Peltnim p»i<»Hmw# < Leto U., štev. 39 V Lfub?Jan!5 torek dne IS. februarja f92f. Posamezna štev, 1 K tclnla ob 4 zjutraj* Stana eelolet&s .. 180 K eesečso....... Ia. ca zased oseaiije S00 t ca Inozemstvo . • 3gias" za Tsah m« atoipea (59 mm) a & oglasi do 30 ram ctolpca (53 ram) > t ( Dnevnik ža gospodarstvo, prosveto in politiko. Ui^dnlitf« BOkioSfara eeata it. IC& Telefon «.72. Uormvnl&tvot Soda« nOea it* Telefon tt.lL Safcmkr. poŠt tek. iter.um Ljubljana. 14. februarja. Te orA pretresa Nemčijo poleg strahu pred posledicami pariških sklepov tudi še vročica notranjega razdora Nova nemška država se niti v potopu prevrata ni mogla povsem otresti historičnega balasia davne prošlosti in njen organizem je ostal neenoten. Zlasti Bavarska je ohranila svoj položaj države v državi, ki ga Nemcem v dobi sigurnosti in miru sicer ni povzročal prevelikih sitnosti, ki pa ga danes silno bridko ebčutijo. Bavarska je postala ognjišče vseh proti novemu državnemu organizmu naperjenih intrig in na klepov, tam se zbirejo najopasnejši elementi iz cele nekdanje cesarske Nemčije, od tam giedo niti monar-hističnih spletk v ostale nemške pokrajine, v sosedno Avstrijo, v Madžarsko, od tam se je snovala zarota Ludendorffov in sličnih, ki je ogrožala tudi mir naše domovine. Bavarska je torišče «nacionalnega boljše-vizma», ki ogroža edinstvo naroda in stresa same temelje nemške države. Bas zadnje dni je pretila izbruhniti kriza, ki bi mogla razbiti Nemčijo v dva in več delov ter tako dokončati, kar ie svotovna vojna še pustila ... Avstrija si je privoščila Iuksus, da organizira žalostne ostanke stare ve- Novi deželni predsednik. BEOGRAD, 14. febr. (Izv.) Za predsednika deželne vlade v Sloveniji je imenovan dr. Viljem Baltič, načelnik v ministrstvu za notranje zadeve. Občinske volitve v Sloveniji BEOGRAD, 14 febr. (Izv.) Izvršena je revizija uredbe o občinskem volilnem redu v Sloveniji na podlagi nedavno sprejetega načela, da se občinska volilna pravica izenači s parlamentarnim volilnim redom. Kot podlaga bodo slnžili volilni seznami izza vcliiev za nstavetvorno sknp-ščtno. Ženske ne bodo volile. Glasovalo se bo s krogljicami. Kandidatske liste bodo morale biti tiskane. Po dosedanjih dispozicijah se bodo vršile občinske volitve v Sloveniji za četkom aprila. Spremembe v efeiet Beograd, 14. februarja. (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta je bil imenovan poverjenik za pravosodje v Zagrebu dr. Gjurgjevič za predsednika deželne vlade v Sarajevu. Dalmatinska in hrvatska vlada bosta dopolnjeni v prihodnji seji ministrskega sveta. Poverjenik za socijalno skrb v Zagrebu dr. Markulin ter poverjenik za prosveto v Dalmaciji Lozovina (oba klerikalca) sta razrešena dolžnosti, Pomočniki ministrov. Beograd. 14. februarja (Izv.) Za pomočnika ministru notranjih del je imenovan dr. Mijovič, Jbivši narodni poslanec, za pomočnika ministru šum like monarhije v federativno reptib- j m rud dr. Gjuro Nenadič, profesor liko. Vsaka dežela je dobila široko! ^kadanije^ v Zagrebu^ za_ pomočnika avtonomijo, Dunaj je postal zvezno ~ "" ' glavno mesto in začelo je «veselo gospodarstvom. Dvoma uprava, dvojne finance, dvojno uradništvo, dvojna gospodarska politika, prikrita medsebojna ekonomska ih politična vojna — na ubogi avstrijski voziček ie bilo naenkrat opreženih sedem iskriti konjičkov, ki pogumno vlečejo vsak v svoj — jarek. Krpa, ki je o-stala od stare slave, se trga na vse kraje in Avstrija propada gospodarsko in politično. Te dni so zborovali v Salzburgu zastopniki avstrijskih dežel. Sklenili so poslati centralni vladi na Dunaju ultimatum, • da se takoj deželam nakažejo iz zaloge papirnatega denarja nove milijarde, sicer grozijo ustaviti pobiranje davkov za državne blagajne- Vsa mize-rija federalističnega ustrojstva držav se nam odkriva v Avstriji in nam predočujs blagodati pokrajinske avtonomije. Kar grozi Nemčiji, kar upoprašča Avstrijo, to hočejo naši klerikalci položiti Jugoslaviji kot svoje darilo v zibelko. Njihov ustavni načrt je v glavnem prepis starega avstrijskega dežeiskega sistema s celim njegovim pogubnim dvotimim aparatom. Le poostrili so ga še in skonstruirali so šest državic, ki bedo lahko takoj pričele pokrajinsko vojno — med seboj in z državo. Skoraj se ne dajo prešteti parlamenti, ki jih hoče uvesti klerikalni ustavni načrt, ceh zbor ministrskih predsednikov pod raznimi imeni se bo ukvarjal z vodstvom državnih poslov, eden neodvisen od drugega in morda po slavnem salz-b^rskem vzorcu edini le v spletkah ■n odporu proti ministrskemu predsedniku državne vlade. Sodišče bo razsojalo, kadar se bo gospodom od deželne uprave poljubilo se sproti z državno vlado in naravnost kot milost občutimo, da klerikalci priznavajo za fe spore kompetenco državnega sveta in ne zahtevaio švicarskega predsednika kot razsodnika! pzsvs bo nalagala svoje davke, po-krajtnsKi parlamenti bodo naviiaii poseben davčni vijak, ljudstvo "pa bo smelo izbirati al; plača za deželo iz levega ali iz desnega žepa — plačevalo bo dvojno za dvoino zmedo v upravi svojih javnih zadev. Slovenska vlada bo upravljala šume in rude ter zapirala «izvoz» premoga v sosedne «• bratske države* ali pokrajine, Bartaf bo pa zapiral svoje žitni-ce, Hrvatska oa bo avtonomizirala ministru finan dr. Kostrenčič, profesor v Zagrebu, za pomočnika ministru za narodno zdravje dr. Gjoka Nikolič, načelnik v iem ministrstvu. Ra&iševe ~jnef ramnosti Zagreb, 14. februarja. ,.Jutaraji list" javlja, da so sevsobeto vrnili delegati srbske republikanske stranke iz Zagreba. kjer so prisostvovali zborovanju HRSS v Beograd. Od njih se 'je doznalo, da bo prišel Radič s štirimi tvojimi poslanci, v Beograd, kjer bo izročil regentu obsežno spomenico z desetimi tiskanimi polarni. Pravijo, da bo Radič v spomenici zahteval, da regent odpokliče vojsko iz Hrvatske, ki je zapreka ujedinjenja in pravilnemu razvoju! Delegati srbske republikanske stranke so svetovali Radiču, naj izpusti ta pasus iz spomenice. $iowe represslšie za Beograd, 14. febr. (Izv.) Z ozirom na dejstvo, da preganjanja naših ljudi na Koroškem ne prenehajo, je vlada odločena poostriti represalije. Predvsem se namerava ukiniti obstoječo nemško gimnazijo v Ljubljani kot samostojni zavod. Z2 to govorijo tudi budžetami oziri, ker je število nemških dijakov v poedinih razredih itak daleč izpod normale. Mesto nemške gimnazije bi se ustanovili nemški patalelni razredi prj kakšnem podeželskem srednješolskem zavodu. Tudi bo vlada odredila per-lustracijo oseb, ki so avstrijski državljani, pa vršijo v Jugoslaviji razne nedopustne agitacije- Posebno pozornost se bo posvečalo tudi avstrijskim gospodarskim podjetjem v naši državi. Vešovii cproSšen. Beograd, 14. februarja. (Izv.) General Vešovič je bil oproščen obtožbe, ker je sodišče smatralo, da je deležen svoječasno proglašene amnestije. svoje prašiče — skratka obeta se nam zemeljski rai, doba, ko bodejo delegati ljubljanske vlade hodih na po-gaianja v Beograd, v Zagreb, v Novi "Sad in Sarajevo in ko bo za vagon moke potrebna diplomatična intervencija, ko bo vsaka iona premoga šla preko Soile na izvoznice, in se bodemo polagoma pripravljali na uvedbo medpokrajinskih diplomatskih zastopstev. Klerikalni predlog je načri za raz-rušenie Jugoslavije. Slovensko Celle. Celje, 14 febr. (Izv.) Rezultat ljudskega štetja v mestu še ni natančno ugotovljen. Mesto šteje približno 6700 civilnih prebivalcev, od teh samo 940 Nemcev. Mesto se ni povečalo. Vzrok je v tem, da je okoli in okoli obdano od okoliške občine Gaberje, ki se je o-gromno razvila in kjer je prebivalstvo znatno narastlo. Število Nemcev je padlo na naravni nivo. Leta 1910 je štelo Celje 4625 ljudi z nemškim, 2027 pa s slovenskim občevalnim jezikom. Seveda je bila nemška večina umetno ustvarjena. Rezultat letošnjega ljudskega štetja je za vedno razdrl tudi : baiko o nemškem Celju. fcejje, 14. febr. (Izvi) Govorica o potvorjenju štetja v Vojniku ne odgovarja dejstvom. Gotovo je, da je popisovalna komisija poslovala popolnoma objektivno. V Vojniku, kjer je. leta 1910 navedlo nad 600 ljudi nemški občevalni jezik, se je pri letošnjem štetju vpisalo 720 za Slovence, 67 oseb za Nemce, 15 pa jih je drugih narodnosti. Škofovski protesti. Beograd, 14. februarja. (Izv.) Včeraj so prispeli v Beograd djakovski škof Akšamovič, zagrebški nadškof Bauer in ljubljanski škof Bonaventura Jeglič da protestirajo radi „sokolske naredbe" ministra Pribičeviča in proti reorganizaciji višiega šolskega sveta v Ljubljani, nadalje ker minister dose-daj |e ni vzel na znanje pravilnika nekega dijaškega srednješolskega društva Ministrski predsednik Fašič, pri katerem so se zglasili. jih je napoti! k ministru prosvete Pribičeviču, v čigar kompetenco spadajo te zadeve. Danes so bili škofje zopet pri ministru Pribičeviču, ki jm je izjavil, da bodo na svoio pritožbo dobili pismen odgovor. Minister dvora Jankovič jih ie povabil na pojedino. Avstralsko vpre&anle. Dunaj, 14. febr. (Izv.) Po poročilu iz Parizu se je Loucherov načrt, da se Avstriji garantira dva milijona frankov posojila, ponesreči!. Vznemirjenje v Ameriki. Berlin, 14. febr. Listi javijajo iz Washingtona: Dejstvo, da se japonska zbornica brani znižati oboroževanje, je povzročilo v Ameriki globok vtis. Sklepi japonske zbornice se spravljajo v zvezo z izjavo amerikan-skega mornariškega komisarja, da Zedinjene države ne smejo imeti manjše mornarice, kakor kaka druga velesila. Senator Borah je v petek v senatu izrecno izjavil: «Jaz sem si gotov, da bo dejstvo, da se ne bi sklenil med velesilami dqgovor v vprašanju mornarice, gotovo doved-lo do vojne. To je tako jasno, kakor beli dan*. Južna 2e3sznitf* v 5a$-JHih rokah? Dunaj. 14. febr. (Izv.) Povodom posvetovanj o južni železnici se je dognalo, da je večina delnic prešla v italijanske roke. Italijanski delničarji nameravajo ustanoviti subkomi- • te, ki bo sklical novo posvetovanje. tekom prihodnjega meseca v švici- i Prostori šestih bank zaseženi v javni prid. Ob priliki zadnjega selitvenega roka se je poj".v:l med ljubljanskimi bankami pravcati lov na hiše. Slovenska banka je kupila v Stritarjevi ulici nekdanjo Ravnikarjevo hišo, Kreditni zavod v Prešernovi ulici Fa-bianovo hišo, v Kolodvorski ulici pa ima tudi neka večja hiša priti v last banke. Mesto, da bi banke porabile svoje ogromne rezervne fonde v to, da po svojih močeh odpomorejo stanovanjski bedi, so si izdelale komo-den načrt z nakupom starih hiš, iztisniti iz njih pnvatne stranke ter v njih namestiti svoje poslovne prostore, ah pa nove stranke. Tem mahi-nacijam, ki bijejo v obraz socialni pravičnosti in obzirnosti je napravil konec poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar, ki je dal v soboto stanovanjskemu uradu v Ljubljani naročilo, da naj poseže v javni prid za urade po poslovnih prostorih vseh onih bank, ki dosedaj še niso smatrale za potrebno za svoje uslužbence in poslovne prostore graditi nove hiše. Kakor se oficielno poroča se imajo v javni prid zar. eči v Ljubljani poslovni prostori šestih bank in sicer Slovenske banke, Slovenske ekskom-ptne banke, Prometne banke, Češke industrialne banke, Gospodarske banke in Kreditnega zavoda. Nekatere teh bank so se že svojčas zavezale, da bodo gradile nove hiše. Češka in-dustrialna banka n. pr. se je zavezala, da bo do 1. maja 1921 že izročila Ljubljana, 14. februarja, porabi novo dvonadstropno hišo m Prulah. Dejansko pa je knpila tamkaj le stavbeni prostor in v ostalem računala na popustljivost oblasti. Poslovni prostori bank se bodo pora-bili za nastanitev uradov, ki so nameščeni danes v privatnih stanovanjih. Izven vsakega dvoma zaden* banke velikanska moralna odgovornost, da niso še prav nič storile v olajšanje stanovanjske bede. Če kd» so banke poklicane in dolžne da danes grade. Na stroške javnosti so se baš v njihovih blagajnah stekali velikanski dobički. Poverjenik Gosar je sicer že lan« sko leto poskusil pritisniti na banke, da bi zidale. Zagrabil pa je stvar teko nerodno, da je bilo vse njegovo prizadevanje pravzaprav brez uspeha. Edinole Jadranska in Kreditna banka sta gradili po eno hišo, pa še to prostovoljno iu ne zaradi Gosar-jevega pritiska. Dr. Gosar ie namreč napravil to temeljito pogresko, da je čisto na nezakonit način izdal na svojo pest famozno naredbo 166. Poverjenik Ribnikar je sedaj, ko je odredil poseg po bankah, ostal na postavnem stališču ter odredil na podlagi obstoječe stanovanjske naredbe postopanje proti bankam. Nadejati se je, da bo energična akcija poverjenika imela uspeh in u-stvarila res realne garancije za zmanjšanje stanovanjske bede v Ljubljani. Iz ustavnega odbora. Beograd, 14. febr. (Izv.) Na današnji seji ustavnega odbora je bila zaključena lista govornikov. Veliko živahnost v napadih sta kazala klerikalna poslanca šimrak in Sušnik. Posl. Demetrovič je vprašal Sušnika, ali govori zato, da bi ga slišali v Švici. Tudi ga vpraša, ali hoče za Slovenijo imeti posebne carine. Sušnik se je skliceval na Bismarcka. Za niim je govoril musliman Kurbego-vič, ki odklanja federalizem, ker hoče edinstvo. Odklanja tudi vsako plemensko borbo. Hrvati ne morejo živeti brez Srbov, še manj pa Slovenci brez Hrvatov in Srbov. Za Vojo Marinkovičem, ki se je pečal z 2grarnim vprašanjem, je govoril posl. dr. Žerjav. Ne priznava plebiscita nobenemu kraju in plemenu, ker je naša država nedeljiva Je za administrativno decentralizacijo, vendar ne avtonomnih pokrajin, ki bi bile radimenti države. V tako velikih pokrajinah kakor jih hočejo klerikalci je dobra uprava nemogoča. Predlog vlade je v tem pogledu praktičen, ker tako zamišljene oblasti ne bodo ne prevelike, ne premajhne. Držaja mora imeti na pokrajinske oblasti ingerenco, to je mogoče le, če bodo samoupravni uradniki skupni. Sušniku dokaže, da so njegova izvajanja o carini zlasi s stališča Slovenije povsem deplasirana. Kakšno je klerikalno gospodarstvo je razvidno iz dejstva, da je klerikalna deželna vlada prodala podjetje, ki bi bilo neslo državi osem milijonov čistega dobička, za 200.000 kron. In teh 200.000 K so razdelili med svoja društva. Nato dr. Žerjav podrobno kritizira klerikalni ustavni načrt in pokaže kako je separatističen. Poudarja potrebo, da vodi šolsko politiko država, ker se v šoli vzgaja državljanska zavest Naši neodrešeni bratje hočejo, da se čimprej konsolidiramo, da jih moremo csioboditi. Slovenija sama pa za to ni dovolj močna. Zato je vsak separatizem škodljiv. Glasoval bo za vladni načrt. Masaryk težko bolan« Praga, 14. februarja. (Izv.) Dane* so imeli vseučiliščni profesorji praške medicinske fakultete konzilij glede zdravstvenega stanja predsednika Ma-saryka. Konštatirali so vnetje levega dela pluč in vnetje kite na desni nosi. Predsednik se bo moral podvreči dalj« ši kuri. Kronstat in Petrograd v rokah upornih mor* narjev. Berlin, 14. febr. (Izv.) Po poročilih iz Kopenhagna je upor mornar, jev v Kronstadtu jako opasen. Sovjet mornarjev v Kronstadtu je zahteval od sovjetske vlade, da jim pošilja do* voljno hrano; na to zahtevo je Troo ki odgovoril s tem, da je dal deputa-cijo mornarjev zapreti. Nato je sc**-/ jet mornarjev v Kronstadtu dal zft preti vse uradništvo sovjetske vladfc mornarji so nato prevzeli upravo Kronstadta in Petrograda. Sovjet&i vlada je poslala proti kronstadtskjn mornarjem rdečo gardo, ki se je pa pridružila mornarskemu sovjeiŠB. Kronstadt in Petrograd sta sedaj v rokah mornarskega sovjeta, ki je prekinil vsako zvezo z sovjetsko vlado v Moskvi. Pariz, 14. februarja. „Joumal de« Debats" doznava k uporu mornariških čet v Kronštatu, da so sovjetske oblasti ukrenile energične naredbe, da bi napravile konec ustaji. Mesto Kronstat se blokira in dovoz živi! je popolnoma ustavljen. Veliko število mornarjev so zaprli in jih bodo odvedli v Moskvo, kier jih bodo naibrže postre-lili. OiaJSanle izvoza. Beograd, 14. februarja. (Izv.) Da« nes ie bila seja finančno - ekonomskega komiteja ministrskega sveta. V načelu je sprejeta izprememba izvozne carinske tarife ki stopi kmalu v veljavo. Olajšan bo naš izvoz. Koncert Rijavec-Ličer« Koncert je imel krasen uspeh. Oba umetnika je publika navdušeno slavila Bilo je ovacij in vencev. Gledališč? nabito polno. Rijavec nastopi danes v Hoffmannovih pripovedkah. Nove Benešove izfave o mali anfanti* Pod naslovom Mala antanta ob-' blemj zunaj svojih mej. To je tudi javlja «Daily Telegraph» razgovor svojega rimskega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom Bene-šom. Na vprašanje: Ali bo Italija pristopila k Mali antanti? je odgovoril dr. Beneš: Mala antanta je zamišlje-' na kot zveza držav s približno enakim številom prebivalcev in z enakimi interesi. Malo anianto je rodila želja, da se koordinira enakost interesov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kasneje- je bila pozvana Rumuniia, naj vstopi v Malo antanto. Po razpadu Avstro-Ogrske je bila novo-nastalim državam vsiljena potreba, da uredijo odnošaje s svojimi sosedi. Tako je nastala Mala antanta. Razen tega je potrebna zveza med Jugoslavijo in češkoslovaško, da se ti državi branita proti boljševizmu v sluča^ •j nspada; zaknj Mala ar'ntnta nima zgreši'- iih in iirperialtstičnih name-v.c-v Ah o b; bil a pc-vabliena k?ka ve-'*••»!ia, nsj vstopi v Malo ant nto. bi 'ie-ta s tčin zgubila svej značaj. Postala bi velika antanta z velikimi pro- razlog, da Poljske niso pozvali, naj vstopi v Malo antanto, ker ona stremi za tem, da postane velesila. Isto velja tudi za Italijo. Na vprašanje dopisnika, ali zastopa to stališče tudi Beograd in Bukarešta, je minister odgovoril, da ti dve mesti za sedaj v tem soglašata in da delita njegovo mišljenje. Glavni cilj Male antante je borba proti ustanovitvi podonavske federacije, ki bi bila slična bivši avstro-ogrski monarhiji. Mala antanta je odločno proti temu; za to govorijo politični, gospodarski in zgodovinski oziri, ker bi v nasprotnem slučaju to pomenilo, da so narodi, ki so vodili boj zoper Avstro-Ogrsko, za zopetno zedinjenje ž njo. V taki federaciji bi se podpirali Avstrija in Mrdžarska, in Dunaj bi zopet stre-mil za t^m, da postane središče te nove fcr1 : eije, ki bi bila edinole v korist A ■'Siriji. Zato teka federacija niti sedal n H: v bodočnosti nima upanja, ča bi se udejstvila. •f Protest tržaških Slovencev. Politično društvo «tdinosb> je takoj po opustošenju svoje tiskarne v Trstu odposlalo v Rim dve brzojavki, in sicer eno ministrskemu predsedniku, drugo pa centralnemu uradu za nove pokrajine. Obe brzojavki imata enako vsebino. Zahteva se zaščita osebne varnosti ter svoboda osebe in imetka. + Protest pri madžarski vladi. Glasom zanesljivih poročil, katera so prejele naše državne oblasti, šikanirajo madžarske oblasti na najhujši način naše državljane, če boravijo na Madžarskem ali se voziio preko madžarskega ozemlja. Poroča se, da je tudi madžarsko poslaništvo v Beo-gr?jJu z?.'e'.o šikanirati naše ljudi,ki potrebujejo vizum za Madžarsko ali pa kako drugo listina Na eni prihodnjih sej se bo vlada bavila s tem vprašanjem ter bo protestirala proti postopanju madžarskih oblasti. + Poraz Velenemcev pri občinskih volitvah v Celovca. Iz Celovca poročajo dne 14 februarja: Včerajšnjih občinskih volitev se je udeležilo približno 75 % volilnih upravičencev. Po dosedanjem štetju okrajnih volilnih vodstev je bilo oddanih: za Ve-lenemško ljudsko stranko 4009 glasov, za socijaluo-demokratsko stranko 3334, za krščansko-sociaino stranko 3213, za narodno-socialno stranko 476, za svobodno združenje sred-r.tfga stanu 453 in za komunistično šrranko 20? //'asov. Na .:.a mannai pride ;:o 300 glasov. I-ojcnuakem :cb?. cd 36 občinskih mandatov Vo-knamc: 13 nr.ndarov, socialni demokrati 11, krščanski socialnci 10, narodni socialisti in svobodno udru-ženje srednjega stanu po en mandat. V prejšnjem občinskem svetu, ki je 16 mandatov, socialni demokrati 8 i* J J UilU&Ait in krščanski socialci 4 mandate. -f Češkoslovaška zasede Dunaj? «L' Homme libre« prinaša iz Berlina sledeče poročilo: Dvoumna igra avstrijske republike, ki na eni strani berači pri zaveznikih za milodare, a na ^"jgi strani propagira združitev z Nemčijo, tudi v Berlinu ne more biti simpatična. Te dni so se vršili v Berlinu razgovori o tem vprašanju, katerim je prisostvoval tudi nemški poslanik na Dunaju, Bodenberg: Nemška vlada je premotrila vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo in priporočila avstrijski vladi, da naj v sedanji situaciji ne podvzema prav nobenih nadaljnih korakov v tej zadevi. Nemčiji je danes najvažnejše vprašanje plebiscita v Gornji ŠiezijL Vseka pogajanja glede združitve bi mednarodno situacijo Nemčije le poslabšala. Nesporno je, da bi zavezniki smatrali vsak korak v tej smeri kot eklatantno kršitev' mirovnih pogodb in to versajske kot sanžermenske. Francoski poslanik na Dunaju je to stališče entente uradno sporočil državnemu kanclerju Mayerju. Obvestil ga je tudi, da Briandova vlada zastopa odločno stališče, ki so ga zavzemale tudi prejšnje francoske vlade. Istotako je francoski poslanik obvestil dunajsko vlado, da bo ententa podvzela tudi v tem slučaju svoje korake, ako bi Avsrija hotela izvesti svojo priključitev k Nemčiji via facti. V tem slučaju bi dobila češkoslovaška cd zaveznikov pooblastilo, da s svojo vojsko zasede v en-{enanem imena Dunsj. 4- Vesu c reuLcs&ija Avstrije. Iz Pariza poročajo dne iS. februarja: neka agentura je objaviia dunajsko brzojavko, po kateri se je po razgovorih ministra dr. Beneša z italijanskimi politiki v Rimu resno raz-motriva'.a eventualnost razdelitve Av-jmel samo 23 mandatov, so bili iti! strije med sosednje države. Taka tr-;azdelj2ni tako-le: Velenemci so imeli i ditev je samo poizkus, razširiti v Av- striji mnenje, da bi bili zavezniki pripravljeni, izpnemeniti sanžermensko pogodbo. To pa docela nasprotuje resnici. Zavezniki hočejo pogdbo, katero so podpisali, spošiovati ia ji pridobiti spoštovanje. Glede tega med kabineti v Rimu, Parizu in Londonu ni noberega nesoglasja. Praška vlada ni mkHsr misija na to, da bi pospe?°vala po1;tiko rr -delitve Avstrije; to bi nasprotovalo njenim očitnim interesom in lastni varnosti. -h Češkoslovr^ia in Poijska. Iz Pariza javljajo dne 13. februarja: Petit Parisien^ javlja, Ja se češkoslovaški minister za zunanje posle, dr. Beneš, snide z poljskim zunanjim ministrom kneze- Sapleho. List naglasa: Franciia enodušno želi priznanje obeh, za ohranitev versaiilske pogodbe posebno interesiranih držav vzhodne Evrope, in izraža nado, da bodo razgovori obeli ministrov imeli zaželjeni uspeh, namreč dopolnitev' male er aiie. -4- General Knropatkin, znan iz rusko-iaponske vojne, je v Moskvi umrl. -f- Charles Hughes na čelu Har-dingovega krbineta. Iz Londona poročajo dne 13. februarja: Kakor se poroča iz San Auguctina v Pleridi, je predsednik Harding oficielno naznanil, da bo Charles Hughes kot državni tajnik stopil na čelo njegovega kabineta. -i- Nemiri in neredi v severni Angliji. Iz Londona poročajo dne 13. februarja: Izza 12. februarja javljajo iz raznih krajev severne Angleške požare. V Mancfaestru so zapalili štiri tvornice. V eni teh tvornic so z revolverji oboroženi zločinci ogrožali hišnega oskrbnika. Ko s? je ta skušal upreti in je naposled ubežal, so šestkrat ustrelili nanj, pa ga niso zadela. V Haldhamu in Rodidarju so vdrli v dve predilnici, rabili okna, polili materijal s petrolejem in ga zažgali. Nato so pobegnili. Ognjegssci so pogasili vse požare. Oblastva so aretirala dve sumljivi oeebi v Manche-stru. T Neredi na Irskem. Iz Dublina poročajo dne 12. februarja. Sinoči je kakih 100 oborožene«/ napadlo vlak, ki vozi iz Mallova na postaji Mill-street v corški grofiji- Na vlaka je bilo kakih 30 vojakov, katere so napadalci obstreljevali. Ubit je bil en vojak, a več ranjenih. Kakor poročajo iz Bantrjrja, je zadnjo noč oborožena tolpa napadla vojašnico v Drorn-daleagueu. Napadalci so porabljali puške in razstreliva. Vojašnica se je hrabro branila, škoda jc znatna. Ko je prišla pomoč, so napadalci pobegnili. Udeležba jc bila nad vse cepriča^ova«?. Prijavilo te jc 67 tekmovalcev, doloma domačinov, mnogo iz Slovenija, os«aK pa i? Zagrel.ia, Mostara in Trfta. Tudi mn" ie rrMla teksta na dvosedrtMh caasaS, pri koji, je dr>bil prvo narrado Kaviak-Gcrazd iz Ljuhl,iane r 1 min. 20 sek. tu 1000 m. Drneri jo bfl {ng. Meneinger-Cerne so ljubljanskega. občinstva je prišlo ogle-1 iz Ljubljane v 1 min. 31 sek-, tretji Kmet-dat. tekme. Tekme so počete z .2L Drago mesto jo zasedel F/.: B e v c iz Zagreba. 1 min. 21,? sek.. tretje Jaako Skal s iz Ljubljane v 1 min. '?? sek. Kot druga tekma je bila tekma ju- i; Boh. Bistrice v 1 min. 7.2 sek, tretja t"»o. Starši iz Ljubliar.o v 1 min. 81 «ek. Kot zadnjr tekma se je vršila tekma dedkov na &V> m. Prvi jo bil Godec v 55 niorjev na 1000 m za, I^enstvo Boainjt j druga Torkar v 57 se!t, tretji Zniža letJ 1S21. kn-terega si je pridobil Joža dar v 58 tek. — Doae- eni časi v prven- PogaJar iz Ljubljane v 1 min 19.4; stvenih tekmah bo najbolj', kar se j Tndor Djordievi^ je imenovan c^rirOca četrtega razreda pri glavni eaii-rnsici v Ma ribom. * MINISTRSKI PREDSEDNIK N. PASlC je zopet toliko okreval, da bo od jutri naprej vršil s vole posle — ->' ZA NOVEGA GENERALNEGA H'-J>PEKTOBJA ministrstva financ- je hu imenovan Slavko Petrovič, dotedanji in-gpektnr v finančnem ministrstvu. * S KOROŠKEGA prihajajo vedno nova poročila o nemških nasiljih nad tainošnjimi Slovenci. Matija Miklov, sedlar v Šmihelu pri Pliberku se jc vozii v Celovec in pri tel priliki sta ga napadla dva njemu znana nem-ču'-'-> z nožem ter ga ranila na nogi. Avstrijski orožnik ni hotel posredo V noVio je bil v Mariboru aretiran znani invalid Pajnik. ki ie poživljal v vojake prihajajoče novince, naj se ne zglase. Kazal jim je pri tej priliki svojo "obabljeno roko in zabavi i al nad drža o. čei da dobi samo 60 K mesečne invalidnine. * KOMISIJONELNI OBHOD NASE SEVERNE MEJE. V svrho na-tanče proučitve raznih gospodarskih vprašanj, ki e imela v nedeljo v Mariboru zborovanje, na katerem je posl. Kirbiš poročal o političnem položaju in o vprašanju agrarne reforme. 4 IZZIVAČEVO PLAČILO. V nedeljo se je v Veliki kavarni v Mariboru v večji nemški družbi ki je pri-š'a najbrže iz Gradca, nahajal tudi Hrvat DragotLn Himmelreich, -brivec v Studencih, doma iz Osjeka. ki je švabski dražbi prav pridno pomagal v zabavljanju čez našo državo in nsoval zlasti našo narodno dinastijo. Pri tem je rabil take besede, da jih ne moremo ponoviti. Gostje so se zgražali nad predrznostjo 231etnega mladeniča in ga ponovno pozvali, naj se obnaša, kakor se spodobi Ker pa je postal še bolj predrzen, je dobil na mestu zasluženo plačilo, nakar se j^ razvil prete- kateremu je napravila konec policija, ki je izzivača vati, temveč je Mildovu smeje rekel. Beograjska «Poliiika* poroča, da je ^ , j — " ministrska komisija odkrila velike ne- rednosti v rudnikih Trboveljske pre-mogokopne dražbe, ki so v rokah dunajskega kapitala. Lastniki premo-gokepov so potvorili, kar se je kon-stažiralo pri pregledovanju knjig, produkcijske cene premoga za več kot 100 odstockov Zaradi tega so se cene premoga dvigale, prebivalstvo se je pritoževalo zaradi vedno večje draginje, še v večji meri je pa bila prizadeta država, ki ie rabila dve tretjini vsega trboveljskega premoga. * «EDINOST> SE-PRESELI? Po poročilih iz 1 rsta se bavijo slovenski merodajni krogi z mislijo, da se vsled tržaških razmer preseii ^Edinost* v Postojno ali Sežano. Vsled nebriž-nosti in molčečega odobravanja italijanske uprave je usoda slovenske tiskarne in slovenskega lista prepuščena samovolji faiistov. Ker je po narodu v neodrešeni domovini list neobhodno potreben, se namerava «Edinost> preseliti, da bi mogla v sedanjih važnih dnevih vršiti svojo nalogo. • ITALIJAN. LIBERALNOST. \z Postojne nam poročajo: ^Narodna Čitalnica* v Postojni je hotela prirediti veselico, a vladni komisar Ca-velli je dal svoje dovoljenje pod sk- KarogRo gSsdaHšže. Drama: Torek 13. febr- Zaprto. Src ia. 10 Tebr- Dickens: C vrček za pečjo. Rd A Četrte?:. 17. febr.: Jerome: Miss Hobbs. Red C. Petek. 18 febr.: Jerome: Miss Eobbs. Red D. Opera: Sreda, 16 febr- Zaprto. Četrtek, 17. febr« Massenet: Thais. Petek 18. febr.: Nieolai: Vesele windsoreke. Red A. RsdB. 2enske — illSS HOBS- Miss Eobs je prišla malo prepozno v Ljubljano. Gotovo ja tu hotela doživeti predpust. Toda vsled krat tega predpusta, je dospela na oder v posfu Pa nič ne de: dandanes se itak mnogo ne ozira na koledar: petek ali svetek, samo da je veselje. In v tem o-ziru se Miss Hobs ni nič zakasnela. Oni, pr, se že davno odvadili smeha v našem ': trkem gledališču, sicer niso hoteli ,.. .»m ,-ta e« ;kra» hlišali da je gJelaliŠSe samo r: timeT.-« in ' ^ isbivo — torej ne i. r.Tifih. p« ts-k5 stregf codsOci ord& je bilo dobro, d.- «r,o atieho — čtprav Sloveniji, kjer je nam podajal naše m i hda mo derne, posebno Lajovičeve skladbe, siljvsaka mora biti v marijonetnem gledališču igra z vem Ijem. Saj se pogosto cd srca nasmejejo. V nedelji se jo igral »Zakleti kahf», baj ka iz Bagdada. Predstava se je odL&cva- t. m. pevska vaja. Ženski zbor ob moški ob 8. uri zvečer. k | — Mariborska UMzljska godUa priredi V soboto dns 10. t. m. ob 50. uri zvečer v GCuovi slavnostni dvorani svoj V1TL simfonični konten z izbranim sporedom. Predprodaja vstopnic šr detajinanD sp redov se prične dne 16. t. m. ▼ trgovini Zlate Brlsnik. Slovenska ulico, in v trgo-Jos. Hffcr, fiolska ulica. 1 — ZGODOVINSKO dru3tv0 V MARIBORU je imelo v nedeljo popoHne svoj občni rbor. na katerem je dr. Capuder poročal o razvoja kartografije in našem kartografu Blažu Kocenu, čegar stoletni«, rojstva smo pravkar praznovali. Iz taj-r.ikovega poročila je razvidno, da ima društvo 402 Člana, med temi 65 v J£ari- preseli v mestno poslopje v Cankarjevi ulici Pri volitvah ja bil izvoljen za proti sodnika dr. Fran Kov&oič. ostali odbor je v večini neizpremenjen. Dr. Tumer in d-. Fran Kos sta bil? Imenovana za na člana dfrušH-a. — Slikar Marčič težko obolel. Akade-mičai slikar is aktivni major jugoslovanske vojske Rudolf Marči-i se je t« dri vm2 z uopusta. katerega je preživel v Slovf?niji, v svojo osjžško garnlzijo. Ka kor poroča »Hrvatska obrana«, je MartSč po svojem povratku težko obolel na pljučnici. — Izredoa poaioč nerodnemu gledališča v Novem Sadu. Narodno gledališče v Novem Sadu je zaprosilo od vlade izredne pomoči v znesku 89000 kron. — Spomenik Vuku Karadžiču. Iz Bto i,-rada poročajo, da je znaai kipar B-oeac; di^. dovršil osnutek za spomenik Vuku Kara^ zičij ki sc Lina postaviti v Poin-earejevi uli-i v Be^srrado. Stroški so pro račun jeni na SSaOOO dinarjev. — Istorija mnzil;e. Te dni izide po<3 go-reniim naslovom knjiga, ki jo je sestavil po najnovejših izvorih Ljubomir Boško-vič, slušatelj l«rlin*ke?a konzervatoriia. Narcča se: Pančcvo. knjižara »Napredak«. — Demonstracije oa Danaiu radi »Rcl-?6oa«. Z Dunaja poročajo 13. februar js: Nocoj, preden so uprizorili v gledali sc«; Sclinitzlerjcv »Raigen«, je skapina kaki o ooru. Radi velikih stroškov za izdajanje 1800 06eb democstriiala preti predstavi in dečrna «liberalnimi» pogoji: peti in igrati se ne smejo nobene narodne pesmi (canti nacionali), dekoracija dvorane ne sme biti izvršena v belih, modrih ali rdečih barvah, dame in gospodje se ne smejo udeležiti veselja v narodnih nošah, pri vhodih v dvorano bodo goste pregledaval ka-rabinerji, da ne bo mkdo nosil kakr-šenkoB znak, ki ima naroden pomen! Seveda so se Postojnčani lepo zahvaliti na taki liberalnosti italijanske uprave in niso priredili veselice. • SEMESTRALNI ZAKLJUČEK na celjski gimnaziji izkazuje silno slabe rezultate. Uspeh je v 50 odstotkih negativen. * POŠTA NE SPREJEMA VEČ 20DINARSKIH BANKOVCEV. Glasom razpisa ministrstva za poŠto in brzojav od 11. t. m. je sprejemanje Jdinarskih bankovcev pri poštnih uradih ustavljeno. Poštni uradi imajo nalog, da napotijo občinstvo -o-drnžnicam ^Narodne banke* v Ljubljani in Mariboru v zamenjavo takih bankovcev. * ZAČETEK IN KONEC REPUBLIKE V KRALJEVCU. V «Medji-murskih novinah» čiiamo zanimivo zgodbo o začeiku in koncu -»republike v Dolnjem Kraljevcu*: Bog nam je dal lepo zimo, ljudje se počasi pripravljajo na spomladansko delo in kadar je toplo, se zbirajo po potih in cestah «skupščine» ter po malem politizirajo. Dokler tako po malem politizirajo ni nič hudega; če pa naši dragi Medjimurci hočejo zrušiti našo jugoslovansko kraljevino ter si ustanoviti republiko, je to hudo. Tako so nedavno politizirali seljaki v Dolnjem Kraljevcu. Hoteli so ustanoviti «republiko». A konec vsemu temu je bil — «rešt». Začeli so tako, da so se organizirali v Radičevo stranko. Šli so od hiše do hiše. Zapisati so v to organizacijo vsakega seljaka. Ko so bili vsi v organizaciji, sklicali so v šolo «skupščino», kakor je fc> storil Radič v Zagrebu. Na tej skupščini so sklenili, da vzamejo sami v svoje roke občino, šolo in pošto Izvolili so iz svoje srede župana, bilježnika, blagajnika, učitelja in poštarja. In tako je nekega dne v Dolnjem Kraljevcu bila ustanovljena re-pubfika. A ta republika ni trajala dolgo. Že drugi dan so prišli orožniki, ki so republikanske funkcijonar-iš odpeljali v zapor, a vsa vae se jim je smejala; rekli*so: «Glej republiko ;:enejo" v rešth Od onega dne/a pa je v Kraljevat zopet kraljevina Jugoslavija. 4 H"K0RUPCIJ5KI AFERI PRI STANOVANJSKEM URADU. Z ozirom na vesti, da se ne namerava ko-rupcijske afere pri stanovanjskem uradu vsestransko raziskati, smo izvedeli od poučene strani, da je vse ukreni eno, da se bo zadeva popolnoma razčistila ter so uvedene odredbe, ki izključujejo v bodoče vsako korupcijo. 1 ZA PREDSEDNICO 'SPLOŠNEGA SLOVENSKEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA» je bila na občnem zboru društva preteklo nedeljo vnovič izvoljena gospa Franja Tavčarjeva. _ ; KONGRES JUGOSLOV. ZEN--TVA se vrši poleti v Ljubljani. Kongresa st udeležijo zastopnice iz vse države. , " X RIJAVČEVEM KONCERTU V ZAGREBU nam poročajo, da ji neuspehu Riiavčevega koncerta kriva v prvi vrsti koncertna posiovnica - A!onia>, ki je izvršila predpriprave za koncert s tako zanikrn ostjo, da se ie občinstvo naravnost škandalizira-lo. V koncertni dvorani so bili postavljeni taki stoli, da si je mnogo gospodov in dam raztrgalo svoje obleke, dvorana je bila v hudem mrazu nezakurjena, tako da je mnogo občinstva, ki ni hotela riskirati pre-blajenja, raje odšlo. Posiovnica Alo-nta se ni niti zato pobrigala, da bi pianistu Ličarju preskrbela koncertni klavir, tako da je moral svirati na Stutzflugelu. Neusoeh torej ni pripisovati zagrebškemu občinstvu, ampak edinole prirediteljem. * DRUŠTVO UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL. Včeraj se je vršil rfv" ustanovni občni zbor društva učiteljev meščanskih šol v Sloveniji, predsednika je izvoljen ravnatelj ^fP ^ v Mariboru D. Hu-mek,_ za tajnico ravnateljica meščanske sole v Mariboru gdč. Štupiceva, za bbgajn.ka učitelj meščanske šole v Šiški Kunaver. Društvo pristopi k L. druženju jugoslovanskega učiteljska, poviijeništvo Ljubljana. sv Sokclski koledar za leto 1921 je razprodan. Bratska društva, k! so fiohfla ko-l'-5ar, pozivljemo, da čim prej poravnajo fačaa. * tMF0R5L\ ŽELEZNIŠKEGA' 080B-JA. Is Beograda poročajo, da, bo ministrstvo saobračaja v najkrajšem času uredilo vprašanje železničarekih uniform za celo državo. Zelezničarske uniforme bodo v ceii kraljevini izenačene. ' OBSOJEN NA 4 MILIJONE IN ARETIRAN. Ravnatelj elektrotehnične tvrdke «Svetla», dr. Markovič, je skušal odtegniti obdačenju večjo množino trošarini podvrženih žarnic. Finančna uprava ga je obsodila na 3,800.000 kron globe ali leto dni zapora. Ker je dr. Markovič kot ino-zemec (avstrijski državljan) sumljiv pobega, je bil aretiran in izročen v preventivni zapor pri ljubljanskem deželnem sodišču. * STANOVANJSKA KONFERENCA V CELJU. Na povabilo vladnega svetnika dr. Žužka se je vršilo 14. t. m. v Celju posvetovanje zastopnikov hišne posesti in kapitala in članov stanovanjskega urada glede gradnje novih stanovanjskih poslopij. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da zgradi občina s pomočjo države še letos več poslopij, v katerih bi bilo 40 stanovanj. V Celju je okoli 40 strank, za katere ni mogoče dobiti primernih stanovanj. * STANOVANJSKA KOMISIJA ZA TRŽIČ IN OKOLICO. Zaradi upornosti županstva v Tržiča in ne-rednosti pri stanovanjskih zadevah je poverjeništvo za socijalno skrb odvzel tržiški občini posle stanovanjske oblasti ter postavilo za Tržič in okolico stanovanjsko komisiio. Za njenega predsednika je imenovan ravnatelj meščanske šole g. Albin La-jovic. * SMRTNA KOSA. Dne 14. t. m. je umrl v celjski javni bolnici po daljši bolezni Ignacij Mikuš, posestnik in trgovec v Šmartnem ob Paki. star 50 let — V Liscah pri Celju je umrla posestnica vile Vaietka Petriček, stara 36 let. 6 SAMOMOR. Davčni uradnik Fr. Mihelič v Studencih pri Mariboru si je danes 14. t. m. iz dosedaj še neznanega vzroka pognal kroglo v srce in obležal na mestu mrtev. * STRELI OB LJUBLJANICI. V nedeljo dopoldne so prihajali v Ljubl jano rek ruti z dežele. Vsi so se zglaševali pri okrožni komandi dravske divizije. Večina so prihajali trezni, mirni in pevajoč. Opaziti smo pa tudi prizore, ki nas še vedno spominjajo na stare avstrijske dni, ko je bil običaj, da mora biti reknit n* dan prihoda k vojakom popolnoma pijan. Mislimo, da bo pomalem tudi ta «na-vada» zginila. Proti večeru in danes dopoldne se je po mestu kolportirala vest, da je vojaška straža, po drugi verziji zopet policija, ustrelila mladega rekruta, ki je pobegnil čez plot iz vojašnice. To ne odgovarja resnici Gre namreč za sledečo zadevo. Orožniki so ponoči 11.1, m. pripeljali v Ljubljano drznega vojaškega begunca Venčeslava Gačnika, doma na Vrhu pri Št. Rupertu, krški okraj. Uklenjenega so izročili komandi mesta. Od tam ga je v s o b o t o ob 4. zjutraj odpeljala vojška eskorta, en vojak s puško, v garnizijske zapore v šentpeterski vojašnici. Ko sta prišla do vojašnice, se je begunec Gačnik obrnil in v divjem diru zbežal ob Ljubljanici. Spremljajoči vojak je večkrat zaklical za beguncem: »Stoj, stoj!» Po brezuspešnem pozivu je vojak rabil orožje in je ustrelil iz pu ške. Begunca je zadel in Gačnik je težko ranjen padel na tla. Takoj so ga odnesli v garnizijsko bolnico, Upati je. da okreva. * UMOR NA LAVERCI. O ropar-skem umoru na Laverci nam javljajo še naslednje podrobnosti: Umorjena Ivana Mozina je bila pod vratom vsa obklana. V soboo popoldne je sodna komisija ugotovila dejanski položaj. Gre za roparski umor. Kot morilca sumijo njenega pastorka Ivana Mo-žino, nedoletnega lastnika posestva in hiše št. 15 v Dalnji vasi pri Laverci, kjer je vdova stanovala in vodila gospodarstvo, dočim se je fant potepal okrog in je večinoma stanoval na Rudniku. Da je zločin izvršil dober poznavalec hišnih razmer, je razvidno iz dejstva, da je vladal v sobi največji red, samo iz postelje je izginila culica, v kateri je vdova Ivana hranila gotovino. Pastorku je bilo znano, da je pred dnevi prejela okoli 7000 K za šoto in druge poljedelske pridelke. Možino so usodne noči videli pohajati okrog hiše. Morilca še niso prijeli. * UMOR V ZA VRHU PRI SV. LENARTU. Andrej Malek. viničar v Za-vrhu je pred par dnevi vrgel svojo ljubico Marijo Brandstattcr, ki je bila noseča, v tamošnjo velike mlako. Nesrečnica je, ne da bi ji kdo mogel eriti na pomoč, utonila. Včeraj so jo potegnili iz vode. _ italijanski ribolov v jugoslovanskih vodah. Leta 184?. sta se pogodili avstrijska io italijanska vlada v vprašanju ribjega lo va v Jadranskem morju. Po načelu reci proeftete je bilo dovoljeno prebivalcem obeh obrežij svobodno loviti v vseh vodah z izjemo pasa v Širini 1 mille od obrežja. Ta pogodba Jc bila edino Italijanom v korist. Prebivalstvo vzhodne italijanske obali se peča namreč z ribjim lovom na morju, medtem ko ribolov na našem jadranskem obrežja niti od daleč ni tako razvit. Da obvarujejo svoje predvojne ugodnosti, opozarjajo italijanski krogi, med njimi »Societa di Pešca e Pesacoltara v Trsta, vlado, naj pri bodočih trgovskih pogajanjih z Jugoslavijo varuje dolgoletne interese italijanskih ribičev v Jadran skem morju. Zaslužek, ki so ga iraeli italijanski ri biči že pred vojno, ni bil majhen, ftali janslti ribiči iz znanega nbolovskega mosta Chioggia so dobili letno okrog 2 mi lile*a lir predvojne vrednosti za ribe. Ribarili so največ v dalmatinskih vodah bi v Kvarnem, ki spadajo po rapallskem do govora v jugoslovansko območje. Poleg ribiških društev iz stare kraljevine pa so se po vojni ustanovila mnoga društva v zasedenem ozemlju na Čresu, na Malem In Velikem Lušlnju itd- ki ne bi rada pogrešala bogatih vod našega nioria. Sicer so si Italijani posebno v iužni Dalmaciji zagotovili v rapallski pogodbi pusti otok Pelagruš, na katerem ni niti peščice rodtfvitne zemlje, okoli katerega pa se zbirajo ogromno množine sardin. Tam je najbogatejši ribji lov. 2eja jih po onih krajih, ki so nam jih v rapallski pogodbi pustili. Tako piše <11 Piccolo--- *So kraji kar naidragocenelši. ki jih Jugoslovani ne morejo izrabiti vsled pomanjkanja per-sonala in ladij in ki bi italijanskim ribičem in trgovcem prinesli velike množine najboljših rib. Italija bo pri trgovskih pogajanjih z Jugoslavijo gotovo posvečala največjo pažnio ribolovnemu vprašanju, boječ se tudi. da se -ne vrine- angleški in francoski kapital v jugoslovanska ri, bolovska podjetja na škodo italijanskemu-Treba je spomniti samo izliv in obrežje v bližini Narente. ki se po svojem boga stvn rib lahko primerja svetovnoznanim Valli di comacchloni, ki se ie do danes v orav skromnih mejah eksplo a tiralo. V južni Dalmaciji so posamezna obrežja bogata različnih vrst rib, obenem pa šo lahko dostopna na močnejših čolnih in ladjah. Končno je, pravi zgoraj omenjeni list trgovina z ribami v Dalmaciji in v Kvarnem velikega pomena za Trst. Reko in Benetke. Upamo, »la naši zastopniki pri bodočih trgovinskih pogajanjih nc bodo prezrli nobene podrobnosti v vprašanju ribolova, ki ic za naše državljane življenske važnosti. Tisoč in tisoč dalmatinskih družin živi od ribolova, celi rodovi si bodo pozneje, ko bo dovolj nacionalnega kapitala r.a razpolago, služili svoj kruh z ribjim lovom. Italijani nimajo tako dragocenih protiuslug, da bi mogle odtehtati svobodo in bogastvo našega moria. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN «JUGOSI.OVEN- ivca SKE MATICE*? *sH — Trgovinska pogodba med Jugosla vijo in Nemčijo. Iz Berlina poročajo 10. februarja: Ministrski svet v Beograda ju po obsežnih in dolgotrajnih pogajanjih odreke> odobritev že zaključeni in do podpisov gotovi začasni trgovski pogodbi, katero so sklepali bivši pomočnik finančnega ministra Popovič ter sekcijski načelnik Teodoroviu na eni in ministrski ravnatelj nemškega zunanjega urada von Stockhammern na dragi strani. — K temu poročilu nam javljajo iz Beograda: Na zadnji seji ministrskega 6veta s« je med drugim razpravljalo tudi o vprašanju, ali naj se sklene z Nemčijo stalna, trgovinska pogodba ali n«. Ker prihaja jo pri tem v poštev tudi zunanje-politični momenti, je bilo sklenjeno, d* naj »e z Nemčije in Italijo sklene začasna trgovinska pogodba. = Naš prvi prekoatlantskl parobrod =>Maria Imakulata«, last dubrovniSkega društva, ki je pod našo zastavo dospel v Gruž, bo vršil plovne- službo med našo kraljevino in Ameriko. Tvornica In rafinerija Špirita v Osl-jeku. V Osjeku je ustanovljena tvornica špirita in rafinerija Špirita. Letni pridelek bo «0 do 40.000 hI. Tvornica ni novo podjetje, ampak se je samo preselila iz Požege, kjer ni imela pogojev za pro cvi tanje. Zamenjava raztrganih dinarjev. Finančno ministrstvo je vsem državnim blagajnam naročilo, da sprejemajo v zameno raztrgane novčanice po en dinar i o jih zamenjajo za nove. = Obrtniški tečaj je otvoriia v ponedeljek, 14. t. m. ceijska ekspozitura obrtno-pospaševalnega urada. Prikroie-valni tečaj bo trajal šest todnov in poučuje potovalni učitelj Alojzij Knafelj iz Spodnje Šiške. Kakor smo izvedeli, -t pripravlja tudi tečaj za_ č.evljarje in za knjigovodstvo. — Gospodarski stiki used Cchoslovaško in Jugoslavijo. Da se poglobijo gospodarski stiki mod čShoslovaŠko republiko m Jugoslavijo, je obiskal iifihoslovaški poslanik Kalina te dni miaistra dr. Kuko-vNovostim*, odpo&je Jporcelana ter je jako lidcn in ročen. — Ustanovitev madžarsko-angleSta tf< govslte zbornice. V Budimpešti s« j« »tanovila anglesko-madžartlm trgovžask« zbornica. Za predsednika zbornice je ^ii; izvoljen grof Albert Apponvi. — Zclezobefonski vagoni in ladje- hur"*. betii tvrdki inž. Vlfck na. Kral. Vinohr« dih so je po daijšrm Študiju posreSI^. konstrukcije, železobetonskih vagonov in ladij. Firma ju stopila, v rrea> % Rinj--hofferjevimi tovarnami za vagone v svrho izdelave novih vagonov, češko ministrstvo železnic, kaže Sivo zanimanje to novo konstrukcijo in je naročilo S* več vagonov za preskušnjo. Ker ka udi druge države živahno lanimanje z* to misel, je firmr. VIček ustanovila mol narodni sindikat- za- stavbo že!ez6beto.>-skih vagonov in ladij v čoškoslovaSld republiki- Sindikat, tečajno dovršoje v Ust. ni ladjedelnici v Kremen na Donavi vtei: -no ladijo s 700 tonami. Sindikat, bdel«^' tudi želeiobetonike dsterue za prevr -petroleja, in bencina. = Uvoz češkega ».ladkorja. V letih 19ifi ia 1920 je bilo uvoženo ia Češke v našo driavo 71-tH*4 ton sladkorja. = Drugi veletrg v Bruslju pod patre-nstneo kralja s-3 vrši v dneh cd 4. do ?". aprila 1921. — Premestitev postnega ravnateljstva Poštno ravnateljetvo za Vojvodino je bi lo premeščeno iz Velikega. Beokereks v Novi Sad. Dodeljen mu je tudi oni le! Baranie. ki je pripadal 4o sedaj zagrebškemu ravnateljstvu. — Padanje cen in znizanjc mszd v As-gHjl. Londonski listi prinašajo uradu:? poročila o padanju detajlnih cen. Prve?^ januarja, so bile ceno napram 1. decembru za 4 točke uižj-i, napram 1- covear.-bru pa- za 11 točk. GU-vno i>o ptdle ceni življenskim potrebiriinam m tkaninam. Ba/ii tega bodo znižane tudi ddavsk« mezde, pred vsem v tekstilm industrir. čehoslovaška. vlada v krakom nekoliki' strokovnjakov v Jugoslavijo, da se s poklicanimi našhni faktorji posvetujejo o pospeševanj« našega rudarstva. Tvornica za elektrotehniške predmete v Sloveniji »Pationia« je prosila mi nistrstvo poste, naj od sedaj naprej ua roča. telefonske in druge aparate |iri njr i. mesto v inozemstvu. = Isvoz kož iz Madžarske. Madžarska je dovolila izvoz večje množine sirov-I. kož in usnja, e je ta izvoz obremenila z visoko carino. Za vagon suhih ovčjih ko i znaša carina 150.000 m. K. za vaeon stihih konjskih kož pa 90 000 m. K. Za povišanje premogovne produkcije. V proihelno ministrstvo je sklican-) kouferenca delegatov vseh železniških ravnateljstev v kraljevini, k' naj se posvetuje o potih in sredstvih- kako Švigniti produkcijo premoga. — Statistični oddelek pri ministrstvu trgovine. Ministrstvo za trgovino in indu strijo je pri oddelku za. kreditne z:rvoio in zavarovalnice ustanovilo poseben statistični oddelek, ki ima nalogo, zbirati statistično gradivo. Denarni zavodi se po-ijvljajo, da- takoj po občnih zborih posije jo bilančne podatke za leto 1920, — Povišanje železniških tarifo v za blagovni promet v Avstriji poročali, dne 15. f?brnarja. ir sicer za 50 odstotkov. Zgradba velik?, električne centrale. Ministrstvo za javna dela je razpisalo za. 1. majnik licitacijo za zgradbo velike električne centrale na Donavi v Kostol oi Stroški so proračun jeni na 60 milijonov dinarjev. Poleg tega namerava, zgraditi vlada na progi Kostoiac-Beograd «e osem manjših električnih central. = Padanje cen. V svetovni veletrgovini se kaže počasno, pa -endat stalno padanje cen. Začetek je bil izsiljen od organi zacij konsumentov v Ameriki v sredini lanskega leta. Valovi padanja oen so plusknili tudi na, evropsko obal. Indeksne številke 20 najvažnejših predmetov v Severni Ameriki kaiejo sledeče izpre membe: (Cena 20 predmetov 1. L 1920. «= 100) : 1. L 1920. indeksna štev. (i. š.): 100, J. V. 50. i. S. : 114. 1. vn. 20. i š. : 110. 1. IX. 20. i. S. : 80, 1. XL 20. i «. : 82, XIL 20. i. e. : 72. 1. I. 2L i g. : 65, L IL 2L i. S. : 02. Cene so torej v šev. Ameriki v tyeku enega leta. padle za ^ točk, kar pomeni znatno prednost napram indeksnim številkam evropske veletrgovine. Nemška veletrgovina- kaže sledeče gibanje cen: V račun je vzeto 75 predmetov. katerih skupna cena je 1. I. 1920. znašala 100. ki je do 1 .maja 1920, sa-rastla na 157, Od tu dne L VL padla, na 135. a že zopet začela rasti do L XII. 20. na 155 točk. Od 1. XIL 20. pa do 1. IL 1921. pa. so cene padle od 155 na 136. Tako so cene v nemški veletrgovini od 1. L 20. do 1. II. 21. po velikih blodnjah poskočile samo za 5 točk. V mesecu januarju so oene padle za 14 točk ali nasproti rekordni decemberski višini za 19 točk. V zadnjem mesecu so pokazale naj-znatnejši padec oene življenske potrebščine, ki so padle od 151 točka na 144-Celotna, cena vseh 75 predmetov je v zadnjem mesecu padla za 14 točk. Mirovna indeksna številka najvažnejših predmetov je zna-ala 9, številka dne 5. II. 192L pa 136. kar znači, da so cene v veletrgovini do danes štirinajstkrat poskočile. — Stroji, orodje In semena It Anglije. Iz Beograda poročajo, da je angleški odbor za kmetijsko pomoč zaveznikom pripravil transport strojev, orodja, in semen vrednosti 15 000 funtov šterlingov (7,500.000 kron} kot dar v vojni oškodovanim srbskim poljedelcem. Vozni listki za mednarodni promet. Londonska >Daily Mail« poroča, da. se v kratkem uvjedejo olajSavo za. osebni promet ca železnicah na ta način, da se uve- @orsa 14, februsrla Zagreb, devize: Berlin 24$ do 255, S7r> 275 176<"> 1460 12CJ 63a 55S •J& i 5100 13iO 450 100 725 1050 SS-T 2Č0 180C* 14Šv'i 125:; 75:'; ložo ■5ir. &2CO ua*! 460 iG; oio:- 7Sc Jejo potni listki za vse kako t to bilo pren voino. Otvoritev novega premogovnika. '7 Fušnici pri Livnu v Bosni jc ta otvorjei nov premogovnik, ki ga eksploatira In dustrijska banka v Za^rrebu. Premog je jako dobre kakovosti in ima 46C-0 kalorij Neprilično ja edino to, ker je najbližja postaja oddaljena od premogovnika 7 km in se mora radi tega. premo? odpravljati na postajo z avtomobili — Avstrijska kriza. Vskd padca kurzne vrednosti krone je odsek za prehrano moral zvišati etne zgornie-šlezijskega premoga od 418 kron 64 vin. na 510 kron 34 vin., a koksa od 728 kron 14 vin. na 001 krono 64 vin. za meterski stot. Zveza malih industrijcev jc zato predložila vladi spomenico, da bo ustavila ves o-brat, ker ne more plačevati teh cen, ki so se v kratkem času pomnožile za I70krat. — Hindenburg! V ladjedelnici «Bremer Vulkan - so izpustili v morje parnik "Hindenburg pri čemer so bili navzoči generalni ieJdrnarsal Hindenburg, general Ludendorfi m mnogoštevilno spremstvo. Denar iz porcelana. Nemška vlad- pripravlja izdanje drobiža, ki je izdelan iz nc/e a^jolutno trpežne vr- Bukarežta. 19a Milan 534 do 585, Londor. 560 do 565- Nfiwyork 144 čo 115, Pari:' 1050, Prag* £lo 190, Sofija. 164, Svics 2325 do 2375. Valute: dolar 142 do 142.75. avbtr. krone 24 do 25, levi 100, rublji 55 do 60, čeSk"9 kron«- 180 Trgovsko-obrtna banki i ■ Banka Brod na Savi . . . Jadranska banka..... Hrvatska eskomptna banka . šlavonia Narodni Samska icdustriia , Eksploatacija drva ...» Narodna banka . . » • • Jugoslavenska banka . . s Ljubljanska kreditna banka > Prastedions . .... s Gutman ... » . • • Rečka ptička banka , i j j Poljedelska banka . . « a Dubrovačko parobrodno dr. Srpska banka.................... Dunaj, Deviz«: iz gret 462 do 4oe Beogr&i 1850 do 1570, Berlin 1170.50 llTo.50, Bndimpeta 127.50 do I2^.5t>. M< Ian2-160 do 21S'"1, Npw York 672 do 67P Pariz 4885 do f*425, Prajrs S78M g8d4K>. Curift JUtJO do 11.030. Valute, dolar 669 50 grad 20> do 231. Bukarešta 107.75 čt 109.25, l>inaj 1055 do 11.&5, Zagreb 52> do 5350, Budimpešta 1-1.25 do 15.25. V s 1 u t,«: dolarji 74 do 75, dinarji 200 d< 202 funti 295.50 do 297.30, iranc. frank 554.50—557.50, rvic. franki 1248.50 &> j 251 jO. Bei lin, D e v i z e : I talij? 210 do 210.5^ London 223 do 223.50, Pariz 41530 6' 415 95, Svics ^31-55 do 9SS-45. Londc 223 do 223.50. Dunaj 13.7S do 13.77, Pre ga 75J2S5 do 75.725, Curih. Devize: Berlin 1055, N'" York 612, London 2878, Pariz 44.40, M-to ?>2.40, Prasa 7.90. Budimpešta. 1.175 Za?reb 4.25, Bukarešta 8 50. Varša-". 0.80. Dmai 1.50. avstr. krottt: 1-0^ Vremensko porodilo. Liubliin* 3f>5 « nart racrism t*, fctr I U. orit 784-7 I *-0; ««!>■ 1 1*. »r 1. tP! x*. KDT j 1». teh to, M i « v —— [_-___ U. febr n. orfi 7SS-a 10 bte» t»bm {v»« 'Mr Sraan.a vžaejEsa tva-s&itzro o f, ccnaifc« Vreasntkaaajov«:: tepfcjfc ^»i """it. Solnce v*fai:» ob mP.» 3 •> 17T4 Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odarovorni urednik vjt Tfks", TyrM naiiM in ssdanlasf. (Konec.) Ne zanasajmo osebnih prepirov v društvo! Le površnim ljudem je več za čast kot za delo. Pretirana občutljivost in nžaljenost za vsako malenkost je bolezen, ki je na veliko škodo uspešnemu delu v društvu. Med brati se besede ne tehtajo, niti ne merijo na milimetre. Umevno pa je, da zahtevamo povsod dostojnosti. Zahtevamo več vztrajnosti v sokolskem delu. Kot mladenič si zahajal pridno na sokolsko dela Iščem te pri delu v poznejših letih kot fanta in mladega moža. Nisi Sokol, Če se izogibaš resnemu delu in si iščeš prazne zabave. Začetek in jamstvo za trden društveni obstoj je redna gojitev telovadbe. Enako važno je prosvetno delo — druge stvari so dopustne, ako so v okviru sokolskega programa in ako zaradi tega ne trpi niti redna telovadba, niti prosvetno-vz-gojno delo. Skrbite za naraščaj v vodstvu oprave in v vodstvu odsekov. Za vodstvo odbora in odsekov se mora vsposobiti več oseb istočasno. Zanemarjeno gospodarstvo z društvenim imetjem pomenia društveni polom. Vsako društvo imej za cilj lastni So-šolski dom, da ni odvisno od izpre-ininjajoče se naklonjenosti in nenaklonjenosti oseb in razmer. Člani in društva nastopajo vedno fako, da pridobite sebi in društvu agled in spoštovanje. Število in ka-iovost članstva je najboljše merilo zato, kako mnenje ima javnost o dru-itvu. Zakaj raste in pada število telovadcev? To je vprašanje vztrajnosti. Vsako leto vidimo polno novih obrazov. Prezgodaj nastopa kornodnosi in prehitro se duševno in telesno starajo. V zapadni Evropi tvorijo jedro gimnastičnemu društvu 30Ietni telovadci. Pretirano hrepenenje po družbi, po gostilni, po zabavi, obo-žavanje šporia (pogosto zdravju in plemeniti vzgoji škodljivih panog) razbija sokolske vrste in upropašča najboljše ljudi in mladino. Red in atefodičnošt v vodstvu in v podajanju tvarine, snažnosf, zadostna oprema s telovadnim orodjem, pravi bratski duh — vse fe okoliščine dvigajo življenje in marljivost v telovadnici Avtoriteta načelnika in vaditeljev v telovadnici je nujna stvar. Malo fl Ali ste le poslali na- govori, mnogo delaj! Ohrani društvu vsakogar, ki ima sposobnost in ljubezen za sokolsko delo. Eden je bolj uporaben v upravi, drugi v telovadnici, tretji pri prosvetnem delu. Stari in mladi — oboji so potrebni, vsak prepir je nesreča za društvo. Opaščaj prazno govoričenje, splet-karenje, dvoumnost in vmešavanje zasebnih zadev v društveno življenje. Sokol mora vedeti, kaj govori in kaj sme govoriti. Vedno imej na misli našo sokolsko nalogo: Dvigniti Starim pa priporočani, da se društvenega dela dejansko udeležujejo, ker sicer je umevna nejevolja med mlajšimi. Več osebnega stika pri sokolskem delu med mlajšo in starejšo generacijo in zaupanje pride samo ter tudi ostane. Kritika o društvenih stvareh in funkcijonarjih naj se nanaša na važnejše stvari, bodi pa vselej stvarna, obzirna, pravi cas in na pravem me-siu izrečena ter imej pred seboj vedno le korist zdravje, del" ložnost, pripravljenost za obrambo naših narodnih in državnih pravic in za moralno junaštvo v narodu, t. j. ljubiti resnico in sovražiti krtvico. Ni društva z višjimi nalogam:. Zato pa premislimo pri vsaki besedi m vsakem koraku, ali s tem koristimo ali škodujemo društvu in vzvišeni sokolski nalogi. Bodimo v tem pogledu napram sebi skrajno vestni in natančni. Pomladni, svež duh vladaj v društvu. Zabava ir. veselje morata izhajati iz društvenega poslovanja samega i v odboru, v. telovadnici i v odsekih. Disciplina je predpogoj^ vsakega uspeha povsod. Sklepe občnih zborov, odbora in odsekov za odgovarjajoči delokrog je treba brezpogojno spoštovati. Namišljena osebna »sc-njogočnos: in želja pf> ukazovanju, je školljiva stvar, do inost st uoste pa je, da v vsakem društvu strogo p.izi na to. da se sklenjene stvari i?-./ršujejo To ni teroriz** b, ampa< širno izvrše anje društvenih pra/il »n poslovnikov. Bratje in sestre! Načela rednega in pravilnega poslovanja, ki so bila rnerodajna v sokolskih društvih pred 40 leti, morajo biti tem bolj rnerodajna danes, ko nam je voina s svojimi posledicami močno zrahljala nekdaj strogo pojmovanje organiziranega in discipliniranega dela in ko so nam vojna leta zatemnela jasne poglede na sokolske dolžnosti glede fizične in moralne vzgoje v narodu. Spoštujmo resnico Tyrševih naukov na svojem trudapolnem, toda zmagovitem "pohodu. Le s krepko aktivnostjo v delu, brezkončno odanostjo in ljubeznijo do sokolske stvari preosnuje-mo duševno razpoloženje v našem ljudstvu o sokolski misli in to je naša pot, naš moter —' končni cilj. Na-sprotr*ki so na delu. Ker smo jih vajeni od rojstva, jih premajo vidimo, ker način v delovanju premalo žali našo, v kvarni vzgoji vzrastlo dušo, sovražnika premalo občutimo. Sokolu pa veljaj: zdrži, zlomi! FRANK HELLER: 59 prigode gospoda Mina. (Prevod iz švedščioe. F. J.) Gospod Wc?erz je prijel Filipa pod roko, ta pa je šel na neznani pohod s svojim spremljevalcem, kakor novi Djafar, ki spremlja Kalifa po Bagdadu. Pod prvo svetilko se je Woerz ustavil in si ogledal Collina. Nato pa jc dejal: «Tako ne morete ostati, gigerlov tu ne potrebujemo*. Prazno stopnjišče sta si izbrala za garderobno ložo in nekaj minut pozneje je Woerz z veščo roko in s pomočjo rjave tobačne bage in še bolj rjavega cestnega blata izpremenil gospoda doktorja jnris utriusque, Filipa Collina, v najlepši eksemplar pristaniškega lumpa. Filip je oblekel ši-rokokarirani Woerzov ulster, ki m« je segal do peta, in poveznil na glavo njegovo melono, Woerz se ie pa okrasil s Filipovim cilindrom, ki ga je popreje primerno pokvečiL Potem sta nadaljevala svoje romanje. V dva metra široki stranski ulici je gospod \Yoerz obstal pred hišo iz rdeče opeke in z razsvetljenimi, toda zave-šenimi okni. Iz notranjosti je prihajalo rjovenju podobno petje. Naenkrat se vrata odpro in neki dedec prileti skozi nje z naglico, ki so mu jo podelile neznane sile v notranjosti vabljive zgradbe. Predno so se vrata zaprla, sta se že vsilila v nje Woerz in Filip. «.'... bar večer!* je zašepeial. «Woerz, za hudiča, res, Woerz, ne, to ni prevara!* Srebnjak je zacven-čal, in Woerz je potegnil Filipa za seboj v temno vežo. V prihodnji minuti so še odprla druga vrata in po-nočna romarja sta vstopila v sobo. koje temperatura in ozračje sta Filipu kakor vulkanov dah zaprla sapo in vzela vid. Oči so se m>t zasolztle, rocnino za Kiaožen slovenskega, neni-„ <91 žkega la italijanske.« je- sta, išče fltotbo. Ponudbe na Čerajava, s Karel, tovarna testanin, il. Bistrica, s« e- sveče. vino. prasne sode nudi i najcenejeS"r.Sire, Kra^J. sjiso-st Spalna mm SOŽiS, Trnovski pristan 4. 369 2—2 Občinska hranilnica v Postojni sprejme takoj v liraailiiičHeiffl knjigovodstvu popolnoma izvezbanega Plača in drngo po dogovoru. Prosilci, ki imajo v Julijski Doue-čiji 670j o domovinsko pravico in so zmožni poleg slovenščine tndi italijanskega jezika, ima]0 prednost. 344 3-3 Ravnateljstvo. F nn> Ogledalo, v soto dva metra. 5S • Cvi sod s. (30 hI), Kolo in Sva koajak* opremi (angl). — NbbIov K>ve oprava .Jutra-*. 355 2—2 SuinjslJO mast, SS^trtE prejema od 50 kg sa^rej pn na;ni ji dnevni •-eni tvrdka Jacko PopoviS. Ljubljana. 830 53 -4 sprejme izvezbanega II 11 H ■ Piaša in vstop po dogovoru. 350 t~3 . Išče za svoie žetainslro - frgonstio podjetje v kmm Izurjenega in zanestijivtga strokovnjaka za nadzorovanje vodstva podjetja. Ponudbe na „J. B.", Ljubljana., glavna pošta, poštni preflal in Šele, ko je nekaj minut lovil sapo, se ie toliko zbral, da si mogel pričeti ogledovati svojo novo okolico. Nahajal se je v piecej prostranem lokalu, cigar pohištvo so tvorile dolge hrastove mize in klopi. S tem so nejasno svetile kričeče reklame in šest plinovih svetilk je nadušliivo svetilo skozi peklensko atmosfero. Dim je bil tako gost, da se je v debelih "plamenih vlekel za strežaji, hi-tečimi po dvorani. Prihajal je sunkoma iz množice gorečih pip ob mizah. Filip se je pri tem pogledu domislil fotografij vulkanov na islandskih otokih, kjer prihajajo žvepleni plini iz lukenj v zemlji. Obrnil se je od občinstva, ki ga skozi ta neprodirni dim ni mogel niti dobro razbrati, — najbrže so to sami mornarji — in se ie obrnil na desno, kjer je zagledal veliko točilno mizo in za njo možakarja pri delu. Filip je redkokdaj videl takšno prikazen. Grob kakor težak rokoborec ali atlet, je imel popolnoma plešasto glavo, ki se mu je pod plinov •> svetilko blesteli skorji krvavordeče. Preko ust so je mu pobesile musta-če kakor pri kit:, in vodenomodre oči so počivale n«t debelih blazinah masti. Roke jc imel gole do komolca, in neprestano je krilil ž njimi. Zatekle rdečkaste te roke so lovile čase za pivo, kakor so jih strežaji uprav metali na točilno mizo, v polkrogu so jiii prenesle z mize in haj-di ž njimi v škaf z rdečkastorjavka-sto vodo, v prihodnji sekundi pa pod pipo, iz katere je šumelo pivo. Ta trenutek so strežaji že zopet iztrgali možakarja napolnjene čaše in odhiteli ž njimi Oe '.e mcžJ< .c imel trenutek miru, je dria! reke pod pipo, da mu je kapljalo nekoliko mrzlega piva nanje... Gospod Woerz je reže opazoval Filipovo začudenje in ga potem zvlekel za seboj k točilni mizi. Zabuhli dedec ju je pozdravil z ogluš-nhn žvižgom. «0, bog živi, gospod Woerz! Proktdo dolgo vas že ni bilo videti! Ali ste popotovali?* Tako je vprašal in napravil poklon pol po domače, pol z nesramno ponižnostjo. *Kaj pa ta gospod? Ta je nov pri nas, to se mu takoj vidi. S čnn smem postreci tako fini gospodi?« Nekaj posebno močnega, kaj ne?» «Gin, Schiemann% je odgovoril gospod Woerz: «Toda pristnega!* To je torej prosluli Schiemann, si je mislil Filip. No, prav primeren za ta lokal, in obratno! Gospod Wcerz ga je posadil na stolico poleg točilne mize in tri čaše so se napolnile z ginom. «No, kaj pravite k Schiemannovt pivnici? To je že nekaj druzega, ko vaša Papilloteb se je zarežal Woerr Filipu. »-Prosit, ljubi gospod!* Filip je izpiJ požirek belomodrega gisa, ki mu je žgal po grlu huje kot ogenj. Pričel je močno kašljati, da sta se Woerz in Schiemann kar krivila smeha. Gospod Woerz je stisnil z enim požirkom celo čašo te pijače, kakor kdo drugi kavo ali vodo, in se potem nagnil k Filipu ter mu zaše-petal: «Ali vam je tu preveč soparno? Ali gremo v drug oddelek? Hočete igrati ?> «Igrati» je ponovil Filip, ki ni razumel. kaj. < No, da, hudiča, seveda, ruleto!* Ruleta! tukaj, si je mislil Filip. Saj postaja vedno lepše. Nazadnje dobim še respekt pred Schiemanno-vo pivnico. «Rouletie», je odgovoril, to so pa nevarne stvari, gospod Woerz, prav nevarne.. > <'čakajte, je odgovoril Woef£ Schiemann, hej, gesood Schiemann. pridite no sem! Prosit!» Zabuhli oštir je pristopil in z neko virtuoz-nostjo vrgel vsebino iz čaše proti ustom in jo prestregel, kakor pe? kost, čašo je pa na miao bolj vrgel nego postavil. < Kaj pa je nato vprašal. (Dalje prihodnjič.) Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali ka$Ij?te? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vara je Felerjev Elza-fluid! Šest dvojnaiib ali dve veliki specialni steklenici 42 K Državna trošarina posebe. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine. Ena steklenica 0 K- Slaba hrana Vam je pokvarila žtlo-dec? Fellerjeve prave E!sa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic IS K. Omot in poštnina posebej, a najceneje — Eagert V. Fellsr. Stabica dortja. Elsa trg št. 351, Hrvatska. 436 B. Hesna MM pon.dh.St5S* in- _________ _ teligeeten t'riinorcc. ki se je pred kratkim vrnH i? Amerike ln se misli stalno naseliti kje » loreniji, si Sče wis potom radi premalepi 3nanja prirceme družice. Pogoji: Keomade-ževana preteklost, plemenito srce, mira' značaj, veteljo do trgovine ali večjega spodinjstva. etarost ne preko " 8 let. Li resne ponudbe ako mogoče e sliko, se naj pošljejo dO 28. februarja pod fifre ..Amaooa ,.Sod»" na npravnistvo vJatra.^ Sodna ulica. 6. 364 Prekaj evalnica s stroji in popolaoma opremljena je z živim in mrtvim inventarjem zaradi preselitve v Nemško Avstrijo takoj po primerni ceni na^redal, eventualno se zakup lahko podaljša. Naslov: Prekajavalnica StuienoL Maribor, Schulgasse 19 36 Naročajte in širite sledeče leposlovne kn|ige: Aoatole ?ranoe- Debel Jak: Pingricski otok. lioznan. Cena bros. 42 K, po po«i pripor, t tv 40 v več OostoJevablJ-LevstUc: Beoi. Roman ▼ IV. dolih. BroS. 35 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 6 » v ve& Goneonrt-Paatoikla: Dekle Elisa. Homan. BroS. 10 K, res. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Gervajrtaa-SorU: Tri novele. Crcl. 10 E, ver. 1« K, po poŠti 1 K 80 v vec. Shakespeare-ZapassfilC: Sea kresne cco. Bro?. 22 K, ver. 23 E, po pošti 1 K 8U v več &Bte Debel Jak: Solnce ia senoe. Br-i. 10 K. r ez. tj K. po posti 1 K 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil Iv- Prijatelj. Bros. IS K, po poŠti 2 K 60 v več. Jodpa Jar&lča zbrani spisi. Dragi laja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zver. broš. 20 K, po pošti 3 K več, U. =ver. broš. 23 E, po pošti 2 E 60 v več 1 Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljabijani, Sodna ulica 6. es 26 banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi m* Prevzema vse bančne posle pod Kijngitar.jfimi pogoji. Jeograd, Celje,Dubrovnik, Kotor, Kranj, S Ijnbljana, jžaribor, jUfelkovic, Opatija, " Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, 2rst, VTien. a B9 Poslovne zvezs z vssai večjimi kraji v tu- in inozemstvo. % Natisnila Mniika mst, 4 d- ▼ IauWjanr