil ti bom prostor, lahko pripelješ svoje dekle in napraviš ohcet., jutri ... to se pravi, Čim bosta okli-cana. Dovolj sem se nažrl prahu. Kadar se je treba poročiti — potem naj se poroči vse, kar je za ženitev godno! Tudi Apolonija zaradi mene! Morebiti se bom še sam poročil gori v čumnato, da ne bom sam!"
Lovrenc je strmel v rdeče pod-plnte očetove oči. čeravno je videl na prvi pogled, da je oče prepit ter da govori besede, ki jih lahko že v eni uri najmanjša sapica zakrene, vendar se je veselil. Ampak končno, ali naj očetova poroka smeši poroke otrok? Pa naj bi Apolonija poleg Felicije — bridko razočaranje je odsevalo z njegovega ob" raza.
Oče pa se je pomirjevalno smehljal ter položil mežikaje roko na sinovo: "Saj je le šalal Vendar ne boš mislil, da mislim jaz, ki sem z eno nogo že v grobu, na ženitev! Prepis pa .je resna stvar, tti, mojo roko na to!"
Ponudil je roko, a sin jo je prijel, negotov, dali naj se v resnici veseli. "Jutri se popeljeva k Agatinim ljudem, a pojutrš-IIjim že lahko pridejo na oglede, Lovrenc, ali me razumeš? Niti ne vprašaš, koliko te bo stalo. Dober kup ne bo, ampak dal ti bom pa toliko, da boš lahko zmagal."
Zvončki v mlinu so pričeli udarjati ob kamen. Lovrenc je poskočil.
"Ali si zadovoljen tedaj?" "Da, oče, če Apolonija . . ." Odhitel je ven, a Mlinar je nekoliko porogljivo zavlekel usta. Priklical je hčer. Prišla je z.vihanih rokavov.
"Tedaj, poroka bo, poroka na poroko, kar naprej! In prepisalo se bo na mestu !"■
Apolonija ni mogla trpeti te m o drikastordeče nariplosti in pa očetovega preglasnega glasu.
"Da, oče* vem, kadar ste polni teh duhov, potem morete vse, ste močan kakor Goljat. Prepisati — pa Lucija in oba poba?"
"Kadar pravim: poroka bo, mora biti. Lucija se ;bo tudi možila, saj je že skoro!"
Apolonija je sedla in poble-dela. "V samostanu . . . koga bi tam . . .?"
Mlinar rji odgovoril. 'Sedel je in pobesil glavo.
"Nu, govorite vendar — in zakaj ne pride domov in si ne pripravi bale — zakaj vse tako na skrivej ?"
Trdovratno je molčal in klonil glavo skoro na kolena.
"Oče, govorite vendar, oče, nikar me ne plašite!"
Pogledal jo je, kakor bi se bil nenadoma streznil. "Apolonija, daj mi roko . . . Ti me ne zapustiš, pojdeš z menoj v hišico ... vsi me zapuščajo!"
"Oče, za Kriščevo voljo, kaj je z Lucijo?"
Ko je videl nje žareče oči, nje strah, ni mogel več povedati polne resnice. Lagal je in šepetal * "Saj ni v samostanu, pač pa . . . pri nekem peku ... in neumnosti je počenjala, mora . . . ampak on je mož na mestu, vrtnar in hišnik! . . . Nikar ne jokaj ! . . . Tajno mora ostati, Dolinar se imenuje. Janez bi gotovo zahteval tavžent goldinarjev več, a Agatin oče gotovo ne bi hotel o takem sorodstvu niti slišati. V mestu se lahko na tihem poročiš.. . .. Nikar .ne jokaj ... čez eno leto ne bo nihče več vedel . . . Naša vandrov-
ca sta .pisala, še nekaj mazila hočeta, naj ga dobita. Nu, daj, sedaj se zberi! Položil bom pismo v tvojo postelj, da ga boš brala, kadar se nekoliko umiriš.' Prečitaj je, predno zaspiš!"
Ko so bili že zdavna vsi v postelji in je tudi Tekla v premišljevanju o svoji bali zaspala, se je priplazil Lovrenc k Apoloni-ji, ki je še nekaj šivala na rjuhi.
"Ali že veš? — Na mestu naj bi prevzel — ali je prav tako? Kaj misliš ti o tem? Jaz se ne morem veseliti! Kaj pa je na vsem! Naenkrat naj se vse zde-re, naenkrat naj se ne glasi več: štirje nepreskrbljeni otroci. Ali razumeš ti to?"
Apolonija se je spomnila pi-sma. "Tako tajinstveno je govoril o tem pismu. Morebiti pa je kaj v tem — čakaj malo!"
Lovrenc pa je dolgo čakal in že godrnjal nad njo. Končno se je pritipal po temnem hodniku v Apolonijo kamro in jo našel, kako je pri sveči sedela na postelji ter nevzdržno jokala. Ni mu mogla odgovoriti, pač pa je ob njegovem prihodu le še brid-keje jokala. Končno mu je podala pismo. Lovrenc se je nagnil k sveči in čital:
V Trstu, jesen, 1851.
Ljubi oče in Apolonija!
Nisva šla ob Savi navzdol, pač pa v nasprotno smer in potem ob Soči in v Trst. Ko bi vidva le pristanišče videla. Cel gozd samih jamborov in dimniki se kadijo. To so plavajoče palače, ladje. In ena med temi, Viktorija se imenuje, naju popelje v novi svet, v Ameriko. Nisva Vama povedala; ker sva vedela, da nama ne bi dovolila. Očetu bo pač vseeno, ker potem se mu ne bo treba več srditi na naju. Tudi stalo ga rite bo, ker se bova brez njega prebila in tudi brez popotnice. Odločila sva se za to že tedaj, ko sva si izte-sala splav in sva si postavila na drugem kraju bajerja koči-co. Oni breg je bil nama vedno Amerika. Bajer nama je pač bil najboljša šola, kjer sva se naučila onega, kar nama bo treba zunaj: ničesar se bati, ničesar, tudi čarovnic in vil ne. Če nam je pa bajerska čarovnica tako urekla, tedaj nama je storila nekaj dobrega. Kajti mestna šola le krivi človeku hrbet, tam ga rihtajo kakor ščene, ga priklenejo. Da, ampak Apolonija bo gotovo za nama jokala. To pa nama ni prav. Pa je res neumna, če bo žalostna. Tam pri Vas bi na Vaši verigi gotovo postala prava upornika, tam preko pa postaneva misijonarja ali pa farmerj^, ali pa slavnk brodarja. Malo je pa tudi sama kriva, če sva šla. Saj nama je le venomer pripovedovala o gospodu Joahimu in njegovih potovanjih. In sama tudi hoče na romanje preko morja. Tako sva češče sedela vsa zdivjana in nisva mogla pričakati. Jutri pa bova že na morju. Videla seveda ne bova to pot še ničesar, kajti nalagati bova morala premog. Nič zato! Kronica itak ne bi bila mogla pri Vas zrasti. Nekdaj Vam bova poslala denarja! Ali ste veseli, da ste se" nas odkrižali?
Pripis. Vzemite iz kočice trnke, Martin s svojim svetilnikom ni nič proti tukajšnjemu • • •
Ko je prečital, je tudi on sedel na posteljo in premišljeval. To je komaj za las drugače, kakor pa, če ju bili iz bajerja potegnili ... pa naj bi se sedaj še mogel veseliti? Oče ju pač namerava docela zavreči. Ker je Apolonija stisnila glavo med
roke in je še vedno nevzdržno jokala, jo je parkrat pobožal, a nato odšepal ven.
Apolonija pa je menila, da si mora dušo izjokati. češče jo je prijemala jeza. O, hotela bi imeti pred seboj Lucijo, da bi jo oklofutala — in ta dva poba-lina. Tako docela brezsrčni! Kakor divja zver gledajo svet tam zunaj. In karkoli je le mislila — vse je bilo le nož. Otroci so pač in ^mislijo, da napredejo le kako paglavščino — ne, dobro sta premislila. Le na to ne pomislita, da povzročata bol. V njiju pismu pa je le vendar par dobrih, od srca dobrih stavkov, ki se glase skoro kakor domotož-jc Da pa se le ne bi bila ščitila z enim ljubim imenom! Z Joa-himom se hočeta izgovarjati!
Sedaj pa se ji je dozdevalo, da ju sam Joahim zagovarja. Mar ni baš on opravičeval nje romanje in pa svoj lastni nemir kot dedščino po nekdanjem predniku? Potem sta fanta vendar le mladi lastavici, ki ubirali, brez vabe in brez poduka tajinstveno. določeno pot!
Znova je pričela jokati, ko se je morala braniti zoper pred-bacivanje, ki se ji je zdelo grdo. Oče smatra ta njiju beg tako napol za srečo . . . sedaj bo lahko pri doti radodarnejši in prepis se lahko izvrši brez premisleka. O, oče je vedno imel dvojčka za kukavičjo zalego!
V žalostni deževni noči pa se je vendarle tako skrito porajala in svetila v njej misel, katero je le vedno skušala potlačiti, a se je vedno le znova porajala. Tako bom tudi jaz lahko kmalu sama svoja in bom storila zaobljubo in deležna ene edine velike želje! še v spanje ji je sledila ta misel in v snu je romala, z dolgo tenko palico v rokah, preko valov in potem je videla grič, s katerega sta ji mahala Konrad in Urh, sivobradi starci, a predvsemi Joahim: Tu je dobro, tu meljejo božji mlini! ... In lepe sanje so se spremenile v strah: . . . meljejo počasi, a gotovo ... meljejo počasi
Zbudila se je in zdelo se jf je nenadoma, kakor bi bila baš ču-la: Božji mlini!
Zopet je pričela jokati in menila je, da ji ne bo mogoče danes opravljati vsakdanjega dela, kajti klopotanje mlinskih koles se ji je zdela grožnja in bol, ki le neprestano dreza v odprto rano Ne — je mislila še napol v snu, medtem ko je že sedela na postelji — kako daleč lahko zaide človek v eni sami noči! Ne vem, kako naj se zopet v vse to znajdem!
PETNAJSTO POGLAVJE
Za sveti Jernej, ko so jedli poslednjo solato in je hladan dež oznanjal jesen, so pričakovali v mlinu Agato in nje očeta na oglede. Resnično, mlin je bi osnažen kakor za parado: pome-teno, pobeljeno vse. Vsepovsoc je odsevala skrbnost in marljivost. Da, pokazati se je sme stari, ponosni mlin! Vsepovsod lahko peljejo človeka, vse pokažejo — le Lucija! Kako naj odgovore na povpraševanja po njej, kako naj sploh o. njej govore? Oče je že imel pripravljeno imenitno, v okusno kroglico zavito laž. Apolonija se je jezila, ker pač ni bilo za ta madež prave metle, prave cunje, da bi ga izbrisali. Ali naj povedo, da" se bo poročila, da se mora poročiti v ozko kamrico, v najemni-ško luknjo? In le vedno se je znova izluščeval očitek: Da nam je morala to storiti! Obesiti se kar na prvega, na takega mestnega postopača? Aj, doma, pred mojimi očmi, naj bi se bila upala!
Debela rujava Rajtarjeva kobila je bila kar ošabna novega komata, a usnje ponosnega ko-leseljna se je svetilo kakor na novo zdrgnjen škorenj.
Agatka se ni bila pokrila z običajno žensko avbo. Okolo svilene rute in okolo moderca pa se je ovijala dragocena zlata verižica. Stopila je iz voza s svojimi lepimi čeveljčki. Rudeče ro-žasti predpasnik se je svetil v
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bld». Tel. MAln 11BS
U R E i 9 do B
Pondeljek, torek, četrtek
od 6:30 do 8, in » soboto od 2 — 4. 6:80 — 8
1084 E. G7th St.
HEnderson 5C35
DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Joe Lozar, podpredsednik Frank Virant,. tajnik John J. Ki-kol, 5345 Spencer Ave., blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar. Andrew Lekšan. Frank Virant, zastavonoša Frank Brancelj, zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik Kluba društev S. N. D. John J. Kikol, zastopnik skupnih društev fare sv. Vida John Ježek. Društvo Doslu-žencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000.00 premoženja in plačuje $7 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje S. N. Doma. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu.
DRUŠTVO Z. M. B.
Predsednik Frank Mervar, podpredsednik Louis Fink ml., tajnik-blagaj-nik Joseph Centa, 1175 Addison Rd., finančni tajnik Joseph Glavič, nadzorniki: Jonh Jančar ml., Joseph Turšič, Anton Fink, zdravniki: dr. Oman, dr. Skur in dr. Perme. Zastopnik za Klub društev S. N. D., Joseph Pograjc. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St.. podpredsednik Anton Hlap-še, tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrew Tekavec, 1023 E. 72d Place, zapisnikar Anton Zaje, vratar Valentin Gornik, nadzorni odbor: Frank Komidar, John Martinčič in Frank Levstik, zastopnika Kluba društev S. N. D., Anton Zaje in Frank Levstik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. D. ob 1. uri popoldne, v dvorani št. 1.
SAM. K. K. PODP. DR. SV. JOŽEFA
Predsednik Frank Koren, 1503 E. 41st St., podpredsednik Joseph Lau-rlč, tajnik John Germ, 1089 E. 64th St., blagajnik Jos. Erbežnik, 6215 Carl Ave., zapisnikar Anton Bolka, nadzorniki: John H. Urbas, Frank Zakrajšek. Zastopnik za Collinwood: Frank Košmerlj, 455 E. 152d St. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v S. N. Domu soba št. 3.
DR. SV. ALOJZIJA V NEWBURGU
Predsednik Domen Blatnik, podpredsednik Joseph Lekan, prvi tajnik Frank Blatnik, 8906 Union Ave., drugi tajnik Anton Kordan, blagajnik Matija Zupančič, nadzorni odbor: Frank Mulh, Anton Škrl, Ladislav Volcanšek, zdravnik dr. Anton J. Per-ko, zastopnika za S. N. D. v Newburgu John Perko in Anton Globokar, zastopnika za S. N. Dom v Maple Heights John Peskar in John Kic. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo ob 1. uri popoldne v S. N. D. na 80 cesti.
PEVSKO PODP. DRUŠTVO ZVON
Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St., blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš, .nadzorniki: Silvester Paulin, Domen Blatnik in Anton Erjavec, pevovodja Primož Kogoj, vratar John Cvet, zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin, zastopnika za S. N. Dom Anton Erjavec in Domen Blatnik, za S. N. D.'v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu na 80. cesti.
SLOV. LOVSKO DR. SV. EVSTAHIJA
Predsednik Anton Pevec, podpredsednik Rudolph Zupančič, tajnik Henry F. Kranz, 6102 St. Clair Ave., Tel. HEnderson 1126, blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St., zapisnikar Frank Praznik, nadzprni odbor: Frank Lesar, John Renko in Frank Petrič, zastavonoša Joe Japel, zastopnik Kluba društev S. N. Doma Frank Petrič, društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. A. Škur. Društvo zboruje tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani, soba št. 3. (Every second month).
DR. SV. ANTONA. ŠT. 138 C. K. of O.	>
Predsednik Anton Skul, podpred-	r John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skul, 1174 E. 74th St.; tajnik zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prosser	j Ave., blagajnik Joseph Glavich, 6210	S Schade Ave.; nadzorniki: Joseph Hro-	I vat, John Sterle, John Hrovat Jr., re-	I dar Joseph Kostanjšek, vratar in za-	I stavonoša Anton Gregorač, društvena	I zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr.	I L. J. Perme, bolniški nadzornik Jo-	I seph Perpar. Društvo zboruje vsak I tretji pondeljek v mesecu v stari šoli	I sv. Vida ob 7:30 zvečer.
S. SAM. PODP. DR. LOŽKA DOLINA j
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. I 64th St., podpredsednik Jakob Baraga, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefer j Ave., blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., računski nadzorniki: John ] Strle, John Pianecky in Frank Avsec. j Društvo zboruje vsako četrto soboto v i mesecu ob 7. uri zvečer v S. N. Domu, I soba št. 4. staro poslopje. Društvo plača $200 posmrtnine in $1.00 dnevne bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Za nove člane so zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Kern in dr. Perme.
SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO | SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ
Predsednik Math Zupančič, 3549 E. 81st St., tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St., blagajnik Domen Blatnik, 3550 E. 81st St. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti, dvorana št. 1.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Frank Perme, podpredsednica Julija Brezovar, finančna tajnica Eva Peterlin, 1165 E. 60th St., zapisnikar Louis Rozman, pomožni zapisnikar Joseph Perpar, blagajnik Frank Majer, pomožni blagajnik John Hrovat, nadzorniki: A. J. Fortuna, Frank Bogovič in Joseph Meglič, vratarica Frances Kasunič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bosta z veseljem sprejeta. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih ssjah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Skulj, 1090 E. 71st St., tajnik A. J. Fortuna, 1095 E. 64th St., blagajnik John Melle, zdravniki: dr. J. M.. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme in dr. A. J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira od 12. ure opoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto, in ravna naj se po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta.
SLOV. PODP. DRUŠTVO SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave., podpredsednik Math Vih-telich, tajnik Joe Derenda, 5334 Spencer Ave., blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St., zapisnikar George Matijatko, nadzorniki: Math Vihte-lich, Math Milar in Louis Kraus, zdravniki: dr. Oman, dr. Kern in dr. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, staro poslopje.
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., blagajničarka Katarina Perme, druga tajnica Mary Bradač, odbornici: Mary Skulj in Ana Erbežnik, nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik, vratarica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih v stari šoli sv. Vida.