Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 124.	V LjublM v soboto dne 4. junija 1921.
Leto XLIX.
• SLOVENEC« velja
pa pošti aa rse strani Jugoslavije Ia v Ljubljani: M oelo leto naprej. K 240-— M pol leta „ .. n 120-— aa oetrt leta „ .. ■ 60— aa ea mesec „ .. „ 20-—
Ia Inozemstvo oeloletao K M *». ea Sobotna Izdaja: s
Za oelo leto ..... K 40 —
i Inoaamstro
55 —

Uredništvo je t Kopitarjevi nllot štev. 6/1X1. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■prejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
w ■ ' Inserali: g n
Enostolpns petitvrsta (59 nun široka tat 3 nun visoka aH nje
prostor) sa enkrat ... po K B"-— poslana IM. . . po K 9-—
Pri večjem naroSfta popust.
Najmanjši oglas 59/9ntm KtS.
Izhaja vsak dan lzvsemiij
ponedeljka In dneva po p*upj nlka ob 5. url zjutraj
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Radon poštne hran. ljubljanske št. 6S0 sa naročnino ln št, 349 ss oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hsro, 7563.
Dr. Hainlsciiieua de-motastradja.
Nemška Avstrija igra dobro premišljeno igro. Avstrijska vlada moleduje neprestano pri ententi za pomoč. Svojo finančno politiko pa ureja tako, da bode nekega dne zaklicala ententi: »Ne moremo več, priključitev Nemške Avstrije k Nemčiji je za Avstrijo edini izhod.« Navidezno neodgovorni činitelji pa sistematično pripravljajo ljudstvo na zedinjenje Avstrije z Nemčijo. Da se ta misel, ki je imela sprva tudi precej nasprotnikov, okrepi in v narodu vzplamti neugasljiva baklja hrepenenja po zedinjenju, prirejajo posamezne dežele Nemške Avstrije ljudsko glasovanje za priključitev.
Tirolska in Solnograška sta že glasovali in dne 3. julija pride na vrsto Štajerska.
Ententa, Jugoslavija in Češkoslovaška so se zganile in Avstriji zagrozile z zasedbo, ako se to ljudsko glasovanje nadaljuje. Ministrski predsednik Pašič je napravil celo korak dalje, ki ga je vse prebivalstvo Jugoslavije z največjo simpatijo pozdravilo.
Zahteval je, da se brez ozira na gibanje za priključitev Avstrije, vse koroško ozemlje na desnem bregu Drave, ki tvori z našo državo narodno in zemljepisno celoto, priklopi h kraljevini SHS.
Avstrijska vlada tudi to pot ni v zadregi in se sklicuje na St. germainsko mi-/ rotno pogodbo. Napram ententi pa poudarja, da se ljudska glasovanja v Avstriji vršijo proti njeni volji in je v dokaz narodnega protesta podala celo svojo demisijo. Znano pa je, da avstrijska vlada z veliko simpatijo spremlja gibanje za priključitev in so njene izjave samo pesek v oči. Deželni glavar tirolski Schraffl je sam izjavil pred glasovanjem na Tirolskem, da zvezna vlada na Dunaju ni prepovedala glasovanja in zvezni kancelar dr. Mayr je deputa-ciji dunajskih demonstrantov za priključitev Avstrije k Nemčiji dne 17. aprila t. 1. izjavil, da samo trenotnoniza priključitev.
Napram noti naše vlade pri konferenci veleposlanikov v Parizu glede slovenskega ozemlja južno od Drave na Koroškem je zvezni predsednik dr. Hainisch demonstriral s svojim obiskom v Celovcu. V spremstvu zveznega kancelarja dr. Mayrja se je brez vsakega drugega povoda peljal v Celovec, kjer so ga dne 30. maja t. 1. zastopniki koroške deželne vlade in nemških strank slovesno sprejeli.
Dr. Hainisch je izjavili povodom zahvale za sprejem, da se vsak Avstrijec s ponosom spominja na dan 10. oktobra, ki je dal koroški deželi končnoveljavno naravno mejo na njenem jugu. Zagotavljal je, da bode centralna vlada posvetila Koroški prav posebno skrb in da bode pripravljena pomagati ji v vsakem oziru. Po metodi stare avstrijske lažnive politike je zagotavljal slovenskim državljanom Koroške v mirovni pogodbi zajamčeno manjšinsko varstvo, da se doseže med obema narodoma v deželi popolna harmonija »kakor jc vladala stoletja«.
Avstrijski zvezni predsednik drugega posla na Koroškem ni imel.
Avstrijska vlada brije iz entente in naše države norce in se na tihem pripravlja na tisti trenutek, ko se Nemčija dovolj okrepi in postavi prusko vojaštvo in nemške topove vrh Karavank, predno se Avstrija oficielno izreče za priključitev k Nemčiji.
Za poznavalca avstrijskih in nemških razmer je popolnoma jasno, da se bode zedinjenje Avstrije z Nemčijo čisto gotovo izvršilo. To je samo vprašanje časa. Ententa in njene zaveznice se bridko motijo, ako mislijo, da bodo mogle to ujedinjenje za večne čase preprečiti. Priznati pa moramo tudi, da ima Avstrija naravno pravo, da se združi z Nemčijo, in čimpreje se to zgodi, tem bolje. Dokler imajo ententne in zvezne države še polno moč nad Nemčijo, se priključitev Avstrije k Nemčiji uredi s k-'''-' mejnimi korekturami, kakor so v in entente in njenih zveznih držav,
Golim grožnjam entente, Jugoslavije in Češkoslovaške, ki jim ne sledi zagroženo dejanje in ki priključitev Avstrije samo zavlačujejo na ugodnejši trenutek, se
LDU Berlin, 2. junija. (DunKU) Pri deželnem sodišču se je danes ob velikem navalu občinstva pričela obravnava proti morilcu bivšega turškega velikega vezirja Talaad paše, 24 letnemu armenskemu državljanu Teilirianu. Obtoženec je izpovedal, Ida so se vršili pokolji, pri katerih so postali žrtve tudi njegovi starejši bratje in sestre. Njegovemu mlajšemu bratu so s sekiro preklali lobanjo, on sam pa se je po udarcu na glavo nezavesten zgrudil na tla. Ta pokolj je povzročil Talaad paša. Obtoženec opisuje svoje dejanje in izjavi, da ni kriv. Dva tedna, preden je izvršil svoj čin, se mu je vedno zopet zbujala /izija pokolja v spominu. Videl je svojega umorjenega brata in posiljene sestre pred sabo in naposled, ko mu je njegova mr.'' očitala ravnodušnost, je sklenil, umoriti Talaad pašo.
LDU Berlin, 3. junija. (DunKU) V procesu proti morilcu velikega vezirja Ta-laat paše so bili profesor dr. Lepsius, general Liman v. Sanders in angleški škof včeraj zaslišani kot izvedenci. Po njihovih
Pogajanja med Cehi in
Madžari.
Praga, 3. junija. (Izvirno) Danes so dopotovali v Prago delegati madžarske vlade, da se udeleže pogajanj med Madžarsko in Češkoslovaško. Delegacija je razdeljena na dva dela in sicer za pravno-politična in
avstrijska vlada samo smeje, kakor dokazuje demonstrativni obisk avstrijskega zveznega predsednika dr. Hainischa in zveznega kancelarja dr. Mayrja v Celovcu.
izjavah je bilo v Turčiji 1,850.000 Armencev. Vlada je ukazala, naj se Armenci rie-portirajo na severni rob Mezopotamije. Od teh izgnanih Armencev je komaj 10 odstotkov prišlo na svoje mesto; ostali, moški, ženske in otroci, so medpotoma umrli vsled lakote, bolezni ali pa nasilja. Armence so na vse mogoče načine sistematično ubijali. Kadar so bila vsled novega prihoda teh revežev koncentracijska taborišča prenapolnjena, so te ljudi odvedli v puščavo in jih kratkomalo zaklali. Popolnoma javno so merodajni krogi priznavali svojo namero, da hočejo iztrebiti ves narod. Le na najbrutalnejši način je bilo mogoče en milijon ljudi uničiti v tako kratkem času. To naglaša tudi poročilo nemškega poslanika v Carigradu. Pri pogromih zoper Armence ni šlo za spontano gibanje, ampak za upravne metode, ker so se mladoturki bali, da bi armensko vprašanje utegnilo dovesti do razdelitve Turčije. Talaat paša se je kot najvplivnejša oseba mladotur-škega odbora odločno zavzel za izvedbo teh ukrepov vlade.
trgovska vprašanja. V Pragi prično te dni pogajanja pravno-politične vsebine. Na njih se bodo reševala vprašanja gledo šolstva, cerkve, narodnih manjšin itd. v istem smislu kot so se vršila preteklega leta med Avstrijo in Madžarsko. Trgovska pogajanja pa se bodo vršila v Budimpešti, kamor odpotujejo češki zastopniki te dni.
Stud. med. V. Sporn (Ljubljana):
Mprsišatile medicinske fakultete.
Prišlo je do tega, da se vsi poklicani in nepoklicani elementi trudijo dokazati, da je medicinska fakulteta v Ljubljani nepotrebna in nemogoča. Značilno za naše razmere je, da vsi ti napadi temelje na »idealnem navdušenju za Jugoslavijo.«
V »Slov. Narodu« se zaganja tak Jugoslovan, dr. K. Lušicky iz Zagreba, v ljubljansko mcdicinsko fakulteto in pravi uvodoma prav previdno: »Kar nas je po prevratu mislilo v resnici jugoslovansko, nismo nikdar zahtevali ustanovitve kar treh popolnih univerz v treh jugoslovanskih centrih. Mislili smo manj plemenski ...« itd. Očividno so te besede namenjene za gotova ušesa. Da pa ne bodo v Belgradu mislili, da je zahteva po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani le kaprica nekaterih prenapetih avanturistov, ki »so modificirali po prvem navdušenju svoja mnenje, oziroma, ki so bili sploh drugega mnenja,« moram pribiti, da nas je tudi precej takih, ki nismo šele po prevratu mislili jugoslovansko, ampak ki smo že pred prevratom kot dobrovoljci zastavljali svojo glavo v boju za Jugoslavijo. In mi smo v tem oziru popolnoma drugačnega mnenja.
G. dr. Lušicky nas je obsodil z despotsko gesto: »Dočim sta Zagreb in Belgrad, kar se tiče medicinske fakultete zidala z delnim načrtom (!), si je Ljubljana zamislila zelo optimistično in skoro naivno medicinsko fakulteto. V tem je pokazala, da je slab arhitekt.« In vendar je ta slab arhitekt zgradil — človek bi skoro pozabil, da je v Jugoslaviji — brez načrtov, brez komisij jn brez mastnih dnevnic štiri semestre in če bi ta slab arhitekt našel na merodajnih mestih več umevanja in manj načrtov, bi imeli letos fiziološki institut mnogo bolje urejen, imeli bi tudi peti semester.
Nas, ki smo od začetka rastli z domačo fakulteto in okušali njene dobrote, prav malo mičejo druge univerze z vsemi komfortno opremljenimi inštituti. Videli smo, kako je letelo poleno in kamenje od vseh strani na medicinsko fakulteto, videli smo boj, ki so ga bili naši gg. profesorji za njen obstoj, nam pri vseh težavah ustvarili inštitute, nam omogočili študij tako, da nas zavidajo tovariši na drugih univerzah, kjer morajo na mesece čakati na anatomske preparate in so pri tem še odvisni od milosti sekcijskih slug.
Če hoče narod dobrih zdravnikov, mora omogočiti študij mnogim, tudi revnim dijakom. Kaj mi pomagajo krasni inštituti, izborni profesorji, če imam prazen želodec in strgane čevlje. Sv. Duh v Zagrebu je kasarna, daleč od mesta in mi prav nič ne zavidamo tovarišev, ki so primorani stanovati tam.
Neumestno se mi zdi, razpravljati o tem, ali se bo mogla razviti znanstvena literatura. Če se ne bo izplačalo tiskati, bomo pa litografirali, kar že delamo. Prav tako je škoda zgubljati besedi o znanstvenem jeziku, saj se je to vprašanje že lansko leto temeljito pretreslo.
Druga činjenica, ki jo navaja g. dr. Lušicky, je, ali bo inteligentni slovenski oče zadovoljen samo z izobrazbo, ki bi jo njegov sin srebal vse od ljudske šole pa do doktorata v Ljubljani? Mislim, da bo naš inteligentni, pa tudi neinteligentni oče vprašal prej svojega sina, kako je izobražen, no pa, kje se je izobraževal? Vprašam pa z isto pravico, ali se bo hrvaški in srbski oče zadovoljil z domačo izobrazbo v Zagrebu, oziroma v Belgradu?
Res je, da se bodo mnogi medicinci podali preko mej Slovenije, mnogi izmed njih ne le prisiljeni vsled razmer, kakor misli g. dr. Lušicky, ampak iz idealizma. Zares, po vseh bridkih razočaranjih v naši novi državi sem toliko naiven, da mislim, da bomo storili največ za Jugoslavijo, če se podamo med južne brate s temeljito strokovno izobrazbo in s preccjšnjo culico idealizma. Prepričan pa sem, da so tla za to zdaj tako redko cvetko, v Ljubljani še .vso. bolj ugodnejša k^.t y ^grebu gli x
,,Kupili ste UStaUDi"
Jugoslovanski klub iz solidarnosti z ISaričem
zapusti dvorano.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Po otvoritvi današnje seje konštituante je ponovno prišlo do burnih spopadov, ker je tajnik konštituante stavil v zapisnik, da je bil poslanec Barič izključen radi neparlamentarne-ga obnašanja. To pa ni resnica. Posl. Barič je bil izključen, ker je proti Pašiču izrekel besede: »Kupili ste ustavo!« Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je stavil na predsednika konštituante dr. Ribarja vprašanje, kako je mogoče, da je bil posl, Barič izključen od treh sej radi besedi: »Kupili ste ustavo!« Te besede je opozicija rabila že neštetokrat ne da bi bil kdo zato kaznovan. Sploh pa je dr. Ribar
kršil poslovnik, ki določa, da bi moral pred izključitvijo dati posl. Bariču besedo, da se zagovarja. Tega dr. Ribar ni storil, ampak poslanca Bariča kar enostavno izključil. Zato zahteva, da predsednik prekliče izključitev. Dr. Ribar je bil v veliki zadregi in se je z raznimi frazami opravičeval. Izključitve ni hotel preklicati. Dr. Korošec je nato izjavil, da je ves Jugoslovanski klub solidaren s poslancem Bari-čem in da se zato ne bo udeleževal sej konštituante, dokler traja Baričeva izključitev. Nato je Jugoslovanski klub korpo-rativno zapustil dvorano konštituante.
©ddežek 4» sprejet brez razprave.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Ko je Jugoslovanski klub demonstrativno zapustil sejo konstituante, se je prešlo na dnevni red-Vlada je na furtimaški način odredila, naj se takoj glasuje o četrtem oddelku ustave, ki obsega določbe o državni in upravni oblasti. Dr. Ribar je dal nato ta oddelek na glasovanje in ie bil sprejet. Nato se je pričela debata o petem oddelku ustave, ki govori o kralju in njegovih pravicah. Govorili so: Milorad Vujič (rad.), ki je zahteval, naj se izpusti člen 56., ki govori o nasledstvu prestola, ker je pomanjkljivo stilizran. Čeda Kostič je zahteval izpopolnitev člena 49,, ki govori o potrjevanju za-
konov po kralju in določa kralja za vrhovnega poveljnika vojske, posl. Šečerov spremembo člena 59., ki govori o zastopstvu kralja, Jovan Magolčevič p aspremembo člena 50., ki obsega določbe o kraljevem pravu amnestije za politične in voine krivce. Minister dr. Trifkovič je predlagal, naj se člena 50 in 56 vrneta ustavnemu odboru. Govoril je še Momčilo Ivanič, ki je dejal, da se je dvodomnemu sistemu posvetilo premalo pozornosti. — Nato je bila seja ob 1. uri popoldne zaključena, — Popoldne je imel sejo ustavni odbor, ki je razpravljal o členih 50 in 56.
Demisija za demisijo.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Minister za agrarno reformo Uzunovič je včeraj podal
svojo demisijo, ker muslimanski klub ne zaupa njegovemu delu.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Na današnji seji radikalnega kluba je ponovno prišlo do ostrih spopadov. Dr, Srskič in bosanski radikalci še niso izstopili iz radikalne-
ga kluba, kakor se je poročalo, marveč vodijo v klubu opozicijo proti Pašiču. Da bi jih iz kluba izključili, ni verjetno, ker bi potem klub prišel v težak položaj.
Izstop treh poslancev iz demokratskega kiuba.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Dr. Slavko Šečerov, dr. Žarko Jakšič in Milutin Jak-šič — poslanci iz Vojvodine — so izstopili
iz demokratskega kluba, ker ne soglašajo z vladno stilizacijo 3. oddelka ustave glede na agrarno reformo.
Razkritja o pobojih Armencev.
Belgrrdu. Sicer pa bodo ti tovaiiši kaj kmalu spoznali to, kar sem spoznai pred dvemi leti sam v Makedoniji: da je tam naš narod molzna krava različnih turških, armenskih, grških in tudi nekaterih »jugoslovanskih« — krščanskih in judovskih — zdravnikov, ki hodijo med njega s široko malho in doktorati, pridobljenimi na čudovite načine. Ti gospodje navdušeno prodajajo svojo znanost in praške edino le 2a rumene turSke zlate.
Če imamo te razmere pred očmi, ne bomo ozkosrčni in se ne bomo bali hyper-produkcije. Prostrana je Jugoslavija, mnogo časa bo preteklo, preden bomo imeli dovolj dobrih zdravnikov. Taki pa se izkristalizirajo le v pošteni konkurenci. Zato skušajmo pritegniti kar največ mladine k temu študiju in omogočimo ji študij. Boj za obstanek bo neusmiljeno pometel z vsemi neresnimi in nesposobnimi, narod pa bo imel dobre in temeljito izobražene zdravnike.
Zato je v interesu našega jugoslovanskega naroda, še posebno Slovenije, da ne ostanemo v Ljubljani samo pri 4 semestrih, ampak da zahtevamo kar najodločnejše tudi klinične semestre 1 Nihče ne bo tajil, kdor pozna razmere v Jugoslaviji, da je Slovenija diferencirana od ostalih pokrajin države. Ljubljana je po svoji legi kulturno središče Slovenije in postati mora tudi v zdravstvenem oziru nekak centrum. Da deželna bolnica ne odgovarja vsem potrebam, je znana stvar. Treba jo bo razširiti, treba ji bo postaviti res znanstveni temelj. To pa bo popolna medicinska fakulteta, kjer bo omogočen znanstvenikom miren razvoj, dijaštvu pa resen študij. Popolna medicinska fakulteta bo žarišče naše znanosti, na katero se bodo obračali tudi praktični, podež-^ki zdravniki, ki bodo hoteli ostati po svojih študijah na znanstvenem nivoju. To bi bila povsem drugačna zveza med znanostjo in i prakso, kakor če si naročim kot zdravnik »Medizinische Wochenschrift« zato, da se mi nerazrezani letniki praše kje v čakalnici.	/
V drugem članku g. dr. Lušicky z uprav židovsko vsiljivostjo priporoča zagrebško med. fakulteto. Našteva spretno vso mogoče inštitute in laboratorije, ki so jih dogradili v zadnjem času, pozablja pa pri tem, da je imela zagrebška fakulteta primeren kredit, dočim se je postopalo z našo fakulteto kot s pastorko. Dobro se se spominjamo, kake boje smo imeli lansko leto in s kakšnimi težavami smo spravili pod streho borno poslopje na Zaloški cesti. Mi od srca privoščimo bratom Hrvatom njihovo medicinsko fakulteto z vsemi krasnimi inštituti, zahtevamo pa, da se da tudi nam možnost razvoja. Dijaštvo pa se ne bo dalo na povelje dirigirati v druga univerzitetna mesta. Skuša naj se vabiti v Zagreb in Belgrad z dobrim slovesom, iz-bornimi močmi in ugodnimi življenjskimi razmerami, kakor naj skuša naša fakulteta pritegniti nase južne brate. Seveda, če ji bodo gotovi krogi odjedali na eni strani učne moči in ji postavljali grm rde raprek, na drugi pa hinavsko in skeptično zmigavali z ramami, ji to ne bo mogoče.
Namigavanje o >ScI:::. :I:erl« univerzi je povsem neutemeljeno in grdo. Kdor je samo slišal o organizaciji malih univerz po svetu in njihovih znanstvenih uspehih, gre z nasmehom mimo univerzitetnih kasarn, kot jih zagovarja g. dr. Lušicky.
Msgr. Josip Dostal:
IC vprašaju o zvonovih.
Nam vsem je znano, kako velika žalost in bol je legla na naše župnije, ko je vojna, ali bolje i rečeno, ko je nenasitni mamon celo iz vojne okoristiti se hoteč vkljub vsem ugovorom in prošnjam cerkvenih oblasti stegnil svoje grabežljive in ne-sečutne prste po posvečenem bronu naših izve-čine lepih zvonov. Od vse množine zvonov v skup. ni teži 1,628.000 kg je ostalo po dvakratnem od-vzetju v ljubljanski škofiji zvonov v teži 66.000 kg.
Zvonovi, ki so ostali, so važni in zanimivi po starosti in zgodovinski vrednosti, zato bi bila velika napaka prodajati ali zamenjavati jih pri na-;bavi novih zvonov, toda v glasbenem oziru so iz-večine sami plenkovci.
Kdor ve, kako je bilo in je naše ljudstvo še navezano na zvonove, bo ludi razumel,- da so si povsod takoj zaželeli nadomestila za odvzete zvonove. Odtod pri nas prej nepoznani jekleni zvonovi, ki so jih jeli ulivati v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah na Gorenjskem. Zdaj pa dobivamo spet precej novih zvonov iz brona.
Ker se jezadnji čas večkrat pisalo o zvonovih in se vprašanja glede zvonov vedno ponavljajo ter se je celo stavil predlog, naj bi cerkvena oblast prepovedala naročanje jeklenih zvonov, mislim, da bi naslednje vrstice mogle služiti v orientacijo.
Predvsem naj povem, da glede vprašanja, kateri zvonovi imajo prednost, ali iz brona ali iz jekla, sploh ni debate in da naj bi se, kjer je to brez oškodovanja važnejših interesov mogoče, naročali le zvonovi iz brona. Za važnejše interese imam skrb za cerkvene stavbe, za notranjo opravo, za parsmente, cerkvene posode itd. Seveda, mnogo-kje verniki pri najboljši volji ne zmorejo stroškov za zvonove iz brcna, nadomestila za odvzete jim tako ljube zvonove pa hočejo vendar imeti. Cena za zvonove iz brona je sicer v naših sosednjih državah mnogo nižja, ker pa našo visoko ceno (zdaj 30 K za kg) ščti silno visoka uvoznina in carina (120 K za kg), ni mogoče naročati v tujini.
um očajo mnogokje vkljub doseuaujčuiu odsvetovanju jeklene zvonove.
Včasih so rekli, da »o jekleni zvonovi slabo, pičjvj^dno njkdojnefctijg »^»NMio.v.e^s brona, To je
Napisal sem to tako, kot mi je velel razum in srce. Temeljitejše mu bodo odgovorili drugi. Opozarjam pa te gospode Jugoslovane, ki iz neorientiranosti, ali iz posebnih motivov hočejo preprečiti našo fakulteto, naj bodo v svojem jugoslovan-stvu umerjenejši, ker si s svojim nerazumevanjem ne bodo stekli za naš jugoslovanski narod prav nobenih zaslug.
Šolsko upraianie.
(Govor poslanca dr. Hohnjeca v konstituanti dne 23. maja 1921.)
Šola mora dajati mladini dvoje: vzgojo in pouk. Prvo je vzgoja. Njen namen je, človeka pripraviti k temu, da je njegova volja nagnjena k izvrševanju dolžnosti, da je močna dovolj, da more z vso energijo stremiti za večnim ciljem, pa tudi zadostiti svoji zemeljski življenjski nalogi v vztrajnem in radovoljnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti, v skrbi za lastni blagor in za blagor bližnjikov.
K vzgoji spada bistveno poduk, ki je sestavni del in sredstvo vzgoje. Vzgoja je predvsem dolžnost staršev, ki so prvi in neposredni vzgojitelji svojih otrok. In ker imajo dolžnost vzgoje, imajo tudi pravico nanjo. To tudi poudarjajo moderni ustavni načrti, oziroma moderne ustave sedanjega časa. N. pr, ustava nemške države z dne 11. avgusta 1919 določa v členu 120: Vzgoja naraščaja k telesni, duševni in družabni kreposti je najvišja dolžnost in naravno pravo staršev, nad kojega udejstvo-vanjem čuva državna skupnost.« Kdor zanika to pravo roditeljev na neposredno in direktno vzgojo otrok, ta ruši familijo kot organizem, ki je ločen od države, ki ima svoj lastni samostojni delokrog, in postavlja državo na mesto familije. Familija kot od prirode postavljena vzgojiteljica je podlaga državi, je bila pred državo.
Ker starši nimajo vedno ne časa ne vselej dovolj sposobnosti za poduk in vzgojo otrok, morajo mesto njih in zanje kot učitelj in vzgojitelj nastopiti namestniki. Ako se to namestništvo organizira tako, da skupina familij poveri učno in vzgojno nalogo učitelju, ki otroke v določenem času med dnevom zbira okoli sebe, nastane šola.
Šola torej napram familiji ne zavzema suverenega stališča, šola ni nadrejena ustanova domači hiši, ampak je samo n a-mestnica familije, ona je pomožni zavod za familijo, cerkev in državo.
Cerkev je najvišja od stvarnika postavljena vzgojiteljica ne samo dece, ampak vseh ljudi. Zato mora tudi šola, če hoče doseči svoj namen, harmonično delovati s cerkvijo in se prilagoditi njenemu vzgojnemu organizmu, Nekdaj je bila šola izključno ustanova cerkve. Od reformacije pa se je vedno bolj širila laizacija pouka in sicer najprej na visokih, potem srednjih in nazadnje tudi na ljudskih šolah. Po nekaterih državah prevladuje to stremljenje, da bi se iz osnovne šole napravila zgolj državna ustanova.
Rade volje priznamo, da ima država velike interese na šoli. Državi mora biti do tega, da njeni člani znajo čitati, pisati, računati ter da sploh razpolagajo z gotovo mero znanja. Dandanašnji, ko so vsi moški državljani poklicani k sodelovanju v politiki, pri zakonodaji in upravi, ko go~ spodarsko delo zahteva več splošnega in
v nekem oziru veljalo pred vojno, ko v cenah ni bilo tako velike razlike. Mimogrede naj omenim, da so bili prvi jekleni zvonovi z Jesenic res slabi, oziroma za nič, ker so bili prva poskušnja.
Pomanjkljivosti, ki so se očitale jeklenim zvonovom, so se zmanjšale, ako se niso celo odstranile. Tudi proti največjemu sovražniku jekla in železa, proti rji imajo vspešnih kemičnih pripomočkov, tako, da v svrho omejevanja tega zla ni treba več debele prevlake z minijem in drugo oljnato barvo. Nekateri očitajo jeklenim zvonovom nelepo zunanjo obliko z malo okraski. Ne vem, če po pravici in če pride to v poštev pri zvonu. Profil jeklenega zvona je popolnoma podoben onemu iz brona. Pa tudi pri zvonovih iz brona bi bilo bolje, ako bi imeli kolikor mogoče malo okraskov in bi se. tudi ne likali, ampak bi ostali črni. Ko \t enkrat zvon v visokih linah ,je čisto vseeno, ali se sveti, ali ne. Kajpada skrbi za snažnost zvonov ni zanemarjati.
Pri zvonu pride v poštev le glasbena vrednost. Kakšna je ta pri jeklenih zvonovih? Pri rokah imam najnovejši cenik tovarne za lito jeklo v Bochumu. Znano je, da se je tehničnemu ravnatelju boehumske družbe 1. 1851 proti pričakovanju vseh strokovnjakov posrečilo tudi jeklo ulivati v dane forme. Leta 1862 se je tovarna z uspehom udeležila razstave v Londonu, 1. 1867 v Parizu, 1. 1875 na Dunaju, 1. 1893 v Chicagi. Tudi na vatikanski razstavi 1. 1888 )e bila odlikovana z zlato kolajno .Starejše sodbe jeklenih zvonov z glasbenega stališča ne priporočajo. Značilno pa je, da so le malokateri strokovnjaki podali točno glasbeno oceno jekl. zvonov na podlagi preizkušnje. Celo W a 11 e r v svoji »Glockenkunde« navaja le tuje splošne sodbe, izmed katerih so nekatere gotovo inspirirane od zvonarn. Sam pravi Je, da mora pritrditi tem sodbam o manjši vrednosti jeklenih zvonov, ker ima skozi 17 let priliko poslušati v svojem kraju take zvonove evangelske cerkve z glasovi as, c, es, (Glockenkunde 1913, str, 60). Pogledal sem še v drugo knjigo, B i e h 1 e , Theorie des Kirchenbaues voro Standpunkt des Kirchenmu-sikers u, d. Redners mit einer Glockenkunde. (Bfl-cher der Kirche, II. zv. Wittenberg 1913). Ta strokovnjak pravi (str. 118): »Važna iznajdba ulivati jvkio v oblike iz ilovice in tako tudi izdelovati zvonove, se je morala samoumevno težko boriti zoper predsodek, da je bron edino prava zvonovi-na. Bochemska družba za lito jeklo pa je v .vstraj-
strokovnega znanja, ko brez primernega znanja ne more izhajati ne kmet, ne rokodelec, ne delavec, je jasno, da ima država pravico od šole zahtevati, da poduk uredi tako, da zadosti potrebam modernega meščanskega, gospodarskega in državnega življenja. Toda iz tega deducirati izključno pravico na šolski monopol, ni dopustno.
Ako država vpeljuje obveznost osnovnega poduka, kakor to določa ustavni načrt, da je »osnovna nastava opšta i obavezna«, je to razložljivo in proti temu ne more nikdo imeti ničesar. Saj tudi najmodernejši šolski zakon, namreč belgijski iz leta 1914. določa v 1. členu: »Družinski očetje so obvezani, da svojim otrokom primeren osnovni poduk dajo podeliti ali pa sami podelijo.«
Toda treba je dobro pomniti, da belgijski šolski zakon v navedenem členu iz obveznosti primernega šolskega poduka ne deducira obveznosti državnih šol, kakor se k temu nagiba ustavni načrt z določbo: »Osnovna je nastava državna.«
Državni šolski monopol se protivi pri-rodnemu pravu, ker država po svoji naravi nisplošnivzgojitelj in vsesplošni učitelj. Državni šolski monopol v ožjem pomenu besede je tam, kjer država izključuje vsako privatno delo iz področja šol in hoče država sama ustanavljati šole ter jih voditi po svojih uradnikih. Državni monopol v širšem pomenu pa obstoja tam, kjer so sicer dopuščene tudi privatne šole, toda so omejene po zakonu, tako da smejo eksistirati edinole pod nekako toleranco države in njenim neposrednim vodstvom.
Šolski monopol države je napad na vzgojno pravo staršev in obenem omejitev podučevalne in učne svobode. Ljudje se nikakor ne morejo sprijazniti z državnimi monopoli, ki jih silijo, da morajo gotove stvari kupovati za gotove cene pri državi. Kako se pa morejo ljudje pri nas, zlasti pa oni, ki so glasniki svobode, boritelji za svobodo, sprijazniti s tem, da bo država z monopolizacijo šol prisilila državljane, da si morajo od države dati predpisati količino in kakovost duševne hrane in sploh vso narodovo vzgojo! Čisto nepojmljivo je, kako se more dandanašnji, ko se tako proslavlja navdušenje za svobodo in samoodločbo in ko se svobodna konkurenca proslavlja kot najmočnejši nagib vsakega resničnega napredka, na duševnem polju in v šolstvu izključevati svobodna konkurenca ter se vse šolstvo staviti pod varuštvo državnih oblasti!
Šolski monopol ne eksistira v tistih državah, kjer je država v resnici napredna in kulturna. Tam ni mesta za izključni šolski monopol. Tako ga n. pr. ni v Zedinje-nih državah Severne Amerike, kjer so poleg brezkonfesionalnih državnih šol tudi župnijske konfesionalne šole. Takega monopola ni v Angliji, kjer do polovice preteklega stoletja sploh ni bilo drugih osnovnih šol nego konfesionalne, kjer zdaj država osnovne šole gradi samo tam, kjer ni konfesionalnih šol, kjer katoliška deca skoro brez izjeme obiskuje samo cerkvene šole, in kjer so z zakonom iz leta 1902. vse šole, državne in konfesionalne, podrejene nadzorstvu ne ministrstva prosvete, marveč avtonomnega pokrajinskega sveta.
In, gospodje, Anglija se je kljub temu separatizmu pokazala za časa svetovne
nem nad 50 letnem stremljenju za svojim ciljem uniela odstraniti mnogo pomislekov. Jeklenih zvonov preiskusiti še nisem imel prilike: hvalijo jih, da se zvočno ne ločijo od zvonov iz brona in da njih glas sega dalje. Brez dvoma imajo zvonovi iz brona prednosti, ki so utemeljene v naravi sami.« — Novejše sodbe o jeklenih zvonovih v glasbenem oziru se glase prav ugodno. Navajam dve taki sodbi, L. 1920 so preiskusili nove jeklene zvonove neke cerkve v Wiesbadenu. Glasbena preiskava potrjuje matematično čistost glavnih glasov, brezhibno konsonanco postranskih tonov in zlasti čistost terce. L. 1921 v januarju je dal jako ugodno izpričevalo novim jeklenim zvonovom katoliške cerkve v Heddesheimu nadškof, nadzornik orgel in zvonov v Karlsruhe, E, Steinhart, sledeče: »Temeljni glasovi d-f-as so po normalnih glasovih instrumentalno točno zadeti. Enako čisto in jasno, dinamično pravilno stopnjevana se glasi pri vsakem zvonu kot prvi zgornji ton mala terca. Vsi trije zvonovi se odlikujejo po blagozvočju, po močnem in polnem glasu. O kaki trdoti zvoka, ki ga tradicija pripisuje jeklenim zvonovom, ni govora«. H koncu dostavlja: »Pri mojih sedanjih ocenah, zadevajočih jeklene zvonove, se je kazala gotova opreznost. Izvirala je iz skrbi, da se pri izredno važnem vprašanju o nabavi zvonov ne zgodi kaka napaka. Zdaj pa smatram za svojo dolžnost, opozoriti občine, ki ne zno-rejo stroškov za večje zvonove iz brona, na zgled v Heddesheimu, ker si morejo tako po dosegljivih cenah nabaviti popolnoma dostojno zvonenje«. Tudi pri nas se je stvar na bolje obrnila. Naj podprem to z zgledom. Pri Sv. Jakobu v Ljubljani so dobili za letošnjo veliko noč mesto prvih ničvrednih jeklenih zvonov nove jekleie. Bil sera radoveden in sem šel zato veliko soboto na Grad, da bi ob šentjakobski procesiji vstajenja poslušal nove v prepričanju, da bom potem še laglje v nič deval jeklene zvonove — bil sem namreč nasprotnik takih zvonov. Pa sem se zmotil. Novi zvonovi so zadovoljivi v glasbenem oziru. Zdaj se nič več ne čudim, kako so mogli tudi v župnijah, kjer pastirujejo glasbeno izvežbani župniki, naročiti jeklene zvonove. Ako bi se v prihodnje ulivali le toliko dobri jekleni zvonovi, kakor so šentjakobski ne bo ugovora proti jeklenim vonovom in cerkvena oblast bi jih ne mogia prepoveaovaii. Res je, da so jekleni zvonovi le nadomestilo za zvonove iz brona, toda ne več slabo, ampak dosti dobro nadomestilo. Marsikaj smo se morali zadnja leta, ie. pre-
vojne kot močna država in je ostala najmočnejša zmagovalka kljub navedenemu separatizmu.
Takega šolskega zakona ni najti v Belgiji, ga ni najti v Nizozemski, kjer se privatne šole ne samo tolerirajo, ampak so enakovredne državnim šolam in prejemajo od države tudi velike podpore.
Trdno sem prepričan, da mora tudi pri nas priti do tega, da bo tudi pri nas prišla do veljave na polju naše ljudske izobrazbe konkurenca, da bodo poleg državnih šol tudi privatne šole, in da jih država ne bo samo tolerirala, ampak jih tudi podpirala, kakor jih podpirajo druge kulturne države.
Država ima lahko nadzorstvo nad tem, da se vrši vzgoja v narodnem in državnem zmislu. To je njena pravica in se mora zagarantirati. Nikdar pa ne bomo pristali na to, da bi se izključile privatne šole, in ne bomo dovolili, da bi se z nared-bami kratile našemu narodu te njegove pravice. Če mislite državno edinstvo ohraniti z uniformiranjem, če hočete vse utak-niti v uniforme in pod šajkače, to ne bo dolgo držalo. Če ne bo svobode, prostosti, ne bo zadevoljnosti, ne bo pravega reda.
Nadučitelj B.:
LmtratM&m šolski terorist.
Na binkoštni torek 17. maja 1921 je poročal poverjenik g. Luka Jelenec v seji širjega sosveta Unije Jugoslovanskega Uči-teljstva. »Učiteljski Tovariš« prinaša ta referat načelnika pokrajinske »stanovske« učiteljske organizacije na uvodnem mestu.
Gosp. Jelene opisuje najprej potek boja za okrajne šolske nadzornike. Močno je zadovoljen z novimi, od Pribičeviča imenovanimi gospodi, le trije mu niso všeč. O bivšem predsedniku višjega šolskega sveta pravi Lukec, da je bil »dvorezen nož, samovoljen in neodkrit v svojem uradova-nju.c Neljube mu ljudi, da je metal iz sobe itd. Gosp. poverjenik hvali nato nov višji šolski svet, v katerem ima On »sedaj na vse strani zanesljivo večino« in povzdiguje v oblake sedanjega predsednika viš. šol. sveta, ki po Jelenčevih mislih in načrtih »mirno, previdno in pravično vodi šolstvo v Sloveniji«.
Nadalje pa priznava voditelj svobodomiselnega učiteljstva, da ni mogel priboriti dnevnic zakonskim dvojicam in dostojnih plač meščanskemu učiteljstvu. —t Predsednik glavnega odbora UJU je moral odstopiti, z njim je odšel tudi glavni blagajnik. — Učitelj Stanojevič je sestavil po naročilu ministra Pribičeviča načrt šolskega zakona po centralističnem vzorcu, Dasi ta načrt naše šolstvo popolnoma bi-rokratizira in jemlje ljudstvu čisto vsak vpliv na polju ljudskošolske izobrazbe, g. Jelene z njim še ni zadovoljen in mu je še premalo centralističen, češ Stanojevičev načrt »vsebuje določbe, ki bi potisnile naše šolstvo za 50 let nazaj«.
Vse to pa ni tako zanimivo in značilno, kakor sledeča izjava g. Jelenca, ki se more smatrati za oficiozno izjavo UJU. Dejal je doslovno:
»O Slomškovi zvezi govorim danes zadnji pot. Naše stališče napram njej je danes jasnejše, nego kdaj poprej. Jasno dejstvo je, da so vsi člani Slomškove zveze zvesti pristaši klerikalne stranke in zveza
naučiti, najbrže bo tudi pri tem vprašanju do tega; prišlo in bo razlika med zvonovi iz brona in jekla le še v vrednosti materiala in morda trpežnosti.
Kjer ne zmorejo zvonov iz brona, je prav, da si nabavijo jeklene zvonove. Če si kdo ne more omisliti hišne oprave iz palisandra ali mahagonija, ali naj mu ne bo dovoljeno kupiti si oprave iz mehkega lesa? Ali če nima prilike slišati »Parsivala«, ali naj se sploh odpove glasbenemu užitku? AH če ni kje mogoče pravega orkestra, ali naj prepovemo tamburaški zbor?Ali če ne zmoreš BOsendorlerja, ali sploh ne smeš klavirja igrati? In tako dalje. Nekateri svetujejo, naj se naroči /a prvo silo en sam zvon. Toda najboljšega tenorista in najlepšegaso-prana se bomo naveličali, ako bo pel vedno le en in isti ton. Kako je škoda, da naš najlepši in najveličastnejši zvon v stolnici vedno sam poje in nima tovarišev, ki bi z njim ali poleg njega peli.
Še nekaj pripomnj. Tudi jekleni zvonovi se smejo posvetiti na slovesen način. Tako je odgovorila kongregacija za sv. obrede v Rimu dne 6. februarja 1858.
Ali so združljivi zvonovi iz brona in jekla? Bochumska livarna, ki je prejšnja leta to odsvetovala, pravi zdaj, da svetuje združevanje le v primerih, če bodo jekleni zvonovi večji in težji kakor zvonovi iz brona, to pa radi različne zvočne bar-venosti brona in jekla.
Glede razlike v velikosti in teži med zvonovi iz jekla in brona je tudi vladala nejasnost. Vzemimo za primer zvonove d', fis', a'. Jekleni Imajo po boehumskih podatkih naslednje premere: 1490, 1260, 1016 mm in telo 1350, 850, 460 kg! zvonovi iz brona pa približno: premere 1330, 1050, 870 mm in težo 1450, 700, 400 kg.
Pri jeklenih zvonovih bi bilo v prihodnje treba več pažnje in naj bi se ta zadeva ne prepuščala neukim naročevalcem. Tudi jeklene zvonove bi bilo treba glede glasov vedno strokovno preizkusiti. Tako se ne bo bati prevelikih napak. Brez dvoma bodo dobri jekleni zvonovi vzdržali več rodov. Zato smemo mirno prepustiti poznejšim rodovom, da bodo tudi kaj storili za čast božjo in svoje lastno veselje in če treba zamenjali jeklene zvonove z bronom ,ako njih predniki v težkih časih niso zmogli zvonov iz brona, o katerih še enkrat povdarjaro, da jim gre prvenstvo.
sama privesek te stranke. Klerikalna stranka pa je protidržavna, deluje zoper državno edinstvo in hujska naše ljudstvo zoper srbski del našega naroda, ki je največ storil za naše osvobojenje. In, ker so učitelji zvesti pristaši klerikalne stranke, so protidržavni element, ki se mu ne more izročati naša mladina, da bi jo vzgajali v proti-državnem duhu. Zato morajo Slomškarji ali iz šole, ali iz klerikalne stranke! To je moje stališče napram Slomškariji in po tem stališču se bom ravnal pri svojem delovanju.«
Za pričujočo oficielno izjavo smo gosp. poverjeniku UJU globoko hvaležni, čeprav pomeni infamno sumničenje ogromne večine slovenskega ljudstva in z njim zvesto idočega slovenskega krščanskega učitelj-stva. Naj se g. Jelene ne udaja iluzijam: udani sluge framazonskih lož bodo izginili s površja in z njimi pojde tudi on s svojim štabom. Slovensko ljudstvo bo izročalo vzgojo svojih otrok učiteljem, katerim bo zaupalo. Potem pa, Luka Jelene, povejte vendar, kdo je proti državi in proti državnemu edinstvu? Ven z dokazi! — Gosp. Je-lencu najbrže moti spanje ogromna slovenska avtonomistična armada. Za pokrajinsko avtonomijo so pa poleg SLS tudi komunisti, socialni demokratje in narodni socialisti, ki imajo po mojem mnenju večino
v slovenskem poverjeništvu UJU. V marsikaterem pogledu je za »patrijotične« pri-ganjače program omenjenih treh strank gotovo bolj »protidržaven«, kot oni SLS. In vendar g. poverjenik »izključno stanovske« organizacije milostno dovoljuje vsem protiklerikalcem, tudi sovjetarjem in republikancem vsakdanji kruhek, le učitelj, pristaš SLS naj bo vržen na cesto, izključno le zato, ker je »klerikalec«.
Ali učitelji, nasprotniki JDS soglašajo z Jelenčevo blazno izjavo? In če ne, ali hočejo izvajati konsekvence? — Svetujemo še, da učiteljstvo brez razlike strankarskega mišljenja Jelenčevo izjavo skrbno hrani, ker je važen dokument politične ne-brzdanosti in brez primere v zgodovini kulturnega naroda. Kaj bi rekel Luka Jelene, če sedanji »demokratski« režim izgine s površja, pa bi mi proglasili načelo, da je svobodomiselni učitelj državi nevaren, zato ven z njim iz šolel?
Taka nekulturnost in zagrizenost, kakor ji je dal duška voditelj jugoslovanskega centralističnega učiteljstva, je v sramoto celemu stanu, kojega naloga je razširjati kulturo, strpnost in lepe nravi. Obračun bo težak. Zakaj naše ljudstvo si bo vse to dobro zapomnilo, ko bo prišel dan sodbe nad centralističnimi teroristi.
Vremenske katastrofe.
LDU Dunaj, 3. junija. (DunKU) Po poročilih, ki so dospela zvezni vladi z dežele, so radi vremenskih nezgod železnice in ceste v Traisnu in v goelsenski Idolini porušene. Več hiš so zasuli plazovi. Katastrofa je zadela v prvi vrsti okrožji Lilien-feld in Scheibbs, kakor tudi mariazellsko okrožje. V zadnjem okrožju mariazellskem je bilo več vsadov in gorskih plazov. Per-schlingski potop je odplavil vse mostove in deloma razdejal ceste. Pri tej priliki je utonilo več otrok- Mariazellska železnica je deloma prekinjena. Promet ne bo vzpostavljen pred 3—4 tedni.
LDU Linz, 3. junija. (DunKU) Kakor poroča »Linzer Tagespost«, se je 1. junija v Almsee odtrgal oblak, kar je povzročilo veliko poplavo. Bile so poškodovane ceste in odplavljeni mostovi. Podrobni1.: poročil doslej še ni, ker so pretrgane telefonske
zveze. Škodo cenijo na 10 milijonov. Velika opustošenja je povzročil tudi Reich-raming-Bach. Poročila o neurju so prišla tudi iz Windisch - Gasteina. Na gorah je zapadel sneg. Kakor poroča »Volksblatt«, Cenijo škodo, ki jo je povzročil Reich-raming-Bach, na 5 milijonov kron.
Moravska Ostrava. 3. junija. (Izvirno) Včeraj je bila tu in tudi v tešinjskem okraju velika nevihta, ki je napravila ogromno škodo na polju in poslopjih. V Ostravi je vihar poškodoval električno centralo in je bil vsled tega ves promet prekinjen. Kakor poročajo, je tudi v drugih krajih Moravske nevihta napravila veliko škode.
Maribor, 3. junija. Od snoči do danes zjutraj je divjala po Mariboru in okolici huda nevihta z nalivom. Ker so se zamašili kanali, so bile cele ulice poplavljene. V bližnji hrib je večkrat udarila strela.
Kriza v Avstriji.
Dunaj, 3. junija. (Izvirno) Danes so se vršila pogajanja z zastopniki krščanske socialne stranke glede reševanja notranje politične krize. O rezultatih pogajanja še ni ničesar znanega, vendar se po izjavah nekaterih uglednih politikov sodi, da je uspeh ugoden.
LDU Pariz, 2. junija. (DKU) Vesti o demisiji Mayrjevega kabineta pripisujejo vsi listi veliko važnost. Časniki pišejo, da je odstop povzročilo nadaljevanje gibanja za priklopitev in naglašajo, da je zvezni kancelar dr. Mayr ljudskemu glasovanju na Tirolskem in Solnograškem nasprotoval z vsemi sredstvi. »Petit Journal« smatra položaj, ki je nastal po zadržanju pokrajin, za izredno resen. Odkar se je končala vojna, je bila Avstrija razcepljena in pokrajine so menile, da zadoščajo same sebi ter da morejo odklanjati udeležbo pri obveznostih, izhajajočih iz kreditne akcije zveze narodov.
LDU Dunaj, 2. junija. (DKU) Kakor poroča »Reichspost« iz Celovca, nameravajo ondi vse stranke in vse občine izdati proglas na Štajerce, naj opuste glasovanje, ki je določeno za 3. julij. Apelirati nameravajo na solidarnost avstrijskih alpskih Nemcev.
» 1
Dogodki v Šlezip.
LDU Varšava, 3. junija. (Brezžično.) Gornješlezijska delegacija je veleposlani-ški konferenci predložila načrt za razdelitev Gornje Šlezije. Meja naj bi po tem načrtu potekala od Bogumina vzdolž Odre, preko Zapadne Poljske in dele okožij Ratibor in Kozle. Na levem bregu bi obsegala nekaj občin, ki so se izjavile za Poljsko. Odtod bi sledila mejna črta meji okraja Strelce do kraja Chiotin Kni-ego in prerezala okrožje Oleszno do mesteca Groszoweche (?). Potem bi zavila vzhodno do kraja Woffowskije in nato proti severu do sedanje poljske meje.
LDU Opole, 2. junija. (Wolff) Položaj v Gorenji Šleziji se od včeraj ni bistveno izpremenil. V Olesznu so se vršili izgredi ustašev. Nemški poblaščenec v Opolu je posetil medzavezniško komisijo, kjer je ponovno interveniral glede poslanca Hart-manna, ki so ga odpeljali. Medzavezniška komisija mu je odgovorila, da je uvedla preiskavo in da ga bo nemudoma obvestila, čim prejme poročilo.
LDU Varšava, 3. junija. (Brezžično) Nemški napadi v Gornji Šleziji se nadaljujejo, toda brezuspešno.
Nova Zveza narodo"
LDU London, 3. junija. (Reuter mes« javljajo iz Washingtona: Ok da je' ameriški veleposlanik v tc
Harwey začel sondirati teren glede razorožitve, se v Waishingtonu smatra kot prvi korak politike predsednika Hardin-ga za ustanovitev nove zveze narodov.
Rudarska stavka na
Angleškem.
LDU London, 3. junija. (Brezžično) »Evening Standard« doznava, da se bodo stavkajoči rudarji in lastniki premogovnikov začeli neposredno pogajati, ne da bi pri tem zaprosili vlado za posredovanje. Tajnik rudarjev se je v zelo spravljivih besedah obrnil do lastnikov premogovnikov in predlagal novo konferenco zastopnikov obeh strank. Lastniki in rudarji so včeraj določili svoje zahteve oziroma svoje koncesije. Za danes se pričakuje odločilna seja.
vodstva in nastopom hrvatskih poslancev pučke stranke v konstituanti. Osiješka »Hrvatska Obrana« pa poroča z dne 1. t. m., da je dr. Neubauer povzročil v »Slavo-nisehe Presse« »izjavo iz osješkega kluba pučke stranke«, v kateri se brez klubove-ga pooblastila izjavlja v imenu kluba, da ostane zvest stranki in njenemu programu, da pa se hoče širokim slojem približati z izključitvijo gotovih v religioznem, socialnem in nacionalnem oziru ekskluzivnih elementov. Radi te spletke je predsedstvo kluba izjavilo, da dr. Neubauerja, ki ni izstopil iz stranke, ne smatra več članom H. P. S. V nedeljo 5. t. m. se vrši v Osijeku velik zaupniški sestanek HPS, na katerem poročajo o političnem položaju dr. Anton Korošec, Stjepan Barič in dr. Jan. Šimrak.
Poziv »Samouprave« k solidarnosti. Tretji oddelek ustave, ki obsega gospodarske in socialne določbe ustave, je radi izvrševanja agrarne reforme povzročil hud spor celo v vladnem bloku. Pretila je ministrska kriza in g. Pašič je moral zastaviti vse sile, da je spor poravnal toliko, da so vladne skupine glasovale za vladno sti-lizacijo 3. oddelka. Kako resna so nasprot-stva v vladnem bloku, dokazuje četrtkov uvodnik v »Samoupravi«, ki poziva vladne poslance k solidarnosti in izraža upanje, da bo »sedanji politični blok vzdržal do konca in izvršil veliko delo končne organizacije ujedinjene države«.
način, da je zanj oddal svoj glas nositelj, uradniške kandidatne liste prof. Seidel, na caterega naslov so sedaj volivci priobčili »Jugoslaviji« »Odprto pismo«. Zahtevajo,1, i z ozirom na ta svoj čin izvaja konse-' kvence.
V občini Mekinje je bil za župana izvoljen g. Jožef Košir iz Podjelš. Novi župan kakor tudi vsi svetovalci so pristaši' SLS.
-f Drofenik proti Kušarju. Poslanec SKS Drofenik je v svojem famoznem govoru v konstituanti dejal: »Po mojem mnenju je zelo slabo ter diskreditira parlamentarizem in najvišje pravo, ki ga ima poslanec, namreč imunitetno pravo, ako dajejo poslanci svoje ime za to, da se pod zaščito njih imunitete potom tiska poštenim ljudem čast krade.« Pravijo, da Dro-fenikov tovariš posl. Kušar, ki je odgovoren urednik »Kmetijskega lista «, nic ni ploskal.
+ Kako je Drolenik farbal. Poslanec Drofenik je v svojem zagovoru kancel-paragrafa pravil razne storije. Tako je podtaknil g. župniku Pavliču v Št. Jerneju pri Ločah na Štajerskem besede: »Dr. Vošnjak je nastavil katoliški cerkvi nož na srce, ko je govoril v skupščini; podpredsednik konstituante, posl. Urek, je lažnivec, vsi poslanci SKS so lopovi in lažnivci ter niso vredni drugega, nego da jih spodite.« Drofenik je trdil, da je te besede izgovoril župnik v pridigi, ko »je pet minut lepo govoril.« Pribijemo iz popolnoma verodostojnega vira, da g. Pavlič v celi pridigi niti besedice o tem ni izgovoril, kar je trdil Drofenik. Pač pa je po pridigi in oznanilu omenil kancelparagraf in Vošnja-kov napad na katoliško cerkev, vedoč ravno, da je prišel Drofenik — špionirat. Da bi bil imenoval Ureka in tovariše lažnivce in lopove, si je g. Drofenik izmislil. Ravno-tako je Drofenik zavil vse druge župni-kove besede ali pa si jih je kratkomalo izmislil. Toliko zgolj v pojasnilo, kako resnicoljuben je g. Drofenik v svojih trditvah v konstituanti.
-(- Demokratske spletke v Osijeku. vJutro« je poročalo, da je izstopil iz Hrvatske pučke stranke dr. Neubauer, podna-čelnik strankinega kluba v mestu Osijeku, češ da se ne strinja s politiko strankinega
liipazssfete uolite p® deželi.
— V Šmartnem pri Litiji je izvoljen za župana dosedanji župan g. Leop, Hostnik, vrl pristaš SLS. Tudi vsi svetovafci pripadajo ljudski stranki.
Begunje pri Cerknici. Pri županskih volitvah je bil potom žrebanja izvoljen g. Ivan Otoničar, pristaš SLS. — Bivši gerent Anton Meden je v imenu samostojnih vložil proti volitvam pritožbo, ki jo utemeljuje s tem, da po občinskih volitvah niso bili na občinski deski razglašeni izvoljeni odborniki, kar bi moral itak kot gerent sam storiti. Volitve so se vršile 8. maja, pritožba pa je bila vložena 27. maja. Okrajni glavar Borštner je vkljub temu, da je že davno potekel 8 dnevni rok, vzel pritožbo na znanje. Upamo, da ga deželna vlada točneje pouči.
Bistrica pri Kamniku. Pristaš SLS g. Andrej Dobovšek je izvoljen za župana. Svetovalci so vsi naši pristaši.
Gorje. Novi župan g. Jakob Jan je somišljenik SLS. Glede svetovalcev bo odločila deželna vlada, ker se odborniki niso mogli zediniti.
Jarše (okraj Kamnik). Novi župan in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Javorje. Izvoljen je za župana g. Janez Peternel, pristaš SLS. Tudi občinski svetovalci so pristaši SLS.
Loka (župnija Mengeš). Pri nas je bila vložena samo lista SLS in so župan, vsi svetovalci in odborniki pristaši SLS.
Loka pri Zidanem mostu. Izvoljen je za župana g. Franc Koren, ki je pristaš SLS, kakor tudi vsi svetovalci, razen enega, ki pripada sedaj SKS.
Mengeš. Novi župan in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Mirna. Za župana je izvoljen g. Jože Bule. On in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Predoslje. Novi župan je pristaš SLS g. Matija Sajovic. Izmed svetovalcev jih je 6 naših somišljenikov, 2 pa samostojna.
Rašica (župnija Mengeš). Novi župan in svetovalci pripadajo SLS.
Stari trg pri Črnomlju. Za župana je izvoljen g. Miha Rade. On in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Stranje. Novi župan g. Tomaž Grasti šček in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Št. Vid nad Cerknico. Za župana je iz voljen g. F. Ponikvar SKS.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Novi župan g. Andrej Colarič in vsi svetovalci so pri staši SLS.
Trzin. Zupan in dva svetovalca sta pri staša SLS, 1 svetovalec pa pristaš SKS.
V Zalogu pri Komendi je bil soglasno izvoljen za župana Fru.ic Steren, od nekdaj vnet pristaš SLS. 2e 14 let županuje Franc Steren vsestransko vzorno in požrtvovalno. Koliko zaupanje in spoštovanja vživa v občini, kaže njegova zopetna izvolitev in skromna nedeljska slovesnost, prirejena na čast vrlemu županu. Domače pevsko društvo mu je po odpeti »Lepa naša domovina« v družbi cdbornikov in občanov priredilo prisrčne ovacije.
Leskovec. Novoizvoljeni župan g. Ma tej Perme in vsi svetovalci so pristaši SLS
Ribnica. Novi župan in vsi svetovale so pristaši SLS.
Račna. Za župana je bil izvoljen po novno Janez Brodnik, odločen pristaš na še stranke. Vsi odborniki so pristaši SLS
Novo mesto. Za župana je vnovič izvoljen liberalec Dragotin Rozman. O njegovih »zaslugah« pri mestni aprovizaciji, o nečuvenem postopanju glede amerikanskih daril, ki jih še do danes, po preteku dveh let, ni razdelil, smo pisali in upamo, da bodo novi odborniki spravili te zadeve na dnevni red. Izvoljen je bil samo na ta
Dnevne novice.
—	Vič. Ljudski oder iz Ljubljane gostuje danes v Društvenem domu na Viču igro »Pretkani Scapin«. Ker je igra jako le* pa in polna neprisiljenega humorja in ket) je v Ljubljani igrana splošno ugajala, upa* mo, da vsi, katerim je do lepe igre in poštene zabave, to priložnost uporabijo, in si preskrbe že vnaprej vstopnice, ki so v$ predprodaji v Prvem ljubljanskem del^ skem konsumnem društvu na Viču.
—	Iz ministrstva za notranje zadeve. Za načelnika oddelka za Slovenijo v mini* strstvu za notranje zadeve je imenovan dr< Fran Svetek, ki je po dr. Baltičevem od« hodu vodil ta referat.
—	Izredna vročina v Belgradu. Bel-grajčani tožijo, da je letos vročina pritisnila neobičajno zgodaj. V Banatu ni dovolj dežja in žito prehitro dozoreva.
—	Podaljšanje delovnega časa v industrijskih in obrtnih podjetjih. Ker se tow mači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921. leta, priobčena v Urad« nem listu št. 43 iz 1921, napačno, opozarja' ministrstvo za socialno politiko, da je ta1 uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne' 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154( iz 1919. Delovni čas v industrijskih, obrt-, nih, rudarskih, trgovinskih in prometnih' podjetjih, ki zaposlujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo^ ostane še nadalje omejen na 8 ur dnevnoj ali 48 ur tedensko. Podaljšati se more izjemoma na 10 ur dnevno, ali 60 ur teden«^ sko, a tudi to največ trikrat po štiri tednef v istem koledarskem letu. Delo za deveta in deseto uro se mora plačevati v vsakem' slučaju najmanj 50 odstotkov više negof delovne ure normalnega delovnega časaji
V manjših obrtih pa, kjer se ne upo-f rablja elementarna sila (kakor n. pr. par«^ na, vodna, električna itd.) in ni zaposlenih^ več nego pet delavcev, se more dovoliti podaljšanje delovnega časa na 10 ur. dnev-j no ali 60 ur tedensko na poljubno dobo,' če je potreba in če ostane obrat kot manj* ši obrt. V smislu uredbe je delavec tudi vajenec in volonter, ne glede na to, da li! prejema kako plačo ali ne.
Dovoljenje za podaljšanje delovnega* časa izdajajo pristojna obrtna nadzorni«, štva za svoje okrožje (obrtno nadzornic štvo v Ljubljani, v Celju in Mariboru, in sicer na prošnjo podjetnika, če je potreba za' podaljšanje dokazana. Vloge in rešitve^ glede podaljšanja delovnega časa so proste kolekovine.
Samolastno podajjšanje delovnega časa se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev. Delo nad 8 ur se mora pa tudi v tem slučaju plačati 50 odstotkov višet! nego normalne delovne ure.
Za mladinske delavce do izpolnjenega 16. leta velja še dalje predpis, da ne smejo delati več nego 8 ur dnevno.
—	Gasilska župa ljubljanska je priredila v nedeljo dne 29. t. m. v okrožju Šentj Vid-Vižmarje župno vajo pod vodstvom staroste g. Barleta. Sodelovalo je 16 gasil, društev oziroma 318 članov, in je bila to največja prireditev te vrste slovenskega gasilstva doslej. Vodni tok se je iz 1500 m oddaljenih Guncelj dovajal na šentviško šolo. Potek vaje je z velikim zanimanjem1 spremljalo številno občinstvo iz Ljubljane in bližnjih krajev. Po nagovoru, ki ga je imel po končani vaji g. starosta na sodelujoče gasilce, je izročilo vižmarsko gasilno društvo svojemu načelniku g. Mrharju v znak zahvale za tridesetletno neumorna požrtvovalno delo v društvu diplomo častnega članstva. Nato sc je razvila v prostorih restavracije poleg kolodvora prijateljska zabava, ki se je popolnoma mirno in dostojno končala.
—	Neznan utopljenec. Našli so dne 30. maja t. 1. v Bistrici blizu Godiča (obč. Mekinje pri Kamniku) utopljenca ter ga> prepeljali v mrtvašnico v Mekinje. Utonili je bržkone isti dan. Bil je star okrog 50 let, obrit, precej močne postave in dovolj dobro oblečen. Do danes še ni bilo mogoče dognati, kdo da je bil utopljenec; nekater^ sodijo, da je bil iz škofjeloškega okraja, Po izjavi sodnije je uboj izključen in gre torej ali za nesrečo ali za samomor. Po-kopan je bil 1. junija v Mekinjah.
—	Nezgode. Ko ie cerkovnik Mihael Sa-šeli pobiral z oltarja pri sv. Petru v Ljublianu cvetlice, se je lestvica spodrsnila. Šašeli ia padel in se nevarno poškodoval. — Pri streljanju z možnarii se ie v Šmartnem pri Litiii; vnel smodnik in ranil v desno oko Franceta, Adamiča. — Pri eksploziji dinamitne patrono' ie bil težko poškodovan Aloizii Klončič iz Brezovice pri Kamniku. — Levo nogo si io zlomil 13letni Anton Kozamernik iz_ Medvod. — Pes ie popade! sobarico Franco Urbaniio v Liubliani. Poškodba ie težka. — Šestletnega Franceta Pezdiria ie povozil v Bizoviku kolesar in ga težko poškodoval. — Snoi Jakob
1 iz Tomišlia ie padel $ kojijlca in se nevarno
poškodoval. — Na šmarni gori ie ponesrečil in se nevarno poškodoval lOletni Josip Veho-vec iz Smlednika, — Pri nogometu si ie zlomil levo roko 141etni diiak France Zgaga. — vsi poškodovanci se zdraviio v bolnišnici v Liub-
liani. .	__
' _
Šfaierske novice.
Maribor. Z ozirom na koncert violinista Burmestra, odpade umetniška prireditev pesnika Antona Podbevška in komponista Marija Kogoja, ki je bila določena za 6. junij. Vršila se bo 10. t, m,, na kar 'opozarjamo občinstvo.
š Prevoz dveh umrlih generalov. Maribor 3. junija. Danes je dospel z Dunaja v Maribor prevoz trupel generalov Petra Mišiča in Popoviča. Truplo generala Popo-viča bodo pokopali v Rumi, generala Mišica pa v Belgradu.
š O transportu švicarskih mrližev smo 'dobili naslednje pojasnilo: Transport je bil pravilno odpravljen. Sam minister Jovanovič ga je v posebni brzojavki pravočasno naznanil s prošnjo, naj carinama po možnosti gre na roko pri odpravi iz Maribora. "Ministrova brzojavka govori samo o v tujini umrlih 14 Srbih in 2 Bolgarih, Med .mrliči je bilo največ žensk. Iz neznanih vzrokov transporta iz Švice niso odpravili po železnici, ampak na avtomobilu. Med potjo se je avto pokvaril. Ker spremljevalec, švicarski častnik, ni hotel rakev takoj preložiti na železnico, je to že v Avstriji povzročilo razne kombinacije, o ka-iterih je mariborski obmejni komisarijat iz-ivedel, še preden je prišla ministrova brzojavka. Takoi ko je transport prišel iz Špilja !y Maribor, se je carinama začela zanimati zanj. Po sprejemu belgrajske brzojavke je posebna komisija le površno odpravila kontrolo ter pustila transport dalje.
š Oktoberske demonstracije pred sodiščem. Radi demonstracij 13. oktobra po •koroškem plebiscitu se je včeraj nadaljevala razprava proti obtožencu Ščekiču. Razprava je bila določena na 11. dopoline. Ker zagovornika dr. Ravnika ni bilo ii razpravi in je obtoženec vztrajal na tem, da ga zagovarja dr. Ravnik, kateremu je že plačal 1500 K, je bila razprava pie-■ložena na popoldne. Popoldansko naprava je prinesla dve presenečenji. Dočim je občinstvo pričakovalo, da bo polic, svetnik zanikal ali potrdil govorice, da je kritičnega dne na opozoritev tedanjega vladnega komisarja dr. Leskovarja telefonično odgovoril, naj se ljudstvu pusti prost »ventil«, je pod prisego podal le glede verodostojnosti glavne obremenilne priče poveljnika policijske straže Najdiča sledečo izjavo: »Smatram potrebno !zjaviti, da je tega človeka zadela srčna kap, da je 2—3 mesece bolehal in šele kratko pred dogodki 13. oktobra zopet nastopil svojo službo. Površnost njegovega duha je torej omejena.« Temu je sledilo še presenečenje, da je dr. Ravnik kot zagovtnik pri prejšnji razpravi predlagal proti glavni obremenilni priči Najdiču le dva policista kot razbremenilni priči. Izka/.alo se je pa, da je že prva priča, policijski nadzornik Pribovšič, obtoženca še bolj obremenil kot Najdičevo pričevanje. Splošno pozornost je zbudilo tudi, da je dvorni svetnik Fon, topot kot votant, izprašujoč to pričo marsikaj ugotovil v prilog obtoženca. Razprava se je odgodila, da se zaslišijo še nadaljne priče. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Graselli.
š Žrtev igranja z orožjem. Maribor, 3. junija. Danes se je v Jaršičevi hiši v Kam-nici igrala 17letna Elizabeta Oblak s samokresom, ki se je nenadoma sprožil in zadel deklico tako nesrečno, da je umrla, preden je prišla na pomoč rešilna postaja.
lj Volitev ljubljanskega župana. Prva izredna ^eja novoizvoljenega občinskega odbora se vrši v sredo, 8. junija ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev župana. Sejo je sklical g. Janko Nep. Jeglič, kot najstarejši član novega odbora. Odbornik, ki bi se te seje ne udeležil, izgubi svoj mandat in mora poleg tega plačati še denarno globo.
lj Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj ima danes zvečer ob 8. zelo važen sestanek v prostorih I. ljubljanskega kon-sumnega društva (v Zvezdi).
lj Organizacija javnih nameščencev SLS ima danes ob 8. zvečer običajen sestanek.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri, 5. junija, sveto mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Vabimo vse člane in prijatelje društva. Pričetek je ob 7. uri.
li Slovenska Straža. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v posvetovalnici K. T. D, (Jugoslovanska tiskarnal sestanek Slov. Straže. Na dnevnem redu ie razgovor o reorganizaciii ljubljanskih podružnic Slovenske Straže. Vsa naša prosvetna društva prosimo, da se sestanka udeleže oo svojih zastopnikih, Vabimo pa tudi vse prijatelje Slovenske Straže, zlasti pa naše krščansko ženstvo,
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nast. vabi k zanimivemu predavanju, ki bo v ponedeljek, dne 6. junija ob 8. uri zvečer. Predava g. univ. prpf. dr. Ro?man.
ajl,.	v " v	>	-v
Odbor.	*
lj Pevska zveza. Odborova seja je v ponedeljek, 6. junija ob 5. uri popoldne v Ljubljani, Ljudski dom, I. nedstr. Vsled važnosti prosimo vse odbornike, da se 6eje gotovo udeleže. — Predsednik.	(k)
lj Kolo jugoslov. sester ima v ponedeljek 6. junija ob 5. popoldne v risalnici Mladike svojo redno odborovo sejo. Zaradi važnih dopisov prosim, da se udeleže seje vse odbornice, pa tudi članice, ki se zanimajo za stvar. — Tajnica.
lj V prid spomenikov Borštnika in Ve-rovška, ki se imata (dkriti o priliki kongresa »Udruženja jugosl. igralcev« v Ljubljani, priredi ljubljanski pododbor v nedeljo 5. junija 1921 ob 11. dopoldne pro-menadni koncert v »Tivoli«, popoldne pa ljudsko veselico v hotelu »Tivoli«. Vstop prost.
lj Akad. soc, pedag. krožek priredi dne 7. junija 1921 ob 8. uri zvečer v zbornični dvorani univerze diskusijski večer o predmetu: Današnji način kaznovanja, Diskusijskega večera se udeleže naši najznamenitejši veščaki kaznoslovci, Z ozirom na velevažno vlogo, ki jo ima kaznovanje v življenju, se vabijo k udeležbi vsi, ki se zanimajo za postopanje z zločinci, zlasti g. juristi iz prakse in pedagogi, Spored diskusije: 1, Mnenja o namenu kazni; 2. današnji sistem kaznovanja; 3, hibe; 4, načrti za izboljšanje. — Odbor,
lj Poverjenik za javna dela A. Jamnik sprejema stranke redno vsako sredo in vsako soboto od 9. do 13. ure na Turjaškem trgu št. 1, II. nadstr.
lj Stanovanjski najemniki! Odbor »Društva stanovanjskih najemnikov za Slovenijo« ima svoje redne seje vsako s r e d o ob 8. zvečer v mali posvetovalnih i mestnega magistrata. Ker se bo v prihodnjih sejah obravnavalo podrobno o organizaciji zaupniškega sistema, se poživljajo najemniki, da se udeležijo teh sej v največjem številu. — Odbor, li Koncert ▼ hotelu Tivoli. V soboto, dne
4.	t. m., od 16. do pol 20. ure, v nedeljo, dne
5,	t. m. od 10. do 13. ure.	(KI
li Prifeti berači. Policiia ie 2. iuniia aretirala sledeče berače: Jožefa Kopača iz Trbovelj, Franca Ceraria iz Moravč, Blaža Ma-rolta iz Gorenievasi. Ant. Leskovška iz Brežic, Ivana Pogelška iz Šmarja pri Jelšah in Ivana Perkoviča iz Letinca na Hrvatskem. Perkovič ie premožen hrvatski posestnik, pa ie le prišel beračit v Liubliano.
lj Zaradi perila sta se sprli na Selu dve ženski. Marija Z. ie hotela Mariji V. razmetati perilo po tleh, česar V. seveda ni pustila, Z. ie nato udarila V. po glavi in io obrcala z nogo, io pograbila za lase in io lasala in vrgla na tla. Kraval ie privabil veliko liudi, ki so se živahno zabavali opazuioč bitko, v kateri • ie bila V. tako poškodovana, da si bo 10 do 12 dni zdravila rane.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo dne 9. iuniia 1921 ob 3. uri popoldne.
lj Zgubljeno. Zgubil se ie šop kliučev (dva večia, dva manjšal. Pošteni naiditeli nai iih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
VPRAŠANJE BAROŠKE LUKE.
Rim, 3. junija. (Izvirno) Grof Sforza je v razgovoru z neko tržaško deputacijo zanikal vesti, da je Italija pripravljena odstopiti luko Baroš Jugoslaviji. Izjavil je, da je cilj pogajanj edino ta, da se osnuje nekak mešan konzorcij za luko Baroš. V tem konzorciju bi bili zastopani Italijani, Jugoslovani in pa reška vlada.
KONCENTRACIJSKA VLADA NA ČEŠKEM.
Praga, 3. junija. (Izvirno) »Tribuna« javlja, da je popolnoma gotovo, da se v najkrajšem času sestavi parlamentarna vlada in da je z ozirom na ugoden potek pogajanj, tekom katerih se je principielen program vlade že sestavil, dobil zunanji minister dr. Beneš pooblastilo, da sestavi koncentracijski kabinet. V njem bi bile zastopane vse češke in slovaške stranke razen komunistov.
FRANCOSKO-POLJSKA TRGOVSKA POGODBA.
Franklurt, 3. junija. (Izvirno) Glede francosko-poljske trgovske pogodbe se do-znava, da je dobila Francija velike koncesije, predvsem v vprašanju uvoza luksuznih predmetov in pa v izrabljanju petro-lejskih vrelcev in solnih rudnikov na Poljskem.
PREDAVANJE O RAZVOJU ČEŠKE TRGOVINE.
Bratislava, 3. junija. (Izvirno) Predsednik trgovske zbornice v Bratislavi dr. Todola odpotuje danes ali jutri v Jugoslavijo, kjer bo imel več predavanj o razvoju trgovine v Češki.
TRGOVSKA POGAJANJA MED ČEŠKO IN RUMUNIJO.
Praga, 3. junija. (Izvirno) V Pragi se vrše te dni pogajanja trgovskega značaja med Češkoslovaško in Rumunijo. Gre tu za predmete, ki se niso obravnavali ob priliki sklepanja trgovske pogodbo med obema državama .
VLADIVOSTOK V PROTIBOLJŽEVIŠKIH ROKAH.
Moskva, 3. junija. S pomočjo Japoncev appela (ostanki Kolča-
kove armade) zasedle mesti Vladivostok in Nikolsk Usurijsk.
PROTIGRŠKA LIGA NA BALKANU?
LDU Atene, 2. junija. (Agence d' Athenes) »Elefteros Typos« javlja iz Bel-grada, da so se po zanesljivih poročilih združile Turčija, Bolgarija in Albanija za skupen nastop zoper Grčijo, zlasti potom iregularnih tolp.
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
LDU Dunaj, 3. junija. (DunKU) Na današnjem novinarskem sestanku je zastopnik zunanjega ministrstva podal izjavo, ki ugotavlja napram nekaterim časni-škim vestem, da je nemški državni kance-lar dr. Wirth baje zaprosil avstrijsko vlado s posredovanjem avstrijskega poslaništva v Berlinu z ozirom na sedanji mednarodni položaj Nemčije, naj napne vse moči, da se opusti nadaljnje glasovanje v posameznih deželah glede združitve z Nemčijo, da teh oficioznih vesti z Dunaja ni potrebno popravljati, ker se avstrijska zvezna vlada ni obrnila niti do nemškega državnega kancelarja niti do kakega nemškega drž. urada s prošnjo, da bi se izjavil proti pri-ključitvenemu gibanju v Avstriji. Zastopnik zunanjega ministrstva je dalje izjavil, da tvori podlago za to avstrijsko vest uradna brzojavka avstrijskega poslaništva v Berlinu.
Orlovski vestnik.
Bratje! Sestrel 12. iuniia v Ljubljano! Š.
O, vas vabi k svoii slavnostni desetletnici. Ta dan mora biti lep spominski dan, ne le v zgodovini Š. 0„ ampak tudi celokupnega orlov-stva, Biti mora sijajna manifestaciia krščanske misli v središču Slovenije, Priprave v Ljubljani se vrše v polnem obsegu. Ali ste storili tudi vi že svoio dolžnost v odsekih, po društvih, po domačem kraiu? Agitiraite za obilno udeležbo v krojih in narodnih nošah!
Desetletnica Šentneterskega Orla. V soboto, dne 11. iuniia; Ob 8. uri zvečer zbiranje Orlov pred Ljudskim domom. Ob pol 9. uri zvečer: Bakljada. V nedeljo, dne 12. iuniia: Od 7. do 8. ure dopoldne: Zbiranje Orlov, Orlic, naraščaja, goienk, društev in narodnih noš na Medijatovem dvorišču (Dunajska cesta, Vza-iemna zavarovalnica!. Ob 8. uri dopoldne: Odhod v župno cerkev sv. Petra, kier bo ob 9. uri dopoldne slovesna sv. maša s cerkvenim govorom funiv. prof. dr. Rožmanl. Sodelujeta cerkveni pevski zbor in orkester godbe dravske divizije. Po maši obhod oo mestu. Ob 11. uri vaja za popoldanska telovadbo (Mediia-tovo dvoriščel, nato kosilo. Ob 3. uri popoldne: iavna telovadba (Mediiatovo dvoriščel. Ob 7. uri zvečer: Velik ljudski komerz. Hotel »Union«. — Pri proslavi sodeluieio: godba dravske diviziie, godba Zveze iugoslovenskih železničarjev in saleziianska godba. Vstopnina za telovadbo: sedeži 30 K, stoiišča 10 K, — Vstopnina za komerz za osebo po 10 kron. — Blagajna se otvori eno uro pred telovadbo in komerzom. — Vstopnice treba nositi vidno. — Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Pri orlovski slavnosti v Št. Vidu sodeluje jutri iz posebne prijaznosti dijaški Orel iz Št. Vida. Sprejem gostov in salezijanske godbe je že zjutraj na postaji ob prihodu obsh vlakov; sprejem drugih, ki pridejo z vozovi, pa do pol 9. ure pri Cebavu. Zanimanje za slavnost je vsesplošno in je priglašenih mnogo gostov, zlasti iz Ljubljane in Viča. Javna telovadba se prične ob poj 4. uri in so med drugimi na programu simbolične vaje, sabljanje, rajalni pohodi itd. Za jestvine in pijačo po zelo solidnih cenah je izborno preskrbljeno. Na svidenje jutri v lepem Št. Vidu!
Posavsko orlovsko okrožie priredi 26. iuniia 1921 v Cerkljah (pošta Krškavas, postaja Brežice! celodneven orlovski tabor z javno telovadbo. Bratski odseki in društva nai pravočasno priglase Orlovskemu odseku v Cerkljah število udeležencev (telovadcev, netelo-vadcevl in koliko kosil žele.

d-' ■<•■
UčiteBJsSU vestnik.
Dne 2. junija je zborovalo krščansko misleče učiteljstvo iz Ljubljane in okolice na Viču. Udeležba nad pričakovanje lepa. Udeležile so se zborovanja tudi tri učiteljice Srbkinje, ki so nam bile mile in drage. Predaval je gosp. poverjenik dr. Skaberne o prosvetnem programu pover-jeništva za uk in bogočastje. Zborovalci so mu z zanimanjem in zadovoljstvom sledili, ker se njegov program in naše delo tako lepo vjemata. Med drugim je po pravici šibal nekatere učiteljske napake. Hvala Bogu, da istih ni mnogo v naših vrstah. Daljše poročilo objavimo v »Slov. Učitelju«. Po predavanju smo si ogledali risarske in spisovne izdelke v 8. razredu. Priznati moramo, da smo bili iznenadeni nad tako lepimi uspehi gospodične učiteljice Karo-!ine Haunove. Vsa čast ji! Hvaležni smo ji tudi za to, da smo mogli na lastne oči opazovati delo učenk, ko so izvrševale in izgotovljale razne narodne motive v naši navzočnosti. Srečne učenke, ki imajo tako vrlo učiteljico!
Odborova seja *Slomškove zvezen bo v nedeljo ob 11. uri dop, v tajništvu. — Š.
Danes ob 6. uri popoldne občni zbor ljubljanske podružnice na šoli pri Sv. Jakobu. — C.
Prosveta.
pr Uprava »Pevca« naznanja, da je 3. in 4. številka »Pevca« izšla in ga začne te dni odpošiljati. 5. in 6. številka izideta tudi v kratkem.
pr »Hrvatska Prosvieta«. Vsebina 6. štev.: Lj. Marakovid: Slava sv. Ivane D'Arc,—J. Ver-dagner: Tijelovo u Artfentoni, — Z, Petek: Ti. — Ch. de Bordeau: Moje obračenie. — D. Su-deta: Svibanj. — Lj. Marakovič; Knjiga novela. — A. V. Mihičič: Fantaziia. — M. Vezič: Sinovlji šušani. — B. Štorov: Magle. — L. Kattf: Gpvran, — Ruže. ~ Pregledi, Letno
izide 24 številk in znaša naročnina 80 K. — Naslov: Uprava »Hrv. Prosviete«. Zagreb, Pal-motičeva ul, 31. priz. — Priporočamo!_
Turlstika In šport.
Javna telovadba srednieiolske in me« ščanske šolske mladine v Liublianl se vrši danes popoldne ob pol 4. uri na Planiriu v Šte-nanii vasi (Kodelievol. Dohod mimo prisilne delavnice ali od zadnie postaie električne železnice na Zaloški cesti mimo vojaškega oskr-bovališča. Pri vaiah s palicami nastopi 800 učencev, pri prostih vaiah 600 učencev in 500 učenk. Vstopnice se dobiio pri blagajni na te-lovadišču. V slučaiu neugodnega vremena se vrši telovadba v sredo, dne 8. iuniia, ob pol 4. uri popoldne, Prijatelje šolske mladine opozarjamo na to prireditev.
Na Golico! Prijatelje planin opozarjamo, da ste obedve koči na Golici, tako spodnja »Jeseniška« 1582 m, kot zgornja »Kadilnikova« na vrhu Golice 1835 m, povsem dobro oskrbovani in je možno v obeh prenočevati. — Govorice torej: Češ da Kadilnikova koča na vrhu ni še založena z vsem potrebnim, so povsem neosnovane. — Ob tej priliki opozarjamo tudi, da je flora ključavnic (narcis) dospela že do vrha in naj se požuri, kdor ni imel še prilike občudovati te prirodne znamenitosti.
Ljubljanska porota.
Porotnemu senatu ie včerai predsedoval g. dvorni svetnik Regallv, votanta sta bila gg. svetnik Keršič in okraini sodnik Krali, obtožbo ie zastopal državni pravdnik g. dr, Ogo* reutz.
Mlada zlikovca.
Prva sta se zagovarjala mlada fanta brata Gabrijel in Stanislav J. z Bleda, ker sta glasom obtožbe ukradla zakonskima Hermanu in Mariji Greisler raznega blaga, vrednega nad 20.000 kron. Porotniki so potrdili vprašanje glede Gabriiela, zanikali pa vprašanie z ozirom na Stanislava, G, dvorni svetnik Regallv ie nato razglasil sodbo, s katero ie bil Gabrijel J. obsoien na eno leto težke. Stanislav J. ie Da bil oproščen.
Državni pravdnik g. dr. Ogoreutz ie nato nasvetoval senatu, nai priporoči obsojenega Gabriiela J, naivišii milosti,
Sledila ie nato sledeča razprava:
Ukradeni dinamostroi.
Pavle Ambrožič iz Grada, Ludvik Bere iz Žaleč, Jožef Bere z Bleda, Matevž Čop iz Sp, Gorii, France Iskra iz Bohinjske Bistrice. Jož. Bere iz Huma in Simon Ambrožič iz Zagorice so obtoženi zaradi zelo originalne tatvine. Meseca januarja 1921 sta prišla Josip Bere ln Matevž Čop na misel polastiti se dinamostroia vrednega 20.000 K, katerega ie hranila gospodarska komisiia za stvarno demobilizaciio v lopi v Ukancih. Bere ie o tem načrtu obvestil še svojega brata Franceta in Pavla Ambro-žiča, ta dva pa Josipa Berca st„ ki iima ie dovolil, da smeta vzeti domača konja in voz. da odpelieta stroi. Dne 31. ianuaria 1920 so se podali Čop, oba Berca, Ambrožič in Franc Iskra po motor. Vlomili so v lopo, Josip Bere in Čop sta stroi demontirala, vsi skupaj so stroi naložili na voz in ga odpeljali na Am-brožičev dom, kier sta oba Berca in Pavel Ambrožifc naprosili Simona Ambrožiča. nai iim proti primerni nagradi stroi proda. Ambrožič ie res pozneie v gostilni pri Figovcu v Ljubljani stroi ponujal Vojski iz Domžal, ki ie poslal svojega sina monterja na Ambrožičev dom in se z niim domenil, da mu bo postavil stroi v Domžale. Do prodaje pa ni prišlo, ker ie za zadevo izvedelo orožništvo in ie stroi zaplenilo. Obtoženca sta zagovarjala gg, dr, Pegan in dr. Furlan.
Obtoženci so se zagovarjali, da so mislili, da se sme blago, katero so pustili vojaki, vzeti, da se ne pokonča. Navajali so, da se ie uničilo veliko vojnega blaga, katero je pustila ob umiku bivša avstrijska armada. Niso mislili, da so storili kaj kazniivega, ker se ie v Radovljici govorilo, da se več ne tožijo tisti, ki si prilaste zapuščeno demobilizaciisko blago.
Senat ie stavil porotnikom sedem glavnih' vprašani. Državni pravdnik dr. Ogoreutz ie povdarial v svoiem govoru med drugim, da res državno oravdništvo ni zasledovalo tistih, ki so si ob prevratu prilastili demobilizaciisko blago. Dediščino Avstro-Ogrske ie prevzela naša nova država in začetkom 1. 1920. se ie to že povsod dobro vedelo. Zahteval ie, nai porotniki potrde vsa na nje stavljena vpra^ šania.
G. dr. Furlan (zagovornik Jožefa Berca st.l ie rekel, da si juristi še niso na iasnem, če ie naša država dedič bivše države ali ne. Če smo res dediči, bi plačali tudi vojna poso-. iila bivše države.
G. dr. Pegan (zagovornik vseh ostalih obtožencev! ie povdarial med drugim, da, če bi bili današnji obtoženci prei toženi, bi bili že prosti, ker bi bili deležni amnestije. Prepričan ie, da so mislili obtoženci, da ie bilo dopustno, kar so storili. Prosil je, nai porotniki vsa vprašanja zanikajo.
Nato je odgovarjal državni pravdnik dr. Ogoreutz zagovornikoma, ki sta mu odgovarjala. Ko ie poprosil državni pravdnik tretjič za besedo, mu io ie predsednik senata odrekel, nakar ie zahteval državni pravdnik sklep senata. ki ie sklenil, da se podeli državnemu pravdniku še enkrat beseda. Ko ie oo njegovem govoru pozval predsednik zagovornika, nai odgovariata, ie izjavil g, dr, Furlan: »Z ozirom na visoko inteligenco gospodov porotnikov se odpovem besedi.« — Dr. Pegan: »Podpišem v polnem obsegu.« — Predsednik državnemu pravdniku: »Ali želite še besed?« — Državni pravdnik: »Ne,«
Po temeljitem resumeiu g. dvorn. svetnika Regallvia ie po štiriminutnem posvetu porotnikov njihov prvomestnik g. Roiina naznanil: Porotniki so na vseh sedem vprašani odgovorili soglasno: ne.
G. dvorni svetnik Regallv ie nato razglasil oprostilno sodbo._
Meteorologijo poročilo.
Ljubljana 308 m n. m. viš.
(Jas OpiVKO- vama	tiaro- motor v mm	Tormo-motor v C	faihrom. diioruncn v C	Nebo, vetrori	fadavmu v mm
2/6. 21 h	7367 , m	18	1	obl.	
3,/6.	73f»	1 18	1	obl.	i-7
7 h	!	I ||		—	
3,/6. 14 b	744 i '-ni	i 24-7	2'1| M ^	| jasno B, V,	
Potem torej
gotovo sežeie po
E L I D A ' z o b n i kremi;
Io je vodilna znamkajn odgovarja vsem zahtevam, ki jih stavimo na dobro
zobno kremo.
sprffise plačilni natakar
Hotelu »THIGLAV.«
v Ljubljani v
V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem je
opremljeno letno stanovanje,
obstoječe iz 3sob, kabineta in kuhinje, mirni in solidnistranki. Več je poizvedeti: Poljanska cesta 6 II. nadstropje.
gospodična, s znanjem korespondence, strojepisja, knjigovodstva, srbo-hrvaščine, nemščine, francoščine. Gre tudi izven Ljubljane. Vprašati na upravo pod St. 1956.
12 kompletnih novih okenj iz trdega lesa se proda v Ljubljani. Ponudbe pod »Prilika« na upravniStvo Slovenca. V
Šivalni slroj
za krojača se ceno proda. Zelena jama 111.
Konji z opremo ve-prodaio'-VpraJa-se
Ljubljani.
r Narodni Kavarni v
Inseriraite v Slovencu!
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSo ljubljeno, nepozabno hčerko in sestrico
Minko
dne 3. junija po dolgi mučni bolezni poklical Vsemogočni k Sebi.
Pogreb se vrši v soboto dne 4. junija ob 4 uri pop. iz hiSe žalosti Gradišče 14. na pokopališče k Sv. Križu. Radovljica-LJubljana, 4. Junija 1921.
Žalujoča rodbina Debeliakova.
Proda nrjra dobra čuvarlca, in dva
se {liJluU mlada psa. Poizve se Moste 29. pri Ljubljani.
Zenitna ponudba.
Mladenič star 25 let, prikupljive zunanjosti, trgovsko naobražen, s 70 tisoC K premoženja se želi v svrho ženitve seznaniti z dobro krščansko gospodično, ki bi imela kakih 100 tisoč K premoženja za ustanovitev nove trgovine. Priženi se tudi na trgovino. Tajnost zajamčena. Slike in ponudbe pod »M. 19./1923.« na upravo lista »Slovenca«.
Iščem pošteno, marljivo dekle ali vdovo fent C:'H7l/iirn Početna plača 200 K. — KOt dilliSlilljU. oskrba izvrstna. Nastop takoj Pavla Sondič, soproga zdravnika; Grubišnopolje Hrvatsko.
posebne vrste, emajlir. ko palna banja, veliki in mali štedilnik in 2 meterske traverze ceno naprodaj. — Naslov pove uprava pod Številko 1895.
Pension Grlnlovec G<
najlepši legi na Gorenjskem se priporoča cenj. gostom in turistom, Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu Čaka voz na kolodvoru v Kranju. — Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, pošta Tupaliče.
pleskarska in ličarska
rjnlaiinirta IVAN BP.ICSLJ, dunajska
UolUVHilu cesta 16, se priproča.--
izvršitev točna, cene zmerne.
vešča slovenščine, nemščine, (event. tudi drugih jezikov) glasovirja, se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo tiste, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Kje, pove uprava tega lista pod št. 1907.
mr Ucenca
poštenih starlšev, sprejme takoj 0SVALD DOBEIC, trgovina z mešanim blag. v Ljubljani Sv. Jakoba trg it. 9.
ae 0 a
D D D
a c
D D
a a
Sc

Telefon štev. 228.
Račun čekovnega urada v Ljubljani štev. 647.
Ljudska posojilnica
v LJUBLJANI, v lastnem domu MlkloSlceva cesta Stev. 6.
Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po čistih

Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska poju;ilnica, in je imela koncem decembra 1920 60 milijonov vlog in nad K l.lOO.OuO — rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Zahtevajte položnice Ljudske posojilnice.
najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov
¥. mm^Ml & ©Mm, Rogaftka
staolsessiba, tehniki (n rEsarjji se išiejfr.
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na:
Stavbna družba d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 19.
h-li:
(prej AUSTRO-AMERIK ANA)
Tffii =>	?ievfa p°tnikeAv N^-Y°rk ^
u « «« «3 jjra^ v Južno Ameriko po 1 krat
D-	mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
ik©i Em^d© tatlTZtaZnllTil
j P. T. Potniki, kateri se želijo vozili z brzoparnikom President Wilson iJ na dan 18. junija v New-York, so sprejmejo še do 2. junija t. 1.
Dr. Viktor Breskvar
ordinira zopet
Hilšerjeva ulica št. 7 (Gradišče) od 10. do 12. ia od 2. do 3. are.
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. Strune na debela in drobno.
ffilžauz Ižrezsiik!,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
fine, lahke, strok, delo z lesenimi petima ali usnjatimi, izdeluje po meri K. Flor-jančič čevlj. mojster Mestni Dom.
Gornle
vzorce in strokovne rizbe po meri ali brez mere izdeluie najhitreje K. Blatnik, čevlj. mojster SKOFjfl ul. 13. Ljubljana.
Stalna vojna bolnica v Ljubljani proda potom ofert. licitacije ves od 11 konj pro-duciran	„
za dobo od 1. iulija do 31. decembra 1.1.
Reflektanti naj predlože ponudbe najkasneje do 15. t m. do 9. ure za celo koli' ino produciranega gnoja in dnevno ceno za vsaKega konja.
Sislna vojna bolnica Dravske divizijske oblasti.
Pozor! Pro- g^^gSA IU£a»M št. 52 dasta se skupno tsHw*i» HiS&l in51., ena na Sv. Petr.i cesti, druga Sv. Petra nasipu. — Več se izve: Novi Vodmat, jamska ulica St. 153.
Kupimo dobroohranjeni
voziček
(s štirimi kolesi). Cenjene ponupbe tvrdki Josip Kune & Komp., tovarna pletenin in tkanin, Poljanski nasip 40. (cukrarna.)
saCs
I Dražba poSiišfaa
se vrši v soboto dna 4. t. m. ob 10. url dopoldne v skladišču »BALKANA", Dunajska cesta št. 33. EfrrTTrenga-agaegBmBeBBSaBSSS
Arhitekt in mestni stavbenik
¥ILJEI TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103, Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
%~7/-7/-7/-7/--7/--7/—
mrežice
-70M
U
L
enostavne in dvojne, barvo in masti za lase, parfume, Šminke, Mastiks ter prvovrstno brilno i toaletno milo priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančo 1.
7/--7r.~7.7C.
17/ 7/~?czz/nat,
na debelo in drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.
PlCflrta Ca! veC)a mr»ožina vrtnih A A Uud &B! (skladnih) stolov in ml« po najnižji ceni. Delo solidno in trpežno. Ogleda se jih lahko v Hrenovi ulici St. 8. Llnbljana, Luka Ahačič, splošno parno mizarstvo.
LiOFvOjVIOBlIiH
prevozna, 12/16 PS se ceno proda. Ogleda se pri H. Molk, Ljubljana, Vojaška ul. 10 (v mlekarni za belgijsko vojašnico).
Pozivajo se vsi lastniki deležev bivše
J)

* liliji",
da se takoj zglase pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki je prevzela njeno likvidacijo v svrho izplačila istih.
Kdor ne more dvigniti denarja pri blagajni, naj naznani podpisani svoj natančni naslov, da se mu nakaže odpadajoči znesek po odbitku odpravnih stroškov.
fiOSPODHRSKfl Zti£Z$, LfnbSfana,
Nc I 212/21. 6
n
Na predlog lastnika Josipa Smodeja, notarja v Ribnici, se prodajo na javni dražbi spoclaj zapisane nepremičnine za izklicno ceno 400.000 K
dne 14. junija 1921. ob 9. uri
ali kot celota ali pa po parcelah. Dražba se vrši na licu mesta v Velikih Laščah step. 12. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavaeovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Kupnina se plača v gotovini. Za potrditev prodaje ima prodajalec osem dni premisleka.
Izkupilo prodaje je izročiti podpisanemu sodišču, kjer se smejo vpogledati med uradnimi urami ostali pogoji prodaje in plačevanja. Nepremičnine obstoje iz jednonadstropne, sredi trga ležeče hiše (9 sob, 3 kuhinje, 6 shramb, 2 kleti, 1 kopalna soba), hleva, kozolca, skednja, sadnega vrta (1 ha 53 a 14'm2), njiv (1 ha 21 a 58 m^), gozdov (6ha 19 a 34 m^), travnikov (53 a 52 m2) in stavbišč (8 a 52 m*).
Okrajno sodišče Velike Lašče,
dne 1. junija 1921
Natječaj.
Otvara se natječaj na mjesto
opčinskog Iječnika
za opčina Tivat-Lastva u Boki Koiorskoj, sa godišnjem plačom od 3U.0L0 K sa ikupurinskim doplatkom. Suviše svaki pregled u ambulanci K 15 a u kuči bolestnika K 40 bez razlike na dalečinu, to za prvi i drugi pregled, u slučaju daljnih pregleda snizit če se u ambulanci na K 10 a u kuči bolestnika na K 30 ruke siromake badava.
Natječatelji prikazati če molbo do 30. juna t. g. i dokazati če sledeče:
1.	Državljanstvo Jugoslavije.
2.	Poznavanje hrvatskog jezika.
3.	PravovrSen e lječništva. Lastva-Tivat, 20. maja 1921.
Načelnik Tivta: M. Krstovžf. Upravitelj Opfine Lastva: Br. R. MahVovec.
Broj 321. U. p.
Dne 20. juna 1921 u 10 sati prije podne obdržavati če se u uredu računarske pisarne kr. drž. konjogojstvenih zavoda u Zagrebu, Opatička ulica broj 6, prvi kat, jeftimba za
dobavu sij ena i steljne slame
i to:
Za kr. pastuharski odjel Kutjevo (željeznič. stanica Pleter-nica kod Požege) 2000 mtc. novog sijena i 2000 mtc. nove steljne slame, iz bliže okolice postavno u Kutjevu, a željeznicom, pre-šano, postavno u Pleternici.
Za kr. drž. ergeljn Stančič - štakorovac (željeznička stanica Dugoselo) 1200 mtc. novog sijena i 2000 mtc. nove steljne slame iz bliže okolice postavno Stančič, a željeznicom, prešano, postavno Dugoselo.
Dobave imadu se obaviti do 20. avgusta 1921.
Cij ene valj a istalcnuti bez želj ezničkih transportnih troškova.
Isplata usljedjuje prema odvagi mostne vage, odnosno du-plikata tovarnih listova nakon bezprikornog preuzeča.
Reflektanti za ovu dobavu, neka svoje zapečačene, takse-nom markom od 10 dinara providjene pismene ponude, obložene sa propisanom kaucijom (10% vrijednosti cjelokupne ponudjene dobave) predlože kr. drž. konjogojstvenom zavodu u Zagrebu, Opatička ulica broj 6, I. kat do goro označenog roka.
Zagreb, 27. maja 1921. god.
Kralj, državni konjonojstvenl zavod
za Hrvatsku i Slavoniju u Zagrebu.
daje kredite dustrijskih f.
Telefon štev. 508.
¥ Ljubljani, Kongresni trg 4
--------- i. u u vbcp po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in~
etij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na ?koči račun obrestuje s	dne vloge do dne dviga. st.pošt.cek.rač. 12051.
¥ LJUBLJANI
[i Um mu, Ha c. l
Podružnici: SPLIT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji, prodajalec srečk Držaune Razredne Loterije.
izplačuje svojim KUjealom vssk znesek Urez odpovedi v gotovini.
sam
Kosices. potovalna pisarna
v Ljutoljani se je
K
K
K	z Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v Kolodvor«
K	sJco ulico št- blizu glavnega kolodvora. — X
jjag	Najkrajše linije Havre, Cherbourg in Antwerpen v "fej* Jg Ameriko.
XKKXMMXXMKKK>aMKMXMMXKKK3CK}C
Veliko zalogo poljedelskih stroj«
iz tvornice UfflRRTH & kL>/vHa priporoča lastnica Komp. ter Uanf Cllt KULIC umrlem soprogu
FRANCU HiTTl, LJUBLJANA, Sv. Maniia cesto šiev.
mednarodno adpremno d. d.
SISflK Telefon: SUŠftK 1566.
Brzojavi: MRRIBOR Carolinek JESENICE
CARO & JELLINEK, A. G., WIEN L,
Deutschmeisterplatz 4.
Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breclava, Buchs, DeCin, Eger, Halostadt na C„ Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podtnokli, Tyn N/V.
V zvezi s:
DANZAS & CO., Aktiengesellschaft
Basel, Zurich, Genf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Alilano, Strassburg, Mulhausen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz priporočajo svoj skupni
redni specijaini promet
iz in v Švicarsko, Francosko, Italijo, Belgijo, Angleško in NamCijo. Posebni oddelek za promet jajc, perutnine, suhih sliv, češpljevega mezga i. t. d.
J
naaannnnnananaaannaanncjnanaD
D
H Kartonažna tovarna

0 D D 0 0 D D
na električni pogon, 60 montiranih strojev
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela hitro in solidno, posebno izdelovanje patentiranih lekarniških škatelj vsake vrste, farmacevtska kartonaža, mape za registrature i. t. d., i. t. d.
BENCINA & TOMEC, prej Slinza, Maribor, Mlinsko ul. 28-30.
%
Eksportna hiša „L(JNR"
| MRRiBOR, SLOMŠKOV TRG STEV. 11.
Samozastopstvo tovarne glasbil LRZRR STERM, BLEISTRDT, ČESKB.
Stalno sklaillSCB aKordeonov, ustnih harmonik, vijolln, cller, pl cink, kitar, kakor vseh vrst strun In godbcnlh delov.
aaaai
j j j Radioaktivno termalno kopališče
TOPLICE PRI NOVEM MESTU
zdravi rheumatizem, protin, neuralgijo, posledice
zlomljenih kosti, ran in eksudate. SEZONfl OD 1, MiTJR DO 30. SEPTEMBRA. ŽelezniSka postaja 5traža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj enonadstropna vila, pripravna za gostilno ia obrt, ima 5 sob 2 kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadjem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobraJsapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabner-ju, Celovec, Bahnhofstrasse 47 ali pri okr. gozdarju Ed. Oi.etz v Ebenu, pošta Kočevska-He-ka pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
IC	A
pooblaščeni borzni mešelar, ZAGREB. S?. Duh 19,
Posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na zunanje trge in tujem denarju,
Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov.
Zagreb.
POLNOGrUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOMOBILI
najceneje.
I.
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 14.
3zšel je
^ilfllBiiaHIBBBillllHIllIIHlBBMIllIllllH
(Zena člin 75,
po pošti člin. 77, po povzetju din. 80.
miši, »sodiga&se, stenice, šuirfcč
u vsa g-olazen mora poginiti, ako porabljato moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim li 12, za podgane K 16; za učurko posobno močna vrsta K. 20; tinktura za stenloe K 16; uničevalec moljev li 10 in 20; prašek proti mrče-aom li 10 in 20; rnnziio proti uSem Dri ljudeh li 6. —12-; mazilo za uši pri živini 0,—12.; pra. sok za uši v obleki in perUu K 10 in 20; tinktur« proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničov rasUin) Prašek proti mravljam lilo. pošilja po povzetju Zavod za eksport
, Jiinker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trgovoem pri večjem odjemu popuat.
Bi
BI B*
m posojilnica
(poprej Vzajemno podporno društvo)
KOHGRESIH TStfi 19,
poteg nunske cerkoe obrestule hranilne vloge po čistih
Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glavnico 3,000.000 U ter zakladi v znesku 600.000 K.
FasapSa na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d.
Prodaja srečk državne razredne loteriie.
uttner
Ljubljana 5,
Mestni trg 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
rrfl L-rr,: rrrrir.r??'1 !««-■——^iin ^'"'rfgT?

Cunord
Veliki poštni parobrod
59
CAliABRIA
66
odplove iz Trsta v JNtew-York. Odhod iz Ljubljane dne j]] 6„ 7. in 8, junija. Potniki se imajo prijaviti v pisarni
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 26
najkasneje do 8. junija t. 1.
JOSIP JUG
LiJUBLJAfiA, Rimska cesta 16
pleskat« in liear za stavbe in pohištvo
se priporoča si. občinstvu za vsa V to stroko spadajoča dela, -« Izvršitev točna, sene zmerne. Za Vsa izvršena dela jamči dve leti.
v pravih juta-vreCah ter ostali gradbeni ma-terijal po nizkih cenah razpošilja promptno
,GRADIVO", ZilGKEB, Trenkova 6.
Telefon: 11-27. Brzojavi: .GRADIVO".
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
IVS.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uublianav Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v iu-
in inozemstvu
Izdaja konzorcij >Slovenca<.




.. -Ir-e
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,