Šolstvo na Štajerskem, zlasti na slovenskem delu v 18. in 19. stoletji.*) a) Zasluge Marije Terezije za štajersko šolstvo. Dočim je bilo v 17. stoletji vse utihnilo, kar zadeva šolo, začelo se je v 18. stoletji živahnejše gibanje na šolskem polji. Vender so bile šole, kjer je bila katera, v silno slabem stanu tudi še v začetku te dobe. Učitelji so deco poučevali v svojih malih hišicah in sobicah. Ali njih plača je bila tako pičla, da so se morali še s postranskirai *) Odlomek iz nPolitiJne in kulturne zgodovine Štajerskib Slovencev" (rokopis I. L.). — Ta odlomek iz svoje zgodovine priobčujem iz tega namena, da bi mi č. gg. tovariši na Štajerakem poslati blagovolili kakove popravke in dodatke k zgodovini o šolstvu, prodno knjigo v tisk pošljom. Vsaka šola ima že svojo kroniko in v njej zanimive zgodovinske drobtiuice. Zlasti o šolah, katere so so ustanovilc v 18. stoletji ali zgodaj v 19. veku, bi rad izvedel leto uatinovitve in drnge znamenitosti. Prosim lepo! /. L. prislužki baviti za svoj vsakdanji kruh. Bili so torej ob enem rokodelci ali krčmarji. Večkrat so v eni in tisti sobi se šolskimi otroci bili učiteljevi vinski gosti, in po zinii še druga in še manj prijetna in pritnerna tovavšija, namreč prašički, kuretnina ali kaj tacega. Take so bile namreč zasebne, pa tudi občinske šole. V nekoliko boljšem stanji so bile šole po samostanih. V teh se je poleg krščauskega nauka poučevalo tudi v tako imenovanem wtrivium-u" (trojica — čitanje, pisauje in računanje) — od koder izvira ime nekdajnih trivijalnih (navadnih Ijudskih) šol. Pred cesarico Marijo Terezijo, pa tudi pod njeno vlado še do 1. 1770. se za javni ljudski pouk od strani vlade ni ničesar druzega storilo, nego to, da je ona s kaznimi pretila, ako bi podložniki ne izpolnovali povelj duhovenskih gosposk v zadevi krščanskega nauka. Cisto brez šol sicer Štajerska tudi pred naredbami Marije Terezije ni bila. Vsaj je n. pr. sam Gradec 1. 1770. štel 10 nemških šol. Toda njih učitelji so imeli tako slabe dohodke, da so morali po noči vedno po krčmah gosti, da so si še kaj prislužili. Kako so drugi dan v šoli poučevali, lehko si mislimo. Predno je začela Marija Terezija avstrijsko šolstvo reformirati (1770.), štelo se je po vsej Avstriji 133.419 za šolo sposobnih otrok, od katerih je pa samo 23.292 v kako šolo hodilo. Najprvo je začela Marija Terezija 1. 1770. ustvarjati v posameznih deželah šolske odbore ali komisije, katere bi se imele baviti se šolskim vprašanjem. Tak šolski odbor se je bil 1. 1774. tudi v Gradci ustanovil. Naloga tega odbora jc bila najprvo ta, da ustanovi v glavnem mestu c. kr. normalko kot vzgledno šolo in učiteljsko izobraževališče, kajti vsi dozdanji učitelji se niso v nobenera posebnem zavodu za svoj važni poklic pripravljevali. Taka normalna šola je bila v Gradcu 1. 1775. ustanovljena; na njej so baje prav dobre moči pouCevale, n. pr. nek Ivan Kavperc*) (rojen Gradčan), ki je bil tudi izvrsten risar in malar. Za šolstvo bi bil imel cesar Jožef II. tudi na slovenskem Štajeru velike zasluge, ako ne bi bil zaukazal, da mora učni jezik biti povsodi nemški, kjer koli je le mogoče. Da so po tein takem vse šole, ki so se osnovale, nemške bile, tega rai ni treba praviti. Najprvo je bil cesar Jožef II. graško latinsko vseučilišče ponemčil. Glede ljudskih šol je bil ukazal, da se mora povsodi osnovati vsaj ena, kjer je v okrogu % ure 90 — 100 za šolo godnih otrok, katerim je bila dolžnost, od 6 —12. leta v šolo hoditi. Duhovnikora je bilo ukazano, v letu vsaj enkrat ljudstvu šolo toplo priporočevati in jo sploh pospeševati. b) Šolstvo v 19. veku. Ko so razni domoljubi začeli slovenski jezik gojiti, n. pr. Danjko, Krepraelj, Šmigoc, Murko, Muršec, Slorašek, ko je bila stolica za slovenski jezik tudi v Gradci (1. 1812.) utemeljena, — vpeljevati so začeli tudivspodnje Štajerske šole, katerih je utegnilo že v 1. polovici tega stoletja precej biti (najmanj kacih 120), polagoma slovenski jezik in slovenske šolske knjige, kolikor jih je pač bilo dobiti moči. K tej prebudi štajerskih duhovnov in učiteljev, ki so imeli opraviti se šolo, nekoliko so pripomogle tudi gotovo »Novice0, ki so 1. 1843. izhajati začele. Zato je bilo tudi na slovenskem Štajeru že 1. 1847., torej pred 1. 1848., ko je bila svoboda tudi za Slovence nastopila, 60 čisto slovenskih šol; poleg teh je bilo morda ravno toliko slovensko-nemških in še nekaj čisto neraških šol za slovenske otroke. Leto 1848., se je bilo novo življenje tudi pri šolstvu vzbudilo. Ko je bil prvi naučni minister odstopil, izdal je drugi državni tajnik Feuchtersleben glede učnega *) Nj<gov oče je bil imeniten bakrorczec v Gradci in rodom slovenski Štajerec. jezika 2. sept. 1843.1. naredbo, v katerej je stalo načelo, da ima učni jezik v Ijudskej šoli biti materinski jezik otrok, za katere je dotična šola. Reakcija pa, ki je nastopila z letom 1850. in je trajala v narodnostnem obzim dobrih 10 let, tudi na Štajerskem ni dovolila, da bi se bilo šolstvo na slovenskem delu tako razvijalo, kakor terja zdrava pedagogika, namroč na čisto narodnej podlagi. Zato nam ohranjene štatistične date iz poznejših let ne povedo več, koliko je bilo čisto slovenskih šol. Od leta 1851. vemo torej samo to, da se je štelo takrat na Štajerskem 386 neraških in 161 nemško-slovenskih šol. Z narodnega stališča je bil 18. avg. 1855. 1. sklenjen konkordat za slovensko-štajersko šolstvo prav primcren, ker so bile vse notranje šolske zadeve duhovščini izročene. Ta pa je bila pod vodstvom narodnega biskupa Slomšcka, kateri se je nezmerno veliko za šolstvo trudil, tudi po večem narodna, in je torej pospeševala slovenski jezik v ljudskih šolah nialega Štajera. Za izobraževanje učiteljev za slovenski Štnjor so bili enoletni tečaji na glavnih šolah v Celji in Mariboru. Za štajersko šolstvo in tudi za prospeh njega slovenskega značaja ima zasluge še zdaj v pokoju v Gradci živeči slavni raatematiker in pisatelj najboljših matematifinih in rafiunskih knjig dr. Franc vitoz Močnik (roj 1. 1814. v Ceiknem na Goiiškem). Ko je bil še na Kranjskcm, je okoli 1. 1860. pospeševal pri vladi, da smo dobili boljša slovcnska berila za ljudske šole. Do leta 1868. in 1869. so veljale stare šolske postave, tako znana ,,Politische Sclmlverfassung" tudi za Štajersko. V teh letih in 1. 1870. so prišle na svitlo na Štajerskem in na Avstrijskem sploh nove državne in deželne šolske postave; na podlogi teh začelo se jc novo šolsko življenje, na enej strani na korist narodnemu in duševnem razvijanju štajerskih Slovencev, na drugej strani so pa hoteli vladni šolniki na podlogi teh postav in s pomočjo šol prav v obilni nieri neraščino razširjevati. Temu so se zlasti protivila nekatera narodna učiteljska društva, posebno nUčiteljsko diuštvo za slovenski Štajer" (osnovano 1. 1874. s sedežem v Ljutoraeru), in slovenski li.sti, zlasti šolski časopis BSlovenski učitelj" (izhajal v Mariboru od 1. 1873. — 1878.). Le.ta 1880. je začel v Celji izhajati slovenski šolski časnik nPopotnik", ki zdaj že 2. leto v Mariboru izhaja.