CELJSKI TEDNIK CELJE, 4. avgusta 1961 LETO XL štev. 29 ( kna izvodu 20 din (.lasilo socialistične zveze I)fj()vnl(;a ljudstva okraja celje lisi r/daja in tiska CASOl'isno podjetje celjski tisk. odcovorm urednik rONU maslo IZHODIŠČE JE Človek p A red dnevi je tov. Edvard Kar- delj kot predsednik komisije za ustavna vprašanja v intervjuju v »Borbi« razložil teze in bistvene novosti naše bodoče ustave. Tovariš Kardelj je v razgovoru z urednikom »Borbe« med dru- gim poudaril, da mora naša nova ustava v prvi vrsti izhajati od človeka, proizvajalca, to je od njegovega položaja v odnosih pro- izvodnje in delitve, in ne od člo- veka meščana oziroma državlja- na. Vse to govori o potrebi, da naša ustava podrobneje kot doslej ob- dela pravice človeka na delovnem mestu, pri delitvi družbenega pro- izvoda, pri določanju planov in ekonomske politike. Pravice člo- veka proizvajalca in upravljalca bodo predstavljale torej uvodni del in osnovo celotne naše nove ustave. To praktično pomeni, da bo nova ustava sankcionirala na- šo prakso, naš družbeni razvoj, posebej po sprejetju nedavnih sprememb v gospodarskem siste- mu. Kakor je znano, je klasična ustava izključno instrument dr- žave. Tudi naša ustava je seveda ustava države. Toda naša država je kot socialistična država, drža- va drugačnega tipa. Kot sta jo označila Marx in Lenin — je to država v odmiranju. In prav ta proces mora priti v ustavi do po- polnega izraza. Z drugimi bese- dami: naša ustava mora biti takš- na, da omogoča in spodbuja tak proces. Naša ustava ne more dati neke idealne skice samoupravljanja ter določiti tempa njegovega razvoja, toda tisto, kar mora dati, je to, da okrepi činitelje, ki nosijo druž- beno samoupravljanje, da do maksimuma osvobodi poti za nji- hov nadaljnji razvoj in da odpre dolgoročne perspektive v tej sme- ri. To pa pomeni, da naša ustava ne bo več samo ustava države, temveč tudi ustava samouprav- ljanja kot enotnega družbenega sistema. Skladno z našim družbenim razvojem bo naša Ljudska skup- ščina dobila še pomembnejše me- sto v naši socialistični družbi. Prilagoditi se bo morala pred- vsem odnosom, kakršni so vzpo- stavljeni in kakršni se razvijajo v naši socialistični družbeno-eko- nomski bazi. Po svoji strukturi in po načinu, kako bo voljena, kot po značaju svojih sklepov bo če- dalje bolj instrument neposredne demokracije in vrhovni organ, v katerem bo najbolj neposredno prihajal do izraza vpliv vseh no- silcev mehanizma samoupravlja- nja v podjetjih, ustanovah, orga- nizacijah in komunah. Tudi kla- sični tip ljudskega poslanca nam več ne ustreza in se mora spre- meniti. V takih pogojih bo treba neo- gibno spremeniti ves volilni si- stem. Dejansko ne bomo volili po- slancev, ampak delegacije za skupščino. Teze za novo ustavo predvidevajo tudi obvezno zame- njavo ljudi na odgovornih politič- nih položajih, dalje da je treba komuno krepiti in razvijati kot osnovno celico našega socialistič- nega sistema. Komuna mora biti tisti činitelj, ki bo urejal kar naj- večje število vprašanj, na katere človek zadeva v vsakdanjem živ- ljenju. V novi ustavi bo predvsem jasno označen pojem komune in odnosov znotraj komune. Teze določajo tudi razširitev možnosti za politično dejavnost posameznikov z znatno razširit- vijo vloge Socialistične zveze, ki bo dejansko pomenila enega iz- med sistemov družbenega samo- upravljanja in neposredne socia- listične demokracije. Eno poglavje nove ustave pa bo Posvečeno tudi načelom medna- «t)đnih odnosov. V prvi vrsti bo Poudarjena naša podpora vsem silam napredka, nacionalne ena- kopravnosti in socializma kot tu- di naša privrženost načelu miro- Unbne aktivne koeksistenee. Sistematičnost in vztrajnost pri uveljavljanju in poglabljanju novega gospodarskega sistema Pretekli petek je bilo pri Okraj- nem komiteju Zveze komunistov posvetovanje občinskih sekretar- jev Zveze komunistov, na kate- rem so občinsiki sekretarji p)oro- čaLi o poteku uveljavljanja no- vega gospodarskega sistema in izpolnjevanju političnih nalog, ki s tem v zvezi stojijo pred politič- nimi organizacijamL zlasti pred organizacijami ZK in sindikalni- mi podružnicami. Na osnovi poročil in razprave je bilo mogoče ugotoviti: # Da v zadnjem času, ko so na- stopili dnevi počitnic in do- pustov prizadevnost v tej sme- ri odpada, čeprav ni nobenega razloga za to. # In da politične organizacije ne vlagajo povsod dovolj truda, da bi principe novega gospo- darskega sistema, novega na- čina delitve dohodka, decen- tralizacijo delavskega uprav- ljanja in ostale napredne in vzpodbudne elemente sistema- tično razvijale. Eden izmed negativnih pojavov v sedanjem, tako pomembnem obdobju našega razvoja je, da ve- liko kolektivov zelo počasi na- preduje. Obstaja ndkaika ix)jaz- Ijiva opreznost, ki jo kolektivi. oziroma vodstva ter organizacije opravičujejo s »pomanjkanjem iz- kušenj«, z »nedozorelostjo raz- mer«. Tako v nekaterih podjet- jih niso izročili ustanovljenim ekonomskim enotam vseh tistih pristojnosti, ki so lahlko zadosten porak za njihov uspešen razvoj. Mnogokje imajo ekonomske enote zgolj »posvetovalni značaj«. U- pravljanje s isikladi podjetja so obdržali centralni delavski sveti, češ, sredstva so vnaprej angaži- rana. Te težave nastopajo zlasti v 'podjetjih, ki so v rekonstruk- ciji. Pojmovanje, da v ekonom- skih enotah ne bi razumeli s'kiup- nih interesov v tolikšni meri, je nelogično in ibirokratstko. Ta ibo- jazen pa je upravičena tedaj, če kolektiv ni informiran o druž- beno- ekonomskih peaispektivah in ne pozna zadostno položaja in proizvodnih prilik podjetja. Da pa tega marsikje ni, je dokaz dej- stvo, da številna podjetja nimajo perspektivnega načrta proizvod- nje, nimajo perapektivnih analiz potreb na tržišču itd. Zato je ja- lovo mišljenje, da bi neposredni proizvajalci odločali proti razši- ritvi proizvodnje, proti preusme- ritvi, če je od tega odvisen nji- hov jutrišnji ekonoanski obstoj. Tudi pomanjkanje političnega pri&kiha ima lahko v sedanjem razvojnem obdobju težke posle- dice. Brez posluha za družbeno- politični odraz raznih ekonomskih ukrepov na noben način ne sme- mo ostati. Pojavi, da v mnogih kolektivih vseh ipoLitično-elko- nomskih vprašanj ne obravnavajo kompleksno, so škodljivi. Ni mo- goče razpravljati posamič zdaj o delitvi dohodka, zdaj o proizvod- nih nalogah in proizvodnih na- črtih, potem sipet o čem drugem. Vse je medsebojno tesno poveza- no in vsaka ozkost se maščuje z negaitivnimi pojavi, kot 'so ne- upravičena povečanja osebnih do- hodkov, prebijanje investicijskih okviiijev, upadanje proizvodnje, kopičenje neidočih zalog, preob- sežnost zamrznjenih siredstev za- radi »medsebojnega kreditiranja« itd. Na eni strani imamo pojave neupravičenega poivečanja oseb- nih dohodkov brez odgovarjajoče- ga naraščanja proizvodnje, na drugi strani pa visi v zraku vpra- šanje skladov, ki so neminovno potrebni za nemoteno proizvod- njo, da, ponekod pa na račun ne- smotrnega koriščanja in preliva- nja skladov obstaja bojazen, da bodo usahnila sredstva za kritje osebnih dohodkov. Vsi ti in še razni drugi pojavi nsi^okujejo več sistematičnosti tn vztrajnosti s strani političnih or- ganizacij tn organov delavskega samoupravljanja v bitki za uve- ljavljanje in utrjevanje novega gospodarsk^a sistema. Pri vsem tem je treba tudi veliko poguma, hkrati pa veliko več razumskega, analitičnega dela. Za poletjem pride jesen. V novo gospodarsko leto moramo stopiti z razčiščeni- mi pojmi, še več, novi družbeni in proizvodni odnosi naj bi do takrat bili že utrjeni in jasno za- črtani. Nova ustava bo te nove odnose neposredne demokracije uzakonila. Treba je imeti pred očmi, kako nemogoč bo položaj v tistih kolektivih, kjer bodo vla- dali še vedno mezdni odnosi, bo- disi odkriti ali pa prikriti z de- magoško in načelno izdelanimi praivilnikl, kj nikakor ne bodo ogledalo stanja in teženj v kolek- tivu. J. K. Prebivalci Ljudske republike Hrvatsike ter Bosne in Her- • cegovine so svoj dan vstaje — 27. jiulij — počastili z veli- : častnimi proslavami in množičnimi zborovanji. Tako je bil • v počastitev tega dneva ter na čast dvajsetletnice vstaje v • Zagrebu velik miting, na katerem je pred okoli četrt milijona ; ljudi govoril prvi komisar Glavnega štaba NOV Hrvatske dr. ; Vladimir Bakarič. ; Lepe proslave in prireditve so imeli tudi v Bosni in Her- ; cegovini. V banjaluškem muizeju so odprli oddelek ljudske i revolucije, veličastno pa je bilo tudi zborovanje na hribu | Šehitluki, katerega se je udeležil tudi tov. Djuro Pucar, ki je : prav tu pred dvajsetimi leti vodil posvetovanje vodilnega i aktiva KPJ za Bosansiko Krajino. V počastitev tega dogodka \ so odkrili lep spomenik. Naš posnetek kaže tovariša Pucarja ; (v srediini) .po prihodu na Sehitliuko. ; Obe lovoriki za Slovenijo v soboto in nedeljo je bil na stadionu Borisa Kidriča v Celju tradicionalni troboj moških in ženskih reprezentanc Srbije, Hr- vatske in Slovenije v atletiki. Če- tudi je tekmovanje motilo slabo vreme, je vendarle lepo uspelo. Tako so bili doseženi kar trije rekordni izidi, od tega dva držav- na— Sikovčeva na 100 metrov v času 11.7 ter Hafner v teku na 3.000 metrov čez zapreke 8:45.6 — ter republiški rekord, ki ga je po- stavil član Kladivarja, Kolnik v troskoku z rezultatom 14,50 metra. Kakor v moški, tako so tudi v ženski konkurenci pobrali prvo mesto slovenski tekmovalci, ozi- roma tekmovalke. Moške repre- zentance so se zvrstile takole: 1. Slovenija 137,5 točke, 2. Srbija 135,5 in 3. Hrvatska 124,0 točk- Vrstni red ženskih ekip pa je bil: 1. Slovenija 86, 2. Hrvatska 71 in 3. Srbija 64 točk. Naš posnetek kaže prizor s slav- nostne otvoritve troboja republik. —mb OBISKALI so TABORIŠČE Osvviecim na Poljskem V sredini meseca julija je večja skupina iiuancev obiskala nekdanje koncentracijsko taborišče Oswiecim blizu Krakova na Poljskem. Pred spomenikom milijonskim žrtvam nacističnega te- rorja v zloglasnem taborišču Brzecinka v bližini Oswiecima so in- terniranci priredili žalno svečanost, na kateri je spregovoril org. sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Jože Marolt. Za njim je govoril tovariš Ivan Vodovnik kot bivši intemiranec v tem tabo- rišču. Več o tem obisku lahko be rete na 3. stranL Nov celjski rekord v STRELJANJU Z ZRACNO PUŠKO SKODNIKOVA — 191 KROGOV V nedeljo je strelska dru- žina Tempo pripravila uspe- lo tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 24 ekip, oziroma nad sto strelcev. Največji uspeh je dosegla Marica Škodnikova, ki je s 191 od 200 možnih krogov dosegla nov celjski rekord. Ostali rezultati pa so bili: EKIPE — 1. Tempo 918, 2. SD Branko Ivanuš 893, 3. SD Strojne tovarne Trbovlje 863, 4. SD Kovinar, Štore 854, itd. POSAMEZNIKI — 1. Marica Skodnik 191, 2. Slavko Mla- kar 186, 3. Franc Hočevar (vsi Celje) 185, 4. Tone Roz- man (Store) 184, 5. Viktor Vanovšek (Celje) 182 itd. Pešec na državno prvenstvo v torek je bilo v Ljubljani kon- čano republiško prvenstvo v šahu za mladince. Po izločilnem delu tekmovanja sta se v finale uvrsti- la oba mlada Celjana, Pešec in Lipnik. V finalu pa se je najbolje odrezal Pešec, ki je z devetimi točkami osvojil drago mesto in si tako pridobil prostor na držav- nem prvenstvu. Lipnik je zbral 4 in pol točke ter zasedel dvanaj- sto mesto. VREME za čas od 3. do 13. avgusta Prevladovalo bo lepo vreme. Kratkotrajoe padavine se priča- kujejo okrog 5. in morda še okrog 7. av«usta. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. 2 CELJSKI TEDNIK STE V. 20 — 4. avgusta 1&31 Poglavitna značilnost povojnega časa je nestabilnost, mednarodne zaostritve so na dnevnem redu, le od časa do časa pride do pomiritve, potem pa je sunek viharja toliko hujši. Ženevski vrh 1. 1955 je rodil ženevski duh, ki pa se je kmalu razšel. L. 7959 so se sešli zunanji ministri SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije, da se pogovore o nem- škem vprašanju, vendar do kakih sklepov ni prišlo. Nato je ublažil ozračje nad svetom campdavidski duh. Hruščev se je napotil v Ame- riko, Mikojana je poslušalo 1000 ameriških gospodarstvenikov, vse je kazalo, da mora priti do izbolj- šanja odnosov. Nato pa je prišlo do pariške ekplozije. Mnogo je bilo govora, kdo jo je zakrivil, svet se je razdelil v dve polovici, ena je dolžila Zahod, druga Vzhod. Pri strani so ostali tisti, ki so po pra- vici in resnici trdili, da sta kriva oba, ker nobeden ne mara popu- stiti, iz prestiža ali zaradi nezaupa- nja. Nato je Eisenhower prepustil me- sto KennedYJu. Prepustil mu je tu- di poglavitni problem — nestabil- nost svetovnega miru, s tem pa vse druge: antikolonializem, emancipa- cijo narodov v Aziji in Afriki, eko- nomsko pomoč nerazvitim drža- vam, Nemčijo, Kitajsko, razoroži- tev, atom in tako po vrsti, v glav- nem torej vprašanje, kako gospo- dariti z našim planetom, da bodo ljudje z življenjem na njem kolikor toliko zadovoljni. Morda ni na- ključje da je do dunajskega se- stanka prišlo skoraj istočasno kot do evianskega, ob katerem je »£x- press«, glasilo Mendes-Francea, za- pisal takole: »Ce Francija ne bo uspela doseči sporazum z Alžirci in se bo vnovič razplamtela alžir- ska vojna, v kateri bo moralo pasti še na tisoče alžirskih partizanov, preden jim bo uspelo izvojevati ne- odvisnost svoje domovine, potem se nikar ne slepimo: SZ in LR Ki- tajska bosta vsekakor hitreje, kot nekateri mislijo, dobili odločujočo pravico pri osvobajanju Afrike, ker bosta pač edina resnična pod- pornika boja zoper stari imperiali- zem. S tem pa bo ves Zahod do- živel neizpodbiten poraz. Zdaj ni več krajevnih vprašanj. Gre samo še za veliko stvar, za željo siro- mašnih, podjarmljenih narodov, do- seči neodvisnost in, če bo mogoče, malce blaginje. V Laosu, Vietnamu na Kubi, v Braziliji, Gvineji, An- goli in Alžiriji gre naš vek h kon- cu, to je vek imperijev, nastopa pa vek drugih ras, ne samo bele.« Toda to je redek pameten glas. Evropa se težko osvobaja starih bremen in če je včasih držalo, v dobi meščanskih revolucij, da na- rod, ki druge privija k tlom, tudi sam ni svoboden, potem to danes drži v svetovnem merilu. Kennedy je hitro spoznal, da mo- ra nekaj ukreniti, da se ne sme križem rok podrediti togi politiki ameriških vojaških krogov, ki so doživeli velik poraz na Kubi, še večjega pa v Laosu. Šel je na Du- naj in bo verjetno moral po Du- naju iti še dalje, čeprav se dunaj- ski duh zadnje čase prav malo po- zna, na veliko veselje neonacistič- no razpoložene Zahodne Nemčije, ki obenem s Pentagonom hoče go- voriti s SZ samo s pozicij sile. To- da če ne bo nikogar, ki bi še hotel sesti za mizo, potem utegne res priti do atomskega pokola in s tem do svetovne kataklizme. Ni več časa, da bi čakali na trd- nost vojaških položajev, položaj je tak, da se je treba pogovoriti, ne pa trmoglaviti in govoriti o tekmi za vesolje, o milijardah za raketo na Mesec in Venero. Res pa je, da ima razvoj poletov v vesolje velik pomen v borbi za mir. Pojavljajo se rakete raznih tipov, med kate- rimi so tudi medkontinenlalne z atomskimi bombami. Nujno je one- mogočiti uporabo teh aparatov in s tem oborožene spopade med dr- žavami. Nujno je, če'govori pamet, toda kaj, če spregovori strast strast za oblast, last in čast? Za eksploatacijo največjih znanstvenih dosežkov zadnjega časa je potre- ben mir in sodelovanje med drža- vami. Ce miru ne bo, potem vse velike pridobitve znanosti ne bodo pomenile blaginje, ampak pomor in gonobo. Ker je situacija taka, ne smemo izgubiti upanja. Zaenkrat ni gene- ralnega štaba, ki bi tvegal atomski spopad. Ni še blazneža iz 1. 1939, ki bi se upal trapiti svoj naied, z blitzkriegom, ki bi terjal majhne žrtve od napadalca, zavojevanim deželam prinesel zlo, nosilcu blitz- kriega pa neoraejeno korist. Take- ga blazneža ni in upajmo, da se tu- di severno od Karavank ne bo po- javil. T. O. Brez zastoja Mnoge organizacije Socialistič- ne zveze so pravočasno zagotovi- le, da tako imenovana »mrtva se- zona« v političnem delu, ki na- vadno nastopi v poletnih mese- cih, v času letnih dopustov, to pot ne pride do takšnega izraza, kot prejšnja leta, ko je prenehala skoraj vsakršna aktivnost organi- zacij. Ta stremljenja je narekovalo pravilno gledanje, da se z letnimi dopusti ter z odhodom večjega števila ljudi na oddih v bistvu prav nič ne zmanjšuje zanimanje za politične in druge dogodke. Treba je le, da se oblike dela pri- lagodijo počitniškemu obdobju in da postanejo zato bolj zanimive in dostopne vsem. Sicer pa tudi sami dogodki v tem letu ne dovoljujejo, da se tudi za kratek čas oslabi politič- na in družbena aktivnost organi- zacij Socialistične zveze. Teh do- godkov je veliko tako v zunanji politiki, kot tudi v našem notra- njem življenju. Naj spomnimo sa- mo na bližnjo konferenco šefov neangažiranih držav, ki bo v Be- ogradu. Prav tako so tudi mnoga vprašanja našega notranjega raz- voja, predvsem pa tista, ki so ve- zana na uveljavljanje novih go- spodarskih ukrepov, na nov način finansiranja šolstva, na reorgani- zacijo zdravstvene službe in na prosto izbiro zdravnikov, v takšni fazi, da je potrebna stalna pozor- nost ne samo vodstev Socialistič- ne zveze, ampak tudi vseh držav- ljanov. V vsej tej aktivnosti dobivajo posebno veljavo sekcije pri kra- jevnih organizacijah Socialistične zveze, ki se tu in tam že močno uveljavljajo in postajajo pravo mesto za obravnavanje in reševa- nje problemov. Z njihovo pomoč- jo se je Socialistična zveza začela v zadnjem času »vmešavati« tudi na tista področja, katerim je prej posvečala relativno manj pozor- nosti. Vzemimo samo problem finan- siranja šolstva ter delo šol na sploh in nadalje prosto izbiro zdravnikov. Drži dejstvo, da pre- nekateri občinski ljudski odbori tem vprašanjem, vsaj na začetka, niso posvetili potrebne skrbi. Mnogi starši so se znašli v nepri- jetnem položaju, ko svojih otrok niso mogli vpisati v nekatere strokovne šole, ker so le-te po- stavljale za vpis nenavadne po- goje. Neka srednja strokovna šo- la, je na primer zahtevala kot po- goj za vpis učencev odlični uspeh, četudi so za tisto stroko najvaž- nejše ocene iz fizike, matematike itd. Zgodilo se je, da so bili na šolo sprejeti odlični učenci, ki do stroke niso imeli posebnega ve- selja in zanimanja, da pa so bili odklonjeni tisti, ki jih je močno zanimala ta veja študija, pa iz vseh predmetov niso prinesli od- ličnih ocen. Razumljivo je, da je to stanje povzročalo v javnosti določene razprave in da Sociali- stična zveza ni mogla ostati rav- nodušna. Takih in podobnih vprašanj, ki so aktualna tudi v poletnih mese- cih, je še več. To so tudi cene na trgu, preskrba in podobno. Skratka, možnosti za intenziv- no družbeno in politično življenje tudi v poletnih mesecih je veliko. Zato lahko pričakujemo, da bo le- tošnja »mrtva sezona« živahna in da bo kontinuiranost dela politič- nih organizacij, zlasti pa Sociali- stične zveze, trajala vse do jeseni. D. M. Petek. 28. julija V KRANJU je državni sekretar za blagovni promet LRS dr. Marjan Der- mastia odprl enajsti gorenjski sejem. Sobota. 29. julija V PULJU se je začel osmi festival ju- goslovanskega igranega filma. Za uvod so predvajali Bulajičev film »Vzkipelo mestoi. Nedelja, 30. julija V KRANJU je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 50.000 ljudi. Ob tej priložnosti so odkrili veličasten »S]xcmen;k revolucije«, delo akademske- gii kiparja Lojzeta Dolinarja. Na slav- nosti pa je govoril tov. Vinko Hafner. Ponedeljek, 51. julija IZ POGOVORA s turističnimi delavci je bilo raiividno, da se je turistična se- zona začela naglo popravljati in da je bil prav ta dan zabeležen znaten dotok novih turistov. Torek, 1. avgusta JUGOSLOVANSKI strokovnjaki meni- jo, da bodo domače ladjedelnice kmalu začele graditi ladje na atomski pogon. Sreda, 2. avgusta NA DANAŠNJI DAN, Ilinden, slavi makedonski narod dvojni prazniik. Tega dne 1903. leta se je ziičola ilindenska vstaja, istega dne 1944. leta pa so pred- stavniki makedonskega ljudstva izvolili Antifašistično narodno osvobodilno so- branje Makedonije. Turistični problemi ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V nedeljo flosarski bal Prve prireditve turistične- ga tedna Zgornje Savinjske doline so se začele že v ne- deljo. Četudi jih je zmotil dež, so bile primeren uvod v pomembno propagandno ak- cijo za turistično populariza- cijo doline ob gornjem toku Savinje in Drete. Kot pravijo, je bodočnost te doline v turizmu. To je živa resnica, ki se je zaveda- ZDRAVILIŠCA ROGAŠKA SLATI- NA, DOBRNA IN RIMSKE TOP- LICE SLOVIJO NE SAMO DOMA, TEMVEČ TUDI DALEČ PO SVETU. jo prav vsi, ki bi radi nare- dili iz tega prelepega koščka naše zemlje turistični raj. Osnova je tu. Tu so lepi kra- ji, Savinja in Dreta, planine in gore, prijazni ljudje . .. Manjkajo pa dobre ceste, ho- telske zmogljivosti in morda še kaj. Cesta v Logarsko do- lino je sicer v gradnji, ven- dar se zdi, da gredo dela pre- počasi od rok. Z urejeno ce- sto se bo bolj kot kdajkoli prej pojavila zahteva po po- večanju hotelskih kapacitet. Logarska dolina že zdaj po- trebuje nov hotel. Podobno zahtevo imajo na Ljubnem in morda še kje. Žičnica na Okrešelj bo mikavna vaba. Problem Zgornje Savinjske doline, ali bolje rečeno celot- nega predela mozirske občine je regionalni načrt. Kakor bo treba ohraniti prvobitnost čudovite pokrajine, tako bo treba te lepote s tehničnimi sredstvi približati delovnemu človeku. To je samo nekaj misli, ki nas spremljajo ob turistič- nem tednu Zgornje Savinjsk? doline. Problemov, zahtev ia potreb pa je še dosti več. Turistični teden Zgornjo Savinjske doline bodo zaklju- čili s flosarskim balom, ki bo v nedeljo, dne 6. avgusta na Ljubnem. Sicer pa bodo ta dan na Ljubnem odprli turi- stično, ribiško, lovsko in et- nografsko razstavo ter raz- stavo slik Jožeta Horvata- Jakija. Ob desetih bo v za- družnem domu skupna seja članov Celjske turistične zve- ze, okrajnega ter tamošnjega občinskega sveta za turizem. Največ zanimanja pa bo vse- kakor vzbudilo vdiranje flo- RESTAVRIRANE RIMSKE IZKOPA- NINE V ŠEMPETRU SO TURI- STIČNA ZANIMIVOST, KI SI JO VELJA OGLEDATI. sa, namestitev vesniko,v, vož- nja ter prijemanje in navez flosa. Vse to bo v popoldan- skih urah, ko bo tudi nastop domačih pevcev, godbe in nazadnje folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Ob zaključku pa se bodo vsi skupaj zavrteli v flosarskem balu. —mb Logarska dolina Gneča pred toboganom na Ljudskem kopališču v Celju NI razlogov za nedejavnost Vse kaže, da so s šolskim.! počit- nicami nastopile tudi počitnice v sicer zelo živahni in pestri dejav- nosti Jugoslovanskih pionirsliih iger. To je splošna ugotovitev, ki seveda v določenih in na žalost redkih primerih no d:zi, vseka- kor pa potrjuje, da jo dejavnost pionirske organizacije še vedno v pretežni meri vezana na šolo in manj na stanovanjske skupnosti, krajevne odbore in podobno. Medtem, ko so bili zlasti zadnji meseci preteklega šolskega leta izredno bogati po najrazličnejših prireditvah in akcijah, ki so jih pripravljali pionirji s pomočjo svojih učiteljev in drugih priza- devnih delavcev, pa je zdaj le dejavnosti dosti manj. Očitno je bilo malo pobud za aktivno delo pionirjev tudi med počitnicami. Celjskemu društvu prijateljev mladine, ki je s pomočjo .občin- skega sveta za varstvo družine pripravilo dnevna letovanja otrok »Na gričku« menda ni sledilo ve- liko enakih organizacij. Kot je znano, je ostal tudi primer stano- vanjske skupnosti Center v Celju, I:i je izvedla tekmovanja med ta- ko imenovanimi uličnimi aktivi pionirjev, več kot osamljen. Ra- zen tega je tistih nekaj sto celj- skih pionirjev, ki je in še bo od- šlo v kolonijo v Baško, sprejelo tekmovanje v spoznavanju ta- mošnjega kraja in otoka. Pobudo za to tekmovanje je dalo uredni- štvo Pionirskega lista. Do začetka šolskega leta nas loči še en mesec. Ta čas bi lahko hvaležno izkoristile vse tiste or- ganizacije, ki vključujejo v svoje vrste najmlajše državljane. To velja tako za tabornike, kot par- tizanska in športna društva, za strelce in druge. Morda bi ne bilo odveč, če bi na primer celjski Neptun pripravil in izvedel tek- movanje v plavanju za pionirje in če bi tudi športna in partizan- ska društva organizirala v tem času več izletov v bližnje kraje, znane iz narodnoosvobodilne bor- be. Skratka, ni razlogov, da bi pionirska dejavnost zamrla med počitnicami. Nasprotno, pogojev, da bi se otroci v resnici igrali — in to je tudi namen Jugoslovan- skih pionirskih iger — je obilo, treba bi jih bilo samo poiskati in uveljaviti. —mb WEEKEND NASELJA PREBOLD PRI BAZENU, MOZIRJE PRI KO- PALIŠČU IN GORNJI GRAD SO POSTALA TURISTIČNA ZANIMI- VOST. CENA LEŽIŠČU V WEE- KEND HIŠICAH OD 259-30» DI- NARJEV. CE POTREBUJETE INFORMACIJE, CE HOČETE REZERVIRATI SOBO. SO VAM NA VOLJO TURISTIČNA DRUŠTVA CELJE, SOLČAVA IN LJUBNO TER GORNJI GRAD, PREBOLD, ŠEMPETER, MOZIRJE, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE, DO- BRNA, FRANKOLOVO, ROGAŠKA SLATINA, VRANSKO. VINJENOST VOZNIKA MOTORNEGA VOZILA KAZNIVO DEJANJE Akcija za varnost prometa na naših cestah, za zmanjšanje števi- la prometnih nesreč, je v polnem teku. Tudi zdaj se vodi pod ge- slom ^►Na cesti nisi sam!« Glavna pozornost pa je posvečena tistim voznikom motornih vozil, ki med , vožnjo preradi zahajajo v gostilne in si tam privoščijo več alkoholnih pijač, kot bi smeli. Boj proti takim pojavom je razumljiv, saj je ravno alkohol med najbolj pogostimi po- vzročitelji prometnih nesreč. Kako poteka akcija in katere so prve ugotovitve, nam je v razgo- vori! povedal tiidi tajnik okrajne- ga odbora za varnost prometa tov. Janko Poljanšek: — Pred dobrim mesecem je zno- va zaživelo ne sam 3 dalo v uvtrez- ni okrajni, temveč zlasti še pri ob- činskih komisijah za varnost pro- meta. V teku so številna predava- nja, predvajanja filmov, po šolah so bili izpiti o znanju cestno pro- metnih predpisov in podbno. Sa- mo v tem času je nad 700 pionirjev opravilo tak izpit. Posnemanja vredna je bila tudi pobuda na celj- ski Ekonomski šoli, kjer so pripra- vili tečaj za mopediste. Vseh pet- najst kandidatov je z odličnim uspehom opravilo izpit. V nekate- rih tovarnah posvečajo veliko po- zornost pregledu dvokoles itd. Kot je znano smo v zadnjem ča- su posvetili največjo pozornost ti- stim voznikom motornih vozil, ki so vozili ali v vinjenem stanju ali pa se zadrževali v gostilnah. Na splošno ugotavljamo, da so te kon- trole že na začetku rodile pozitiv- ne rezultate in da je zdaj pred go- stilnami vedno manj motornih vo- zil. Ti ukrepi, zlasti pa hujša kaz- novalna politika, bodo vsekakor vplivali, da bo na naših cestah če- dalje manj prometnih nesreč za- radi alkohola. Prej smo vinjenim voznikom, ki so povzročili promet- no nesrečo, jemali dovoljenje za največ tri mesece. Zdaj pa vinje- nost voznika motornih vozil ob- ravnavamo kot kaznivo dejanje, kajti, če je med vožnjo vinjen, že ogroža varnost prometa. Zato so- dišča v zadnjem času izrekajo kazni od enega do pet let odvzema vozniškega dovoljenja. Mimo te- ga je bilo v zadnjem letu izrečenih tudi več zapornih kazni. Vse to se mora nekje poznati in lahko re- čem, da se že. — Kako so ljudje sprejeli nove ukrepe? — V glavnem v redu, saj je bil tudi pritisk javnega mnenja tak- šen, da -smo morali seči po strož- jih ukrepih. Te ukrepe pa so na- rekovale tudi čedalje pogostejše prometne nesreče in žrtve, ki so nastale predvsem zaradi alkohola. 2al, pa smo bili v soboto, desetega junija v Velenju, priče prizoru, kjer se je skupina ljudi zavzela za pijanega šoferja in celo protestira- la nekaj časa pred tamošnjo po- stajo Ljudske milice. Kaže, da vsi še niso razumeli pomena in name- na, naše akcije. Saj gre na koncu koncev vendarle samo zaradi lju- di, zaradi njihove varnosti, ne pa zaradi nekih kapric. Zato ne pri- čakujemo samo tihega razumeva- nja, temveč tudi polno pomoč od vseh in pri vseh. Gre za življenja, gre za našega človeka. In prav za- radi tega zasluži velenjski primer najhujšo kritiko in obsodbo, tem- bolj, ker je tudi temu izgredu bo- troval alkohol. -an CELJSKI TEDNIK STEV. 29 — 4. avgusta 1961 3 Z obiska koncentracijskega taborišča Osvriecim na Poljskem Muzej največjih sirahot in zločinov v sredini julija letos je obiskalo nad sto bivših in- temirancev in svojcev u- mrlLh zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Oswiecim na Poljskem. Obisk tega taborišča, kjer je trpelo in mrlo na stotino ljudi s področja celjskega okraja, je organizirala sek- cija internirancev pri OO ZB v Celju, izvedbo obiska pa je nadvse zadovoljivo izvršila poslovalnica Kom- pasa iz Celja. N"e da se izraziti grenkih ob- čutkov o sledovih vseh strahov, ki so še danes vidne v tem tabo- rišču smrti, čeprav so nacisti pred prihodom Rdeče armade skušali zabrisati sledove množičnega uni- čenja. Še težje je s pisano bese- do izraziti žalostne in pretreslji- ve trenutke, vso bol, ki so jo ču- tili obiskovalci, ko so si ogledo- vali taborišče, kjer so pred leti trpeli in čakali na smrt. VSEM JE ZASTAJAL DAH Z njimi sem čutil eno samo ve- liko bolečino. Vsem je zastajal dah in s solzami v očeh smo ne- mi hodili po taborišču, v katerem so Poljaki uredili muzej, muzej največjih strahot in zločinov v zgodovini človeštva. Vse je bilo tiho kot na pogrebnem obredu, le besede vodiča in prevajalca so nemo odmevale po barakah, za- plinjevalnicah in krematorijih, koder smo hodili. ; Težko je vse to opisati. Se tako spreten mojster peresa ne more bralcem približati tega, kar se je tu dogajalo in kar je tu zbra- nega y muzeju. To je treba vi- deti ... BLOK SMRTI Bodeče žice, ki so bile v času nacistične vladavine napoj ene z električnim tokom visoke nape- tosti, krematoriji, zaplinjevalni- ce, na dvorišču vislice, kjer so nacisti ob sadističnem uživanju obešali svoje žrtve, nedolžne lju- di, po hodnikih barak slike umrl- lih, pisarna esesovskih rabljev, kjer so po hitrem postopku obso- jali žive skelete na smrt, tabo- riščna ambulanta, odkoder je bi- la še edina pot v zaplinjevalnico in nato v krematorij, blok smrti z bunkerjem in zraven njega stena smrti, kjer-so streljali ljudi za zabavo ali zato, ker so se pre- grešili zoper taboriščni red ali ker vsled lakote in izčrpanosti niso mogli več delati. SRAMOTNI PECAT NACIZMA Človek ne bi mogel verjeti, če ne bi videl na lastne oči, kaj je bil v stanju napraviti nemški na- cizem. Taborišče Oswiecim in muzej, ki so ga v njem uredili, je ena sama velika obtožba okrutne nemške nečlovečnosti, ki ji v zgodovini ni primere. To je sramotni pečat nemškega fašiz- ma, ki je tudi v tem taborišču dosledno uresničeval Hitlerjevo povelje: »Nameravam pokončati cele rasne enote in bom to tudi storil, v tem vidim svojo nalo- go.« 4 MILIJONI NEDOLŽNIH ŽRTEV Po zbranih podatkih, ki jih hra- nijo v muzeju, je šlo skozi oswi- ecimsko taborišče okoli 400 tisoč registriranih jetnikov in komaj polovici teh se je uspelo rešiti. V zaplinjevalnicah in krematorijih velikega taborišča Brzezinke (Bir- ckenau), ki je oddaljeno od ma- tičnega taborišča 3 km, katerega smo si tudi ogledali, čeprav so ga Nemci pred evakuacijo skoraj po- polnoma uničili s krematoriji in zaplinjevalnicami vred — vidni so še ostanki ruševin — pa je na- šlo mučeniško smrt okoli štiri mi- lijone nedolžnih žrtev. OPOMIN IN SVARILO Se veliko tega bi lahko pove- dal kar sem videl, čeprav je to le ,delče!k v»ega, 'kar so nacisti po- čeli. Pa je morda prav, da po dvajsetih letih le obudimo spo- min na žrtve, ki so jih naši ljudje pretrpeli tudi v številnih fašistič- nih taboriščnih in še posebej v Oswiecimu in v enem izmed 39 njegovih podtaborišč — Brzezin- ka. To je potrebno zlasti zaradi tega, ko v Nemčiji militarizem zopet dviga glavo, to je potrebno v opomin mlajši generaciji, ki vseh teh strahot ni doživela, in končno to je potrebno v opozorilo vsem tistim, ki so pretirano usluž- ni in skoraj hlapčevski do Nem- cev. Teh je še nekaj v naših ob- morskih letoviščih pa tudi dru- god in tem bi priporočal, da si ogledajo tako taborišče. Ne zamerite mi, da sem pri pi- sanju tega sestavka zašel nekoli- ko na stransko pot. Bil sem prav- kar na dopustu in videl nekaj takih žalostnih pojavov, pa se mi je zdelo potrebno, da tudi ob tej priliki nanje opozorim. DEL STRAHOTNE IN SRAMOTNE ZGODOVINE Med tisočerimi koncentracijski- mi taborišči, ki jih je vzdrževal hitlerjevski režim v času druge svetovne vojne na območju Nem- čije in vsen zasedenih dežel, je bil Oswiecim (Auscnwitz) ne sa- mo največji po obsegu in po šte- vilu ujetnikov, ki so v njem trpe- li, marveč je bil tudi najstrahot- nejši po hudodelstvih, ki so se v njem dogajala. Del teh strahot smo videli v muzeju. Poleg tega, kar sem že omenil, visi v eni ba- raki 24 državnih zastav, ki pred- stavljajo 28 narodov, katerih si- novi in hčere so tu trpeli in uanira- h. Med jetniki raznih narodnosti je bilo po številu vsekakor naj- več prebivalcev poljskih krajev — Poljakov in Zidov — dalje pre- bivalci Sovjetske zveze, Jugoslo- vani in Francozi. V SPOMIN ŽRTVAM V eni baraki smo videli veliko žaro, v kateri je pepel žrtev umorjenih. Tu so v grobni tišini in solznih oči naši obiskovalci po- ložili venec in prižgali sveče v spomin umrlih svojcev in znancev v taborišču. V naslednjih bara- kah smo videli delček sramotne in strahotne zgodovine tega tabo- rišča. Kupi oblek, čevljev vseh vrst, očal, ostriženih las, jedilnih posod in kovčkov, otroške oblek- ce in čeveljčki ter ortopedski pri- pomočki; vse to je del tistega, kar je ostalo od žrtev, ko so jih slečene vodili v zaplinjevalnice. MNOŽIČNO UGONABLJANJE LJUDI — VSAK DAN SO SEŽGALI 10.000 TRUPEL Morilske metode, ki so jih iz- vajali v tem taborišču, niso mo- gle pokončati vseh, dela nezmož- nih jetnikov, zlasti pa niso mo- gli sproti opravljati dokončne li- kvidacije velikih transportov, ki so šteli na tisoče in tisoče Zidov, ki so nemalokrat kar vsi nastopili poslednjo pot od postaje k mo- rišču. Zaradi tega so taborniški gospodarji sezidali še večje za- plinjevalnice in krematorije v so- sednjem taborišču Brzezinka. Množično ugonabljanje ljudi so opravljali s strupenim plinom — preparatom ilovnate barve in v velikosti fižolovih zrn, ki se je imenoval ciklon B. Ker je bil mali krematorij v osrednjem taborišču premajhen, saj je imel spočetka le dve, po- zneje pa tri peči na dve retorti, na katere so lahko naložili ko- maj po 3 do 5 trupel in tako dnevno lahko sežgali le 300 tru- pel, so začeli spomladi 1943 leta uporabljati štiri velike kremato- rije, ki so jih zgradili na obeh straneh stranske proge in ceste podtaborišča Brzezinke. Tako so lahko vsak dan sežgali okoli 10.000 trupel ter je sežiganje do- seglo letno število 3,500.000 tru- pel. Ob popolni uporabi vseh teh morilnih naprav so dosegli v av- gustu 1944 rekord: vsak dan so sežgali 24.000 trupel. SLEDOVE HUDODELSTEV SO HOTELI ZABRISATI Preden so spravili trupla v pe- či krematorij ev, so pomor j enim žrtvam izruvali zlate zobe, sneli so jim poročne in druge prstane. Ženske so ostrigli. Po osvoboditvi Oswiecima so našli v skladišču taborišča še 7.000 kg ženskih las, katerih hitierjcvci niso več uteg- nili prepeljati v predelav'o. Eno od poročil omenja, da so 2.904 mrličem izruvali 16.325 zlatih zob. Ko se je hitlerjevim rabljem približeval čas obračuna, so sena vse kriplje trudili, da bi kolikor mogoče zabrisali sledove svojih neizmernih hudodelstev. Tako so uničili vse taborišče Brzezinka z vsemi merilnimi napravami, ta- borišče Oswiecim pa je ostalo in služi vsem svobodoljubnim na- rodom kot opomin, da nikdar več kaj takega ne bi dovolili. Da bi se hitlerjevci iznebili oči- vidcev in prič iz vrst jetnikov, so pokončali še vso strežno posadko krematorijev in zaplinjevalnic. Zaprli so jih v zaplinjevalnice, kjer so bili ti jetniki tolikokrat sami priče grozotne množične smrti. Taborišče je dne 22. ja- nuarja 1945 osvobodila Rdeča ar- mada. Ko smo že proti večeru zapu- ščali taborišče, nam je vodič pri vhodu pokazal vislice, kjer so Po- ljaki obesili poveljnika taborišča, polkovnika SS Rudolfa Hossa. Tega zločinca je spomladi 1946 leta prijela britanska vojaška po- licija. Hossa so najprej prepeljali v Niirnberg, kjer so ga zasliševali ob priliki procesa nacističnim vojnim zločincem. Nato so zavez- niki izročili Hossa Poljakom. Do procesa v Varšavi, ki je vzbudil svetovno pozornost, pa je prišlo šele po desetih mesecih. Šele v aprilu 1947 leta je poljsko sodi- šče obsodilo Hossa na smrt in čez 14 dni so ga obesili na kraju nje- govih množičnih umorov, v tabo- rišču Osvviecim. TUDI JUGOSLOVANI NAJ BI UREDILI MUZEJ Za zaključek bi rad omenil še to, da bi bilo prav, če bi tudi Ju- goslovani, ki so v velikem številu trpeli in umirali v tem taborišču, preuredili eno izmed barak v mu- zej, kjer bi prikazali delček trp- ljenja naših ljudi. Take muzeje so v Oswiecimu uredili že števil- ni narodi in ni prav, da med nji- mi ni Jugoslovanov. Pa še to. Tu- di spomenik, ki so ga zgradili v spomin na žrtve, ki so tu mno- žično umirale, je premajhen in preskromen v primerjavi z ogromnim in strahotnim trplje- njem najboljših sinov in hčera številnih evropskih narodov. -ma- ^Stena smrti, kjer so ubijali nedolžne žrtve Vhod v taborišče Oswieeim Pogled na del barak Vislice, na katerih so obesili poveljnika taborišča K spomeniku žrtvam in podtaborišču Brzezinka so bivši interni- ranci položili vence in prižigali sveče v spomin na mnrle svojce in znance Štednja - pogoj za krepitev Na nedavni dvajseti seji šmar- skega občinskega ljudskega odbo- ra so temeljito razpravljali o go- spodarjenju s proračunskimi sred- stvi. V imenu sveta za družbeni plan in finance je tovariš Stane Cujež podal izčrpno poročilo o ost var j enih dohodkih in izdatkih po predvidenem planu. Ugotovili so, da so doslej gospodarili še v primernem ravnovesju. Predvide- ni dohodki so v splošnem bili ostvarjeni do 84 odstotkov, med- tem ko so izdatki realizirani do 83 odstotkov. Dohodke iz kmečke dohodnine šo ostvarili do 80 od- stotkov. Vsekakor pa je potreb- no najstrožje štediti, ker le v tem je krepitev. Potrdili so sklep o skrčenju predvidenega proračun- skega plana za 24 milijonov, da so tako formirali proračunsko re- zervo. Okrnjeni niso edino pred- videni izdatki za šolstvo, ker je šole, ki so večinoma stare in sla- bo opremljene, potrebno hitreje obnavljati in opremljati. Potrdili so tudi predlog o zdru- žitvi nekaterih gospodarskih or- ganizacij, ki bodo tako laže in go- spodarsko bolj zanimivo delova- le. Tako so združili trgovska pod- jetja Šmarje pri Jelšah, »Sotlo« iz Podčetrtka in Bistrico ob Sotli v enotno trgovsko podjetje. Šmar- sko pekarno, ki zaradi šibkejšega zaledja nima najboljših pogojev za razvoj, so pripojili h pekar- skemu podjetju Rogaška Slatina. Osvojili so tudi predlog za pripo- jitev steklarne Slovenska Bistri- ca h steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Podjetje »Parket« v Bistrici ob Sotli, ki je delovalo šele krajši čas, nima najbojših pogojev, da bi se gospodarsko krepilo, zato so osvojili predlog za redno likvidacijo podjetja. Razpravljali so še o osnutku pravil za sklad o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij. Sredstva tega sklada bi odobravali kot kredite s 3 od- stotnimi obrestmi največ za dobo 5 let. Na čelu upravnega odbora sklada je imenovan podpredsed- nik občinskega ljudskega odbora tovariš Aleksander Videčnik. Med vrsto odlokov, ki so jih potrdili, je pomemben osnutek od- loka o socialnih podporah za ose- be, ki so nesposobne za delo in nimajo oskrbe. Podeljevali bodo tri vrste podpor: enkratne, stalne in dijaške. V Dobovcu in na Bu- čah so se odločili za samoprispe- vek za gradnjo odnosno popravilo občinskih cest. Živahno sodelova- nje odbornikov potrjuje, da se ljudje živo zanimajo za prizade- vanje občine in da se vedno bolj uveljavljajo v oblikovanju gospo- darskega življenja občine kot ce- lote. Živohna delavnost sindikalnih komisij Občinski sindikalni sveti so v glavnem že izvolili posebne komi- sije za razne dejavnosti sindikal- nih organizacij. Tako so pred dne- vi imele v Celju prve sestanke ko- misije Občinskega sindikalnega sveta. Najbolj živahne razprave so bile v komisaji za gospodar- stvo in v komisiji za družbeno po- litični razvoj. Gospodarska komisija občinske- ga sindikalnega sveta je podrobno obravnavala nekatere gospodarske pokazatelje podjetij v celjski ob- čini in hkrati pripravljala mate- rial za predstavnike občinskega sindikalnega sveta, ki so priso- stvovali sestankom kolektivov, ki so bili v zadnjih dneh. Istočasno je gospodarska komisija predvi- dela kratkoročni program dela, kjer so posebej poudarili potrebo po še temeljitejšem analiziranju gospodarstva v celjski občini in hkrati s tem iskanjem najustrez- nejših ukrepov, ki bodo omogočili odpravo nekaterih pomanjikljivo- sti, ki so značilne zlasti za zadnje obdobje. Istočasno je zasedala tudi komi- sija za družbeno politično delo, ki je posvetila največ pozornosti pro- blemom decentralizacije v gospo- darskih organizacijah. V mnogih gospodarskih organizacijah je ko- misija že pripravila razgovore s političnim aktivom in predsedniki obratnih delavskih svetov. Na teh razgovorih so predvsem obravna- vali najbolj pereče probleme po- glabljanja in utrjevanja delovanja samoupravnih organov. Komisija pa je pripravila že tudi dva raz- govora, kjer je skušala v neprisi- ljeni obliki odpraviti nesoglasja v podjetju med vodilnimi osebnost- mi in izvoljenimi predstavniki po- litičnih organizacij. Ta pogovora sta bila potrebna predvsem zato, ker je goto^.^o, da v zz^zs^j^^ raz- gibanem gospodarskem življenju, vsaki notranji spori podjetju in vsem članom kolektiva škodujejo. -mi Ureditev Laškega Laško se je v zadnjih letih raz- vilo v znano turistično mesto. Slo- ves izvira topvle zdravilne vode se- ga po vsej naši republiki in izven meja. Zato je Turistično olepše- valno društvo sklenilo, mesto ure- diti tako, da bo imelo videz turi- stičnega kraja. To vprašanje je zajeto tudi v novem odloku v upravljanju me- sta, ki ga je izdal občinski odbor. Ta odlok predvideva ne le gospo- darski, temveč tudi napredek pri olepševanju mesta in ulic. Ker pa ima občina v perspektivi obnovo vodovodne napeljave, je Turistič- no društvo sklenilo, da bo z ure- ditvijo ulic počakalo, dokler to de- lo ne bo končano. Da ne bi zaradi tega nastal za- stoj pri delu, so svoje delovanje preusmerili v urejanje bližnjih iz- letniških točk. Med drugim bpdo obnovili varovalne ograje na raz- glednih mestih Huma, očistili do sedaj neprehodna pota, ob cestah pa bodo postavili klopi, kar bo dobrodošlo ne le turistom in izlet- nikom, temveč tudi domačemu prebivalstvu. -leš 6000 ton umetnih gnojil Zadruga bo v letošnjem letu »spravila« v promet okrog šest tisoč ton umetnih gnojil, presegla plan odkupa živine, obetajo pa si tudi viške v odkupu sadja. Hkra- ti s tem pa želijo, da bi pridelke čimprej in v čimboljšem stanju posredovali potrošnikom. „Kupte, no kupte..." (Reportaža s trga) Celjski živilski trg, vsak dan do enajste ure, sicer pa tega dne med deseto in enajsto uro. Noč trudna zbeži, nezamudna sfrli na mestni trg vsa zelenjava, ki zruši takoj denarju pokoj — s potrošnikom se poigrava. (Po Ketteju) Kdaj je prvi človek začel uži- vati zelenjavo, ni znano. Kdaj je spoznal vrednost klorofila, tudi ni znano. Kdaj je bil rojen prvi vegetarijanec, pa sploh ne bo ni- koli znano. Te tri nepojasnjene skrivnosti bodo bržkone ostale nepojasnjene, moč vitaminov pa bo ostala, morda še celo potem, ko bo moderna prehrana ugono- bila krožnike, servise in sploh ves kuhinjski pribor in uveljavi- la tako imenovane tablete. Pra- vijo, da bodo ljudje imeli takrat izredno velike glave in zelo slabe okončine — kar bo potemtakem pač posledica — preparatov. To- da zaradi nas — lahko. Mi smo zaenkrat še normalni, takrat pa, ko bodo ljudje nosili izredno velike glave, bodo naše že mikroskopsko majhne. Tedaj je izza »vitaminoznega« kupa zaslišati glas branjevke: »Kupte japke, no, po pet kova- čev, glejte, same lepe.« »Koliko ste jih pa že prodali?< »Kar dojst. Vam jih zvagam?« »Ne,« ji pravim, »pet kovačev ni mnogo, ampak je vseeno kar dovolj. Se vam ne zdi, da so drage?« »Drajge? Pocejni so, pocejni!« »Od kod ste jih pa prinesli?« »Pet kilometrov dauč.« »Kdo vam pa določa ceno?« »To je že tak narejen.« Dva koraka dalje stoji branjev- ka, ki sortira jajca v dve kate- goriji — v debelejša po petin- dvajset in manjša po štiriindvaj- set. Njena soseda počne podobno z breskvami, pri čemer bi najbrž kar vse najraje postavila na dražji kup. »Kupte,« pravi tudi ta. »So do- bre, komaj po devetdeset.« »Ne,« rečem, »so predrage. Ne verjamem, da jih boste prodali.« »O, ja. Zdaj sem jih še zme- rom.« »Pa če ne? Znižate ceno ali jih odnesete domov?« »Ne vem « »Recimo, da vam ostanejo, saj bo že kmalu enajst!« »Ne bojo ostale ... gospa, kup- te jih!« In tako gre pot dalje. Mimo stojnic, obloženih s sadovi, ki jim je bila to leto priroda posebej naklonjena. Priroda njim, ti pro- dajalcem, prodajalci cenam, cene potrošniku. Nekakšen začarani »vitaminozni« krog, čigar izhodi- šče je v spoznanju: kolikor več je sadja, toliko dražje je, kajti — kolikor več ga je, toliko več ga potrošniki uživajo in prodajalci prodajajo. Zaslužek je namreč modrost, ki ji ne gre odrekati njene praktične veljave. Potem se zopet zasliši: »Kup- te.« Tržni dan gre h koncu. Med- tem ko nekatere branjevke pre- števajo denar, nekatere druge še kličejo na pomoč »kupte«. Neka potrošnica želi kupiti rože. »Po štiri kovače,« pravi cvetli- čarka. »Po štiri kovače? So ja tako o vele?« Prodajalka pribije: »Tak ko vi.« Tudi ženica, ki je še zmerom prodajala breskve, gleda okrog sebe in išče odjemalca. Nekaj jih je vendarle ostalo. »Kupte,« pravi. »Po koliko?« vprašam. »Vse tole za sto dinarjev.« »Koliko pa jih je?« »Sigurno čez dve kile.« »Dobro,« rečem, »to je poceni.« »Veste, da jih ne bi nosila do- mov.« Stojnice so prazne, obračun je zaključen, vitamini so »odrajža- li« v kuhinje. Jutri bo nov tržni dan, zelen in sočen. dhr „Mlinarjev Janez" poiitniJki ■ dom V soboto je bil s skromno sve- čanostjo »Mlinarjev Janez« na Tehiarju ponovno izročen name- nu, ki mu je pred leti že služil. Nekaj let sem je ta lepa stavba služila koristnemu namenu — šoli delavskega samoupravljanja in za ostale družbeno-politične izobra- ževalne akcije. »Mlinarjev Janez« tokrat ni bil vključen v okvir čistih gostinskih podjetij. S pomočjo nekaterih ko- lektivov, občine in obrtne zbor- nice je postal »Mlinarjev Janez« počitniški dom pod upravo počit- niške skupnosti. Spada torej v vrsto rekreacijskih središč, ka- kršnih imamo v Celju že nekaj, toda še vedno premalo. Tu bodo delovni ljudje našli počitek v svo- jem rednem dopustu, v prostem času in praznikih pa prijetno iz- letniško točko. Počitniški dom ima lepo urejene sobe, stalno ku- hinjo in gostinske prostore z vr- tom, kjer je bilo zgrajeno tudi plesišče. »Mlinarjev Janez« je bil pred leti kamen spotike in predmet večkratnih razprav ter reorgani- zacij. Ponovna izročitev te stavbe z prekrasnim parkom javnosti pa tokrat pada v čas, ko je tudi mo- torizacija naredila velik napre- dek. V soboto in nedeljo je bilo pri »Mlinarjevem Janezu« vse preveč obiskovalcev, da bi zmogljivost doma bila tej množici kos. To je pač posledica, ki se pojavi ob vsa- ki ponovni otvoritvi podobnega objekta. Svečani soboti je sledila tudi nevšečna nedelja, ko so ne- kateri gosti že razgrajali, motili spodobno občinstvo in povzročali škodo na stavbi. To je seveda ne- ljub pojav, ki se naj ne bi po- novil. Objestnost ali koj? Tovariš urednik! Morda ne boste verjeli, toda zgodilo se je resnično, in sicer ob koncu prejšnjega meseca. Moj »prijatelj« je namreč z vprežnim vozom zapeljal po sre- di moje njive, na kateri je zoril ječmen; ko je prišel do polovice, kakih 80 metrov daleč, je voz obrnil in ga zapeljal na bujno rastočo koruzo in se vzdolž nje vrnil na mesto, od koder je bil pripeljal. Voz je usmeril proti bližnjemu kolovozu, toda name- sto da bi peljal po njem, jo je raje mahnil po njivi krompirja. Lansko leto pa mi je nekdo za- peljal na njivo pšenice do vrha naložen voz lesa in ko so se ko- lesa udrla in ni mogel speljati, ga je kratkomalo zvrnil na njivo. Medtem ko nekateri kmetovalci prepovedujejo drugim voziti po že skoraj sto let starem kolovozu, nekateri meni nič tebi nič vozijo sredi cvetočih njiv. Kaj pravite, zakaj ? A; Goršek, Kasaze, Petrovce Pripomba: Morda zato, ker ni nikogar, ki bi jih prijel! kwUUa RIBNIK, 2ABJAK ALI KAJ Namreč v celjskem parku, kjer so svojo vodo našle okrasne ri- bice, lokvanji in — žabe. Ker je vodomet usahnil, voda od niko- der ne priteka in zatorej tudi ne odteka. Na ta način so počasi do- zoreli pogoji za žabe, ki so tu na- šle primerno smrdljivo brozgo, ki je postala ravno toliko smrdlji- va, da jo zazna tudi človeški nos. Kaj bodo ob tem rekli lokvanji in ribice, se ne ve, res je nam- reč, da so žabe že »pogruntale« svoje skakanje na obod ribnika in nazaj v mlakužo, kar očitno zabava tudi nekatere priložnost- ne prebivalce parka. ZA PRIJETNE VONJAVE pa je v parku preskrbljeno še na nekem drugem mestu — v bližini prostora pod skakalnico. Tu so izročili organskemu razpa- du cel gromozanski kup trave, ki ga kemični proces gloda ob spro- ščanju posebno smrdljivega vo- nja, kar ima za posledico, da se človek hočeš nočeš prime za nos, če slučajno pride v primerno bli- žino. Morda proizvajajo tu kak- šna posebna gnojila ? PrVSKO-PEVSKI KARNEVAL Pitje in petje je v navadi. Zato tudi pivci in pevci niso izjemni. Običajno najprej pri veže j o dušo za flašo močnega vina, potem pa, ko vidijo dvojno ali celo trojno, jo spet odvežejo. Seveda — bolj na mestni periferiji — na primer na cesti proti Golovcu skozi Dol- go polje. Tu so namreč v nedeljo zvečer (in običajno vsako nedeljo zvečer) med deveto uro in pol- nočjo tri močne pivsko-pevske skupine ugnale v kozji rog celo armado žab in preglasile celo sa- me sebe z nekakšnimi glasovi, ki • so bili še najbolj podobni krav- jemu mukanju. Da je bil pro- gram popolnejši, je druga skupi- na izbrala neke nemške napeve — zato je velika škoda, da je ni- so slišali Nemci, še večja škoda pa, da se med prebivalci ni na- šel nekdo, ki bi jim izrekel pri- znanje s kakšno pošiljko vode. TO SE PRIPETI... na primer v Samopostrežbi. Na hladilniku je maslo, potrošnik ga kupi, ko pa pride domov, ugo- tovi, da se mu je »med potjo« pokvarilo in da je torej dobilo nekakšen znani priokus. Zaradi ljubega miru in zaradi strahu pred želodčnimi neprijetnostmi ga vrže v smetnjak in pravi: adijo sto pet dinarjev! LIRA ZA DINAR ali dvajset lir za deset dinar- jev. Kar dobra menjava, mar ne? Menjalnica sicer ni uradna, tudi ne stalna, pač pa po vsej priliki samo priložnostna in za manjše vsote. Kje? boste rekli. No, na celjskem živilskem trgu pri neki stojnici, slučajno, ker sta si namreč kovanca zelo podobna. oh Nove obitne delavnice v »Hartmanovem bloku« v no- vem Velenju so že začeli z adap- tacijo prostorov za modemi frizer- ski salon, ki bo lahko zadovoljil potrebe naraščajočega prebival- stva. Poleg tega bodo uredili kro- jaško delavnico. V sosednem bloku pa bo do jeseni adaptiran prostor za mali bife. Tako bo novi center še bolj zaživel. Nedavno so tu od- prli trgovino za avtomobilske po- trebščine, kolesa in motorje. POZDRAVLJENI BRIGADIRJI! Pred dnevi so se v Celje vrnili brigadirji brigade »Dušana Finž- garja«, ki so pred mesecem dni odšli v Kranj, Tam so sodelovali pri gradnji osrednjega športnega stadiona. Brigada je dosegla lepe uspehe: plaketo mesta Kranja, priznanje ob tekmovanju 20. obletnice re- volucije itd. Sodelovali so na šte- vilnih prireditvah in so se zdaj zasluženo ponosni vrnili domov. Komandant brigade je bil Boris Rosina. Skrb za oskrbovance Žalska občina vzdržuje v raz- nih domovih oddiha za stare ose- be skupaj 69 oskrbovancev. Od teh je 64 v domačem domu oddi- ha na Gomilskem, ostali pa so v domovih drugje. Za 25 oskrbo- vancev plačuje ObLO Žalec delno, za 44 pa v celoti. Poleg tega pa plačujejo za 3 oskrbovan- ce druge občine, 3 pa plačujejo sami. V te namene je bilo v prora- čunu predvideno, odštevši obvez- no rezervo, pet nulijonov din za leto 1961. Od tega pa je bilo že v prvem polletju porabljeno nad 3 milijone din, tako da je na raz- polago le še nekaj nad 2 milijo- na in bo znašal primanjkljaj bli- zu milijon din. Kje dobiti ta fi- nančna sredstva za kritje letoš- njih obveznosti, še ni znano. O tem so razpravljali tudi odborni- ki na svoji zadnji seji, ko jim je svet za socialno varstvo predlo- žil v razpravo ta vprašanja. Planirana sredstva bi zado- ščala ob enakih cenah storitev, kakor so bile lansko jesen. Med- tem pa so se oskrbni stroški v domovih dvignili za nad 25 "/o. Dom oskrbovancev na Gomil- skem je moral zvišati že s 1. jan. letos oskrbnino od 10.260 din na 13.000 din mesečno. Ali ne bodo te socialne usta- nove, v primeru, da bi njihove terjatve ostale neporavnane za določeno obdobje proti koncu te- ga proračunskega leta, zabredle v velike finančne težave? To bi bil korak nazaj v socialni službi, ki si je leto za letom prizadeva- la, da utrdi svoje ustanove, zau- panje in ugled? Jemati ljudi iz domov oddiha tudi ni mogoče, ker so v njih običajno brezdom- ci, odnosno osebe brez oskrbe. Kje je torej rešitev? Morda jo bo ObLO le našel pred koncem tega leta. Tudi v Matkah spomenik Na levi se vzpenja Hom, desno dolga Golava, zadaj sta skalnati Kamnik in košata, do vrha po- rasla gora Mrzlica, stisnjena v ozko kotlinico pa leži vas Matke. Nemci so ji pravili — banditen- dorf. Zakaj Matke so bile varno pribežališče in zatočišče partiza- nov. Pa tudi same so dale precej borcev in tudi žrtev. Res je, Mat- ke so majhna vas, tod ni veliko ljudi, a večina je veliko prispe- va,la v boju za svobodo domo- vine. Matke so preživele več hudih nemških hajk. A najhujša je bila hajka spomladi 1944. Takrat je izgubilo življenje šest mladih borcev. Letos, ko proslavljamo po vsej domovini dvajsetletnico ljudske vstaje, so se tudi v Mat- kah pripravili na velik dogodek: pod Mrzlico padlim žrtvam so postavil lep spomenik. Organiza- cijo je prevzel krajevni odbor ZB Prebold, z denarjem pa je priskočil na pomoč občinski od- bor Žalec. Zdaj, po vojni se je tudi v Mat- kah kar precej spremenilo. Imajo lepo urejeno cesto, po kateri la- hko pripeljejo v Matke tudi avto- mobili. Pod Mrzlico in v Zahom- ju je posvetila električna luč, v vasi je nova hmeljska sušilnica in bodo nekatere prostore preu- redili za dvorazredno šolo in tr- govino. Nad Matkami je lepo ure- jena lovska koča. Dvigajo se nove stanovanjske hiše. Skratka, v Matkah se je veliko spremenilo in se še bo, zakaj v Matkah žive složni ljudje, ki nesebično skrbe za raze vit svoje vasi. D. K. Iz Konjic Pred kratkim se je v Konjicah začelo taiborenje obveznikov pred- vojaške vzgoje za območje iko- njiške občine- Mladinci imajo vsak dan po osem ux vojaških vaij in predavanj. Poleg tega pa gle- dajo še razne filme in ipodobno. Po nepolnih podatkih je v ko- njiški občini okoli 450 različn'iih motornih vozil, kar pomeni, da pride na eno vozilo okoli 40 pre- bivalcev. Od sikupnega števila vozil odpade okoli 150 na kami- one, osebne avtomobile, avtobuse in traktorje, ostalo pa na motoma kolesa. Število motornih vozil je zlasti naraslo v zadnjih dveh le- tih. Hitlerjev konec (Nadaljevanje in konec) Fiihrer je sprejel to novico z viharjem nepopisnega ogorčenja. Goring ga je vsaij prosil za pri- voljenje, predan je kaj storil, Himmler, ki je toliko leit užival njegovo 2^uip>anje, pa si je drznil ukrepati na svojo pest! Ta dogo- deik je bil povod za dokončno od- ločiitev o samomoru. Ze dan po- prej so na sestanku prebivalcev zaiklonišča razprarvljaU o kolek- tivni 'smrti in prisegli zvesitobo Fiihrerju in Reiohu. Na posvetu ob Reuiterjevem siporočilu so Hitler, Barmamn in Goobbels sklenili, da Himmlerja in Goringa kaznujejo s 'smrtjo, še preden se tretji rajh zruši v prah. Tisiti dan so aretirali tudi Him- mlerjevega zastopnika pri Fiih- rerjredvsem dovolj krme za mlado živino. Z 21 kmeti bi bilo potrebno zameJijati manjše par- cele. Prvi dogovori so že v teku in ljudje razumevajo, da je za boljšo proizvodnjo arondacija po- memben pogoj. Tudi Imensko polje, ki sodi še pod Virštanj, je naraven kom- pleks, ki ima pogoje za uveljav- ljanje kmetijske mehanizacije. Kmetijsko gospodarstvo ima tai- kaj že precej površin, saj je samo letos odkupilo od kmetov za 26 hektarov površin. Predvsem pa je Imensko polje potrebno primer- no urediti, ukrotiti Sotlo in na- praviti odvajalne kanale, da do- lina ne ibo več močvirna. Obso- teljska vodna skupnost sicer dela, vendar bo potrebno storiti še več in temeljiteje pristopiti k melio- racijskim delom na celotnem so- telskem porečju, sicer ne bo za- dovoljivega uspeha. Kmetijsko gospodarstvo Šmarje tako skuiša prebroditi težave, ki jih ni malo. Ena i2med prvih nalog je ascan- dacija. »Turistični ocvirki« Da smo za razvoj turizma in olepšavo mesta Celja že mno- go storili, vidijo ne samo Celja- ni in okoličani, priznavajo tndi tisti gostje, kii v daljših pre- sledkih prihajajo !k nam. Vsi pravijo: »Celje je lepo in pri- vlačno mesto.« Toda storimo še korak naprej. K okusno urejenemu, s cvetlič- nimi gredami okrašenemu drevo- redu ob lepem vrtu Kolodvorske restavracije vodijo takoj izza že- lezniškega viadukta kamnite stopnice proti postaji. Toda ob dežju na vrhu stopniic preseneti precej široka luža. Umakniti se jj je nemogoče, ker jo ščitila dva ponoči razsvetljena stebra. Torej skok čez lužo. ali pa va- ■jo! Samo eno ali dve samok(d- ■ici peska bi bilo treba, pa bi se ■flogi potniki oddahnili. T celjskith gostinskih podjet- jik mnogokrat opaz)imo nestrp- ■ost potaikov. Mudi se jim. Strahoma pogledujejo na gostin- tko uro. Ta pa ali ne teče ali pa kaže nepravilen čaisi. Marsikdo je že preklel gostišče, ker je za- viudil vlak ali avtobus. Odpra- Tiiiu> še to napako. Gostišča bi svojim gostom n- •tregla tudi s tem. če bi imela pri roki vozni, red važnejših že- lezniških in avtobusnih prog. V obUklfi malega stenskega kicle- darja bi se to dalo urediti. Stari grad je priljubljena iz- letniška točka, zlasti sedaj, od- kar so odprli na njem lepo re- stavracijo. Obiskovalci, posebno tujci pa hočejo o gradu tudi kaj vedeti. Gostinsko osebje jim te- ga ne utegne razlagati. Mar ne bi mogli že enkrat pročelno steno v lepi grajski dvorani okrasiti t sliko gradu, s kratkim grofov- skim rodovnikom ali s portreti oseb iz Kreftove drame Celjski grolje ali Župančičeve Veronike Deseniške? Pa še razglednice! Koliko lepih posnetkov je bilo že razproda- nih. Čeprav dobivamo nove, je izbira še vedno preskromna. Kaj pa reklama? Tudii z njo preveč skoparimo. Na celjski po- staji je koncentriran ves osebni promet. Slikovita reklamna deska z živobarvnimi posnetki raznih iKletniških točk bi marsikoga pritegnila, da si jih ogleda. Mar- sikak tujec se komaj znajde, preden pride na Stari grad, kaj žele kam drugam, čeprav je Ce- Ij« majhno mesto. Lahko bi več storili za turizem! CspešDO pomtoTagje o rlogi iDladine na vasi Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Dobrni posvetovanje o vse- bini in organizacijskih oblikah dela organizacij Ljudske mladine na vasi. Posvetovanje je pripra- vil okrajni komite Ljudske mla- dine, poleg predstavnikov iz vseh občin celjskega okraja pa so se ga udeležili še člani okrajnih ko- mitejev iz Ljubljane, Novega mesta in Maribora. Posvetovanje, ki mu je prvi dan prisostvoval tudi organizacijski sekretar okrajnega komiteja Zveze komu- nistov Jože Marolt, je bilo torej več kot samo okrajnega pomena. Zanimivo pa je, da se razgovorom ni udeležil nihče iz kmetijske zbornice. Prvi dan posvetovanja — v so- boto — so govorili o položaju in perspektivah našega kmetijstva nasploh ter s tem v zvezi naka- zali pomen dela organizacije Ljudske mladine, drugi dan pa so na široko razpravljali o vsebini dela kmetijskih klubov mladih proizvajalcev. Naše kmetijstvo je doseglo v zadnjih letih nekatere lepe uspe- he. Še vedno pa je veliko takih rezerv, ki jih bo treba čimprej izkoristiti. Razdrobljena zasebna lastnina še močno ovira uvajanje mehanizacije v kmetijstvo, na- zadnjaštvo nekaterih individual- nih proizvajalcev pa napredek in preobrazbo naše vasi na sploh. Poleg ostalih subjektivnih sil bi lahko pri uvajanju sodobnega kmetovanja in obračunavanju z zastarelimi težnjami veliko delo opravila tudi Ljudska mladina. Preko vseh svojih oblik dela bi mladi ljudje lahko dokazovah, da majhna in razdrobljena posestva ne bodo mogla reševati problema prehrane prebivalstva, surovin- ske preskrbe za industrijo itd. Temu tempu razvoja bodo lahko sledila le večja socialistična go- spodarstva, ki bodo laže uvajala vse agrotehnične ukrepe in kjer bo mnogo smotrneje mehanizirati proizvodni - proces. Zaradi velike fluktuacije delov- ne sile iz vasi v mesto v mnogih primerih ostajajo na posestvih le ljudje, ki v industriji nimajo per- spektive. To so po navadi starej- ši, ali pa tisti, ki za vključitev v industrijo niso imeli pogojev, so bili nekvalificirani in podobno. Socialističnega kmetijstva pa ne bodo mogli opravljati ljudje brez kvalifikacije — na posestvih, pa zadrugah bodo rabili dober stro- kovni kader, ki bo znal sodobno kmetovati. In prav organizacija Ljudske mladine je tista, ki bi mladim ljudem najlaže dokazala, da tudi kmetijstvo potrebuje do- brih, sposobnih strokovnjakov. Ljudska mladina bi torej na va- si lahko reševala obsežne naloge. V mnogih primerih pa ni tako. Aktivi Ljudske mladine se bavi- jo s športno in kulturno prosvet- no dejavnostjo, priredijo kdaj pa kdaj kakšno predavanje in meni- jo, da je s tem njihovo poslan- stvo že opravljeno. Ne bilo bi prav, če bi za to krivili samo vod- stvo aktivov — tudi občinski ko- miteji Ljudske mladine in pa ostale organizacije na terenu se za delo aktivov premalo zanima- jo. Zgodi se celo, da mladine ne pritegnejo k reševanju krajev- nih problemov — mnogi namreč menijo, da lahko to storijo le or- ganizacije »resnih in odraslih« ljudi. Takih primerov je k sreči malo; ker pa se še vedno pora- jajo predvsem tam, kjer sposob- nih ljudi najbolj potrebujejo, je vredno govoriti o njih. Kako malo je zaupanja v mla- de ljudi, se je znova pokazalo pri reorganiznciji zadrug in volitvah v nove zadružne svete. V njih so zdaj le še štirje odstotki mladih ljudi. Res pa je, da bi lahko tudi ti storili več kot doslej. Mnogo premalo je bilo razprav o uprav- ljanju, ki naj bi se ne centralizi- ralo le pri sedežu zadruge, o uva- janju ekonomskih enot, pa o iz- koriščanju strojev; premalo je bilo razprav o socialističnem kmetijstvu, o kooperaciji, izobra- ževanju itd., česar velik del bi lahko prevzeli klubi mladih kme- tijskih proizvajalcev. V novih pogojih dela kmetij- skih gospodarstev se bo večal tu- di pomen organizacije Ljudske mladine pri njih. Posestva, ki še do pred kratkim mnogim niso mogla zagotoviti osnovnih živ- ljenjskih pogojev, ki so bila ne- rentabilna, brez industrijskega načina proizvodnje, s sedemdese- timi odstotki nekvalificirane de- lovne sile, večno fluktuacijo itd., bodo obsežno delovno področje mladih ljudi. K sobotni razpravi je prispeval tudi organizacijski sekretar okraj- nega komiteja Zveze komunistov Jože Marolt. Največ je govoril o udejstvovanju mladine v poli- tičnih in družbenih organizaci- jah, o njihovem delu in kandidi- ranju v organih upravljanja in o izobraževanju. Dejal je, da si bo mladina pridobila zaupanje le z vztrajnim delom in da bo le to merilo za sprejemanje v organi- zacije, organe samoupravljanja itd. Mladina na vasi bi zato mo- rala več razpravljati v perspek- tivi vasi, o njeni razvojni poti, o modernizaciji proizvodnje, o od- nosih med kmetijskimi gospodar- stvi in zadrugami, kooperaciji itd. Poudaril pa je še velik pomen tesnega sodelovanja vseh subjek- tivnih sil na vasi. Posvetovanje v Dobrni je lepo uspelo. Ne samo, da je nakazalo številne naloge, ki se jih bodo v bodoče morali lotiti aktivi Ljud- ske mladine na vasi, mnogo so govorili tudi o načelnih vpraša- njih kmetijske politike. Posveto- vanje bi lahko označili za enega najbolj uspelih razgovorov mla- dine v zadnjem času. -tj Ali so se prav odločili? Na nedavni seji zadružnegra sveta Zgomjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje so največ govo- rili o gospodarskem načrtu iza- druge za leto 1961, o investicij- skem programu zadruge za leto 1961 in o pravilniku o delitvi či- stega dohodka ter o merilih in osnovah za ugotavljanje osebnih dohodkov članov delovnega kolek- tiva zadruge. Gospodarski načrt zadnmge za leto 1961, o katerem je bila raz- prava že malice pozna, določa skupno vrednost proizvodnje v višini ene milijarde 117 milijonov dinarjev. Kmetijstvo je udeleženo s 302 milijoni dinarjev, gozdar- stvo s 796 milijonov, ostale dejav- nosti pa v višini 19 milijonov di- narjev. Že te številke povedo, da je gozdarstvo ena od zeilo močnih gospodarskih panog kmetijske za- druge. Pri obravnavanju investicijske- ga programa so se zadržali naj- dalje. Ko so podrobno analizirali posamezne predloge, so ugotovili. da bi lahko nekatere investicije še za nekaj časa odložili. Videti pa je, da člani izadružnega sveta niso dovolj seznanjeni z novim gospodarskim sistemom, ki nare- kuje zmanjšanje investicij in kre- pitev sredstev poslovnega sklada. Od vseh razpoložljivih 'sredstev, ki so jih ustvarile bivše kmetij- ske zadruge več let nazaj, so na- menili za investicije v letošnjem letu skoraj 70 milijonov dinarjev. V tem znesku so vštete tudi anu- itete v višini 14 milijonov dinar- jev in sredstva za družbeni stan- dard. Sprejeti plan investicij pa ni v skladu z družbenim planom občine za leto 1961, ki določa le nekaj nad 25 milijonov Investicij, ki bi jih naj vložila kmetijska za- druga. Upravičeno se lahko vpra- šujemo, če je zadružni svet, ko je glasoval v planu investicij za leto 1961 pomislil, kako bo poslovala zadruga, če ne bo imela dovolj močnega poslovnega sklada. 2^- družni svet je prevzel v tem po- gledu zelo odgovorno nalogo. Zelo živahna je bila razprava o predlogu pravilnika o delitvi či- stega dohodka. Ta določa 85 od- stotkov za sklade. Pri tej delitvi bodo znašali vsi skladi v primeru stoodstotni fizvinšitve gospodar- skega načrta okoli 13 milijonov dinarjev. Delitev čistega dohodlka temelji na analizi preteklih treh let. Za- družni svet se pri obravnavi pra- vilnika o delitvi čistega dohodka ni spuščal v analize, če je delitev realna ali ne. Pri vsem tem se spet vprašujemo, kaj bo lahko kmetijska zadruga storila s 13 mi- lijoni skladov. Obisk v hmeljiščih Evropski kongres proizvajalcev hmelja, ki bo letos v začetku av- gusta v Beogradu, bo delal ravno v času obiranja hmelja v Savinj- ski dolini. Zato ni naključje, da so v delovni program vnesli tudi obisk savinjskega hmeljišča. Tu si bodo ogledali priprave, obira- nje, kvaliteto hmelja itd. V Žal- cu pričakujejo goste štirinajste- ga avgusta. Hmeljski likof v Preboldu v Preboldu bo 3. septembra ve- lika prireditev — HMELJSKI LIKOF. Kaj se bo ta dan v Pre- boldu godilo? O tem razpravlja- jo kar štiri pripravljalni odbori. Prvi sestavlja program, drugi bo poskrbel za dobro propagando, tretji ima v rokah gospodarske stvari Ln tehnično izvedbo in če- trti je odgovoren za olepšanje Prebolda in okoliških krajev. Pa poglejmo, kaj se za tem LI- KOFOM skriva. Po različnih predelih Slovenije imajo različne običaje. Tudi v Sa- vinjski dolini je dosti običajev. Še poseben pomen pa imajo likofi. To je tisti trenutek, ko je neko veliko delo opravljeno in ga je treba še pošteno proslaviti. V Savinjski do- lini so znani tako imenovani hmeljski likofi. Večina hmeljarjev ko je hmelj obran, povabi vse obi- ralce v hišo in jih pogosti. Tu je meso, beli kruhek in dobra kap- ljica. Nemalo pa je še takih go- spodarjev, ki poskrbijo še za mu- jukanta. Potem pa ni rajanja ne konca ne kraja. Zdaj, ko so hmeljarji združeni v veliki zadrugi SAVINJSKA DO- LINA, bo tak likof dobil še večji značaj. Za to bodo poskrbeli ljud- je, ki imajo zdravo misel, kako ohraniti te razdrobljene običaje, jih ljudem prikazati in privabiti bližnje in daljne turiste. Tudi tuj- ci si bodo ogledali prireditev. Kakšen bo ta likof? Vsak proizvodni okoliš bo volO štangarja in obiralko. Teh parov bo okoli dvajset. Razumljivo, da bodo to sami brhki in lepi pari, ki bodo določenega dne prišli v ve- likem spremstvu v Prebold, tu pa bodo izmed vseh parov volili naj- lepši par. Stvari pa še s tem no bo konec. Tu bo velika povorka, v kateri bodo posamezni okoliši prikazali proizvodnjo hmelja. Žen- ske naj bi nosile rute, potiskane s hmeljskimi kobulami. Moški bo- do pokriti z zeleno obarvanimi slamniki. Glavna slovesnost bo okoli razvitja hmeljarskega pra- pora, ki bo pripravljena s pestrim programom. Domača in okoliška podjetja bodo priredila semnje, kjer si bodo lahko obiralci naku- pili blago po znižani ceni. Na predvečer pa bodo po vseh proiz- vodnih okoliših kulturne priredit- ve. Glavna prireditev pa bo v Pre- boldu, kjer bodo naštudirali Gob- čevo »Hmeljsko princeso-« ali kaj podobnega. D. K. Bo letos vsako sadno drevo tako polno kot je ta-le hruška? UKRADENI OTROCI Spomenik najmlajšim žrtvam (Iz razgovora z avtorjem knjige Stanetom Tenčakom) Dolgoletno publicistično delo s področja naše legendarne narod- no osvobodilne borbe, ki se mu je Stane Ter čak posvetil s tolik- šno ljubeznijo in vestnostjo, je pred nedavnim s podelitvijo prve Kajuhove nagrade prav gotovo poželo najvišje priznanje. Prizna- nje, ki je toliko večje in pomemb- nejše ob okoliščini številnih na- grajenih avtorjev, kakor tudi, da delo, ki mu je pripadla nagrada, dejansko zaključuje dosedanji ci- klus in je hkrati, kakor pravi sam avtor, njegov življenjski dosežek. Katere so bile pobude za to knjigo? — Predvsem ta, je rekel Stane Terčak, — da tega vprašanja v Jugoslaviji še ni nihče obravna- val. Da sem se ga lotil jaz, morda niti ni naključje, saj je bilo v Ce- lju centralno taborišče za dru- žine talcev in partizanov. Največ družin je dala prav Savinjska do- lina in obrobni predeli — Trbov- lje, Maribor, Kozjansko in bre- žiški pas. V zgodovini narodno- osvobodilne borbe je to najbolj žalostno poglavje, zato sem s tem dokumentom hotel postaviti tudi spomenik otrokom — otroci ju pač zaklad vsakega naroda; ra- zen tega pa bi bilo čez leta delo še toliko bolj otežkočeno. Raz- prava seveda ne bi bila popolna, če ne bi zajela vsega okupiranega ozemlja, in tako sem vanjo vklju- čil tudi Gorenjsko, kjer so bile hitlerjevske metode iste, le s to razliko, da so avgusta pri depor- tirancih na Štajerskem vse otro- ke ločili od staršev, medtem ko na Gorenjskem tega primera ni bilo. Toda tu je bilo nemara huj- še to, da so požgali cele vasi in da so moške streljali. Pri vsem tem so nacistični voditelji zasle- dovali predvsem dvoje: prvič, da bi izpolnili vrzeli, ki jih je zasa- dila druga svetovna vojna v na- cionalni skupnosti in drugič, da bi rešili vse one ljudi, ki bi po njihovih lastnih predpisih spa- dali k nemški dobri krvi. Knjiga je torej v celoti doku- ment? — V knjigi ničesar ne trdim, je rekel Terčak, — česar ne morem dokazati z dokumentacijo in ži- vimi pričami. Tako sem najhi- tretjšo dokumentacijo dobil iz ar- hiva za dokumentacijo v Amster- damu, zahvala pa gre seveda tu- di Inštitutu za zgodovino delav- skega gibanja na Slovenskem v Ljubljani, ki mi je bil v pomoč. Naj omenim, da se nekateri de- tajli z zasliševanja na niirnber- škem procesu v zvezi z deporta- cijami otrok zelo dobro ujema- jo z navedbami očividca v celjski okoliški šoli, kjer je bil glavni center — ipredvsem za transport v avgustu, ki je po približnih ce- nitvah štel okrog 3500 ljudi. Kako dolgo je bilo delo? — Gradivo sem začel zbirati nekako pred sedmimi leti. Prav zaradi namena, da bi bila knjiga dokumentirana, delo ni bilo la- hko. Dosti laže je bilo zasliše- vanje živih prič — čeprav je bilo tudi to zlasti teže na Gorenjskem — kakor pa iskanje pismenih ar- gumentov. Vendar se mi je po- srečilo zbrati toliko potrebnih po- datkov, da nobena navedba ni ostala brez dokazila. V tem pa je vsekakor tudi naj- večja vrednost te knjige. Tako bo kot prva knjiga za 1962. leto izšla pri Založbi Borec knjiga Ukradeni otroci, ki bo predvsem kot živo pričevanje razkrila eno izmed doslej, čeprav znanih, vendarle zastrtih pogla- vij prusko nemškega hitlerizma na Slovenskem, del slovenskega narodnostnega vprašanja v nje- govih naj odločilne j ših trenutkih, ko bi ga naj tudi razselitev po- magala enkrat za vselej dokonč- no »rešiti«; knjiga, ki bo potem- takem tudi kot zgodovinski argu- ment našla ustrezno mesto in do- volj hvaležnih bralcev. Dober prosvetni kader Razne uspele akcije, ki jih je učiteljstvo žalske občine izvedlo v zadnjih letih (akcija pionirjev- zadružnikov, delo podmladkarjev RK, uspehi šahistov na okrajnem in republiškem prvenstvu, odlič- ni strelski rezultati, šolske raz- stave, pionirske igre itd.), učni uspehi v osnovnih šolah, skrb za nadaljnjo rast šolstva itd., doka- zujejo, da je sestav prosvetne- ga kadra na šolah žalske občine dober. Učiteljstvo je neštetokrat pokazalo svojo pripravljenost, žrtvovati svoj prosti čas za vzgo- jo in izobraževanje, ne le mla- dine, ampak tudi odraslih. V veliki družbeni aktivnosti ve- čine učnega osebja govore števil- ke. Večina odbornikov dvajsetih prosvetnih društev, odbornikov telovadnih in športnih društev, pevovodij, knjižničarjev itd. je prosvetnih delavcev. Zelo veliko jih sodeluje v raznih družbenih in političnih organizacijah. Kvaliteto učnega kadra je do- kazalo tudi pravkar zaključeno letno ocenjevanje učnega osebja. V občini je sedaj 177 prosvetnih delavcev in sicer 11 profesorjev, 19 predmetnih učiteljev, 139 uči- teljev in strokovnih učiteljev ter 8 vzgojiteljev. Od teh je 20 osta- lo neocenjenih iz različnih vzro- kov: brez učne obveznosti, dalj- ša odsotnost, pred upokojitvijo, honorarno delovno razmerje ipd. Ostali pa so dobili naslednje oce- ne: zadovoljivo 10, dobro 58, se odlikuje 78 in se posebno odlikuje 11 uslužbencev. Z odlično oceno je torej polovica uslužbencev in ne brez razloga, saj si jo zaslu- žijo. Ocenjevanje so opravile poseb- ne ocenjevalne komisije, ki so jih sestavljali upravitelj šole, peda- goški svetovalec in predsednik ali član šolskega odbora dotične šole, za ocenjevanje šolskih upra- viteljev in manjših učnih kolek- tivov pa je bila še posebna komi- sija. Pritožb zoper službeno oce- no letos ni bilo. Uslužbencev, ki ne bi imeli osnov za pozitivno delo, tudi ni. JG Zagovorila se je Neka zasebna igostilničarka stal- no zatrjuje, da je v njeni kuhinji le sveža jed. Neznanec pa jo je ho- tel preizku.siti. Tafcole je bilo — Dober dan! Imate kaj tople- ga? — Imam. Želite morda golaž? — Dobro. Ampak nekaj vam moram zaupati. — Kar povejte. — Držim strogo dieto! — Tako? — Zdravnik mi je predpisal, naj uživam vsaj teden dni staro meso. Gostilničarka se je hitro pohva- lila. — Veste, teden dni starega ni- mam, od nedelje pa ga je še ne- kaj ostalo. Ali se ni usekala? Na koledarju je bil že četrtek! Štirikrat prvo- vrstno sveže jedi! NaCrt finansiranja dveh šol v Celju 2elja po gradnji nove Sred- nje tehnične šole in učite- ljišča v Celju ni nova, niti slučajna. Nastala je vzpored- no s potrebami po strokovnih kadrih v gospodarskih orga- nizacijah in ob pomanjkanju učiteljev na naših šolah. O tem, kako bi rešili ta. pro- blem, je bUo že veliko pove- danega in tudi napisanega. Te dni pa je bil v sporazumu s predstavniki posameznih občin in prizadetih gospodar- skih organizacij sestavljen načrt za finansiranje gradnje Srednje tehnične šole in uči- teljišča. Po tem načrtu naj bi del sredstev zagotovil pro- račun skupnosti komun in to v naslednjem ter 1963. letu. Iz tega vira naj bi vsako leto dobili po 50 milijonov dinar- jev, kar je približno prav to- liko, kolikor so znašala sred- stva ukinjenega okrajnega sklada za kadre. Ljudski od- bor celjske občine naj bi za gradnjo obeh šol prispeval sto milijonov dinarjev. Delež celjske občine za to gradnje je večji v primerjavi z osta- limi občinami v okraju pred- vsem zaradi tega, ker bi se z gradnjo novega učiteljišča, oziroma pedagoške akade- mije sprostili nekateri pro-* stori druge osnovne šole. In končno, kot tretji partner pri gradnji obeh šol bi nastopala gospodarska podjetja, ki bi v celoti prispevala po 120 mi- lijonov v dveh letih, ali sku- paj 240 milijonov. Njihov de- lež bi znašal en odstotek bruto izplačanih osebnih do- hodkov v letošnjem in pri- hodnjem letu. Po vsem tem bi za gradnje Srednje tehnične šole in uči- teljišča, oziroma pedag^oške akademije zbrali 440 milijo- nov dinarjev in sicer skup- nost komun sto, celjska obči- na prav tako sto ter gospo- darske organizacije 240 mili- jonov dinarjev. Od skupnih prispevkov gospodarskih or-. ganizacij bo na industrijo od- padlo 2»0 milijonov; na gradbeništvo 16, obrt 4 ter na komunalo 20 milijonov dinarjev v dveh letih. Občinski ljudski odbor v Celju bo za gradnjo obeh šol imenoval posebna odbora, prav tako pa bo sredstva, ki se bodo stekala v te namene naložil na poseben račun. Predlog o finansiranju grad- nje dveh prepotrebnih šol zasluži vso pozornost, pa tu- di največjo podporo. Zato pričakujemo, da ga bodo osvojili ne le občinski ljud- ski odbori, temveč tudi pri- zadete gospodarske organi- zacije. ' -mb S polic Študijske knjižnice Arsić D.: Poljoprivreda zemalja istočne Evrope u posleratnom razvoja Beo- grad 1960. S. 20860/6. Blum R.: Koncentracija kapitala n ame- ričkoj privredi Beograd 1959. S. 208- 60/3. Brankovic S.: Investicije n nerazvijenim zemljama i teorjja o balansiranom razvoju. Beograd 1959. S. 20860/1. Glišic V.: Valutami problemi n Zapadnoj Evropi. Beograd 1959. S. 20860/4. Hendy Ph.: Die Nationa'l-Galerie Lon- don. Munchen & Ziirich 1960. S. 20858. Kovačević M.: O savetiima narodnih od- bora. Beolrad 1960. S. 19611/21. MaJiedonska stvarnost i strane * aspira- cije. Beograd 1958. S. 20915. Očerki po istorii filosofskoj i obšče- stvenno-poliKičeskoj mysli na rodov SSSR v dvuh tomah. Moskva 1955-1956 S. 20770. Pnšic N.: Javne korporacje u Velikoj Britaniji i drugim zapadnim zemljama. Beograd 1957. S. 20958. Renne H.: Reclams Kammermnsakfiihrer. 3. Aufl. Stutgart 1959. S. 20984. SchweJ-tzeT A.: Out of My Life and Thought. 8. print. New York 1959. S. 21018. Stegmiiller W.: Hauptstriimnngen der Gegenwartsphilosophie. 2 Anfl. Stut- gart 1960. S. 13464/308. Stern C: Grundlagen der menschlichen Erblehre. Gottingen 1955. S. 20796. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 13. ure. Mladi levi Ameriški film po istoimenskem romanu Irwina Shawa. Film, ki ga je zrežiral eden najboljših re- žiserjev E. Dmitrick, ki pa je več obetoval, kakor pa je obetov izpol- nil. Čeprav je literarna predloga eno izmed pomembnih del sodob- ne ameriške literature, so filmski ustvarjalci skupaj s popularnimi imeni, kakršna so Marlon Bran- do, May Britt in druga, vendarle v glavnem sledili včasih posre- čeni, toda še večkrat ponesreče- ni tradiciji ameriškega interpre- tiranja znanih literarnih vred- not. Film Mladi levi je tako imeno- vani vojni film, ki obravnava sa- mo del socialnega in moralnega življenja mladih Američanov v drugi svetovni vojni, zgodbo, pro- jicirano skozi filmsko kamero in razvrednoteno bistvenih sestavin romana. Čeprav so Mladi levi bolj ali manj oskubljeni, se je vendarle posrečilo ustvariti vsaj nekaj vojnega vzdušja in nekaj dobrih prizorov: zaseda nemške edinice v začetku filma, sadistič- ni pokol angleške izvidnice v afriški puščavi, ustrelitev Kristi- jana — to so prizori, ki spadajo v vrsto najuspešnejših prizorov ameriškega vojnega filma. Marlon Brando v »Mladih levih« SLOVENSKI OKTET V VELENJU Pred dnevi je Velenje obiskal renomirani slovenski oktet. Raz- veseljivo je, da so Velenjčani na- polnili dvorano kulturnega doma. Prireditev pa je s svojim obiskom počastil tudi tovariš Franc Lesko- šek. Koncert je dosegel izreden uspeh. Gostje so zapeli pesmi do- mačih in tujih narodov. V odmo- ru jih je pozdravil predsednik do- mače Svobode tov. Dermol in jih povabil, naj še kdaj obiščejo Ve- lenje. -š- En oster protest - in en predlog DRAGI STRIC UREDNIK! V zadnji številki vašega cajtenga ste objavili en spis od enega novega načina Kre- ditiranja namesto štimpendi- ranja študentov, kar se reče tako rekoč nekaj od spre- memb v načinu njihovega življenja v pogledu material- nih pogojev, kateri naj ob diskreditiranju štimpendij in kreditiranju studiranja po- vzročijo enake možnosti za vse študirajoče, kar vse je rodilo ostro razburjanje in hudo kri pri nekaterih bru- cih ino bruculjah kakor pri enih starih bajtah, katere so vsako leto potrebne večjih sredstev za adaptiranje, kajti je namreč tako da nuca stara bajta čim več popravil koli- ko bolj je stara, zavolo česa je potrebna ostra reakcija na tak način predlaganja enih novih ukrepov, kateri zelo nekonstruktivno in neobjek- tivno rušijo urbanistični na- črt nastajanja starih bajt in onemogočajo njihovo eksi- stencioniranje, za kar je re- kel tudi naš stric, kateri se na te reči zelo zastopi, ker je namreč študiral še takrat, ko ni bilo štimpendij in kredi- tov, da je ena velika neodgo- vornost takega pisanja, ker namreč ustvarja eno psihozo in eno paniko, z čem se ab- solutno strinjam tudi jaz, ka- teri imam že dolgoletne, sko- raj desetletne izkušnje z do- bivanjem štimpendije in pro- učevanjem študentovskega življenja v sklopu fakultete, za katero pravi naš ata, ka- teri nima fakultete, da je si- gurno težka in da zahteva od mene ene strašne nadčlove- ške martre, ker si namreč v nasprotnem slučaju sploh ne more predstavljat tako dol- gega studiranja in žrtvova- nja celih noči in delanje naj- različnejših programov in še drugih obveznosti, katere so namreč sigurno nujno po- trebne za en popoln študen- tovski organizem, iz česa vse- ga sledi, da kreditiranje ne nudi tako fajnih možnosti kakor štimpendiranje, ker je namreč v oči gledna velikan- ska razlika v pogledu one- mogočanja dolžine trajanja studiranja in enih drugih ne- rodnosti v pogledu najema- nja kredita, ker se reče da ima štimpendija velikanske prednosti in ENE POZITIVNE POSLEDICE za razliko od enih negativ- nih posledic, katere obravna- va omenjeni spis od Krediti- ranja, kajti štimpendija torej zagotavlja prvič ena sredstva za poljubno studiranje in ne- moteno življenje, iz česa sle- di, da je od velikega pomena za normalni razvoj in drugič en intenzivni in vsestranski študij, kar se reče, da je čim boljša koliko bolj je šolanje intenzivno in tretjič izklju- čuje nazaj devanje sredstev, v čem je sigurno ena zelo po- zitivna pridobitev, ker je namreč tudi naš stric rekel, da na primer on ni nikoli nič sredstev nazaj deval, ob čem mislim, da bi kreditiranje lahko rodilo eno neenakost v pogledu nazaj devanja sred- stev oziroma črtanja enega kreditnega dolga v slučaju narbolših študentov, ker namreč vsi študenti sigurno ne bodo narbolši, iz česa vse- ga sledijo pravzaprav neena- ke možnosti šolanja, kar po- trjujejo eni praktični prime- ri, kateri so iznesli ostro kri- tiko na Kreditiranje, kakor na primer en študent, kateri ima avto in kateri pravi: štimpendija je ena velika ugodnost, katera ustvarja eno ugodno razpoloženje razen v slučaju netočnega prihajanja, kar pa ima za posledico ^ne takojšnje urgence in prote- stiranje, ali pa šudent, kateri še nima avtomobila: krediti- ranje je en smrtni udarec na račun nastajanja inteligenčne substance — ob čem naj pri- pomnim, da se absolutno stri- njam s to kanštatacijo, zavo- lo česa iznašam en predlog od enega subvencioniranja ali investiranja sredstev v zgradbe, katerim se reče sta- re bajte, ker namreč stara bajta nuca čim več popravil koliko bolj je stara, kar bi sigurno omogočalo eno boljše adaptiranje in daljše eksi- stencioniranje, katerega torej predlaga ena zelo stara Bajta Ko pride v hišo televizor (Humoreslka) Da, to je namreč veliki trenu- tek. V hišo pride nekakšna na- prava, na hišo spleza monter z nekakšno drugo napravo in tedaj se zaične — nekakšna predlsta- va ... Vsa soseščina je pokonci in v ziboru recitira: »Naš sosed je do- bil televizor.« K teti pride teta in teti pravi teta: »Najin nečak je dobil tele- vizor. Ljubi otroci, vaš bratranec je dobil televizor. Zdaj bi se pa že spodobilo, da bi ga obiskali. Revež nas s'koraj leto dni sploh ni videl. Moramo mu vendarle izkazati nekaj pozornosti.« Tako se življenje soseda, neča- ka in bratranca mahoma obrne za nekaj stopinj. »Oprostite sosed,« mu pravi so- sed, »ker sem velik ljulbitelj žo- gobrca, bom prišel ob kaki taki priliki, prav zares in z veseljem. S seboj bom pripeljal še kakšne- ga soseda... saj razumete? Toda za&tran postrežbe si ne delajte ni kakršnih skrbi.« »Predragi nečak!« vzMikneta teti. »Predragi bratranec!« vzklik- nejo bratranci. »Zdaj je bil pa res že čas, da smo te obiskali. Kako dol©o se že nismo videli! Saj je pretdkla skoraj cela več- nost! Ne veš, kar nekam dolgčas nam je bilo za teboj. Glej no! Kaj si si nabavil televizor? Glej no! Od kdaj pa imaš televizor? Ja, če je tako, potem se je pa sploh spoddbiilo!, Otroci, pustite to reč pri miru, sicer vas bo bratranec ... kajne nečak? No, veš kaj, napravi nam no kak program!« »Ljube tete iin bratranci,« pra- vi bratranec, »prav raid, ampak ne vem, če bomo zdajle, opoldne, dobili kak program.« »Vseeno poskusimo,« pravi eden izmed bratrancev. »Talk otrok,« reče teta, »puisti vendar to reč pri miru!« »Kdaj se pa sploh kaj vidi?« vpraša druga teta. »Šele pozno zvečer«, odvrne nečak. »Na, veš kaj, če je tako, bomo pa raje prišli zrvečer.« Ko pritde večer, pridejo.tete in bratranci. Soba s televizorjem je polna in zdajci se začne predsta- va. »Predragi nečalk,« reče teta, »ampak tale reč mora biti pa ze- lo zabavna. Dobro, da smo v našo družino dobili televizor.« »Kajne«, pritrdi druga teta. »Kaj tvojega strica ne bo? Pa je tako sveto obljubil, da pride. Saj se vidva tudi že dolgo nista vi- dela, kajne, nečak?« Nečaka je v tem trenutku ob- šla misel, da bi prodal televizor ali pa vsaj povzročil kakšno dk- varo. Tedaj pozvoni in teta ve- selo vzklikne: »No, zdaj je pa vendarle prišel! Ravno pravi čas.« Nečak odpre in pred vrati je sosed — ljubitelj žogobrca. »Oprostite,« reče, »je na progra mu že kaj športa? Saj veste!« »Ne,« odvrne sosed, »če se ne motim se nam. je premalknila antena. Bi bili morda tako dobri, pa bi šli na podstrešje in jo za- sukali nekoliko v levo?« »Za koliko pa?« »Poljubno.« »Ja, ampak...« »Vseeno, ta antena je univer- zalna.« Kmalu zatem se predstava iz- gubi v snežnih kosmičih in ne- čak kratko reče: »2al mi je, toda zdi se mi, da nam je nekdo pre- maiknil anteno.« -oh CELJSKI TEDiNIK STEV. 29 — 4. avgusta 1961 7 Zdi las je ušel smrti Na prošnjo mi je eden brž prine- sel mirzle vode, ki sem jo hlastno popil. Potem sta me dva pod roko od- peljala na Rožancev senik, ki je stal na bližnji senožeti tik pod g02dom na samem. Tu sta me po- krila s senom in mi pred ^slovesom povedala, da bo že nekdo skrbel zame in da sem zdaj na vamiem. Odšla sta h igospodarju Rožan- cu in mu zaupno sporočila, da ima na senilku ranjenega parti- zana, ki je nujno potrefben po- moči. Medtem se je bilo rodilo jutro. Rožaec je že prejšnji večer na- polnil meh s pšenico, da bi jo zjutraj odnesel v bližin'j(i m,li-in) Svoje namere ni opustil kljub no- vici, ki je bila zanj in za vse, ki so sodeilovali s partizani, zaslkrb- Ijuj'oča. Oprtal si je breme na hrbet in se adipravil z doma. Treba je bilo brž v mlin in potem domov na delo. Spotoma ga je srečala vla- sovsika patrulja. Ni se je prestra- šil. Na vprašanje, če je kaj videil nekega ranjenega bandita, je Ro- žanc nikalno odgovoril. Ko se je po najbližnji poti vr- nil domv, je svoji hčeri zaupal novico o ranjenem partizanu. Na- ročil ji je, naj brž ko more sku- ha čaja, naj vlije vanj močnega borovničevca in ga čimptrej ipre- vidno zanese na senik. Ne dolgo zatem se je spenjala navtkreiber, oprtana |s košem, v katerem je bila na 'dlnu posoda s čajem, Rožaočeva hčerka. Preden je stopila na sienik, se je iprevid- no ozrla naokrog, da bi se pre- pričala, če ni nikogar, ki bo ji sledil oziroma opazoval. Njene korake /sem bil slilšal. Prevtidno sem dvignil igllavio iz toplega ležišča. Strašno me je za- bolela. Potem sem jo pritajeno poklical. Zdrznila, iskioraj prestra- šila se jie. Spoznala me je, dasi- ravno sem biil od otekline ves spremenjen. Najprej mi je ponu- , dila tolikanj blagodejni čaj. Ni- sem ga mogel piti, zakaj tudi ust- na duplina z žrelom vred je bila otekla. Previdno mi ga je poda- jala z žlioo. Le stežka sem z nje- no pomčjo v rahlih požiirkih popil okrepčiujočo pijačo. Hvaležno sem se ji zahvalil. Potem me je za silo obvezala. Ko je odhajala, mi je dejala, da že še pride. Potlej mi je odleglo. Zavest, da bodo đkribeli zame dolbri ljudje, me je hraibrila. Pod debelo seneno odejo mi je bilo prijetno toplo. Zasipal sem. Popoldne je prišel Rožancev sin. Prinesell mi je vročega mle- ka. Povedal mi je, da moram čim prej od tod, ker išče sovraž- nikova patrulja po vseh hišah, parnah in senikih ranjenega par- tizana. Svetoval mi je, naj grem z njim, češ da mi bo že poiskal v bližnjem gozdu tako skrito mesto, da mie hudobci nikoli ne bodo našli. Dasi siem težko izapustil pri- jetno zavetišče, nisem okleval. Pomagali mi je na noge in kre- nila sva. Op.irajoč se na mladega Ro- žanca, sem |se zlagoma spenjal navzgor v temačno smrekiovo ho- sto. Obstala sva oib deblu orja- škega kostanja, ki je kot samotar botroval vitkim iglavcem. Vse na- okrog je bila strnjena podrast, nad katero so se sklanjale neko- liko redkejše smrekove in jelove krošnje. Nalomil mi je smreko- vega vejevja in mi z njim na de- belo pobitllal ležišče tik ob ko- stanju. Ni bilo prijetno leči nanj zdravemu, kaj šele meni. Najiprej me je pdkril s suho prapirotjio, po- tlej pa je previdno naložil name tanjše smrekove veje. Sonce, ki se je bilo tisto popoldne nekaj hi- pov prikradlo na sicer temačno nebo, se je nagnilo k zatonu, ko se je tiho poslovil z zagotovilom, da se čez pol ure spet vrne. Ostal sem sam. Sele tedaj sem uigotovil, da isem ves vročičen, obenem pa me je tresla mrzlica. Noč je že legla in mraz je pri- tiskal, ko sem zaslišal, da nekdio prihaija. Zdaj so prišli vsi trije: gospodar, sin in hčerka. Kdo se jih ne bi raizveselil. Toda nekaj težkega so domala privlekli s sa- bo. Kmalu je bilo pojasnjeno. Bi- la je velika svinjska kadu j a (ko- rito za aranje prašičev), napol- njena s senom in pofcri'ta z ve- liko staro odejo. Moška sta odstranila veje raz mene, me previdno dvi'gnila in na ležišče pdložila kadujo. Dobro sta jo podprla, da je bila stabilna, potlej sta me položila na mehko seno in pokrila z odejo.Hčerka, ki je bila osvetljevala čudno pri- zorišče z majhno, komaj opaizno leščertoo, mi je ponudila skodelo toplega mlelka, ki sem ga pa za- radi vse večje otekline vedno tež- je požiral. Preden so me zapustili, so me pokrili še s smrekovimi ve- jami, tako da je moj novi dom izgledal kakor kup nametanih smrekovih vej, kakršne običajno naireijajo »olcarji« pri sečnji go- zdov. Prva moja noč v goadu je bila strašna. Rana se je raiabolela. ku- hala me je silna vročina (moral sem imeti močno zvišano tempa- ratuiro, ker sem bil ves moker), hkrati pa me je zeblo, da sem se ves tresel. Mislil s-em, da me bo konec. Sđe proti ju>tru sem za- spal. Iz sna me je v močno zamegle- nem jutru zbudila Rožančeva hčerka. Prinesla mi je zajtrk. Zdaj že nisem mogel tudi več piti sam. Morala mi je odpirati zateikfla usta in mi z žlico dajati vroče mleiko. Nekoliko mi je od- leglo. Želel sem vročega čaja. Ni preteklo pol ure in že mi ga je prinesla. Miočen je bil in okrepil me ije. Tako sem živel Ob mleku in čaju, ki so mi ga neutruidno pri- našali Rožančevi, tri dni. Stanje se mi je ^začuda boljšalo. Oteklina je slabela, vendar še jesti nisem mogel. Še zmerom sem le pil. Po- tlej so mi prinašali tudi že svinj- sko juho. Kla:ii so, pa jim svinijine ni manjkalo. Četrti dan je začelo snežiti. Skozi noč ga je nametalo dobrega četrt metra. Rožančevi so vztraijneje prinašali hrano. Zdravje se mi je počasi vračalo. Osmi dan zjutraj je prišel k meni spet sam Rožanc. Zaupal md je, da so postavili kozaki v bli- žini njegove hiše stalno stražo. Nemara so kaj zaslutili. Ne bodo mi mogli več prinašati hrane. Svetoval mi je, nalj se pomožnositi še tisti dan preselim kam dru- gam. Zaskrbelo me je, kako bom zm>ogel napor, ki bo pri tem po- treben. Vstal sem. Ni bilo pre- hudo, saj sem k potrebi vstajal sleherni dan. Po^kuišal sem ho- diti. Ugotovil sem, da brez opore nikakor ne bo šlo. Rožanc mi je brž vrezal dve leskovki, pa siva se posilovila. Srčno sem se mu za- hvalil za vso sikrbno nego in za vse, kar je on s svojim sinom in hčerjo vse tiste itežke dni zame dobrega storil. In veliko dobrega (so storili za- me. Prepričan sem., da bi bila zrasla na presddlu ena granitna glava več, če ne bi bilo Rožan- čevih. Izročil sem jim lep pozdrav in se začel siprva z največjim na- porom, upirajoč se na obe debeli leskoviki, spenjati navzgor na Vrhe, v partizansiko področje. Ves dan sem gazil skoraj do kolena po ceieou, dokler nisem ves preznojen onemogel prispel pod večer do neike samotne kme- tije, ifejer so me toplo sprejeili. Po zavžitju skodelice vročega čajja in krožnika mlečne kaše, ki sem jo bil že veliko lažje požiral, so me odpeljali na parno, kjer sem se zakopal v seno in trdno zaspali. Naslednje jutro me je odpeljal domači sin po Vrheh na neiko javko, kjer sem prišel v stik s partizani. OdvedU so me v svoj buniker, v katerem sta bila že dva ranjenca. Naslednji dan je prišel partiEanski ztiravnik, k!i mi je pravzaprav šele po desetih dneh nudil prvo pomoč. Čestital mi je, da sem ušel skoraj gotovi smrti. V bunkerju sem ostal do osvo- boditve. Polagoma sta ise mi rani zacelili in tudi vid na levem očesu se mi je vračal. Se dolgo, tja v pomlad pa sem težko premikal čeljusti, dokler se mi zdravje ob nastopu svObode ni povsem vr- nilo. Vrnil sem se domov k svoji dru- žinici. Rani me še zdao sIkeLita, večkrat pa me popade omotič- nost. Alkoholnih pijač se moram izogibati. Invalidsika komisija mi je priznala invalidnino, ki znaša v denarju komaj 1.500 din. na mesec. Seveda sem se moral za- posliti. Dolgo pri napornem delu v jami ne bom vzdržal. Moral bom stopiti ipredčasno v pokoj, pa čeprav bo pokojnina zaistran tega manjiša.« (Konec) ZaoiMi šE ENKRAT GOSI Tri divje gosi so pred nedav- nim zrušile v Avstraliji neko vo- jaško letalo. Razbile so steklo pi- lotske kabine in onesvestile pi- lota. To je že tretje letalo, ki so ga v zadnjih desetih mesecih uničile divje gosi. PALICA IMA DVA KONCA V tokijskem zoološkem vrtu neka mlada gorila ni hotela več zreti. Vsa prigovarjanja so bila zaman. Končno se je sam direk- tor zoološkega vrta zanimal za žival in jo na precej originalen način pripravil do tega, da je pričela spet jesti. Sedel je nam- reč v kletko in pričel jesti ba- nane, jajca itd. Gorila ga je ne- kaj časa gledala, potem pa pri- čela posnemati. Tako je delal več dni. Rezultat je bil ta, da je opi- ca pridobila v nekaj dneh na te- ži tri kilograme, direktor pa de- set. NENAMERNA KRAJA Neki šofer v ZDA se je močno začudil, ko je zagledal v avtomo- bilskem zrcalu osebni avto, ki vozi tik njegovega tovornjaka. Ko je videl, da v avtomobilu ni nikogar za volanom, se je po- šteno prestrašil. Ustavil je in ugotovil, da se je pri parkiranju zataknil osebni avtomobil s iklju- ko za njegov tovornjak in tako ga je vlekel s seboj. FRIZURA A LA KENNEDV V nekaterih frizerskih salonih na Zahodu se je pojavila nova moda: frizura a la Kennedy. V enem izmed največjih salonov v Parizu zatrjujejo, da je ta fri- zura najbolj primerna za gentle- mane, ki imajo trde, uporne lase. OBLAČILA PO KILOGRAMIH Neki rimski trgovec konlelkoije se je spomnil načina, kako bi čimprOj razprodal jsvojo izalogo blaga: določil je ceno po teži. Ce- na je bila enotna — 300 lir za sto gramov, ne glede na. to, kaikšno je, ibodisi moško, žensko ali ot- roško olblačilo. Ta novica je iz- zvala veliko zanimanje ljudi, ki so takoj raznesli trgovčevo blago. Obi$k ie plalal s smrtjo F^rvi meseci okiKpacije. Zagože- nova Trezi je hodila na delo v tovarno, ne da bi pokazala poseb- no vznemirjenost. Delala je, gle- dala OkOli sebe, nosila poročila in čakala. Njen fant, Plaskanov Ivan, že nekaj lat prekaljeni skojevec, ilegalec, ki ga je krila Zagože- nova hiša dolge tedne in mesece, je kdaj potrkal na Trezkino ok- no in skupaj sta pOkramljala o delu na terenu, o težkih dnevih, ki bodoprišli,a se jih mladi ljud- je nikakor ne smejo ustrašiti. O tem, kaj bo njima prinesla bo- dočnost, sta molčala. Vsak 2iase pa sta v srcu želela, da bi ne- koč bila srečna in da bi to srečo uživala v zlati svoibodi. Nenadoma pa se je vse spreme- nilo. Trezi je opazjila, da se okoli nje nekaj godi. Bilo ji je, kakor da jo nđkdo zasleduje. In res jo je. Nemci so imeli tudi v tovarni svoje vohune. Zato so lepega dne prišli nemški žandarji in obsto- pili mlado Trezi. »Zagožen Terezija vi ste areti- rana!« »Zakaj?« »Ne vprašuj I Kaj pa veza s komunisti?« »Nimam veze.« »To bomo dognali mi!« Morala je z njimi. Med potjo je hotela pobegniti, a so jo vlovili in še trdneje prijeli. Strpali so jo v Stari pisker. Da li so jo v samico. Nato se je zače- lo zasliševanje. Neiskončno spra- ševanje, nastavljanje limanic, po- tem mučenje in spet mučenje. Toida Zagoženova Trezi ni niko- gar izdala. Ivan je bil na trnju: Kaj boldo z njenim življenjem storili? O, koliko je bilo prijetnih uric kram- ljanja! Zdaj tega ni več. Dekle je v zaporu, on pa ima še proste roke, za borbo zmeraj priprav- ljene. Noč in dan je koval načr- te: rešiti jo mora, za vsako ceno! Ali zmaju iztrgati ugrabljeni plen ni šala. Sklenil je, da jo Obišče. Skrbno je pripravil droben pa- ketič in pri tem neprestano miis- lil, v čem tiči rešitev, svoboda. Bil je raztresen in ničesar pa- metnega mu ni prišlo na misel. Zlagal je najnujnejše stvari v pa- ket in pri vsem tem niti' opazil ni, da je vanj pr'iložil tudi staro pištolo. S tem pa je bila niegova usoda zapečatena. Kakor mnogi je tuidi on stal pred vrati Starega pislkra in ča- kal, kdaj se odpro in mu straž- nik dovoli oddati pakeit. Vse to se je za trenutek zares zgodilo. Ivan pa je še čakal. Zagotovo pride kakšno sporočilo, mora pri- ti, toliko je Trezi že poznal. Po- tem pa namesto siporočila stopijo k njemu gestapovci in ga stunejo v samioo. »-Da boš pomnil, kdaj si v za- por tihotapil orožje!« Zdaj je bilo Ivanu jasno: Nem- ci so pregledali palket in v r^jem našli orožje! Talko. Zdaj sta v zaporu Oba. Dva mlada komunista, ki bi lah- ko v bcrbi za praVično stvar in svobodo še toliko doprinesla. Dvoje mladih življenj je uniče- nih. Pokošena bosta dva cvetova, ki sta se komaj razovetala, da sta pognala popje. Tudi za Ivana se je začelo za- sliševanje. Prestati je moral ne- človeške muke in na vsako še ta- ko trdo postavljeno vprašanje je hladno odgovoril: Jaz ne vem ni- česar . .. Plaskanov Ivan je bil fant je- klenega značaja. Še čisto mlad se je vnel za napredne ideje in bil eden najboljših skojevcev na pireboldskem poidročjuu Zdaj pa je v samici brez moči. Do krvi pretepen, iznakažen od bolečin čaka na smrt. Še prej se mora posloviti od ljubljene Trezi. Pred smrtjo, tik pred zlohotnim imi- čenjem mladega življenja je spet postal miren in v tej predsmrtni mirnosti je napisal svoji dragi sledeče besede: Ljuba Trezi! Zaman čakam glasu od Tebe vsaj te dni, dokler sva še tako blizu skupaj. Dolgo itak ne bova več. Mislim, da me bodo kmalu poslali v negotovost. Ce bom šel v Maribor, je malo upanja, da se še kdaj vidiva. Prosim Te samo, da vse mimo preneseš, ker itak ne moreš s svojo žalostjo na stva- ri nič spremeniti. Ali si mi Ti po- slala eno žlico in eno marko? Srčna Ti hvala. Na sprehod red- kokdaj pridem. In tako so mi dnevi obupno dolgi. Prosil bi Te, če mi imaš kaj sporočiti, pošlji mi talko j. Ge (boš šla mogoče kma- lu ven, pozdravi vse znance tn Tvoje domače. Zahvali se v mo^ jem imenu Tvoji materi za vse, kar je dobrega zame storila. In reci ji, da sem se je vedno s hva- ležnostjo spominjal. Mogoče je ta listič zadnji, ki ga pišem. Saj ne vem nič naprej. Zato se v duhu poslavljam od Tebe. Težko mi je, silno težko, če bodo ostale vse sanje o najini bodočnosti neiz- polnjene. Vem, da je tudi Tebi tako. Še enkrat Ti srčna hvala za vse, kar si zame dObrega storila; hvala za Tvojo iskreno ljubezen. Vedi, da boš do zaldnjega v mo- jih mislih in pred očmi kot naj- boljša oseba, ki sem jo kdaj poz- nal in kot sreča, katere nisem do segel... Tvoj Ivan Take so poslednje besede prve- ga ilegalce Savinjisike doline. Pad- li so streli in med prvimi talci se je zgrudil do dna srca prekaljen borec, komunilst — Ivan Plaskan. Jokala je Trezi, jokali znanci in prijatelji, soborci so stiskali pe- sti in grozili z orožjem. RIŠE: VLADO PIRNAT Zemljini rešitelji PIŠE J JOŽE JESIH 2r/ Raketa je pristala na obsežnem kraterjevem dnu. Vrata celice, kjer sta bila zaprta mala junaka, so se odprla. »Gotovo hočejo, da izstopiva», je zamrmral Janez. »Ja, ja, poglej, tudi signalna luč se prižiga. Opozarjajo naju,« je nejevoljno zago- del Vili. »Edino kar nama preostane je, da ubogava,« je dejal Janez. 26 Vili mu je sledil. Stopila sta na dvigalo, ki se je spustilo do spodnje ploščadi. Glavna vrata pred njima so bila odprta. Izstopila sta. Oba hkrati sta vztrepetala. Pred raketo je stala skupina njunih sovražnikov z naperjenimi puškami. Namigni- li so jima, naj se nikamor ne premakneta od tod. 27 Dečka sta obstala. Pritlikavci so se obrnili in stekli proti grmičevju. Mala junaka sta se šele sedaj sprostila. Ozrla sta se po okolici. Večmetrska grmiče\ja so grozila s vseh strani. Vili je zamrmral: »Le kaj pomeni vse to?« Nista dolgo čakala na odgovor. o CELJSKI TEDNIK STEV. 20 — 4. avgusta 1961 ŽEMA-DOM 'DRUŽINA Zakonski - nezakonski Kamorkoli človek potuje in primerja ureditev gospodarstva drugih držav z ureditvijo pri nas, bo uvidel, da so pri nas zakoni postavljeni na trdnih temeljih in da le-ti ščitijo vsakega delovnega človeka. Napredek razvoja našega so- cialističnega gospodarstva pa ter- ja nenehne spremembe in dopol- nitve nekaterih zakonov, zato ni čudno, da si želimo sprememb tu- di v tistih, ki smo jih iz kakrš- nih koli razlogov do zdaj spregle- dali. Prav gotovo zavzema tu prvo mesto zaščita nezakonske mate- re. Čeravno se je položaj teh ma- ter ofldčutno spremenil in iizbalj- ial v primerjavi s položajem, ki ga je takšna mati imela pred voj- no, še vedno občutimo pomanj- kljivosti, ki bi jih bilo. treba od- praviti. Kako neskončno veliko ljubezni je treba, da sprejme mati z vese- ljem vse dolžnosti, ki jih naloži otrokovo rojstvo Postopek, s katerim mora ne- zakonska mati uveljaviti pravico za preživnino, je prav gotovo nujnost, ki jo narekujejo neka- teri v meglo zaviti posamezni primeri. Ta postopek izvede pri- stojno sodišče, ki določi na pod- lagi določene letvice višino pre- živnine, ki jo je oče dolžan me- sečno plačevati. Zal pa so tudi med temi očeti primeri, ko jim je pretežko plačevati še tako niz- ko preživnino. Navadno je tak oče nereden plačnik, zato mora s tožbo uveljaviti svoje pravice. Očetje se navadno branijo tudi zvišanja preživnine. Čeprav so se pri nas že večkrat spremenili in se s tem zvišali očetovi pre- jemki, čeravno so cene v zadnjih letih precej poskočile, in so se otrokove potrebe z ozirom- na njegovo starost, šolo, povečale, je »preživninska lestvica« ostala še nespremenjena. Zato mora mati zvišanje preživnine doseči spet preko sodišča. Le-to obvesti o zadevi oddelek za socialno var- stvo, ki mora obiskati mater na domu in preceniti, če je zvišanje preživnine res potrebno, če je njen in otrokov položaj ogrožen itd. Temu postopku se pridružijo še očitki nekaterih teh »skrbnih« očetov, češ, da mati ne zna z de- narjem gospodariti. Zaman mu le-ta dopoveduje, da en ali naj- več dva tisočaka, s katerima se on spomni svojega doraščajočega otroka, ne pomenita mnogo. Za- man mu dopoveduje, da otroka preživlja v glavnem iz svojih do- hodkov, da otrok ni več dojen- ček, ki mu je za ležišče dovolj »košarica«, da zdaj več potrebu- je. Tisoč in tisoč je skrbi in izdat- kov, za katere ve le mati. Mno- go jih je posebno še, če otrok obiskuje višje razrede katerekoli šole. Prav gotovo je mnogo stva- ri, za katere oče misli, da so otroku nepotrebne, pa bi jih morda, če bi bil otrok »zakonski«, kupil zanj sam, brez nasveta matere. Zal so redki primeri očetov ne- zakonskih otrok, ki uvidijo po- trebe sami, brez pomoči paragra- fov. Redki so očetje, ki jim ni vseeno, kakšno izobrazbo bo imel otrok, redki so očetje, ki se zani- majo, kakšen poklic si bo otrok izbral. Ni veliko očetov, ki v ča- su letnih počitnic želijo prebiti tudi s tem otrokom nekaj sonč- nih dni. In redki so očetje, ki otrokovi materi priznajo, da otro- ka vzgaja lepo, da priznajo, da se je z otrokovim rojstvom odrekla marsičemu. Ob vsem tem pa so redki tudi primeri, ko podjetja in ustanove, v katerih je mati zapo- slena, uvidijo, da ima tudi ne- zakonska mati pravico do stano- vanja. Mnogokrat mislijo, da je zanjo dober le en prostor, ki si ga mora deliti z doraščajočim otrokom. Mnogo je še težav, ki jih mora preživljati nezakonska mati. To- da to so njene, prav njene te- žave, o katerih ne govori rada. NASVETI Lnpine od čebnie so izrrsta« barvilo za juhe in omake. Nastrgana čebula je zdravo dražil« za želodec in čreva. Sito, skozi katere smo pretlačile sad- je, bomo hitro in lepo očistile z majhno trdo sirkovo ščetko. Sirkove korenine prodro tudi v najmanjše luknjice sita ia odpraskajo še tako trdovratna vla- kenca. Tako očiščeno sito dobr« spere- mo in osušimo. Na svidenje v septembru! Skupina deklic na odru je prav- kar pela, ko sem obiskala vrtec Otona Zupančiča v Aškerčevi ulici v Celju, kajti zanimalo me je, kakšen je vrtec v času počit- nic. Otrok je bilo precej manj, zato pa je bilo pravo poletno raz- položenje. Tovarišica je malčke komaj mirila, saj je v teh dneh privrela na dan vsa zadrževana silovitost malih, ki so se gibali vso zimo le na poti med domom in vrtcem in na sprehodih, kadar je bilo vreme primerno. Otrok je bilo torej precej manj, pa tudi »tovarišice« so odšle in novinčkov zaenkrat ne morejo sprejeti. Ob teh dneh prihajajo v vrtec le »najnujnejši«. Življenje v vrtcih bo znova za- živelo spet septembra. Prvi jesen- ski dež pa ne bo mogel zbrisati spominov na poletje, že zato ne, ker je v prostorih vrtca Otona Zupančiča vse preveč prijetno, da bi čebljanje drobnih jesenskih dežnih kapljic zmotilo malčke in njihova vroča srčeca. VRNILI SO SE »Le kam gredo ti mali s kovčki?« Ra- dovedneža je pred mesecem dni kar kmalu pnitegnila skupina otrok, ki so se zbirali pred žalsko osemletko. Večji otroci so prišli sami, manjše pa so ne- kolifko preplašeno spremljali starši. Še zadnii\i pogled na svojega sinčka ali hčerkico in večemd vlak je odpeljal se- demdeset otrok iz občine Žalec na le- tovanje v Opatijo. Plašni lin nepoznani otroci se spozna- vajo. Že smo na postajii v Celju. Tu jih čaka razočaranje Vlak, ki pripelje iz Maribora, je bil brez rezerviranega va- gona zanje. Vodiči so se vsak s svojo skupino natrpali v vagone. Ziv-žav med otroci narašča Tovariš, kakšno je mor- je? Ga bomo kmalu videli? Takih vpra- šanj je bilo vse polno. Ob prijetnem razgovoru so kaj kmalu prisipeli do Ljubljane. Tu na srečo niso pozabili na rezervacijo. Otrooi so odložili kovčke, zased \ prostore in veseli odpotovali proti morju. V Matuljah jih je čakal avtobus lin jih odpeljal v Opatijo. Raz- burjenje ob pogledu na morje se je poleglo šele takrat, ko so v domu od- ložili stvani, odšli k obali, vtaknili prst v vodo lin ugotovili, da je morje slano. Od takrat jim je morje postalo ne- ločljiv prijatelj. Vsako dopoldne in po- poldne so se kopali in kaj kmalu poza- bili, da je voda slana. Vzgojitelji so imeli največ skrbi z večjimi, ki bi zelo radi zaplavali v globokem morju. Kljub obilnim maticam so vendarle lačni pri- hajala h kosilu. Tudi tfisti, ki doma niso radi jedli, so na morju dobilii tek. Dve- urni počitek po kosilu jim je koristil. Po večerji so pa igrali košarko, roko- met, nogomet in druge igre. V kolektiv- nih športniih igrah je bilo res veliko zabave. Mnogokrat pa so v mraku tudi zapeti. Ob enaindvajseti uri je dom utonil v spanje — le za dežurnega se je dnevni red zaključil kasneje. V živem spominu jim je ostala prva vožnja z ladjo. Po odhodu je bilo morje mirno. Toda že po polurni vožnji proti Krku, je začelo valoviti. Strah otrok je prisilil vodstvo izleta, da se je morala ladja takoj vrniti v pristanišče. Kljub temi pa so vsi pogumno odšli na drugo vožnjo — v Reko in na tretjo — v Moš- čcničko Drago. Tokrat je bilo morje mirno. Ob odhodn je bilo vsem hudo. Skovano prijateljstvo pa se bo nadaljevalo s pii&mi in slorvo bo lažje. Otroci letujejo Med počitnicami me je pot za- nesla tudi v celjski mladinski dom v Bakarcu. Tam sem se sre- čala z zagorelimi, veselimi mladi- mi ljudmi. Igra in pesem sta označevala njihov dan. In ko sem se vrnila, si nisem mogla kaj, da ne bi na oddelku za zdravstvo in socialno varstvo celjske občine povprašala, kako in kje otroci le- tos letujejo. Tako sem zvedela, da je skrb za letošnje letovanje pre- vzela posebna komisija pri od- delku in da so v to komisijo vključeni predstavniki društev in ustanov, ki jim je glavna nalo- ga skrb za mladino. »Letos naši otroci letujejo v dveh obmorskih in le enem sred- njevišinskem kraju. To so Baška na otoku Krku, Bakarac in Do- brna. Medtem ko imamo ob mor- ju lastna domova — v Baski s kapaciteto 96 in v Bakarcu 68 otrok — pa v Dobrni gostujemo v mladinskem domu Mihe Pin- tarja. V vseh treh krajih je otro- kom prijetno. Sonce in voda jih krepita in tudi razvedrila je do- volj. Posebno v Dobrni smo za to poskrbeli. Otroci hodijo na izlete, se igrajo, kopajo, pa tudi ob dež- ju ni prav nič dolgčas — kratko- časijo jih namreč priljubljene oddaje »Pokaži kaj znaš«, pa po- dobni nastopi, mi je pripovedo- vala tovarišica Dana Kislinger- jeva. »Doslej so v Baski letovale že tri izmene, v Bakarcu in Do- brni pa dve,« je še dodala. V vseh treh domovih letujejo otroci različnih starosti — od če- trtega pa do štirinajstega leta. Predšolski letujejo seveda zase, šolski pa so po starosti razdeljeni na več skupin, ki jih vodijo vzgo- jitelji — v večini primerov uči- telj iščniki. Le v izrednih prime- rih, če to zahteva zdravnik, spre- jemajo v kolonije tudi otroke sta- re nad štirinajst let. Letujejo otroci šibkega zdravja, ki živijo v slabih socialnih razmerah — vsem tem je tudi prispevek zni- žan — pa tudi tisti, ki jim »nič ne manjka« in želijo le prijetnih počitnic. Kasneje so besede stekle o te- žavah pri organizaciji letovanja. Kar precej jih je, v večini pri- merov pa so take, da bi se dale z malo več razumevanja kar kmalu odpraviti. Na primer: »Največja težava pri organiza- ciji letovanj so — starši,« se je nasmehnila tovarišica Kislinger- jeva. »Ti so zakrivili, da nam re- zerviranih vagonov zdaj ne po- stavljajo več na stranske tire, kjer smo lahko otroke v miru iu brez skrbi vkrcali. Veste, mno- gokrat se primeri, da imamo na postaji sto otrok in štiri sto star- šev in sorodnikov, ki spremljajo svoje male. Potem se polovica teh spremljevalcev prav gotovo pre- rine v vagon, kjer delajo gnečo, spravljajo otroke v solze — in. vse to v času, ko je pred vago- nom še polovico otrok, ki zaradi odraslih ne morejo noter. Potem starši in spremljevalci hodijo in skačejo preko vseh tirov in prav nič se zatorej ne čudim, če so na železnici rekli — stop! No, to je ena izmed težav. Dru- ga je na videz bolj pomembna. To je skrb za vzgojiteljice in ostale, ki spremljajo otroke. Za obmorska letovanja se jih kar mnogo prijavlja, mnogo manj pa jih je za Dobrno — tudi otrok je za to letovišče manj. Verjemite, da sem bila prav presenečena, ko mi je neka mati, ki sem ji pripo- ročila, naj otroka pošlje v Do- brno, rekla: »Ne, to je pa pre- blizu!« Videti je bilo, kot da bi imela manj skrbi, če bo otrok daleč proč.« Vsi trije domovi, kjer so in kjer še letujejo celjski otroci, so lepi in primerni. Lani je bilo ne- koliko pripomb na račun doma v Bakarcu. Letos pa so za preu- reditev in temeljito čiščenje vlo- žili nad dva milijona dinarjev. Otroci letujejo pod nadzorstvom, ki pa seveda ni nadzorstvo s ši- bo v roki; lepo jim je in veseli se vračajo domov. Proč zatorej s skrbmi in pomisleki! -ij Otroci premišliuiemo o vas, pijanci! Pred približno tednom dni smo €«bili presenetljiv dopis z gor- njim naslovom. Pisalo ga je mla- 4« dekle, še otrok, kot je sama pristavila. Njene misli pa so tako huda obtožba vsem tistim, ki podcenjujejo otrokovo dušo, da Jih bomo v celoti objavili. Tako- le pričenja naše dekle — otrok: Mogoče kdo meni, da otroci nič ne mislimo. O, mislimo, mislimo! Naš svet mišljenj je majhen, a je včasih tudi tako velik, da vidi- mo v njem tudi vas — odrasle. Ko bi jaz, ki sem še otrok, ve- dela, da bi se kateri izmed njih poboljšal, bi še več prostora po- svetila skromnim besedam in mi- slim na mnogokatero solzo, kate- re povzročitelj si ti — pijanec! O, samo ogledalo bi ti moral kdo pomoliti pred pusti obraz ... Videl bi sebe, svoj rdeči nos, svo- je kuštrave lase, gnile zobe, iz- buljene oči in vse tisto, česar ne moreš zadržati v sebi. Vem, da bi se zagabil samemu sebi. O vem, da bi se ti gabila vsa ta brez- brižnost in brezmiselnost. Poglej! Pred teboj je polita miza, na njej že prazna oguljena denarnica, tvoja obleka je blatna in zme- čkana ... Ves si že zaspan. Ne- reda, steklenico si prevrnil, koza- rec si razbil... Zdaj se ti že ne- kaj sanja. Klatiš z rokami okoli sebe in govoriš besede, ki jih ni v slovarju kulturnega jezika. Brbljaš nekaj, prskaš sline, še mizo prevrneš, izgubiš ravnotež- je in padeš s stola. Na prašnih tleh zasmrčiš ... Natakarica pri točilni mizi se smeji. Smejijo se ostali. Ti pa smrčiš, zavit v cigaretni dim ... Pozno je že. Zavlečejo te v ve- žo. Hladna betonska tla te čez noč streznijo. Vstaneš s te »udob- ne« postelje in z opotekajočimi koraki bredeš po sivem jutru ... Do večera si spet trezen. A zdaj še za potrebno ne moreš piti, ker nimaš denarja. Kesaš se, a nič ne pomaga. Piti boš moral vodo, ker ti na kredit ne zaupajo. Zadovo- ljiti se boš moral s suhim kru- hom ... Pijanec! Kaj misliš o svojem zdravju? Ali veš, da ti vsaka kap- lja alkohola pomaga h koncu? »Kaj te briga! Saj pijem za svoj denar«, si rekel? Da! Toda otroci premišljujemo o vas, otroci vas poslušamo in otro- ci vas svarimo. Zdele so se mi pomembne te besede, morda bolj pomembne kot marsikatero »globoko« raz- mišljanje odraslih, tako »pamet- nih in izkušenih« Ljudi. Pa sem zapisala te ostre besede. Zapisala sem jih z željo, da bi jih brali tisti, ki so jim namenjene, vsi tisti, ki tako ali drugače povzro- čajo bol bitjem, ki so jim bila — ali pa bi jim vsaj morala biti blizu. Napisal jih je otrok, ki je sicer v letih, ko se mu marsika- tera svetla zvezda zdi temna, ko mu rosa na roži pomeni solzo in ko se mu vsaka, še tako šibka bolečina človeka zdi pomembna — pa so vendarle velike zapisane besede. Velike in pomembne so — po mojem skromnem mnenju — zato, ker znova opozarjajo, ka- ko občutljiv je vendar mlad člo- vek; velike in pomembne so zato, ker kažejo na marsikateri za ve- like in »pametne« ljudi »nepo- memben« družbeni problem. In če bi vsak dan vsaj nekajkrat pomislili na to, da naša življenja opazujejo tisti, ki pričakujejo od nas pametnih dejanj in ne viso- kih besed, bi spremenili marsika- tero kretnjo, požrli mnogo »kri- latic«. To pa bi bila velika sreča za nas vse. Vesela sem bila žalostnega Ma- ričinega pisma! Petrovo Dismo Pišem vam iz Bažke na otoku Krku. Sem v koloniji v celjskem domu. O našem življenju vam bom začel pisati kar od začetka. Torej, najprej se vsako jutro zberemo na igrišču in nekaj časa telovadimo. Nato gremo k zajtrku, ki nam zelo dobro tekne. Ce pa je lepo vreme (dež je malokdaj), se gremo kopat že kar po zajtrku. Plaža je čudovita, tudi voda je pri- jetna, le tedaj ne, če napraviš kakšen krepek požirek. Po malici se spet zberemo na plaži. Ob dva- najstih je čas kosila, nato se zado- voljni in siti zleknemo po poste- ljah na popoldanski počitek. Po- tem se spet kopamo, malicamo in do večerje smo spet na morju. Po njej se po kratkem sphrehodu kma- lu ugasnejo luči v naših spalnicah. Za tako lepo urejeno življenje bi se radi zahvalili — tovarišu upravniku, kuharicam, tovarišici pedagoškemu vodji in vsem vodi- čem. No, ker pa se tako zelo rad kopam, bom pismo kar takoj za- ključil in odšel na plažo. V imenu vseh otrok v koloniji, Vas pozdravlja Peter. Peter je priložil štiri lepe foto- grafije počitniškega doma, pa so žal prispele prepozno, da bi jih lahko objavili. Eno od njih bomo zato »-obelodanili-^ v prihodnji šte- ClTAJTE CELJSKI TEDNtK vilki. Petru — ki je prosil, naj nje- gov priimek zamolčimo, — za po- zdrave iskrena hvala. Vesele|počitnice Morje je lepo, lepo zato, ker si v daljavi podaja roko z nebom; lepo zato, ker se vanj vsak čas potaplja jata galebov; lepo, ker vanj tone sonce, ker se peni v igri z vetrom; lepo je zato, ker ... Kdo bi mogel našteti vse lepote morske obale! Tudi tega ne bi mogli povedati, kaj sta zagledala v daljavi ta-le dva dečka. Želi- mo jima lahko samo prijetne po- čitnice! V ZREČAH GRADIJO OTROŠKO IGRIŠČE Ze delj časa so se v Zrečah ba- vili s problemom, kam z otroki za- poslenih staršev in kam s tistimi, ki so zdaj prepuščeni ulici in igri na neprimernih mestih. Ze pred dvema letoma se je za to zavzelo Društvo prijateljev mladine in se odločilo za gradnjo otroškega igri- šča. Najprej, so imeli nekaj težav z lokacijo, ko pa so to rešili, se je pridružilo pomanjkanje finančnih sredstev. Prva, ki je ponudila po- moč, je bila stanovanjska skup- nost v Zrečah. Za gradnjo otro- škega igrišča je prispevala 150 ti- soč dinarjev. V nabiralni aikciji,ki so se je člani društva prijateljev mladine lotili za tem, so zbrali 103 tisoč dinarjev, skupni stroški pa so bili še vedno precej višji od zbranega denarja. Kasneje so pri- spevala še nekatera druga podjet- ja in delo je steklo. Predsednik društva prijateljev mladine Franc Koželj je povedal, da bo igrišče delno urejeno že av- gusta. Kanalizacijo so uredili že sezonski delavci, druga dela pa bodo opravili starši sami s prosto- voljnim delom. Tri gugalnice so že gotove, vrtiljak bo naredila LT Zreče, podstavke za klopi pa zre- ška Tovarna kovanega orodja. Društvo prijateljev mladine bi zdaj rado uredilo še otroški vrtec. Menijo, da bi prostore lahko do- bili v stari šoli — ko se bo ta pre- selila v novo zgradbo. Letošnje delovno razdobje je bi- lo za društvo prijateljev mladine v Zrečah res zelo plodno. Marsika- tero društvo, ki se utaplja v po- letno spanje, bi si ga lahko vzelo za zgled. K. Z. ČLOVEK je najvažnejši v Rogaški Slatini je največja industrija na Šmarskem. Poleg velike steklarne je tu še vrsta manjših obrtnih in gostinskih po- djetij, zato ni čudno, če se občin- ski sindikalni svet največkrat ukvarja prav z vprašanji, ki se porajajo v Rogaški Slatini. Tudi na nedavni seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sveta za šmarsko občino so bila na dnev- nem redu. Ugotovitve niso naj- lepše! Pojavi, ki koreninijo glo- boko v medsebojnih odnosih v kolektivih, so nekje že stari, ven- dar so se ob uveljavljanju novih predpisov v gospodarskem siste- mu izraziteje pojavili. Morda bi naštevali podjetja, toda to niti ni važno. Kaj se dogaja, o tem je potrebno razmišljati. Kolektiv je neenoten. Delovna mesta niso pravilno razporejena. Nihče noče biti odgovoren za de- lo. Pravijo, da so krivi vajenci, ki so dokaj številni. Ali je to mo- goče? Ne. Kriv je celoten delovni kolektiv, ki se ne zaveda svoje odgovornosti niti odnosov, ki naj bodo med vodilnimi organi in de- lavci. Pravijo, da delavci redno zamujajo na delo, posebno, če di- rektorja ni doma. Kje je tu de- lavsko samoupravljanje? Kdo upravlja s podjetjem? Čigav je zaslužek? Mar res ne vedo, da si sami režejo kruh? O ekonomskih enotah so se menili, pravijo, to- da vse se je izjalovilo. Saj ni čud- no, če so tako anarhični medse- bojni odnosi. V drugem kolektivu so delovno tovarištvo zamenjali za mehkuž- no domačnost. To jih drago stane. Danes ne ločijo več svojih delov- nih odgovornosti, se dnevno pre- rekajo in uporabljajo take izraze, ki vodijo večkrat lahko k sodišču. Vprašujejo se, kdo je kriv? Ne, niso vajenci! Sami. Delovni ko- lektiv. Čenče spreminjajo kolek- tiv v skupine, ki se medsebojno obkladajo s priimki, ki ne sodijo v slovar človeških odnosov. Nekje so plačevali ure za sindikalne se- stanke, pa se še niso odzvali. Drugje je spet direktor prepove- dal sestanek, ki ga je sklical predsednik podružnice. Zares so čudne te stvari! Videti pa je, da so to zadnji krči pred odločnim prehodom k novemu. Takih od- nosov, o katerih mora razprav- ljati občinski sindikalni svet, za- res ne bi smelo biti. Dokazujejo pa tudi nekaj: delavce bo potreb- no izobraževati in jih jasno se- znanjati s pravicami in dolžnost- mi, ki jih imajo. In to nalogo si je zadal sindikat. Tudi gospodar- ski uspehi, ki jih nekateri obrati zaradi svojstvenih pogojev imajo, ne smejo zaslepljevati. Odnosi so važni, človek je najvažnejši, zato se je šmarski sindikat prav po- sebej zavzel za reševanje teh pro- blemov, ki jih je potrebno tudi v Rogaški Slatini enkrat odločno re- šiti. S. VAŠE VRSTICE — VAŠE VRSTICE — VAŠE VRSTICE — VAŠE VRSTICE — VAŠE VRSTK Žal je to res v 27. številki Celjskega tednika je bila omenjena gradnja ceste Štore—Šent- jur. Zal, so besede v omenje- nem sestavku povsem točne in resnične. Republiška cesta drugega reda Celje—Rogaška Slatina je zelo visoko frekventirana in je vsem, ki so se po njej vozili znano, da je v zelo slabem stanju. 2e vrsto let se je govorilo o njeni re- konstrukciji, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev do gradnje ni prišlo. Lani so bile na terenu iz- vršene meritve in izdelan projekt. Letos pa so vendar bila odobrena sredstva, si- cer majhna, ne v povsem za- dovoljivi višini, toda dovolj, da je prišlo do že dolgo pri- čakovane modernizacije te ceste. Prvotno je bilo pred- videno, da se letos uredi od- sek Štore—Šentjur v razda- lji 6 km. Pozneje pa so se za- čeli širiti razni komentarji, da do Šentjurja ne bo šlo, temveč samo do Vrbnega, ostala dva kilometra pa v prihodnjem letu. S priprav- ljalnimi deli na terenu so začeli v aprilu. V Vrbnemso postavili barake, menzo in šotore za delavce. Takoj po prvem maju so začeli priha- jati delavci in to predvsem iz drugih republik, ki se obi- čajno zaposlijo kot sezonski. Vse je kazalo, da se bo delo začelo v polnem razmahu. Toda, kmalu smo videli, da temu ni tako. 2e sam zače- tek del ni bil tak, kakor bi naj na takem gradbišču bil. Po prvem mesecu dela je večje število delavcev odšlo drugam. Razumljivo bi bilo, da bi izvajalec del preskr- bel drugo potrebno delovno silo. Tega ni povsem storil. Zato je na terenu nezadostno število ljudi in dela tam pri- merno počasi napredujejo. Tudi mehanizacija je dokaj nezadovoljiva, pa še ta, ki je, ni v zadostni meri izkorišče- na. Sicer pa to niso bistvene reči. Važnejše je poudariti, da je organizacija dela na gradbišču zelo slaba. To la- hko potrdijo tudi prebivalci Prožinske vasi. Z delom so začeli na več odsekih isto- časno, kar je razumljivo, vendar niso nikjer niti v gro- bem končali. Tako imajo razkopan ves teren od Štor do Vrbnega, čeprav delajo v glavnem le na Opoki. Ce bo delo potekalo s takim siste- mom in takim tempom, ne moremo pričakovati, da bo cesta v doglednem času zgra- jena do Šentjurja. Kot primer slabe organi- zacije dela bi navedel pri- mer prestavitve mednarod- nega telefonskega kabla v Prožinski vasi, ki vodi vzdolž ceste. Obstoječi kanal so izkopali in ga vkopali na novo določeno mesto. Ko so kabel tako prestavili, jim ga je stroj, ki je nato var j al zemljo poškodoval že nasled- nji dan, kar je terjalo do- datno znatne stroške. Kabel so nato strokovnjaki popra- vili. Takoj za tem pa so ugo- tovili, da je položaj novoza- kopanega kabla nepravilen in da ga je treba ponovno prestaviti za nekaj metrov bolj vstran. Začelo se je zno- va: kabel so izkopali in ga vkopali v na novo priprav- ljen rov. Vse to delo je bilo seveda odveč in bi lahko od- padlo, v kolikor bi delo po- tekalo bolj načrtno . Takih pomanjkljivosti, ki zavirajo delo, pa je na grad- bišču gotovo še več. Zato bi priporočil, da odgovorni or- gani, ki nadzorujejo gradnjo, kakor tudi tisti, ki dajejo za to potrebna finančna sred- stva, malo bolj pogledajo, kaj vse se tu dogaja in kako dela potekajo. Delni vzrok počasni grad- nji je pripisati tudi slabemu vremenu, vendar je z njim treba računati tudi v prihod- nje, v jesenskem času pa še celo. Zaradi tega je dobra organizacija dela na gradbi- šču toliko bolj potrebna. Od začetka del so potekli trije meseci, računamo pa la- hko, da se bo delalo v letoš- nji sezoni še tri mesece. Ce pa pogledamo rezultate dela teh treh mesecev, lahko pre- sodimo, koliko bo ob takem delu zgrajenega do novem- bra. Inž. Slavko Plevnik Tudi to je treba rešiti 2e pred leti so na sestankih in zborih volivcev v Novi vasi pred- lagali, da bi očistili strugo Ko- privnice. Takrat so bili volivci pripravljeni s prostovoljnim de- lom odstraniti vse ovire, ki so na poti toku tega potoka. Ker pa so v zvezi s perspektiv- nim planom nastale mnoge spre- membe, je o tem delu utihnilo vse. Iz dosedanje prakse pa lah- ko vidimo, da vsa dela za uresni- čitev plana ne morejo biti gotova naenkrat. Zato se je vredno ob vprašanju Koprivnice zamisliti. Tu je potreben nujen in pospe- šen ukrep. Potok na pogled ni ne- varen, vendar pa je zadnje čase že večkrat ob najmanjšem dežev- ju stopil iz svoje struge in popla- vil bližnjo okolico. Ker se lahko v jesenskem času to ponovi še večkrat, je nujno ta problem re- šiti pred nevarnostjo. Temeljite ureditve je potrebna tudi kanalizacija v tem predelu. Odvodni jaški so prenasičeni in verjetno tudi niso pravilno spe- ljani, saj so že ob najmanjšem deževju ulice, vrtovi in kleti po- plavljeni s talno vodo. Pri tem so najbolj prizadeti stanovalci neka- terih nizkih, pritličnih hiš, ki jih tod ni malo, saj jim voda udari celo v stanovanja. Preteklo soboto je to doseglo vrhunec, saj so nekateri stanoval- ci imeli vode čez gleženj in so s pomočjo otrok in sosedov reševali situacijo s tem, da so vodo odna- šali s stanovanja v posodah. To prav gotovo ni bilo v veselje ni- komur, posebno ne prizadetim, saj le-ti žive v stalnem strahu; predobro še pomnijo leto 1954. D. F. Zlata poroka Na prijaznem gričku, po doma- če v Silovcah pod Jelcami, sta pred kratkim obhajala zlati, pet- deseti jubilej skupnega zakon- skega življenja Ivan in Frančiška Gračner. Praznovala sta v /krogu svojih otrok, vnukov ter najbliž- jih in daljnih sorodnikov- V za- konu se jima je rodilo osmero otrok, ipet fantov in tri dekleta. Skozi življenje ni šlo vse gladko. Dve vojni sta pustili svoje sledo- ve. Kljub visoki starosti sta jubi- lanta še čila in zdrava. Naše iskrene čestitke so, da bi jima še dolgo sijalo toplo sonce. OB 30-LETNICI SMRTI Janka Lešničarja Premnogi Celjani pa tudi Ijiidje z drugih krajev naše ožje domo- vine se še danes radi spominjajo nekdanjega novinarja, ipolitičnega in prosvetnega delavca ter ka- snejšega zadružnega organizatorja Janka Lešničarja, ki je padel 2. avgusta 1931. leta kot žrtev pe- klenskega zločina naših izdajic v inozemstvu. Ko se je kot ravna- telj takratne Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Ćupriji vračal tega dne po dopustu v Celju, kjer je imel družino, z brzovlakom na svoje službeno mesto, je okrog pol desete ure zvečer eksplodiral tik pred Beogradom peklenski stroj, nameščen v steni med njegovim in sosednjim kupejem- Oba ku- peja sta bila takoj v plamenih, Lešničarjevo truplo pa čisto raz- mesarjeno in v ognju zoglenelo, da so ga le težko identificirali. Ostanke trupla so prepeljali v be- ograjisko državno bolnišnico, od- koder jih je vdova odi>eljala v Ce- lje, kjer je bil 7. avgusta veliča- sten pogreb« Ob groibu miu je spregovoril njegov stari prijatelj Ivan Prekoršek, v imenu čuprij- ske Oblastne zadruge pa sta se od njega poslovila tudi Zivko Pe- trovič in Svetislav Janikovič. Zivo mi je še v spominu mesec julij 1931. leta, ko je Lešničar v miru in zadovoljstvu užival do- pust pri svoji družini, obiskal pa tudi prijatelje v Mariboru, Slo- venskih goricah. Slovenjem grad- cu in drugod. Vsi, od katerih se je takrat poslovil, so mi vedeli povedati, da so, .kakor jaz, imeli občutek, kako težko se poslavlja, kakor da bi bil slutil svojo sko- rajšnjo smrt. V gospodars-ki, i>olitični in kul- turno prosvetni zgodovini celj- skega mesta bo ime Janka Lešaii- čarja ostalo na častnem mestu. V- Š. Lepi spomini Okrajni odbor Zveze bor- cev v Celju je za člane svoje organizacije uredil prostor za letovanje v Rovinju. V pri- jetnem borovem gozdičku so zgrajene lepe udobne hišice, ki jim daleč naokrog ni pri- mere. Tu nam je življenje pote- kalo sproščeno in v vedrem tovariškem razpoloženju, so med drugim v pismu napisa- li udeleženci tretje izmene. To, pri vsakem letovanju ta- ko potrebno vzdušje pa je že ob našem prihodu ustvarilo osebje tabora z upravnikom tovarišem Maroškom na čelu. Dva dni po prihodu smo že bili velika družina. V času našega bivanja ob morju smo pripravili tudi večer partizanskih spominov. Ves čas je v letovišču vladal vzo- ren red, hrana pa je bila od- lična. Deset dni, kolikor je določenih za eno izmeno, je hitro minilo. Navzlic temu nam bo bivanje v letovišču Zveze borcev Celje v Rovi- nju ostalo v prijetnem spo- minu. Zato se borci-letovi- ščarji tretje izmene iskreno zahvaljujemo Okrajnemu od- boru Zveze borcev ter vod- stvu letovišča z željo, da bi še v naprej tako lepo skrbe- li za člane, pa tudi za parti- zanske družine. DROBNE V šoštanjski komuni Delovni ljudje odhajajo na let-: ni dopust. Rudnik lignita v Ve- lenju je letos razširil svoj po- čitniški dom v Fiesi, nekaj ležišč pa je odstopil tudi uslužbencem občinskega ljudskega odbora. Med prvimi letovalci v Fiesi so bili rudarski upokojenci, ki jim je kolektiv rudnika omogočil brez- plačno desetdnevno bivanje na morju. Sedaj se letoviščarji me- njajo vsakih deset dni. Dobre volje v Fiesi ne manjka. Tako prirejajo ob vsaki izmeni odhajajoči rudarji novim gostom humoristični sprejem, pri kate- rem morajo prišleki popiti kozar- ček morske vode. Seveda ga po- tem dobro spere j o z vinom. Ta »morski krst« je postal že tradi- cionalen in je v zabavo tudi dru- gim turistom, ki ga z zanimanjem opazujejo. Šoštanjska elektrarna je uredi- la letovišče v Selcah. Tam je na- jela dve hiši. Kakor vsako leto so tudi letos prvo skupino sestav- ljali otroci članov delovnega ko- lektiva. Zdaj pa se dopustniki menjajo vsakih deset dni. Pri- hodnje leto bo elektrarna imela nov počitniški dom, ki ga gradi v bližini Crikvenice. Hotel Paka v Velenju je postal privlačen za mnoge turiste. Po- sebno ob sobotah in nedeljah jih je polno. V avgustu bo hotel pri- pravil velik piknik, ki naj bi pri- vabil čim več ljudi v Velenje. Pravijo, da bo to postala tradi- cionalna prireditev tega kraja, oziroma hotela. Tudi družbena prehrana je pri- vabila zaradi nizkih cen in do- bre kvalitete toliko gostov, da vsak dan prodajo nad tisoč ob- rokov. V. V. IZ KONJIC v konjiški občini so večja pod- jetja zaposlila v letošnjih počit- nicah precejšnje število šolske mladine, pa tudi dijakov sred- njih in visokih šol. Večina .pvodjetij ter nekatere u- stanove na območju konjiške oto- čine imajo domove za oddih svo- jih članov in sicer ob morju ali drugod. Na ta način je številnim članom teh kolektivov omogo- čeno, da prebijejo svoj letni do- piist v celoti ali deloma izven do- mačega kraja. V ROGATCU IMAJO SPET PLAVALNI BAZEN V Rogatcu so pred tridesetimi leti zgradili zdravstveni dom, zraven njega pa tudi odprt pla- valni bazen, s prhami in kabina- mi. Vse to je okupator opustošil in uničil. Upravni odbor Zdrav- stvenega doma je letos storil vse, da je obnovil bazen in ga ponov- no izročil namenu. Tako so dvaj- seto obletnico revolucije počastili tudi z otvoritvijo bazena. NASTOP ŠOLANIH PSOV V 2ALCU V nedeljo dopoldne je bil v Žalcu nastop šolanih psov. Nasto- pali so psi gorske reševalne služ- be iz Celja, skupaj 7 po številu, ki so pod vodstvom svojih spret- nih trenerjev prikazali neštete umetelnosti. Posebno so se izka- zali reševalni psi — volčjaki. Pri- kazali so preskok čez razne ovire, zaščito pred napadalcem, reševa- nje ,itd. Za številno publiko, posebno za mlade občudovalce spretnih če- tveronožcev je bila prireditev pravo doživetje. Prireditev je vo- dil sodnik Tanko iz Celja. Ukraden pomenek Očka Je spet doma... Fantek je kričal in vriskal, da je bilo veselje. Nenadoma se je namrdnil in ni mu bilo všeč, da ga motimo, ko se je po dolgem času ponovno srečal z očkom. Po- vešena sobica pa je hitro vtonila v iskrivem smehu in sinek je ži- vo kobacal po očkovih kolenih. »Kje si bil? Si mi kaj prine- sel?« je vpraševal. »Daleč. Se povedati ti ne mo- rem, kje je to. Onkraj planin ...« se je skušal izmakniti očka in za- dovoljiti malemu radovednežu. »Vidite, vse hoče vedeti...« »Oprosti, sinek, zdaj bomo pa mi ukradli pomenek. Tudi mi smo radovedni, kod se je potikal tvoj očka. Dovoliš?«' Skoraj očitajoče je poblisnil z očmi in molčal. Morda je tuhtal, čemu se le sme- jejo. »Na Poljskem so, mirno lahko rečem, precej storili. Morda je prav njihova dežela v pretekli vojni dala sorazmerno največji davek Hitlerjevim krvnikom,« je resno začel pripovedovati tovariš loško LOJEN, predsednik šmar- ske občine, ki se je pred dnevi vrnil z obiska na Poljskem, kjer je bil z ostalimi enaindvajsetimi delegati. »Potovali smo okrog 2.700 km po Poljski in marsikaj videli. Veliko gradijo, toda tudi zdaj še najdemo ruševine, dedi- ščino vojne. Nekatera mesta so bila med vojno dobesedno do tal porušena, a so danes že obnov- ljena. Najbolj pa me je pretreslo, ko smo obiskali Oswiecim, nek- danje taborišče smrti. To je groz- no! Kdor tega ni videl, si sploh predstavljati ne more, kaj pome- ni koncentracijsko taborišče.« Umolknil je, kot bi še enkrat živo obudil predstavo o grozotah, ki človeka še danes pretresejo do dna. »Poljaki so narodnostno močno zavedni. Do nas, Jugoslo- vanov, so izražali tople simpatije. Ko so zvedeli, da smo Jugoslova- ni, so nekje vstajali od miz in ploskali,« se je nasmehnil v vti- sih na poljsko ljudstvo. »Tudi in- dustrijo imajo že močno razvito, vendar o delavskem samouprav- ljanju še ni slišati. Pokrajina je enoličnejša, čeprav imajo proti Turam visoke planine in tam tudi prekrasno urejeno mestece Zako- pani. Videli smo precej zdravilišč, lepo urejenih. Vodometi in po- dobno so jim mnogo bolj pri srcu kot pri nas.« »Očka, kaj pa je to: vodomet?« Sinek je prebolel rahlo sramež- ljivost in spet radovedno prisluh- nil. Zasmejal! smo se, kar mu ni bilo najbolj všeč. S prstkom ob ustih je sklonil glavo. »Si že bil v Rogaški Slatini? Veš, tam je pred tisto veliko hišo včasih brizgala voda,« smo sku- šali pojasniti fantku, pa verjetno z razlago ni bil preveč zadovoljen. »Vsega pa res ne morem pove- dati tako na hitro« je povzel to- variš Lojen. »Vtisov je bilo veli- ko. Varšava je velika in veliča- sten je novi Dom kulture, štiriin- tridestnadstropna zgradba, mar- mor in dvorana, ki sprejme 3.500 ljudi. Gradijo veliko, pa še dosti bodo morali. Prav je, da smo vi- deli, kako je pri njih; tako dobi- vamo pravilne in nepristranske vtise in obenem se krepijo vezi med narodi, ki bi morale biti za- res trdne in prijateljske. Obenem pa znamo vrednotiti tudi lastne napore in uspehe, ki jih dosega- mo.« Živahno je pripovedoval tovariš Lojen. Veseli smo bili ukradene- ga pomenka, za kar nam tudi si- nek ni zameril, saj je kmalu spet brbljal in jezdil konjička na oč- kovem kolenu. Zanj je tudi to po- tovanje v daljnji svet... Ci) CELJSKI TEDNIK STEV. 29 — 4. avgusta 1961 TELESNAVZCO7AIN ŠPORT Potegavščina V sredina preteklega tedna so nogometaši Kladi>varja povabili v goste člana prve zvezne lige, Re- ko. Nastop renomiranega nasprot- nika je vzbudil pri ljubiteljih no- gometa veliko zanimanja, na dru- gi strani pa so številni gledalci pričakovali, da bodo tudi domačini vzeli to prijateljsko tekmo resno in tako pripomogli do lepega šport nega dogodka. To je bilo pričako- vati tudd zavoljo vstopnine, ki je bila prav takšna kot na prvenst- venih tekmah. Vendar so gledalci zapuščali Gla zijo razočarani in slabe volje. Krepkih pripomb na račun tehnič- nega vodstva ND iKladivarja ni manjkalo. Zakaj? Tehnično fvod- stvo je namreč težko pričakovano prijatedjisko Itekmo sprt)menilo v trenling itelkmo najslabše vrste. Tako je v drugem polčasu preiz- kušalo inekajtere ligralce, za ka- ter je očiitno, da ne »padajo v pr- vso ekipo. Spričo tega je dvoboj Sz gubil na mikavnosti, saj so ga na koncu koncev vzela neresjm tudi gostje. Meniimo, da bi lahko ljudje, ki so odgovorni za sestavo moštva pre- izkušali ligralce na trening tekmah ne pa takšnih srečanjih, v kater/ih nastopajo moštva zvezne lige. In končno, tekma z Reko je bila, vsaj po napovedih, prijateljska, ne pa trening. Zato je res čudno, za- kaj so si nekateri ljudje iz ND Klad'varja privoščili takšno pote- gavščino. S tem niso napravili no- bene usluge, najmanj pa sebi. Ce bi govorili v trgovskem jeziku bi rekli, da so prodali slabše blago, kot so ga ponujali. To ni prav, to je podcenjevanje in žalitev vseh tistih, ko so plačali vstopnino. NA ČETRTEM MESTU T sredini preteklega tedna je bilo v bazenu Ljudskega kopališča v Celju I»rvo kolo republiškega prvenstva v va- terpolu. Med šestitai udeleženci so Cel- jani zasedli četrto mesto s petimi toč- kami ter razliko v golih 47:24. Razen ■jiih so s celjskega območja nastopili še Velenjčani, ki so ostali brez točke ter t negativno razliko v golih 3:113. Vaterpolisti Neptuna so v posamezmih dvobojih dosegli naslednje izide: Ljub- ljana : Neptun 5:2, Neptun : Velenje 27:2, Neptun : Prešeren 8:3, Neptun- nirija 6:6, Celuloza : Neptun 8:4. Po prvem delu je vodstvo prevzela Ljubljana z devetimi točkami, druga je Celuloza 7, tretja Ilirija 7, četrti Nep- tun 5, peti Prešeren 2 in zadnje Velenje brez točke. POKAL JE SEL V DRUGE ROKE V nodeljo je bilo v Konjicah strelsko tekmovanje za pokal tamkajšnjega ob- činskega odibora Zveze borcev Streljali so 7. malokal'Jjrsko puško. V ekipnem •cenjevanju je bil vrstni red naslednji: I. SD Tone Meliva, Konjice 421, 2 SD LIP, Konjice 402, 3. SD Spitalič 397. Posamezniki pa so se zvrstili: 1. Samec {Konjice) 97, 2. Zidanšek (Spitalič) 95, 5. Skok (Konjice) 92. Doslej je prehodni pokftl bramila dru- žina LIP iiz Konjic, v nedeljo pa so ga prevzeli strelci družine >Tone Meliva«. SAH BERVAR - ZMAGOVALEC BRZOTUR NIRJA Med okrajnim prvenstvom v šahu za »osamezniike so odigrali še prijateljski Drzoturnir, na katerem je z devetimi točkami zmagal Bervar. Ostala mesta so zasedli: 2-3 Ojstrež in Djurkoviič 7 in |»ol, 4-5. Ranzinger in Šprajc 5 in pol, t-8. Pukmajster, Debevc in Aubreht po 5, Habe 2 in pol, 10 Gorjanc 1 in pol, II. Radosavljevič 1 točko. POKALNA TEKMA CELJE : KOVINAR 4:3 Dvojnci zmaga Četudi je deževalo je stadion Borisa Kidriča v Celju sprejel v soboto in nedeljo več tisoč ljudi. Nihče ni zapuščal tega prostora slabe volje, nihče ni kritiziral.. . vsi so bili zadovoljni. Kako tudi ne, saj so člani in članice sloven- ske atletske reprezentance slavili dvojno zmago, zraven pa še pri- pomogli, da se je razvila za prvo mesto ogorčena borba. Po prvem dnevu troboja se je sicer zdelo, da bodo slovenski atleti poželi lahko zmago, toda drugi dan so se v boj za prvo mesto zagrizli zlasti tekmovalci srbske ekipe in ne samo nadoknadili izgubljene točke, temveč celo prešli v vod- stvo, dokler ... dokler ni bila na programu zadnja disciplina tra- dicionalnega troboja moških re- prezentanc Slovenje, Hrvatske in Srbije v atletiki. To je bila šta- feta 4 krat 400 metrov. Medtem Po teku na 200 metrov. Od leve: Cede, Kramarič in šikovec ko je bilo prvo mesto v tej disci- plini že vnaprej oddano hrvaškim tekačem, so bili ostali pred veli- ko odgovornostjo. Ce bodo slo- venski tekači prehiteli srbske, bodo zmagali tudi v ekipnem oce- njevanju in narobe. Tek je za »bele« — za slovensko reprezen- tanco — začel Kolnik. Čeprav ves utrujen, je vzdržal in prinesel meter, dva naskoka. Tudi drugi tekač, Naraks, je vzdržal borbo. Odlične se je odrezal Vučer, ki je približno dve sto metrov pred predajo štafetne palice prehitel vse tekmece in omogočil zadnje- mu tekaču Ingoliču, da je začel poslednji tek s prednostjo nekaj metrov. Borba je bila s tem od- ločena. Slovenska štafeta je bila druga, srbska pa tretja. Tako se je troboj moških ekip končal z naslednjim izidom: 1. Slovenija 137,5 točke, 2. Srbija 135,5 in 3. Hrvatska 124,0 točke. Takih nepozabnih dogodkov, ki so dvignili na noge ves stadion, nekaj tisoč ljudi, je bilo v sobot- nem in nedeljskem delu progra- ma še več. Lorger je z lahkoto zmagal v teku čez visoke ovire, Brodnik mu je bil zvesto za pe- tami. Tudi v teku na 100 metrov je Lorger dokazal, da je najhi- trejši Jugoslovan. Premagal je vse tekmece, med njimi Gluka. Njegov čas pa se je glasil 10.6 se- kunde! Odlično. Navdušeno odo- bravanje je požel Naraks, ki je tek na 1.500 metrov odločil v svo- jo korist šele v finišu. Lešek in Kolnik sta pri skoku v daljino pobrala drugo in tretje mesto, prvi s 7.29, drugi pa s 7.23 metra. Prvi republiški rekord so si pri- voščili tekači štafete 4 X 100 me- trov. Med njimi so bili trije Ce- ljani: Kolnik, Lešek in Lorger. Drugi rekord (drugi dan tekmo- vanja) pa je pobral Kolnik v tro- skoku. Dosegel je rezultat 14.50 metra. Za poseben užitek je po- skrbel Majtan, ki je pri skoku v višino premagal 203 cm. Rezultat novega državnega rekorda je bil zaenkrat še nepremagljiv. V teku na 800 metrov sta slovenska te- kača Ingolič in Naraks pobrala dvojno zmago. Nov jugoslovanski rekord je dosegel Hafner v teku na 3.000 metrov čez ovire, glasi se pa 8:45.6. Za prijetno presene- čenje je poskrbel Štros z zmago v teku na 5.000 metrov. Tako je prinesel morda najbolj dragocene točke. Nedeljski program so izpopol- nile še ženske, ki so se kakor mo- ški pomerile tudi šfe v re- publiškem troboju. Zmaga slo- venskih atletinj ni bila niti za hip ogrožena. K temu uspehu so lev- ji delež dale prav Celjanke, kot Silanova, Slamnikova, Urbanči- čeva, Cedejeva, Kramaričeva, Serbčeva, Gašparutova, Mastna- kova, Kladnikova, Tovornikova itd. Nov državni rekord za klub- ske štafete 4X100 metrov so po- stavile članice Kladivarja v po- stavi Šerbec, Cede, Silan in Lu- bej. Glasi se 48.9. Sicer pa je nek- danja članica Kladivarja, sedaj zagrebške Mladosti, Olga Šiko- vec-Luncer, prepričevalno potrdi- la, da je najhitrejša ženska v dr- žavi. V teku na sto metrov pa je s časom 11.7 postavila državni re- kord in rezultat mednarodne vrednosti. Ženske so troboj kon- čale takole: 1. Slovenija 86, 2. Hrvatska 71, . Srbija 64 točk. Šahist, slikan brusilee •. • Zadnje kolo okrajnega prvenstva v šahu -za posameznike je bilo hit- ro pri kraju, zlasti pa še potem, ko so se kandidati za prvo mesto sporazumeli za delitev točk Naj- prej sta remJziral« Bervar in Au- breht. za njima pa še Pukmajster ter !^prajt'. Kmalu zatem ise je Gorjanc vdal Ranzingerju. Ura na prvi mizi, kjer sta igrala Djurko- vč in Radosavljevič, pa je še kar tella. Končno sta si tudi ta dva segla v reko in podpisala remi. Okrajno prvenstvo je bilo s tem končano. S šestimi točkami ter s prednostjo po Sonnenbornovem si- stemu je prvo mesto pr'padlo Mak- su Djurkoviču iz Rogaške Slatine. Ko smo mu čestitali k uspehu, se je razvil takle pogovor: — Koli'ko ste stari? — Šestindvajset let. — Vaš poklic? — Brusflec v steklarni »Borisa Kidriča« v Rogaški Slatini. — Od kod ste doma? — Iz Bi jeljiine p.f. Slavonsikem Brodu. — Ste že dolgo v Rogaški Slati- nii? — Dvanajst let. — Kakšno kategorijo zavzemate v šahu? — Prvo. — In Vaš doslej največji uspeh? — 1958. leta sem na brzotumirju na Bledu zasedel v močni konku- renai drugo mesto. Takrat sem pre- magal tudi Parmo. Sicer sem pa doslej že štiirikrat osrvojil naslov okrajnega prvaka Celje. Prvič je to bilo 1954. leta, drugič 1958. le- ta, tretjič 1959. in četrčič — zdaj. Zelo dobro bilanco limam tudi na- pram šahistom iz Celja, saj sen doslej .izgubil le eno partijo z nji- mi; premagal me je inž. Vrhovec. — Kakšno je Vaše mnenje o tur- nirju, kd st« ga pravkar zaključili? — Bil je zelo borben. Lepo sta igrala Bervar in OjStrež. Oba sta talentirana igralca, le žal jima manjka izkušenj. — Z osvojitvijo prvega mesta na tem turnirju ste si pridobili tudi pravico do sodelovanja na letoš- njem republiškem prvenstvu. Ka- tere želje Vas bodo spremljale na to prvenstvo? — Na tem turnirju bi sa rad za- služil naslov mojstrskega kandida- ta. Seveda pa se bom na to tek- movanje, ki bo oktobra meseca, dobro pripravil. Veliko pozornost bom posvetil teoriji. — Ali ves prosti čas posvečate šahu? — Ne. Veliko se ukvarjam tudi s slikarstvom. Pri srcu mi je olje. Moj konjiček pa je tudi moj po- klic. Fred kratkiim sem opravil iz- pit za visokokvali.l-ciranega bru- snica stekla. V glavnem brusim kristal. Tudi* to delo je zahtevno in odgovorno. Rad ga imam. Dragi tovariš Djurkovič, želimo Vam, da bi uspeli ne samo na bližnjem republiškem prvenstvu v šahu, temveč, da bi nabrusili še veliko lepih kristalnih vaz in po- barvali dosti platna z oljem. TRIBUNA Turističnega in oiepše%alnega društva Akcija celjskega Olepševalnega in turističnega društva za okrasitev- oken in balkonov z rožami dobiva čedalje več nristašev. V zadnjem, času je več hišnih svetov naročilo Učne zabojčke, v katere so sta- novalci blokov posadili lepe cvetice. DESETI LETOPIS celjske trgovske š€le Te dni je zapos;til tiskamo Le- topis celjske trgovske šole za šol- sko leto 1960/61. V vrsti podoibnih letnih pi^ročil ostalih šol, se ipri našem Letopisu ne bi posebej u- stavljali, če ne bi šlo za takore- koč (julbilejnii Letopis lomenjene strokvone šole. Vsako šolsko leto na približno štirih tiskovnih pola)h podan Le- topis predstavlja dokument, ki ponazaruje rajvoj in delo ene na- ših najstarejših strokovnih šol — ustanovljene že leta 18"6i9 kot Ne- deljska šola za trgovske praikti- kante in vajence. Med letošnjim šolskim letom se je v smislu re- fc'rmiranih načel šola razširila v Center za izobraževanje kadrov v blagovnem prometu. Njegovo u- stanoviteljstvo je prevzela Trgo- vinska zbornica za celjski okraj, občinski ljudski odbor pa je ostal soustanovitelj Letošniji Letopis pomeni tedaj tudi zaključno šte- vilko zbornika podatkov In zigo- dovinsikega gradiva povojnega 'de- lovanja tega uglednega šolskega zavoda, ki mu je zadnjiih enajst let naoeloval ravnatelj Ludvik Rebeuišek- In ikaj nam prinaša letošr^i Le- topis? Začne se z nekrologom o bivšem, lani prem'inulim ravna- teljem šole Franom Mariničkom. Ostalo vsebino pa iapopolnjujejo razen obiičajnih .podatkov o učnem osebju in o učnem uspehu še po- ročila o šolskem od'boru, o orga- nizaciji šole, o poteku pouka ter o mladinski organizaciji, pred- vnsem pa šolska kronika. Pisano besedo podpirajo številne, žal ne dovolj jasne ilustracije. Letopis je V!sa leta tirejal bivši predavatelj trgovske šole Gustav Grobetaik, z izjemo Leta 1956.. ko ga je ure- dil Zoran Vudler, prav tako bivši član predavateljskega zbora tr- govske šole. G. G. ,OSKAR' ZA EiVIBALAŽO Center za embalažo in napredek trgovine pri Trgovinski zbornici LRS v Ljulbljani je pred -kratkim podelil »Jugoslovanske Oskarje za embalažo 1961«. Letošnjega tekmovanja tjsl pri- znanje lOSKAR se !je ludeležila tuidi oelijiska tovarna emajlirane posode in sicer z moideloma kar- tonske embalaže Dual in ABC. Ocenjevanjje je hilo zelo strogo, saj iso vsalk model ocenile štiri komisije. In prav vse štiri so dale modeloma Tovarne emajlirane posode največje šteVilo tmožniiih točk in s tem tudi priznanje OSKAR. Modela kartonske embalaže DUAL in ABC to priznanje za- služita. Obe šlklatli sta izredno funkcionalno dblijk/ovani- (Dobro varujeta posode pred raznimi po- škodbami, ki lahko nastanejo med nakladanjem in pocsneje med pre- vozom. Grafična in propagandna obdelava ge enostavna, sodobna in izdelana z izrednim občutkom za estetika. Zaito pa imata največ zaslug Štefan Jager, ki je modela izoblikoval ter Vladio Smeh, ki je oskrfbel sodoben grafični izgled. -la KRONIKA NESREČ 7 letna Irena Baši je v Grajski vasi padla na vroč štedilnik. Opekla se je po telesu. — V pretepu v Žalcu sta jih dobila po glavi Ivan LipovSek iz Petrove in Pavel Vajdič iz Kisovca pri Zagorju. Prj padcu si je poškodoval nego Sfnnko Medvešek "z Linhartove ulice v Celju. Na cesti na Ostrožno sta se sprla Ivan Pilih in njegov sin. Sin je v pretepu poškodoval očeta po glavi in rebrih. -- Pri padcu si je prebil lo- banjo Jože Kolar'č in Kersnikove ulice v Celju. — V Cepljah pri Vranskem je na cesti padel z mrtrrjem Ivan Rezec >z Ljubljane Dobil je poškodbe po telesu. V času od 24. do 50. juliia 1961 je bilo rojenih 18 dečkov in 19 deklic. POROČILI SO SE: Juraj Kuzmič, .strojnik, in Štefanija Teršek, delavka, oba iz Laškega Mari- jan Lešer, ekonom in Ferdinanda Vel- rih. oba iz Celja. Marjan Cermelj, nad- zornik proge iz Ljubljane, »n Vida Cverlin, knjiigovodkinja vz Rimskih To- plic. Zvonko Perlič, knjigovodja, in Ro- mana Kranjc, knjigovodja, oba iz Celja. Jakob Zorko. delavec |iz Celja lin Marija Rožer, kmetovalka iz Brezove. Ivan .^tancer, delavec, in Terezsija Illupič, de- lavka, oba iz Šmarjete. Rudolf Tihec, kurjač, in Stanislava JevSenak, gospo- dinjska pomčnica, oba iz Celja. Kari Pelko. pekovski mojster iz Celja, In Bo- žica Valent, računovodja iz Dolenje va- si. Stanislav Povale. elektromehanik, in Anica Medved, kuhinjska pomočnica, oba az Štor. Ivan Sbefanič, avtoJdepar iz Celja, in Terezija Podkrižnik, frizerka iz Slov. Konjic. Edvard Pintar, aidar, in Angela Božnik, šivilja, oba iz Celja. Kari. Marijan Lupine, finomehanik in Fridenika Srarčič, šivilja, oba iz Celja. UMRLI; Doroteja Zabovnik. gospodinja iz Boč- ne, stara 79 let. Jakob Podpečan, upo- kojenec iz Celja, star 84 let. .Štefanija Kukovec, kmetovalka iz Celja, stara 42 let. Ivan Bizjak, kmetovalce iz Paške vasi. star 67 let. Djurkovič - okrajni prvak Udeleženci okrajnega prvenstva v šahu za posameznike. Na levi vodja turnirja tov. Pertinač Minuli petek se je v Zalcu končal ša- hovski turnir posameznikov za okrajno prvenstvo Celja. Turnir je začelo deset Igralcev, končalo pa samo devet, ker je Kiičer iz ?,alca po drugem kolu odstopil Sicer pa so sodelovali: Bervar in Oj- strež iz Celja, Djurkovič in Sprajc iz Rogaške .Slatine, Ranzimger in Aubreht iz Žalca, Pukmaj.ster im Radosavljevič iz So.štaiija ter Gorjanc iz Velenja. Turnir je pokaizal izredmo prednost ofceh ig^raJcev iz Rogaške Slatine, ki »ta zbrala največ točk in se uvrstila na prvo in drugo mesto Prvo je po Son- nenbornovem siistemu pripad'o Maksu Djurkoviču, medtem ko je drugega, s prav ^jako šestimi točkami, zasedel^Sprajc Ostala mesta so osvojili: 3-4. Pukmaj- ster iji Bervar po 5, 5. Ojstrež 4 in pol, k. Aubreht 4, 7 Ranzinger 3, 8. Rado- «ivljevič i in pol, 9. Gorjanc 1 točko. Smola — v športnem, pa tudi šahovskem jeziku prav'nio temu tudi premalo iz- ku.šenj — je spremljala mladega Ber- varja, ki je iz diveh povsem dobljenih partij osvojil komaj pol točke Zaradi tega se je moral zadovoljiti z delitvijo tretjega in četrtega mesta. Na vpra.šanje, kako ocenjuje turnir, je njegov vodja Ivan Pertinač dejal, da ga lahko glede zasedbe uvrščamo med srednje kvalitetne, saj so manjkali ne-- kateri odlični igralci kot Janežič, inž. Vrhovec in Štrajhar iz Celja (pa tudi Todja tekmovanja Pertinač sam, op. ur.) nadalje Skok iz Šempetra itd. Med ude- leženci sta bila dva prvokategornika. dva drugo, vsi ostali pa igralci tretje kategorije. Naslov okrajnega prvaka za 1961. le- to si }(• priboril Maks Djurkovič, s tem pa tudi pravico .sodelovanja na repub- liškem prvenstvu. REZULTATI OKRAJNEGA PRVENSTVA V SAIIU ZA POSAMEZNIKE I. kolo: Sprajc-Djurkovič remi, Ran- zinger-Pukmajster 0:1, Aubreht-Gorjanc 1:0, Ojstrež-Bervar remi. II kolo: Gor- janc-Ojstrež 0:1, Pukmajster-Aubreht remi, Djurkovič-Ranzinger 1:0, Radosav- Ijevič-Sprajc 0:1. III kolo: Ranzinger- Radcsavljevlč 1:0, .\ubreht-Djii rkovič 1:0. Ojstrež-Pukmajster remi, Ber^ar- Ciorjanc 1:0. IV. kolo: Pukmajster-Ber- var n-ini. Djurkovič-Ojstrež 1:6, Sprajc- Ranzingcr 1:0, Radosavl jevič-Aubrelit remi. V. kolo: Aubreht-Sprajc remi, Oj- strež-Radosavljevič remi, Bervar-Djur- kovič 0:1, Gorjanc-Pukmajster 0:1. VI. kolfJT Djurkovič-Gorjanc 1:0, Radosav- Ijevič-Bervair 0:1, Ranzinger-Aubreht 1:0 Sprajc-Ojstrež 1:0. VIL kolo: Ojstrež- Ranzinger 1:0, Bervar-Siprajc remi, GA)* janc-Radosaivljevič 1:0, Pukmajster- Djurkovič 0:1 VII. kolo: Radosavljevič- Piikmajster 0:1, Sprajc-Qorjanc l;0,Raii- z'iiger-Bervar 0:1. .\ubreht-Ojstrež 0:1. IX. kolo: Bervar-Aubreht remi, Gorjanc- Ranzinger 0:1, Pukmajster-Sprajc remi, Djurkovič-Radosavljevič remi. Plavalce Neptuna CAKA se en PRVENSTVENI NASTOP V nedeljo je bilo na plavališču v Koleziji zadnje popolno kolo slovenske plavalne lige. Tudi to- krat je premočno zmagala ekipa Ljubljane in tako osvojila prvo mesto. Od celjskih plavalcev sta se v Ljubljani spet odlikovala Orel in Vrhovšek. Tako je Orel pre- pričljivo zmagal na 400 metrov prosto v času 5:13.2, Vrhovšek pa na stometrski hrbtni progi z de- setinko sekunde slabšim časom od slovenskega rekorda — 1:10.0. Trenutno zavzemajo celjski plavalci zadnje mesto na repub- liški lestvici, vendar jih čaka ša dvoboj s plavalci Prešerna iz Ra- dovljice, na katerem bodo odlo- čali o razvrstitvi na dnu tabele. CELJSKI TEDiNIK STEV. 29—4. avgusta 1961 11 Kratko - toda novo # Odlični nogometaš Kladivar- ja Ivan Hribernik je pred dnevi zaprosil matično društvo za iz- pisnico z utemeljitvijo, da bi v novi sezoni želel nastopiti za mo- štvo v višjem tekmovalnem raz- redu. Tik pred odhodom v Mari- bor (?) pa je Hribernik svoj pr- votni sklep preklical. Ostal bo še vnaprej pri Kladivarju. »Glazija je pač Glazija!« Tako je dejal ra- dovednim izpraševalcem... # Nad 70 mladincev in mla- dink celjskega učiteljišča se je te dni vrnilo iz Loparja na Ra- bu, kjer so obiskovali pod vod- stvom učiteljev in profesorjev te- lesne vzgoje iz Celja 10-dnevni plavalni tečaj. Med udeleženci je bilo 40 % neplavalcev! Vsi so se naučili elementarnega plavanja in iger v vodi. To je že 12-ti te- čaj od ustanovitve učiteljišča, ki jih je skupno obiskovalo okrog lOOO mladincev in mladink. Da- nes z uspehom vodijo počitniška letovanja in kolonije solskin otrok ob morju. # Dopisnika beograjskega in zagrebškega Sporta nista mogla mimo pohval o organizaciji tro- boja republik v atletiki. Uspehe slovenskih atletov in atletinj pa sta želela zmanjšati s sumnice- nji, da delo celjskih atletskih sodnikov ni bilo najbolje. Na ra- čun celjskih atletskih sodnikov sta izrekla več nesramnih podti- kanj, ki nimajo nikakršnih otip- ljivih dokazov. Najlepši odgovor naših atletov in atletinj je pač v tem, da svoje najbolje rezultate vselej potrdijo ali pa jih celo presežejo na drugih stezah v Ju- goslaviji. Ob vsem tem se vpra- šujemo — komu le koristi tak- šno pisarenje in zavajanje šport- ne javnosti?! 9 Predsednik AZJ tov. Vlado Ivkovič je bil vzhičen nad orga- nizacijo troboja republik v Celju. Po mitingu je dejal: »Celje ima odličen stadion, vzorne atletske organizatorje in sodnike ter kot edino mesto v Jugoslaviji tudi najboljšo atletsko publiko. Z vse- mi silami se bom boril za to, da bo Celje v drugem letu prizori- šče pomembnega meddržavnega atletskega tekmovanja!« # Ob sobotnem dopoldnevu, sredi obilnih ploh, si je skupina atletskih trenerjev, zvezna kape- tana, predsednik AZJ in ameri- ški trener, ki trenutno prebiva v Jugoslaviji, ogledala Velenje in Šoštanj. Vsi so bili vzhičeni nad Velenjem. Predsednik AZJ tov. Vlado Ivkovič je takoj zahteval od zveznih kapetanov in trener- • jev, da se naj priprave državne reprezentance za dvoboj s Fran- cijo in za bližnje Balkanske igre premestijo v Velenje. Novi ho- tel je vse impresioniral. Ob po- gledu stadiona z atletskimi na- pravami pa je navdušenje splah- nelo. Tekališče namreč prerašča gosta trava, pa tudi ostale napra- ve so zapuščene ... Reprezentan- ca se bo pripravljala v drugih mestih! Ali ni škoda dohodkov od turizma? — Tudi športni ob- jekti so sestavni del turizma!!! Zato bi naj merodajni činitelji poskrbeli, da so vselej v uporab- ljivem stanju ... # Ameriški atletski trener, ki trenira ameriške atlete na eni iz- med univerz v ZDA, je bil 2 dni v Celju, ogledal si je tudi Vele- nje. Na vprašanje kako mu uga- ja naše mesto in Velenje je de- jal: »Vtisi so izredno močni. Opa- žam lepo sliko — mnogo starega poleg novega. Impresionira me to, da novo močno izpodriva sta- ro!« Sicer pa je bilo vprašanje kar odveč. Sredi najhujših ploh je brez dežnika in dežnega plašča v Velenju kar »streljal« s foto- aparatom in nervozno iskal vzvi- šeni prostor, da bi ujel celotno panoramo novega mesta ... J. K. Priprave za nov sistem nagrajevanja Na občinskem ljudskem odboru v Žalcu so se intenzivno lotili pri- prav za prehod na nov sistem na- grajevanja v državni upravi. V ta namen je bila imenovana posebna komisija, ki na podlagi zveznih navodil in kriterijev pripravlja predlog za razvrstitev delovnih mest v organih uprave. Z natanč- nimi kriteriji bo možno dokaj točno in objektivno določiti vred- nost delovnega mesta. Tako bo vsak uslužbenec že vnaprej ve- del, kakšna je težina in odgovor- nost delovnega mesta, za koliko točk je ocenjeno, kakšni bodo prejemki, itd. To bo v prihodnje vsekakor bolj stimulativno vpli- valo na dotok novih sposobnih kadrov v javno upravo. Pri tem bo prišla do izraza diferenciacija delovnih mest, ki so se poprej lo- čila v glavnem le po izobrazbi in nazivih. Po tem so se ravnali tudi osebni prejemki, kar pa ni bilo najbolj vzpodbudno. Upajo, da bo mogoče že kmalu preiti na nov način nagrajevanja. JG Če se gosi opijanijo v ibližini Dimitrovgrada je ne- ka žena kuhala žganje. Tropine je po končanem delu vrgla na dvorišče, kjer so jih pričele zre- ti gosi. Kmalu nato so pričele go- si žalostno gagati in se zibati po dvorišču. Bile so pijane. Končno so nepremično obležale. Gospodi- nja je mislila, da so poginile, zato jih je hitro oskubla. Kma- lu nato pa je slišala z dvorišča gaganje: gosi so oživele. Da jih čez zimo ne bi zeblo, jih je za- prla v hišo, kjer bodo tako dolgo, dokler jim ne zraste novo perje. NOGOMET v prihodnjih dneh - Tik pred začetkom prvensiTcnega tek- vTiiovanja v slovenski conski nogometni ligi bodo najboljše slovenske nogometne enajstorice tekmovale še za pokal mar- šala Tita. Tako bo prvo kolo slovenskega zaključnega turnirja v nedeljo, 20. av- gusta. Medtem, ko bo enajslorica Kla- divarja potovala v Novo mesto, kjer se bo srečala s tamošnjim Borcem, bodo celjski železničarji sprejeli v goste ekipo iz Sobote. V drugem kolu, ki bo 27. avgusta se bodo pomerili zmagovalci teh srečanj. Upajmo, da bo med njimi vsaj eno moštvo iz Celja Tretje kolo je določeno za 8. oktober, republiški fi- nale pa bo 29. novembra. Tretjega septembra se bo začel je- senski del tekmovanja v slovenski con- ki ligi. V prvem kolu bo Kladivar ig- ral z Ljubljano v Šiški, Celje pa doma sprejelo ljubljansko Ilirijo. IZLETNIK TURISTIČNA AGENCIJA poslovalnica Celje, razpisuje mesto 1. referenta za domači turizem 2. referenta za prodajo vseh vrst ▼ozovnic Pogoj: srednješolska izobrazba. Interesenti naj se zglasijo osebno, ali pošljejo pismene ponudbe na naslov Izletnik turistična agencija poslo- valnica Celje, Titov trg 3. RAZPISNA KOMISIJA PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: hišnlk-kurjač s položenim Izpitom telefonist za avtomatsko centralo KOMISIJA ZA STIPENDIJE PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA .SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje za leto 1961 naslednje štipendijo; - 3 mesta za višjo pravno šolo —.Maribor 3 mesta za višjo upravno šolo — Ljubljana 1 mesto na medicinski fakulteti 1 mesto za šolo za socialne delavce Rok za vlaganje prošenj do 15. avgusta 1961 Prošnje morajo bhi kolkovane z 50 dim. so sestavni del šolske ure telovadbe. Kako lepe in zanimive so, so učenci osnovnih šol prikazali tudi na nedavnih telovadnih nastopih. Ta posnetek je bil narravljen na nastopu v Žalcu Uspel nedeljski konjeniški turnir v Celju Konjeniški šport je lep - le premalo cenjen Ne bom začel z razpravo o le- po u, korisiiiost-i in pomenu konje- niske^a ^pona, saj k ostalim ziia- cunobiim vseu sporiniu panog prištejemo se ijuoezen uo zivaii. ineaeijsica pnreaitev na Spoa- nji Huuiuji je bua mamiestacija vsega. Ijspele sporthe prneauve, odraz cuiie, ki jo celjski itonjeni- šK;i klud neupravičeno uziva v primerjavi z ostalimi športnimi organizacijami, muhastih vremen- skin prilik in končno aejstva, da Celjani še vedno ljubijo take pri- reditve. Prireditve »Turnir 61« so se udeležili celjski, mariborski in ljubljanski klub, ki so nedavno zelo uspešno in premočno nasto- i:>ali v Lipnici v Avstriji. Kljub šibkim sredstvom, ki so eljskemu klubu na razpolago, oprav ima klub, recimo do KZ Celje, celo upravičene terjatve, je prireditev bila dobro organizira- na. Nekaj sto gledalcev je lahko videlo nastop najboljših sloven- skih konj in jahače v pri zelo za- htevnem tekmovanju. V prvi tekmi čez zapreke ka- tegorije »U« so tekmovali le Ce- ljani. Prvi je bil Adem z jahačem Kovačičem, drugi Audo z Mimi- kom, tretji pa Narcis z Drevom. Po nenapovedanem odmoru »z dežjem«, so se pomerili trije klubi. Prva tekma v preskakova- nju zaprek brez kategorije je pri- nesla Ljubljančanom zmago, Ma- riborčanom drugo, Celjanom pa tretje mesto. Najboljši čas in naj- manj kazenskin točk je imel 01ymp pod Kramarjem, drugi je bil Filister pod Lovšetom, tretji Sedef pod Bizjakom. V drugi enaki tekmi so se zvr- stili : Prvi je bil Sojko z jahačem Korenom (K. K. Ljubljana), drugi Bubin z Mirnikom (Celje), tretja pa Sedef z Bizjakom in Zorka z Kovačičem (oba Celje). V končni kasaški tekmi sta se izkazali le ljubljanski grli Pupa in Lilo z jahačema Cimpermanom in Vebrom. obCni zbor hortikulturnega DRUŠTVA V nedeljo dopoldne je bil v 2alcu občni zbor dokaj nenavad- nega in doslej še malo znanega društva. Ustanovili so namreč hortikulturno društvo za žalsko občino. Novo društvo bo v sodelovanju z drugimi sorodnimi organizaci- jami skrbelo za ohranitev narav- nih lepot pokrajine, za zunanji izgled naselij, za čuvanje nasa- dov in zelenih površin ter za sa- jenje lepotilnega grmič j a in cvet- lic. Na ustanovnem občnem zboru so imeli navzoči priliko videti nad 100 izbranih posnetkov v diapo- zitivih. JG OB3AVE IN OGLASI NAŠI IZLETI: DZERDAP — tridnevni izlet z letalom do BEOGRADA in ladjo po DONAVI — odhod iz LJUBLJANE 26. avgusta; VRSIC-MANGRT — d-vodnevni avtobus- ni izlet preko VRŠIČA (1611 metrov) v dolino Soče in na MANGRT (2072 m). PARIZ — osemdnevni kombinirani izleti (avtobus-vlak) v dru^ polovici sep- tembra in v oktobru; PO DOLOMITIH — šestdnevni avtobus- ni izleti v drugi polovici avgusta in t septembru (smer izleta: Grossglock- ner-Innsbruck-Cortina): MCNCHEN — štiridnevni avtobusni iz- leti na mednarodno gradbeniško raz- stavo v drugi polovici septembra; DUNAJ — štiridnevni avtobusni izleti v prvi polovici septembra na mednarod- ni jesenski velesejem; TURIN — šestdnevni avtobusni izleti združeni z ogledom mednarodne raz- stave (Salona) avtomobilov; RIM IN NEAPELJ - šestdnevni kombi- nirani izleti (avtobus-vlak) v drugi po lovici septemljra im v oktobru zdru- ženi z ogledom Pompejev, Flo.rence in Padove; BENETKE — stalni dvo- ali tridnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in društva; PO SREDOZEMLJU - ©najstdnevno krožno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavijac (Pirej-Atene-Ira- klion- (otok Kreta) Aleksandrija-Ka- iro-Krf-Bari-Dubrovnik) — odliod iiz Ljubljane 15. oktobra; Izlete v inozemstvo organiziramo t sodelovanju s turističnimi in ostalimi or ganizacijami, gospodarskimi združenji in zbornizomi in tudd po posebnem naro- čilu delovnih kolektivov. Vse informacije v poslovalnici »Kom- pasi Celje. Tomšičev trg 1, tel. 23-50. PRODAM STANOVANJE, manjše divosobno. vse- Ijivo v letu 1962, naprodaj. Naslov t upravi lista. POSESTVO cca 2,5 ha na lepi legi, 3 km iz središča Celja prodam ali za- taenjam za hišo z Titom. Majcen, Celje, Dobrova 42. V ZAZIDALNEM okolišu ob Mariborski cesti v Šmarjeti so naprodaj, zazidaine parcele z vodovodom in elektriko. Na- slov v upravi lista. SADNI MLIN na motorni pogon prodam. Žagar Franc, Gorica 31, Šmartno t Rožni dolini. MOPED Puch, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kokovnik Frainc, Kapla vas, Prebold. DOBRO ohranjeno pohištvo za spalnico in kuhinjo ter skoraj nov rad^oaj^rat ugodno ptodam. f99.000 din). Mar^ijaJi Teharje 9. »Mlinarjev Janeze ZCNDAP K SOOccm z zaprto »Rekorde prikolico, eleganten s teleskopi, od- lično ohranjen, ugodno naprodaj. Top- lak Miran, Celje, Prešernova 11, tele- fon 51-34. PRODA se dobro ohranjen poltovorni av- to znaimke »Ford«, nosilnost 1,5 tone. Pripraven za obrtnika ali obrtniško podjetje. Naslov v upravi lista. KINO KINO UNION 6.-9. 8. 1961 ^ZADNJA OBALA<, ameriški Csc film 10 13. 8. 1961 ^MIRNO POLETJE«, jugoslovanski film KINO METROPOL 3.-6 8 1961 »RAZBELJENI ASFALTc, francoski VV film :.-10. 8. 1961 »KOŠČEK SINJEGA MEBA«. jugoslovanski film ,LETNI KINO 1^^5. 8. 1961 »OD PEKLA DO TEK- SASA-, ameriški barvni Csc film 6.-8 8 1961 »OBRAČUN PRI TABLK ROCKU«, ameriški barvni Csc film MLADINSKI KINO - DPD »SVOBODA« CELJE Dne 5. in 6. 8. 1961 »ČEVELJČKI NA ASFALTU<, jugoslovanski film. Predstave ob sobotah ob 17 ter t ne- deljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 5. in 6. 8- 1961 »DAVY CROCKET IN GUSARJI«, ameriški barvni film Dne 9. in 10. 8. 1961 »KITAJSKI ZID«. italijanski barvni Csc film OBVESTILA ZAMENJAVA regiistokih tablic in prometnih dovoljenj za motoma kolesa iz področja občine Celje se vrši od 28. julija 1&61 dalje na OddeLku za notranje zadeve ObLO Celje, Gregorčičeva ulica 6, soba št. 2/1., dnevno od 7. do 14. ure, razen srede od 7. do 12 in od 14. do 16- ure in soboto od 7. do 12. ure. Ponovno opozarjamo vse last- nike motornih vozil, da &o dolžni izvršiti zaonenjavo registrskih tablic in prometnih dovoljenj do 31. avgusta 1961. Občinski ljudski odbor Celje STANOVANJA NA stanovanje vzamem tri studente. Trubarjeva 65. Celje. PRAZNO sobo, neopremljeno s poseb- nim vhodom, iščem. Naslov v upravi lista. DIJAKINJI učiteljišča iščela skupno opremljeno sobo t Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo sončno triinpolsobno (112 m«) stanovanje v centru mesta za dve dvosobni stanovanji. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM večje dvosobno stanovanje v centru mesta za manjše dvosobno stanovanje. Naislov v upravi lista. MIRNO dekle išče sobo, plača dobro. Naslov v upravi lista. RAZNO Da ne boste zastonj klicali! FOTO PELIKAN nima več telefona. Prosim cenjene stranke, da se poslužijo pisemske pošte. PODPISANA Gojznik Antoniia, prev- ž'tkarica ix Bred 5, preklicujem in ob- žalujem, ker sera govorila o Podbre- gar Alojzu, zidarju iz Brod glede mr- ve in se zahvaljujem za odstop od tož- be. GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabilizirAa, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobiSte v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemof armad ji« v Ljubljani. SLUŽBE POSTREZNICO. pridno, pošteno, nekaj- krat tedensko iščem. Zwitter, Gregor- čičeva 4/1. ISCEM kakršnokoli zaposlitev. Imam srednješolsko izobrazbo s strojepis- nim tečajem. Naslov v upravi lista. PROGRAM JESENSKIH IZLETOV V INO ZEMSTVO: V RAWENSBRUCK. Šestdnevni izlet z avtobusom na obisk bivšega ženskega koncentracijskega ta- borišča za člane ZB. OBISK V MLNIATURNI DRŽAVI — SAN MARINO. Štriridnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce. Trst—Benetke—Ferrara— Ravenna—Rimini^—San Marino. PO SLOVENSKI KOROŠKI. Dvodnevpi izlet z avtobusom za pro- svetne delavce in znanstveno delavce. Ljubljana—Podkoren—Beljak—Vrbsko je- zero — Celovec — Velikovec—Jezersko — Ljubljana. V DOLOMITE Tridnevni izlet z avtobusom za člane turist'čno-olepševalnih društev in pla- ninskih organizacij. V TRST IN BENETKE Dvosibruck—Brenner—Cort'|na d'Am- pezzo—Benetke—Trst—Ljubljana. NA OKTOBERFEST V MONCHEN. Štiridnevni izlet z vlakom za gostin- ske delavce. V PARIZ. Sedemdnevni izlet z vlakom za gostin- ske kolektive. Postanka v Milanu in Ziirichu. NA DUNAJSKI VELESEJEM. Staridnevni izlet z vlakom za člane Trgovinske in Obrtne zbornice. V RIM, NEAPELJ, POMPEJE IN MODRO JAMO NA CAPRIJU. Šestdnevni izlet z vlakom za delovne ko- lektive in društva. ZAHTEVAJTE PROGRAME! . Prijave sprejema naša poslovalnica, Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. Za mt-scc avgust smo pripravili tri- dnevni izlet z avtobusom po GORENJSKI IN PRIMORSKI . Program dobite v naši poslovalnici. Prijave sprejemamo do 15. avgusta. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalni- ca Celje, Titov trg 3. telefon 28-41. Oglašujte v Celjskem tedniku MELBROSIN — preparat cvetnega prah« in matičnega mlečka (GELEE ROTALE) garantirfimo znanstveno stabilizdran proizvod MELBRO - COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri. »Kemo^ar maciji« v Ljubljani. Komisija za sprejem in od- pust delavcev pri Rudniku rjavega premoga Zabukovca, pošta Griže sprejme v službo takoj KVALIFICIRANO ali POLKVALIFICIRANO KUHARICO s prakso za svoj obrat druž- bene prehrane. Podjetje nudi samsko stanovanje. Osebni prejemki po pravilniku o de- litvi osebnih dohodkov ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov v 15 dneh po ob- javi. v SLOVENSKO PRIMORJE iin dalje v Pulo, s priključkom t Kan- fanarju za Rovinj, potujete hitro, n- dobno in poceni s posebnim pospešenii« vlakom iz Maribora od 30. 7. dalje vsak dan do 5. IX. 1961. Od Herpelja Kozine Vas popeljejo od tega vlaka železniški avtobusi v Koper. Izolo. Strunjan, Por- torož in Piran. Karto po ceni za potniški vlak kupile v odhodni postaji do namembnega kraja v Primorju, na povratku pa v turističnik poslovalnicah ali pa na avtobusu. Mož- nost rezerviranja mest t vlaku. Na vmesnih postajah (Tezno. Pragersko, Poljčane. Grobelno in Laško) rezervi- ranje sedežev ni, potniki zasedejo pro- ste sedeže v vlaku. Vlaku je priključem poseben vagon z bufetom, kjer se lahk« okrepčate. Koristite cenen in ulicista morala poseči po pravici nasilja. Ker črnka ni hotela hoditi, sta jo policaja po- grabila in odnesla. Kam? Morda v zapor. Tudi tu se pravice vr- stijo. Ce je imela denar, je imela pravico do pogojne izpustitve s kavcijo in na juridično obram- bo.. . V Litle Rocku je črna študent- ka dobila pismeno potrdilo, da ima pravico do šolanja na