PREDKONGRESNA GRADIVA
Reforma vzgojno-izobraževalnega sistema
OSNOVNO ŠOLSTVO
Resoludja 11. kongresa ZSMS obravnava tudi najbolj pereča problema: preobrazbo srednjega in visokega šolstva, nekako pozablja pa preobrazbo osnovnega šoistva in vlogo ZSMS pri usmerjanju v študij ob delu in iz dela.
ZSMS bi morala imeti pri oblikovanju programov celod-nevnega osnovnega šolstva odlo-čilno besedo, ker bi si s tem lahko zagotovila kontinuiteto dela tudi na višjih ravneh, prav tako pa bi verjetno oživele tudi OO ZSMS v KS. Večje povezovanje s pio-nirsko organizacijo in aktivno sodelovanje pri izvajanju popol-danskih aictivnosti v celodnevni osnovni šoli bi krepilo zavest mladih in pripadnost družbe-nemu okolju, v katerem živijo. OO ZSMS v KS pa bi morala po-skrbeti za takšne načine sodelo-vanja, ki bi bili primerni osnov-nošolcem, in jih spodbujati za bodoče delo v osnovnih organi-zacijah mladine.
Te organizacije naj bi poskr-bele tudi za mentorje, za ra-zredne skupnosti in za OO ZSMS v celoti. OK ZSMS pa bi morala mentorje za to delo ustrezno usposobiti, da bi se lo-tevali dela z vso potrebno odgo-vornostjo.
Mentorji naj bi bili tudi nosilci povezave med osnovnošolci in krajevnimi konferencami kakor
tudi z OO ZSMS v KS ter OK ZSMS.
SREDNJE ŠOLSTVO
Ena bistvenih nalog neše or-ganizacije je, da se bojuje za do-sledno uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju. Me-nimo, da so osnovne organizaci je
na srednjih šolah dobro organizi-rane, vendar je njihovo delo or-ganizirano preveč forumsko, manjka jim vsebine. Njihova ak-tivnost bi morala biti usmerjena h krepitvi samoupravnega polo-žaja srednješolcev in k razbija-nju reakcionarnih predstav o or-ganizaciji vzgojno-izobraževal-nega procesa.
lskati bi morale novo vsebino vzgojno-izobraževalnih programov, jih oblikovati in stremeti k uvajanju dosežkov znanosti vanje, saj je po-trebno mlade že zgodaj usmerjati v znanstveno raziskovalno dejavnost in sprotno spremljanje le-te.
Prav tako je potrebno pretresti obseg programov in jih postaviti na realna tla. Poskrbeti velja za ustrez-
nost učbenikov in za njihovo pravo-časno izdajo. Učbeniki naj bi bili res kvalitetni in naj bi se ne menjali v tako kratkih obdobjih kot sedaj.
Občinska organizacija mora po-skrbeti za usmerjanje mladih v defi-citarne poklice in v tem smislu tudi za ustrezno politiko kadrovskega štj-pendiranja. Zasledovati je polrebno kadrovske potrebe združenega dela in njim prilagajati štipendijsko poli-tiko. Zavzemati se je potrebno za trdno zvezo med štipenditorjem in štipendistom, ki naj bi od vsega za-četka čutil pripadnost delovni orga-nizaeiji, ki ga štipendira.
Zavzemati se moramo za razbitje nazadnjaške, malomeščanske misel-nosti. da je proizvodno delo manj vredno od birokratsko-intelektual-nega, po drugi strani pa moramo te-žiti k veeji ustvarjalnosti vseh.
Pouk samoupravljanja bi morui temeljiti na čimvečji praksi, poudar-jati bi moral pomen združenega dela in nagrajevanja po delu. Ta svoja spoznanja pa bi morali učenci spoz-navati v praksi, pri proizvodnem delu.
PROIZVODNO DELO
V usmerjenem izobraževanju naj bi s proizvodnim delom uvedli neko novo kvaliteto. Žal pa nam lo do danes še ni v celoti uspelo.
Programi proizvodnega dela naj bi bili enotni za vso Slovenijo. To delo naj bi težilo k uslvarjalnosti in sode-lovanju v celotnem delovnem proce-su, ne sme pa »mašiti lukenj«. ki na-stajajo zaradi bolniških ipd. Udele-ženci naj bi se seznanili s celiotnim delovnim procesom deiovne oreani-zacije, prav tako pa s samoupiravno organiziranostjo. Nujno je potrebno po vsej Sloveniii zagotoviti enotnost nagrajevanja. Ce se je naša dlružba odločila za nagrajevanje proizvod-nega dela. naj bo to delo nagrajevano v skladu z našo politiko.
Mentorji ne smejo biti le enostran-sko strokovno usmerjeni. uspasobiti jih je treba tudi za pedagoško delo, kjer je proizvodno delo del vzgojno-izobraževalnega provesa. Ena naj-pomembnejših nalog pa je zagola^-ljanje dobrih delovnrh odnosov in povezavez OO ZSMS. ki naj bi imele odločilno vlogopri orgunizaciji proi-zvodnega de!a pa s tem tudi dobršen del odgovornosti zanj. Ker je to delo prvi stik mladega z delovno organi-zacijo, se moramo vsi potruditi, da bo vsak učenec doživel kar najpristnejši stik z njim.
VISOKO ŠOLSTVO
Pri reformi visokega šolslva me-nimo, d.i hi se morali obe t'K ZSMS
z vsemi silami zavzemati za čimu-spešnejšo reformo. Obe UK bi mo-rali poskrbeti najprej za stik z mla-dimi srednješolci ter jim na poljuben način predstaviti študentsko življe-nje in problematiko, s katero se bodo spoprijeli. Naloga UK pa je tudi, da pritegneta študente k družbenopoli-tičnemu delu in jih usmerjata v tak družbeni položaj, ki bi ga v naši družbi morali imeii. Naša organiza-cija pa mora skupaj z drugimi druž-benimi silami zagotavljati študentom tak družbenoekonomski položaj, ki jim bo zagotavljal nemoteno jzvrše-vanje študijskih obveznosti.
Zavzemati se moramo za gradnjo študentskih domov oziroma za uredi-tev podnajemniških razmerij, prazne zmogljivosti v dijaških domovih pa naj se napolnijo s študenti.
Občinska organizacija ZSMS kakor ludi OO v delovnih organiza-cijah si morajo prizadevati za čim-večje število študentov ob delu in iz dela.Temštudentom jepotrebnoza-goioviti čimboljše možnosti za študij in jih usmerjati v skladu s kadrov-skimi potrebami delovnih organiza-cij.
OK ZSMS UUBLJANA MOSTE-POUE