CJrsfeilki la a) aSart: MT a. MST la. UwibU ivi. Tslepksasi Uvašals MM. ■i b^811^ slovenske naropne podporne jednote :let0-yea»»jssls^ctarr^jfumfc m.po^u*23.<*,<>»>»(Oct.M), ma. stev-number^ ^^------ * 1 _!___ RUDAH5KA stavka mi BEH1MHITE DRUŽBI St TIIIJI1. itavkovno stražo peed DKUŽBINO pibaeno io TAkoj ar1tieali. jockefeller, mlajši, m Je odtegni v ssnatorij, da m "odpočije" F od delat Hew Tork, K. Y. — Stsvkujoči rudarji iz okreja Somerset, P«., * razpostavili stavkovne straže okoli pisarn Berwind-White Coal kom pa ni je, ki se nahajajo na Broad*ayju. Ako so rudarji mi-ilili, ds se lahko razpostavljajo take straže v New Torku, so se prvi dan prepričali, da ima pre-Bofovniika družba tudi vpliv v New Torku. Aretirali so takoj rudarja, ki je bil oblečen v delovno radarsko obleko in je imel na roji kapi pritrjeno svetilko. Rekli so, da vzbuja miloščino, nc da ki zsksj takega prosil ea dovoljenje 1 ZasliiaU ga ie niso, ker nogoče še ne vedo, kako bi se ds-k sestaviti obtoinics, da bi držala. ': ' ' . .. Stavkovne straže so nosile veliki lep;'k£, ns katerih so blesteli napisi, da naj kompanija prene-ka 1 sodnijskim izganjanjem rudarjev iz stanovanj in da naj izravna stavko v Windberjevih rud-aikih. Zdaj traja stavka |e sedem fneaecev, toda kompanija ne kaže ■najmanjše volje, da odneha od tvojega trmoglavega stališča. Naznanjajo tudi, da razpostavijo straže pred pisarnami Stan d Oil družbe, ki se tudi nshs-jajo na Broadwayju. Rudarji pri Consolidation Coal družbi še tudi dcajo in kompsnijs jc pod kontrolo Rockefelierjcvih .interesov. sšoPrRiahaisUer, hi , tu 1914 bežsl prsd demonstrira-Jijera s stavkovnimi strsžsmi, je tndi zdsj pronsšel, ds je zanj inltimiljonarja in nedeljskega pridigarja — najbolje, da pra ••jasno odnese pete. Tistega dne, ko ao razpostavili atražc pred pisarnami^ Benvind-Coal kotgponi-j«, ie je Rockefeller prikazal v nnatoriju v Battle Creeku, Mich., kjer iiče po zatrdilu v napisih v velikih dnevnikih počitek od tru dapolnega dela. Neka hudobna krzojavka iz Battle Creeka pa po-*>ea, da finančnik ne izgleda kot kolnik. Odklonil je vsak razgovor a Časnikarskimi poročevalci, Po kaj j« prišel v Battle Creck. Ob prihodnji priliki bo mlajši Rockefeller že razložil pri nedelj-pi pridigi, da mora biti človek urien jn zopct varčen, priden in priden, ako želi dobiti delo T njegovih pisarnah. Kajti le izcedna varčnost in pridnost vodi-t* do miljonov. Seveda ne bo po-»edal. da je bil tako previden, ko * pri«el na svet, de si jc miljo »•rja izbral zs očets. VWOKA STANARINA NB PO ZNA POTOV V "NORMALNE ČASE "i George Hinman, finančni in e konomski kritik pri "Chicago Herald Ezaminerju" ptfo: "Kdor misli, da sedanja visoka atsno-vsnjska stanarina kmalu pade in da se znižajo cene stavbinskemu materialu, naj svoje upanje u-ključi v svoj testament, kajti prej umre vsled starosti kot se pa u-resniči njegova nada. Ljudje bož-ji, zabijte si v glavo tole: Tistih cen, ki so bile preti vojno, ne bo nikdsr veČ'\ IN NJIH NAMEN. v 21 letih je imelo mla dinsko sodišče v ohioaou opraviti z 80,000 dečki IN deklicami. ZANIMANJE ZA POMILOSCENJE POL JETNIKOV SE VEČA. v njih nvrpftisu js zdaj NASTOPIL TUDI DR EYAN. Odposlal je poeebno pismo prod sodniku Hardingu, t katerem po svoja vtemeljuje pomiloššenje kot potrebo. JI PREPOVEDANO POll "ATI PO POtTI NA OEtKO. Wsshington, D. 0. — Po pošti ( prftpovedsno pošiljsti ns Grško » dobo šest mesecev bonbončke, f t kamrik, Čokolsdo, predmete, tarp>ne iz umetnih, kristalnih volneni žensk* obleks, sto ki o, ženske klobuke, K^jeno zlatnino, fine čipke, iz porcelana, svilo, ns JJ« nstiu konzervirsno meso, tfa,k" »n fcolnčnikc. Oršks vlsds *mvsjs vzrokov, ssksj je pre »*"iala pošiljsti tO predmete po S v Oči jo. **0Z POLJSKIH STROJEV IN °*ODJA m KN02I ^hington, D. O. — Letos so izvozili za *3,*52.«S7 J»kih »trojev in orodja. Od jo * * M« Igo} niso še v nobenem '»v<,aili za tri miljone do f* poljskih atrojev in orodja epril« mx ^ nojveo 5J*'»« ««*ojev in orodja v tuje r1v" kajti izvoz t tem meseeu poljak% atrojev ln orod £«»'uje najbolj jasno, da smo '•sir,, oj konstruktivnega dels. V" da * K r ropi pokladajo šc F**1 vafaost izdelova » 'js kot produkciji poljaklh "» orodja Poslali jih niso v jsčo, ampak sku- želi so jih poboljšati na drug način. Wsahiugton, D. 0. — Mlsdin- sko sodišče v Chicagu je imelo v teku eden in dvajset let opraviti z osemdeset tisoč dečki iu dekli-oami. Sodišče je bilo ustanovljeno pred eden in dvajset leti. . Na tem najstarejšem mladinskem sodišču v. deželi postoji metoda, o kateri poroča otroški biro zveznega delsvakega departmen-ta, po kateri se ne postopa a o-troci kot hudodelci, ako kršijo obstoječe postave. Po prejšnji stari metodi so kaznovali otroke kot odraščene hudodelce. Aretirali so jih, vrgli v zapor in pridržali za obravnavo na kriminalnem sodi-šču. Namen mladinskega sodišča je pa obvarovati v bodočnosti o-troka, da ne zaide več na zločinska pota. Treba j« omiliti ra/me ilt * jft toliko' »prtthifclfl tfrUasC otrok ne vrne na hudodelsko pot. Sodišče obdrži otroke v svojih mladinskih domovih, kjer ostanejo pod nadzorstvom urednikov. Ali sodišče ne odda otroka takoj v tak mladinski dom. Najprvo ga pusti pri stariših in če nc pomaga nobeno arodstvo, tedaj pride o-trok šele v mladinski dom. V dobi pet let, ki je nehala z letom 1919 jc bila oddana le ona petina dečkov v mladinski dom, dve pe tini pa deklic. Nekatere otroke, preiščejo na njih duševno stanje in mnogo slučajev se izrsvna zu naj sodišča. Sodišče ima juris dikoijo nad zanemarjenimi in od podpore odvisnimi otroci. Nje-gova naloga jc, da pomaga materam. ki so vdove, ali katerih soprogi ne morejo iz katerega že vzroka zaslužiti potrebnih »red-»tev za vzdrževanje družine in o-t rok. A. Kyan, Član Narodnega blago, stanjskega katoliškega sveta, jc piaal predsedniku ^ardingu pismo dne 17. oktobra, v katereu^ apelira na predsednika po svoje,* ds pomilosti politične jctnijce. V tem pismu pre vi na nekem mestu: "Mr. predsednik! Znano mi KATOUAKA HIERARHIJA V MEHIKI JE PRIČELA VOJNO PROTI DELAVSKIM UNIJAM. Mexico City, Mehika. 21. okt. Katoliški nadškof v Mehiki je včeraj napovedal vojno delav-skim unijam. Nadškof pravi, ds so mehiške delsvske unije pod vodstvom boljše viko v in da je med členi veliko heretikov. Po- «lovor hiererhije v Mehiki Je tu-l naznanil, da bo cerkev poskusile organizirati dele vre v novi linij, sloneči ns "krlstjsnskih principih". — DomsČi in inozemski kspitalistl v Mehiki seveda Waskington, D. 0. - Dr. Jokn t^^ki^ff^Z dT Hv.n Mm n Tcim*«» verski boj med de- lovci bo »e njim v korist. SE ENKRAT: OLJE. OLJE JE VZHOK TI DEPARTMENT /A DELO VODI PEOPAOANDO EA CENENE DELAVCE. Milwsukec, \Via — (Fedoreted Press.) — Frank J, Webcr, tajnik Sveta federativnih strokovnih ^^■umj v Miluroukecju, jo objavil Komunistična propaganda v grški Proti poroHlu vladnega armodi je pomogla Turkom do ^P«rtmenta aa <)elo s dne U. oktobra, ki aa glaai, poročilo namreč, da je v Milweukoeju veji ko OR0IJA JE PRED NOVO REVO LUCIJO. N8VI KORAKI ZA KBHTROLOJEMČUE. je, da ate pravičen in človckoliu-J^ ' .. ben človek. TI politični ujetniki1 J^**^* VO^lno kontro- zavzemajo zelo nisko mesto v no- •• »•»^k financ; odikod- « u . • . .' _... slu U M ------------* * še m družabnem Sivi jen ju. BUi eo člani zavržene in pogubljeno dp-lavske organizacije . . * Njih slabost, ubošnost in družabna ob-skurnost naj apelirejo ns vse, ki imsjo moč, da ae lahko izredejo nepristransko celo v zadevi nepopularne justlce." V tem tonu je odgdvarjel ^r. Ryan na predaednlkovo pismo, je-tirano z dne 26. septembrs. Ta-krat je predaednik pissl, ds je trebs vssk slučsj uvsševsti po njegovih okolščineh. Omenil je, nina je v nevarnosti. BANKROTIRANA NEMČIJA KOMAJ H DZSA. Berlin, 21. okt. — Vladna kriza v Angliji in padeo Lloyda Oeorgeja jc Še bolj udsril nsmško vs-lute. Marko je včeraj nsredils nov skok navzdol ln sdsj jih je ltrMO ss funt sterlingov, oslro-ma 4000 za dolar. Poriz, 21. okt. — Louia Bsr-tkou, froncoski delegst v repsrs- da jc bils stvsr odložene, ker je "U*ki konmiaiji, je danes predlo-bila takrat dežela ogrožana po Ml komisiji načrt francoske vla-stavkah v induetriji. Dodal je, da' do za popolno kontrolo Nemčije, bo v kratkem čaau več kssui č*» Barthou je dejal, da je sdoj sod Dr. Ryan je Sekal s svojim od govorom, dokler niso bils nosno-njena pogojna pomiloščenjo. V piamu pre vi, de eo bili vsi ebtO-ženei obsojeni zaradi tegs, ksr 10 govorili aU pisali prati vsjni. No beden ne dels pokore zaradi na* silnega dejanja, meni dr. Rjon. Končno pravi, ako ae ti jetniki zdaj izpuste, ne bi bil to pomilo-ščinski akt, ampak bi bilo praviš 110 dejanje. llotd oeoroe pravi, da se ni odložil meca. Turki vessli njsgovsgs padca. London, 21. okt. — David Lloyd Oeorge,' propadli ministrski predsednik, s sta a brezposelnimi delsvci, tsko ds jih bo deset za vsako delo ln da bodo delodajelol ložje snils-vsli mezde*', jc rekel Weber. VELIKA INDUSTRIJSKA KRIZA NA ČEŠKEM. Oshoslovoldja ima dobro valuto, toda so svoje pridelke nima kupoo. skladisoa so poln a m TOVARNE POČIVAJO, Prage, Čehoalovaklja. — (Poroča Psul Hoyer, evropski Štabni SeroČevslec Federoted Pressa).— ehoalovakija ima veliko indu« atrijsko ki-lpo. Neverjetno ke kor m odi, tsdo resnično t krlso je pri. ŠU v čaau, ko je šehoalovaška kro. ne čudešno nepredovalo In je da* nes vredni trlkret več kot v len* skem novembru. Pološej v flshoslovaklji jc po. doben v Hvioi in HoUndijii obe ti drli vi imsis visoko vslulo In obe ss dulita v lastnem slstu in nakopičenem blagu, ki nima ti-gi. Kskor js s temo drlo vame ts-ko je tudi s Cehoslovakijo — nje« ni eosedja Nemčija, Avstriji, Poljsko, Ogrsko iu Jugoslavijo ae morejo kupoveti njenih prolsvo4ovk Tu jt nekaj dejitev, ki raša, ds se Nemčiji dovoli mors torij sajmatij zs pet Ist. Anglcr Ški delsgst Brsdbury je šs lr.Javil, da ss ae striojo • spomenico Prsn- O stvsri bodo rssprevijali ns medasrodni finančni konferenci v Bruslu, ksters m stvori v ne ksj dnek. celi dsn. Jsmes IT. Dolsen, eden obtošencev, ki obenem nastopa kot odvetnik zaae in svo|e tovariše, je v n opre t mt ene m spopadu državnim pravdnlkom Wade jem, sodnik Ssmuris pa navadno odloči kakor hočs Wsds. Sprva ja Dolsen vprašal vsekege porotnika, če mu je znano, do so se Združene drže ve porodile is fO»l _____ volueije, tods sodnik je prrpave- TLA V MILWAUKBEJU PO dsl to vprsšsnjc, šeš ds smeii- STANEJO VROČA KUKLUKS šks revolucijs nima nič opraviti | KLAJTO. 1 kriminalnim aindikalizmom. ■ Skratka 1 proces je velika far Mllsraukee, Wls. — Kuklnkaov-aa in škandel zo vaeko justico 'eem m ne bo dobro godilo v Mil Država se bi veliko msnj oemeši ,«reukeeju, ako se nsvsle ns kate-Is, sko bi obtAŠence poslala v js rsgs njegovih meščanov, ps nsj šo brez vaakega prooeaa in s tem l>o camaree, belapoltnik, rdeče ali prihranila stroške davkoplačeval- rumeaakolse, Šid, pogan, kstoli- < an sli protestant. Tako je mestni fupen DcnIcI W. I (oai 1 piaai C. Utrie PovUrju, ki je član f^nierjere klonake u ■ ■ ni verze v A Mani i, Oa„ v piaaau. v 01. — Justičn^mn Uj-1 katerem je «d#avarjal na n>gov niku !>angh*rtyjn je bito pripo pratast, češ, da je napsčao podu-ročeae, da imenuje poar-baegs fan a njegovi orgsnijtsriji. Pono pravdnlka, ki bo zssto|»sl obtoš dil ma js tadi pomoč, ds mu po-bo proti prodajalcem kt irgoveeM maga vzdrževati rad in mir t s opojnimi pijačami. F' I Mil*suka*ju. IZREDNEGA JAVNEGA TOŽI TELJA PRIPOROČAJO. do Ot^tov s strani Angšslev, na Ijubesnl do . Turkov s stMtii FroncosoV, temveč ns tekmi turško olje. Vprslsnje, kdo bo kontroliral bogato oljne polje v Turčiji, posebno v Mezopotamiji, kstero si js Anglijs * priliatila pomočjo sistems msndetor, js flavno vprašanje v celi kontro-vorif. J$ :' Poroča se, da js Francije ne mignils Turkom, ds bi rsda Imels oljno vrsles v Mozulu kot negre do ss ujsno pomoč Kcmslu psšl. Ako ss Frsncosom posreči, di dobe V svoje pmtl bogate petrolej ske koncsslje ns Turškem, pridejo v konflikt ne uno s Angleli, peš po tudi z smsriškimi interesi, ksj-(i Angleli in Američsni so ns-dsvno sklenili pogodbo ss skupno Iskoriščsnje vreleev, ki m neha-jejo v okolišu.rssvalln svetopisemskih Niniv, Zatope je Amerike Uko»kitro poslsla floto rušileev v turško vodovje, ko je kosslo, do pride do vojne med Angleli in Turki; bili so skupni petrolejskl [interesi , , , iBgodovine turških vrslesv jo pigodovins velikih mednarodnih intrig. Pred priblilnp dvsjsetlml leti so se hoteli Nemci poisstltl tsh vreleev v Mesopotsmiji, tods rjjihovs cens js bils prsoizks, ns ksr Je sultan lets IfOB dsl konse-sije Angležem, ki so orgsnlzirsli Anglo Psrsisn kompsnijo. ■Ns temelju pogodbe, ki je bila akolnjens v Ssn Remu, Italija, efs mi , so bile koncesijs oljs razdeljene kot slsdii angleška družba Hhell Oil Co. ja dobilo 25 odstotkov iutaraaov, Anglo.per aian 60 odstotkov, franeoaka drul-ba pa 25 odatotkov, Franeoakl de-ri je pa še vadno v rokah Angtt l ČAKATI. je» kajti Američani eo tudi prišli - s evojimi zahtevami so delal. Pred Waskiagton, D. 0. — 1'bošne kratkim js Standard Oil Co, ns 'matere, ki potrebujejo podporo, I redila pogodbo s Angleli so dclof'morajo Čakati, da dmtriklui do. [petrolejskih konessij in ta drli * bi »-t »orni 04)bor poro/a distrikt-pojde no rsčun Prsncosov, ki nlM>'nim komisarjem o dveh predla* niti malo zadovoljni. Is tiga t zre gah ss odpomoč, ki sts le v koti* ks so Prsnros! no tihem po ' ' ^ Kekor je Že nsvsds pri tskih krissh so delsvci v nsjslsbejšilt rszmersh med vsemi prsbltslrl. Ns mno, ds so brez dels, temveč prisiljeni so jemsti nlske mezde n njih orgsnizscijs so v nevsr« e nosti raspsds, Vrh tega so pa še poakošile cene Živilom zs deset odstotkov neg lede ne to, de Je vrednost Čehosl.tvašk* krone na. rastls zs HV) odstotkov od zsi!« njege novembre. UB02NB MATERE V D1STRIK Dunaj, 21. okt, — V pro>klu navib finančnik /refoi m ki jih je vlads predložilo t. rtu«'ji lig« hs rodov, aa tudi Ui ds^hl rs A v, s%r\ to v Cbicsgo ia okollee V torek _____________ išhtio ln hladu*ti* Hriari«« sanad- štiri bil/ise kron. m vetrovi. \ ptosveta PKOSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POOPOSNE JgOHOTZ ka uJMlUl UU6M ikHirfa Cena oflaaor pO icpevem. ItoUpkl Nsro#filM| Zc9.00 »CT J—T MF.MBKR »f fh. KEUEBAfEP M sam STAVKA RUDARJEV SE NI KONČANA. Ko so premogovniški podjetniki s polja mehkega premoga v Clevelandu podpisali pogodbo, in premogovniški podjetniki z antracitnega polja v Philadelphiji, je marsikdo mislil, da je stavka rudarjev končana. Stvar pa ni taka. V okrajih Fayette in Westmoreland v Penn-sylvaniji stavka še okoli pet in osemdeset tisoč rudarjev, ker premogovniški podjetniki nočejo za nobeno eeno priznati rudarske organizacije. Ti rudarji niso bili pred stavko organizirani, ampak ao se oganizirali še le ob času stavke, posamezne skupine ao pa zastavkale že takoj $ prvim aprilom. Premogovniški podjetniki so jih poljubno izkoriščali, ker pač niso bili organizirani. Končno je bila podpisana pogodba v Clevelandu in kasneje v Philadelphiji za rudarje na antracitnem polju. Nekateri so rekli, da je to bila velika zmaga rudarjev. Ampak v resnici ni bila to velika zmaga, pa tudi pora« ni bil za rudarje. Podjetniki so morali toliko odnehati kot rudarji. Stavka je pravzaprav končala s kompromisom. Rudarji iz okrajev Fayette in Weetmoreland niso bili deležni ugodnosti, Id so zapisane v pogodbi, podpisani v Clevelandu. Premogokopna družba Berwlnd-White in druge ne lastujejo samo rudnikov v omenjenih okrajih, ampak imajo jih tndi drugje. Ta družba ni hotela podpisati pogodbe za ta okraja, da tako kaznujejo rudarje, Id so bili pred Drugič hočejo uničiti moralo teh rudarjev. One zdaj kaše jo na rudarsko organizacijo in pravijo: "Glejte, organizacija je vaa pustila na cedilu". Zakaj Ltwis in drugi odborniki rudarske organizacije niao vztrajali pri tem, da morajo tudi ti podjetniki za omenjena okraja podpisati pogodbo, še do danee ni pojasnjeno. Rudarji v drugih okrajih zahtevajo pojasnilo in * vsa znamenja govore, da se rudarji pripravljajo, da obra* čunijo z Lewisovo mašino pri prihodnjih volitvah. Ravno tako prihajajo glasovi iz vseh distriktov, da bodo od Le* wisa in njegovih pristašev zahtevali rudarji odgovor na prihodnji konvencij!. Vsi U pojavi pa ne izbrišejo dejstva, da pet in osem« deset tisoč rudarjev še stavka in trpi. Premogokopne družbe niso pokazale najmanjših znamenj, da imajo voljo izravnati spor a rudarji Preganjanja so še ravno t»ko na dnevnem redu, kot eo bila vsakdanja reč pred dvema mesecems. Poleg so družbe iztirale * nekaj tisočev rudarskih družin is kompsnijskih hiš. To so izvršile sodnijskim potom. Večina teh rudarjev zdaj prebiva v šotorih, ko smo na pragu zime. Kdor je pričakoval usmiljsnja od podjetnikov, se je motil. Ti podjetniki so razrednosavedni kapitalisti Taki podjetniki pa nimajo usmiljsnja s rudarji in kar so izvršili, je bila logična posledica boja, ki se vrši v omenjenima okrajema sa priznanje rudarske organizaeije. Slišijo se tudi pritožbe, da mednarodni odbor rudarske organizacije U. M. W. A. ne stori veliko za te rudarje. Tolaži jih, da bo pobiral zanje prispevke, ki bodo služili sa podporo. To pokasuje, da mogoče tem mednarodnim odbornikom ni dosti ležeče na tem, da organizirajo vse rudarje, ki kopljejo premog v Združenih državah. Ni čudo, ako rudacji po raznih distriktih organizirajo opozicijo in zahtevajo, da se jim položaj poj a mu. Hew Orioans, La. — Namena aem ae poročati nekoliko veatfc s konvencije Ameriike legije, ki se vrti v New Orleenen in je bila o-tvor jena dne 16. oktobra. Konvencijo je otvoril McMider ob deveti nri zjutraj ob navzočnoeti kakih 5000 delegetov. V avojem govoru je oetro obeojal predaedni ka Hardinga ia paaprotnike vojaške nagrade, ki ao zabranili, da predloga ni poetela zakon. Iz v a jal je, da če mislijo naaprotniki bonusa, da je a tem vaa zadeva končana, se zelo motijo, kajti boj sc iele aedaj pričenja. * .. Burno zatrjevanje z aplavzom je sledilo njegovemu govoru. Nekateri govorniki so udarili po sodniku Wirthu, ki je i-dal eodnijsko prepoved za nekatere aalt&ae in druge take lokale, da morajo zapreti vreta med čacom convencije. To je izvalo i velika o-gorčenje med legijonarji, kajti eodnikov "indžunkien" ja narav-nost insult na Ameriiko legijo. Toda vzlic sodnikovi prepovedi prodajajo "muniajn" kar po u-licak, kjer ae sprehajajo armade pol pljanik budijev. Posebno veliko smeha jc vzbudila delegacija iz Tezaaa, kajti ti delegatje so nalofili kar cel sodček kakih 15 galonor "mesečine" na tovorni avtomobil in ga vozili okoli po u-lieah ter točili iz njega. lfeato Orleana izgleda kakor kak Babilon, kajti poplavili ao ga tiaoči legijonarjev iz vseh krajev Združenih držav. Človek se akoraj ne mora nikamor ganiti vsled prevelike gneče, godbe 1-grajo nol in dan in je kakih šeat-deset po itevlln. V sredo aa je vršil med njimi "konteet" in godba, ki je igrala najboljie, ja do. bila $1000 nagrade. V torek, dne 17, oktobra je pooetil konvencijo 8ama41 Gompore, ki je v avojem gororu oiigoaal prohibidjoniške apoatola in opozoril Ameriiko legijo as naaton in delovanj* * de-lavako federacijo. Za to je iel buren aplava. Konvencija je zaključila r petek in zborovanje druge ee bo vr-iflo v Sen Pranciacu, Cal. n ■te konvencije sem se jaz udele-U1 la Oeorge Washington Posta it. 1 v Wsshingtonu, D. O., odkoder naa je doapelo kakih dvaato po številu. Imeli amo poseben vlak ln dve godbi. Omeniti moram tudi, da eo sa-veaniika driave poelalc ni to konvencijo evoje zaetopnike in Jugoalavija ima tu pet delegatov. Poadravljam vae Čltatelje Pro STSte. — Louia Zgonlk. MaHeal, Aria. — že precej Če-aa je minilo, odkar ni nobenega daplea la te naie suhe Arizona. Da jamoet izve, da smo tudi tukaj Hvl ljudje, sem jat napisal par vratle. le živimo, čeprav naa goapod bog plačuje kot val drugi kapitalisti. Ko bl imel padati deČ, je taka auia, da bl ae kar ielodee posuiil v notranjih proftorik. Spomladi pade slana iele tedaj, ko je ie vae sadno drevje v cvetju In tako vse pomrcnc. Farmarju pride baje nekaj zelenjave, a kaj pomaga, če ni trga za njo. V mestu Douglaa, ki je 21 milj bd tn in je na meji stare Mehike, dobijo meičenl polovico eenejio selenjavo od tam kajšnjlk mehiških farmarjev, do-Čim mora emeriik! farmar oatati taloien a svojimi produkti doaaa. Bisbee jc 25 milj od tu. Tam so bakreni rudniki. Vae je kakor ismrle in kot pokaauje ge ne bo tivljenja. dokler bo rogovilil na govemoekem stolčku Campbell. 811a ia potreba naa izučite in tako mislim, da bomo bolj pr# vidni pri prihodnjih volitvak. Ne poaabimo na naicga atarega pri jatelja O. W. P. Hunta, aa katerega vemo, d* je bil. vedno na strani delavcev. 8 svojim lastnim d ene rje m je pomegel stavkajočim radarjem. Pokaiimo, da m ravfdamo njegovega sočastvova Rudarji v teh dveh okrajih so v resnici podpore po-|«i* * in »omo ^d hva. trsbni. ' Dolgotrajna stavka Je izčrpala njih prihranke in ' ' ' danee so odviani le od podpore organiziranega delavstva. Ako jih organizirano delavstvo pusti na cedilu, posebno adaj, ko že zima trka na vrata, se bodo morali podati po večmesečnem vztrajanju v stavki Da ne pride do kaj takega, je odvisno od dsrežljivosti vaega strokovno organi-sOtonegu delavstvu Ako rfrokovno organiairano delavstvo tfori avojo dolžnost in organizacije dovolijo potrebni denar aa podporo, bodo rudarji skoraj gotovo vetrajaH, dokler ne amagajo. Nikakor pa ne zadoetuje, da ee oglasijo le poeameane lokalne organizaeije strokovno organiziranega delavrtvn a ftodporo, ampak strokovno organiairano *oHWe*alea», ker d.l.vrtro -g.otortl kot d. J. £ vemberekih volitvah. On ni pozabil nes in bodimo prepričani, da naa tndi pozneje ne be. — Peter PONDMalg^gS. OKTO Nekaj o raku. Haw Tork, (Jugoalovanski Oddelek P. L. L S.) Organizacije, katere program je borba proti raku, noai ime Americag Society 'or the Control of Oaneer. To dru-Itvo jc bilo organizirano L 1917 od nekaterih izmed najznamenitejših zdravnikov in učenjakov v Ameriki in njegov namen je, da podučuje najširše občinstvo o glsvnih dejstvih glede reke, tale da ac bodo ljudje naučili spoznati pravečaeno nepad te strašne bolezni. Le na tak feačin jc mogoče znišati rastoče število žrtev, ti jih rak ubija. V pouk za širše občinatvo Dr. J. L. Campbell od te organizacije navaja poljudno sledečo dvanaj-storico dejetev, ki naj jih vsak zna o raku: 1. Ako se začetni rak odstrani, se ne povrne več. 2. Do nekega čaea je. vsak rak ozdravljiv, ko ee namreč ie nahaja v oni obliki, ki jo zdravniki i-menujejo "predrak." 3. Ob začetku ima rak oblike drobne grče ali zrna, oziroma drobne rane, ki jo lahko otipaš in ▼idiŠ oziroma, katera daje neka prav poacbna svarila. Ako znate pravilno tolmačiti ta svarila, ae rak more ozdraviti. i. V devet sluSajih izmed deect rak ne pfovzročuje nikake bolesti v začetnem razvoju. V tem tiči velika nevarnoet. 5. Rak začenja kot poaledioa neprestanega razdraievanja. Od-ekrani to razdreževanje in rak ae no bo več razvil, 6. Rak nastane ob robu brazgotine ali praake »tam kjer brazgotina meji na normalno, telesno nka&ino. Ako ae brazgotina ali praska odstrani, sc rak &e more razviti 7. Pred vaakim rakom sc pojav Ijajo nekateri gotovi predznaki, ravno tako kakoj- se črni oblaki predznaki del ja. Čaa pride, ko bo vaak pazil na te predznake. S. Stotisoč ljudi v * Združenih državah trpi vsako leto na raku v eni ali drugi obliki, tako uradno poroča federalni zdravstveni urad. 9. Izmed vaakih oaem žensk, ki so prestopile itirideaeto leto ataroat!, po. ena umre za rakom. V starostf med 35 in 45 letom pobere rak trikrat več ienek kot molkih. Od te etaroati naprej je razmerje med molmi in Ženami bolj enako. 10. Vsaka oeeba čez 35 let, ki je v dvomu glede grče ali drobne rane na koil, ki noče zginiti, ali glede nenavadne mesečine, naj vpraia veščega zdravnika za avet in zahteva natančen pregled. Ako prvi zdravnik, na katerega sa o-brne, nI v stanu zadovoljivo raa-lagatl etvar, naj dotičnik zahteva konzultecijo več zdravnikov. 11. Odlaganje je provzročilo smrt mnogih. Ji. Vsak zdravnik, ki vam pove, da Ima siguren lek proti raku je goljuf. Ni take etvari kot serum eli leke, ki bi ozdravil raka na ta način, da se vbrizgne v Šile ali vtira v kožo. Papeževo oboroženo usmiljenje. ležnl svojemu pravem« prijatelja, in on bo delat aa naa. Meeta Bisbee bo sope t evelo, nestanDa ee bo aopet prijatefjetvo ln »obrat etva kot poprej, ko je bU oni nai governer, ki eo ga vedno napadali kapitalistični čaaopiei kot da-nea napadajo sovjetako Ruaijo. Napadajo jik sato. ker eovjeti aiee se ajih velike dobičke ter ko-Če jo privatao dobičkarstvo odpraviti. Oni eo naeprotal veakemu la-koriičanju človeka po Človeku. Taka je tadi Hnat naeprotea la- V prvi polovici septembra ^ je vriil v Rimu7kongres italijanskih katoliških mladinskih organizacij. Po kongresu ae je podala veli-ka mnoiica katoliške mladine ki je prišla v Rim is vsek krajev Italije, v Vatikan na dvorišče papeževe palače, da sprejme blagoslov od etranl poglaverja katoliške cerkve. Celo uro je čakala mladina najvišjega katoliškega paatir-ja. Ko sc je on pokazal ne belko nn v družbi visokih vatikanskih doetojanetvenlkov, ga je mladine pozdravila s burnimi živlo klici. Navdušenje je trajalo precej čaaa in je tvorilo živ kontrast na-prem mrtvim ceremonijam ki so v Vatikanu v navadi. Tišina je na-atela šele, ka je papež dal znatne- lavce požigajo katoliške tiakar-nc, udirajo v atanevanja katoliških poelancev, terorizirajo katoliške duhovne, katerim požigajo tudi domove, prepovedujejo pro-eeaijc in d?nge cerkevne alavno ati. Zoper fak protiketoliiki terorizem je že naatopilo z beeedo nekaj italijanakih škofov. Papež ni pogel izostati, zlasti nc, ker je imel pred seboj mladino, ki se je morala že mnogokrat postaviti v bran cerkvenih pravic. Ko ee jc papež dotaknil fašietovskega terorizma jc začel govoriti bolj navdušeno in so mu ušle beeede: Priznavam, da je uamlljenje ena izmed mnogih krščanakih čednoeti; toda proti nekaterim elementom se mora zares nastopiti s oboroženim usmiljenjem. Ko jc izpregovo-ril papež te besede, je navzoča katoliška mladina pričela odobravati z navdušenjem, ki je dala razumeti, da je papeževe beeede razumela, in da ac hoče ravnati po i h. Papežu se je zasdelo, da je j morda preveč. Spomnil se jc morda Kristueovih beeed o od-puščuiju in se apomnil morda tudi, Jcako je nazareneki mučenik pokaral Petra, kadar je ta odee-kal uho vojaku ki je hotel napa-ati učitelja. Hotel jc mladino pomiriti. Govoril jc še naprej, ali iz njegovih beeed jedilo jaano razumeti, da ne more odobravati, faši-atovekega početja in je v nadalj-nem govoru zopet in zopet dal razumeti, da ima tudi krščansko u-emiljenje svoje meje. Da opraviči tndi nasilne čine je poklical Petrov naslednik na pomoč Sv. pismo. Ni morda tam zapisano: "Ni aem prišel, da princema mir; prišel eem da prinesem vojno P Mladina je ostala prevzeta« po beeedah o potrebi oboroženega u-amiljenja in jc obljubila, da bo ta papežev nauk spravila v dejanje. In zarea se je, ko je odšla is Vatikana, aprla Že v Rimu a faiiati, katerim je dala zaaluieao lekcijo. Sam papež torej priznava, da ima uamlljenje svoje meje in da nI mogoče vedno odpuičati aovra-iniku, ki tlači, ki pretepa in požiga in ubiva brez vsakega usmiljenja. Katoliška mladina se bo ravnala odslej po rečenem pepfie-vem natfku. Kaj da bi morali bitf drugi delavci bolj uamil)eni od aamega papeža in da bi morali še vedno ponujati levo lice kadar dobe zaušnico na deanot — "Da-lo." . . NOVI JUGOSLOVANSKI PO- SLAHIK V AVDUSMOI PRI PUDUDVIKV ZDRUtl- NIH DRŽAV. Dne 10. t. m. je bil sprejet v Beli hiši novi jugoslovanaki poslanik dr. Treeič-Pavičič. Predsednik Harding je poslal po njega svoj avtomobil in v njem državnega podtajnika g. Roberta Blisa v hotel Wordman Park, kjer se je naatanil začasno jugoslovanski polnomočni minister. V poslanikovem avtomobilu sta se tedaj odpeljala tajnik poelanl-Štva dr. Marinkovič in V. Guteša ter piaer poslaništva dr. ,Kitič. Vsi so odšli v Belo hišo, kjer jih je čakal predaednik Harding. Dr. Tresič-Pavičič je pozdravil preds. republike v angleškem govoru, kateri govor je uČinil nanj izvanreden utisek, kar se razvidi tudi iz njegovega odgovora. Po govoru sc jc predsednik spustil a poslanikom v dolg razgovor, vprašujoč ga po stanju naše države, o Črni gori, o odnoša-jih med Srbi in Hrvati, o našem jeziku itd. Na vaa vprašanja mu jc poolanik odgovoril kot otrokov-njak a filološkim in hietoričnim znanjem. Na pamet mu je citiral eelo grške izvore beeed, da ma do-kaše, da 8rbi in Hrvatje govorijo ietl jezik. Tolmačil mu je o hieto-ričnik in geografskih razlogov, zakaj sc jc narod cepil ter o kon f-nem ujedinjenjn, kot je, bilo nekdaj pred stoletji: Ne samo, da je enak jezik Hrvatov In Srbov, ista je tudi nerodna poezija in celo imeti le dinaatija *etrovi,fv u se je od tega živela, narod »a,n pa jc za skupno lugoslovanaka državo, ker v nji vidi bod.„ Il0ko noU-akim obzidjem pokuša vee kata-jtiko. Radi tega ločen ja so m veda liiki svet. V Italiji pa eo se dogo-, naatala ori dile v P°elednjem čaau r^ZU d. T^tZl^ katere ai mogel in m amai psas- Craogorcc dokler ni končno mo biti niti pepež. Paši« t i w namreč'raU K.....f. Cml ^orai"^ razširili svoj delokrog Oni ne na- državnega naalova 8.m.TsL. SiTafiii » - večk^t X pWbt rdoie deUvake argaaiaeciie. mer aeilc izjavili« £gotaovcn.ko ;stelja Oce P. W. Huate pri nc vel tepejo tndi keU katoliške de državo, ^nc^koTS^hS Agent aa rino je ponui«1 ^ stilničarju evoje vino: ^Md im^^h izbo m* GoatUničar: "N»č ne bo 11 W čl jo, a tako vodo aa krat namazal." u Agent: "Takotl ^ rej. da eem bil ie kdaj pn Ha znanje. — Na vrauh raj cerkve ao nabili ogla. soboto bo pridlgovai dak^vm ft- .pod RazbijaUki dajald^"" poldne. Nato bo cerkev .__ti______ .Ani! : trebnik i-P'- SE VI: H A,S r.fl+HAPOOl PONDELJEK, 23. OKTOBRA, 1922. PROSVETA Podporni Jednota VELIKI BBWTOBiKI DRBV-mKl HIBO HOTBLI PRIOBČI TI OGLATA PROTI POSOJILU $16,000,000. IajeviH bo, d« ga n« podpirajo od govorna organizacija in avtoriteta. Dok vae braa delankega Aaeo-pifja jo kakor rojak braa polka. AU STB ŠTABI 40 LBT? 0« le aUU, iaiaU priliko I« itkii tel, 4a m aanltt* aaglaMta« vaaj tolika, da raieaiet« ia aaglalkl iaaapli. Aaglelka-tlovMifcl botadajak vata bo •iatil, letala lata. Oaa $000, zaroti* M ge prh Dr. 1.1. KRŠIT* etet at oiatv ava., oiovata^, otua. Savao (aai lakko tatfi aerslUe draga ■Mrke Ivaa Soraiaaovik p • potu t m o vred. AR vol, aakaj ao tvoj detek tako rad potopa g drugimi dečki ki agaaja raoae " poroda oett" t Odgovor aa to in mno^g uganka V obnaaanju otrok najd* v kttji |i ^iakoa bloganaalja;;, katero dobM pri Književni matici SKPJ leno (N#oelei»«fe. it rob lir InnaallU št-f---m »•noo»jrvi Pf^SPH^ Waafclagtoa, D. O. — /vrtni reolo^ul aemljem^r.ki ured o-po farja se dejet v«, de neke kom* penija ogla*. zemljevid. ki pri-kaznj". kako olje tole pod črnijo od reke gv. Lovrenci je v Kanadi 05263280 PROSVETA PONDEUEK BABICA. Obraai is šMjsaja os kmettk SpiksU šeški B0ŽK.VA NEMCOVA. Poslovenil KRAV('E CEO NAR. *em U 0\«mic« j veete, kje js O-lešnieet" "Ksko ps. veaso, vemo, ss Ds-hruško, ss gori. ss feleskej meji, oet" oflssi se veliki klepet "Tesi, prsv tssi. Ssssds nem . je bile vdove Novotss, ld je pre- * i« obstoji poleg naju. Kuma je 'fcivsls r msjknej hišici. Delels je rekU, da nese e Ples delo ju pro volneno odeje in šivela ob tem; daj. delo t"/ vpraša zopet kedsr je iswle zelogo, nesle jo.'"v' visele kita s etsoin etsoinetsoin buk ns tri vogle, zadaj mu je viselo kite s pentljo. Goepod. je bil mlsd in krssen, kskor bi fs na-slikoL Ksin idite? ksj neeetet" vprs (Dalje.) '^Gotovo je lo nsi poredne! sto ril!" menile je bsbies; "ngjbo Ije, ds vrem«* domov, sicer bi troci ie mlin nsrobe obrnili." Ali mllnsrjevi so jej brsnili; ni še v%eg« povedala o frsneoskej vojni in o t rek potentatib. Babica je posnela vae tri .imela jc inuo-vo izkušenj, posnela je vojaški stan in vsskdo jej je verovsl. Volneno odejo, gospodič, more-biti bi vi ksj kupili," rekla je Novotns, razvejala naglo povezek in razložila odejo po lesu. Bils je prav. jaks žens, ts kuma pa je v Jaromir ali v Ples na prodaj' Pokojsej moji msteri je bils ve« like prijateljica, is mi otroci, kolikokrat na dan smo bili pri nji! , _ . ' Naš o še je Ml kum njenemu si-,kedar je proda jala, takret je bila nu. Ko sem bils že. ra delo, govo- grozno zgovorne, rils mi je Novoiaa, ksdsr sem k "To dcU tvoj mož, nef" vprs njej prišls: "Pojdi, sedi za statve ša gospod. in u&i se, to ti bode kdaj korist- "Delsl je delsl, zlati gospodič, no. Ksr ae Človek v mladosti nau-ali o žetvi je minolo že dve leti, či, od tega v starosti Živi! Bils kar je dodelal. yzela gA je aušiaa. sem ze delo kakor Črv, nikdar, me .Jez sem v«asih z* »tajve tok, oa- 0%T#io ao kfll ti trijgtafrni|ni fr*bslo prigsujstftTiihgala učila se tkati, io zdaj mi jc to ko možje, katere je poslal Kue nel^* j„ k^ia ^ tegs.rokodeletvs Bon s pa rta!' vpraša babico mlin- uko ,utt«U, da sem g» P »v do. aki hlapec, lep, vesel mladenič. "Ali si ne more! domisliti, da ao bili te trije meseci; jsnusr, februar in metee marec f odgovoril mu je veliki blepec. " Na Ruskem jc taka zima, da morajo ljudje na licih kožuhe nositi, sicer bi jim r.mrtnili nosovi. Prsncozl niso mrszs navajeni; ko so tja prišli, vsi so zmrznili. In Rus je dobro vedel, de bo tako, zato jih je zadrževal, Ah, ta jc kos!" In eesarja Jožefa ste vl poznali!" vpraša babico nekdo izmed meljačev, "Ksko ps, saj Aem ž njim govorile, ssj mi je ssm dal ta trdi tolar", reče babira in vzzme v roko na granatib obešeni tolar. "I prosim vas, ksko ps je bilo to. kje vsm ga je dal?" prašajo mnogi. Otroci za pečjo so potihnili in raslišali io vprašanje, priskakali lr.ra peči in prosili babieo, nsj bi p«»vi dsls, ker tega |e niso Čnli. « "Ali msma mlinariea in oče mlijiar »ta t« tlilšJa", odgovori babica. t "Lepo povest človek Vid dvakrat in kolifcorkrat m! hodi poslu la in kar nič se ne dolgočasi, po-fejteg, ^ejts'. reditc." Otroci so sctlll ln mol«"»l kskor bi bili nemi. "Kedar so zi« II novi IMes f.Joiefov grsd). takrat aem bila Nedorasla deklica. Jaz bro znala. V tej dobi je bival cesar Jošef prsv oogoeto v novem Plesu;; povsodi se je govorilo o njem; kdor gs je videl, ponašal se je s tem, da ne vem kaj/ Neki dau, ki je šla Novotna z delom, proaila sem doms, nej me puste Ž njo, ker bi rade videla Ples. Mama je videla, da je kuma težko obremenjena in zato rekla: "Le idi, odnašaj kumi." Drugi dan za klada sve šli in prišli še dopoldne na loko pred Ples. Le-želo je um auiogo lesa ns kupu; seli sve nsnj in obuvsli se. Kuau je rekla: "Kam hi zdaj, jaz uboga, to obleko nsjpreje nesla f" O tem je prišel od Plesa.neki gospod neravnoat proti nama. V roki je imel nekaj piščeli podobnega ; to je zdaj pa zdaj nz oči pritisnil in počasi ae okoli sukal, Poglejte no, kuma. izpregovorim, to je ksk muziksnt, na piščal piska in k muzilri aam pleše. "Preproefa deklica, to ni piščal, to ni muzikant, ta bode kak go-* pod, ki osledbje zidanje, večkrst va vidim tukaj hoditi. Ima nekako cev, v kateri jc ateklo in skoz! to glede; in i sko se neki deleč vidi. Vse vidi, kje in ksj kdo dela." "Ali kuins, je-li naju videl, ko šva se iobuval(f" vprašam jaz. "Nu, ksj je ns tem t vsej toni nič hudegs," smijsls se mi je kums. Med temi besedsmi je priiel gospod k nama. Ti4ri ja na sebi sivkaato suknjo, msjhcn klo- rietno. Vedno, pravim M^jdaleni Le uči ae, Majiialena, kar ae naučiš, tega ti vojna ne vzaaie." . "Ali je to tvoja hčit" vpeaša zopet goepod. «. Ni moja, kumica j* Ali ve a aih mi pomaga. Ne »podtikajte se aad njo, ker jc msjbns, zato ps je kerpka in zs delo dobrs, kskor blisk; to odejo jc ons cele ssms naredila." Gospod mi je potrkal na ramo in prijazno me pogledal; svoje šive dni še nisem videls tsko lepih modrih oči, bile so kskor plsvicc. v . / ' "in ti nimsš otrok f" obrne se gospod k kumi. <•» X* **. "iniani ains," odgovori botre, "dsls sem gs v Rihnovo, u.% se ksj nsuči.' Bog mu dsl dsr sv t tega Duha, uči ae igrsje, lepo poje ns koru, rsds bi tedaj kako pctico zanj izdala, da bi bil duhoven." "In kaj, ako nc bi hotel biti," reče goepod." "Ali bode, goepodič; Jurček jc dober mladenič P' odgOvori ku- "Jaz ps sem mej tem vedno piščsl gledala in mielile ai, ksko ps ty skozi kuks ts gozpod. Ali on mi je morsl to nz nožu pozns-ti, ksr nsglo se je obrhil k meni in rekel: "Ti bi rsds vedels, ksko se vidi skozi dsljnovir, nc?" Jaz sem zsrudels ln H oči nisem mogle povzdigniti, kuma pe je rekla: "Majdšlens jc mizlils, da je to piščal in da ste vi muži-kant. Jaz pa sem je povedala, kdo ste." * "Ali.Ji to vešt" posmijal saje LEPA VIDA ROMAN ymtjmmmmm*mmm Josip Jurčič. (Dalje.) ... ♦ "Mame!" vpije dete In joka ns vse pretege, kajti prepih hladne nočne sape vleče skoii odprto okno In *k«zi odprta pu&čcna vrata in poleg nezdravega hlsda prinaia v temno isbo tudi tuleče glasove Isjsjočih paov. Peto poglavje. ftolnce je revno pogledovalo Izza skslnstega hribovja in sijalo na dolgo kamenlto klop pred veliko hišo očeta Basnigoja, katerega smo oipe-njsli že v prvem poglavju. Beifigoj je bil aiv stsrček, drobne postave, ali dasi že nad sedemdeset let star. vedno ia čil in krepak; in daai so mu bili razen lepe Vide, Hamorodove Žene, vai drugi otroci pomrli ali oneerečill'se, bil jc zdsj ns stsrs leta vendsr vedno dobre volje in ni nadle-go\ al sveta in Boga ž neugodnimi vzdihijeji ter sitnimi tolbami. Ns prsg pride sedaj postarna lena, Baenigo-j« va ' žena, kakih deset mlajša olaii »mrku •*Ni tako, slej jo!" odgovori oioški starina In »i r«*m* «»je iliilu^, na ramo viaeče. čisto bele la»e, "V»*k«» deluMmadan. to sama veš. N* b«*!«« drutfa del««." /.Isj p« mat« gospo«|injn nrj «re«lnjega V'lik'if.1 «A c imava da kadst iinju /.\«t<. mr k *ebi pe klu«e na uni »vet, ne Ik>«I«- uivjrl Saai<>r«H| govoriti da lo hii kje tlriigjr tml Mlin \r prurnil, OMO je pri lta«oigojevih . l«»l«ko .».ir , r y p„ si m«. 7.akaj M |»ot1e j n« %< mrr ,|Mi i,-lik.. Vnbl; k«kk<»r ti trpU * delnm ' fteni oko »ar«»«. ,r ns«iarhija ida tukaj, a ni uičeear povedala,.da hoče on danea priti sli ds bi imel po ksj hoditi, poeebno v delavnik," nče stsri Basaigoj. r.r . ,i. J-kj "Ali si ksj opszil, ksko je Vids čudns zdsjf Bog moj in svets Mati, prsv bojim ae aa njo. Vsa se je (spremenile, -poprej je bHa vesele, poskočna,r bolj še nego mi je bilo ljujie. a zdaj! Bog sam ve. di, kaj ima," toži mati v srčni svoji skrbi. >; « "Joje, ksj bi moglo biti hudegsf Ne veš li več. keko si mi ono leto, ko se je možila, odsve-*-uvsls in govorils, ds ni prsv; m zdsj vidiš, ds jims gre dobro in (Ja je vse po volji božji," tolaži xnpet oče. J "Bog si ga vedi in mati njegova, js li ver ^ prav, ali ni morda," želoetno govori s^t. "No o prazno se ji je zdelo, če ni čula strojevega ropotanja. Bq-mialila si jc, da ai more uboga soseda s tem ropotanjem služiti kruh in ni se pritožile. Zdelo se ji je nazadnje kot mlinarju, ki se privadi ropota|^i|||ii4ik kam itov in mu je dolgčas, čc se ne vrtijo. Hele ko vsi kamni ropočejo, so počuti srečnega. Obe sosedi sta bili siroti, nists imeli sorodnikov na svetu in to je nekako učinkovalo, da ata kmalu ho sta se apoznali postali iskreni prl^ajelilcf. Pa ne samo to, f^po-znsvanjem »ts tudi uvideli, da sta! oba enakega mišljenja in imata iate želje. ZjutBti i|*foldoe»J*> je bila i-gralka prosta od gledališča, je šla k svoji sosedi in posedali sta s šiviljo, pogovarjali se in si rss-kladali o svojem življenju. Če je bila ene v potrebi, ponugsls ji je druge in drugs s drugo sts bili ssdovoljni. Tsko js preteklo leto. . . t Nekega dae ae je zaljubila gle dahška igralka v mladegs piaate Ijs in skoro istošssao je imele srešo» da je dobila boljše stališče |j pri gledališču. Angažirana je bi-; la v nekem velikem f ledališču ss, etslna. Njeno obiskovanje pri šivilji jc postajalo od dne do dne redkej ee, kajti večer ss večerom je sedele s svojim ljubimesm ki Ji je; s.zvokim glasom šital zgodbe re inik klasikov in zsnimivs drame Ulss-mlsdegs piaateljs je prikejel škod hiibš aiMrn t aebe šivilje. obna usoda, Zakaj ni tudi ona bčna in zdrava kot njena sose-gledališka igralka. Tudi ona bi bila potem lahko zaročena in sreča bi se ji smehljala kakor obl. . | Kaj ima od življenja? Ni$,*prav Grbmta šivilja je omahnila po H Naročite "Prosveto" vašema sorodniku ali prijatelj« v sUri domovini, t/ v., 3 ROJAK PAJK JE blaga po eeli >11 Am*-1 V trgovini nad 16 let. na tisoče dolarjev-razpošlje blaga j Ameriki pa se nI nikdar sliialo da ni vsak dobil polteno b^ago. <>d nas enkrat kupi, ša kupi. Pošilja brezplačne cenika po tm riki sa ure, zlatnina, erebrnina, diamante, prstane, dalja prave clasn« Coiumbia gramofone, alovenske in v vaeh drugih jezikih gramofoask« ploiče, zastave, regalije, kaps .,/ri>v On je edini pravi zastopnik v Oonemaugh, Pa., sa Columbi« in plošče. gramofone En IMi 'r i'—• ■ itr>Uirf fi .t 'ii- - ^—1 ■ ■■ ! ii mmv\ i —_ j .^fi?4 j- LiT^.ie*^ r and novi parn1k. na olje ^i^^^uv m* m I* U- .» f '« s4o prenekal. Kakor v aanjak je v^aaik zaprla prej šivskna šivilja trepalaiee. reke se se ji uklonileH pošivsla ja in poelašals. Cisto js «o je v duhu vids Is, ksks njene eoseds v nai led nji eobi ljubkuje • svojim iavoljeneem. Prviš v n jeae m življenju ja as-eatila neko boleat v tvojem srcu. I prikradla se ji je lake tajno it nI mogle pojmiti, kaj bi jI bUo. Ra pušreoo ae je čutile Zdelo ae ji j^, kot M bila tepošnagi aa daljnem peščenem otoka, obdsasm o-koti in okoli a širnim aeeaoom. tem umreti od Ir je in ma DELNICE JADRANSKE BANKE. Narastujoše poalavanje Jašraaaka banke v zvezi s -paasivaim delom v vsak panogah foH>oriMr»kesa ftvUeaja v domov . Ie Izkesslo potrebo povečati lastna obratao sredetva sa*0«s. v isrriitri sklepa obšnega star« od 27. maja aa ie sodaj poklalo 4* ' 120 milijonov kron na 240 milijonov kron a lašajo nUkegJavnieo po K 400 ali din. 100 nominele. j . Is aiasgoštovllnib vpralonJ naših slisnh glede bojo naši fsacljencl ŠeWi nabevM ' Ha, je aklepoti, do bojo' noši laeeljenei ŠeM oabavttt SoMea IU isdaja, vsled teser aa Ja rok aa pcHip..ovanie v Amerild podaljšal d., :»o oku,bra lakr^r,« Naši itMljancl. kl «e ni«o delničarji lakko kopijo delnica po.I ..t.mi pogoji kakor nedetntferjJ v domovini. Cona sa eno delajo je (R 400 sa giavnteo m K MO ka rezervo) rf^acev«! |% obresti od 1. jaa do ti. okt. 10SS........ .......... K tso— 11.70 k ttttn ••ajo gravioo Oa dšoMoodo aa loso |9tly Sa loka 1SS1 dlv Ceada ie ianašela 12% U je K 4*T-7la je v^ lokovat: aa loto lttf še boljši dobodok. - t C V >0 vple ia lofevmedjo sa obioeU aa: FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKZ SANKZ S2 CortUadt SOMI, Na« Yark. N. V.