Nedelja, 19. novembra Tomaž ee J« neverjetno čudil temu odkritju. Odtrgal je še nekaj desk iz tal in dognal, da je pod njim drobnega prahu dober »tot »Vsa leta sem hodil po teh deskah, pa ee ml še sanjalo ni, da je pod njimi zlato!« je presenečeno vzkliknil. Vidiš, »daj si pa opice kaznoval, ker kor jo ljudje cenijo. Toda meni se zdi, da zlata ne bi bila dobila, če ne bi Bog hotel, da nama bo nekega dne koristilo.« »Sefle zdaj razumem poslednje besede rajnega da Game, ki jih Je zapustil na pergamentu,« je rekel Tomaž, »za to delo bo obilno poplačan.« Poplačana sva Bo ti odkrile tako dragocen saMad,« s« je njegova žena nasmehnila. »Res je,« je odvrnil. »OdpuManja jih moram prositi.« Sel je ven in dal opicam karu®«, kolikor so jo mogle pojesti Medtem pa je Gerda zbrala dati prah. Iz jadrovine je sešila več vrečic in ga odnesla v kot shrambe. »Draga žena,« jI je rekel Tomaž, preden sta šla k počitku, »če bi bila zdajle v Evropi, bi bdla neizmerno bogata. Tu pa nama koristi zlati pesek manj kakor navaden pesek za posipanje tal. Zato ga sadja in žita se mi zdi dosti več vredna!« »Da,« je rekla Gerda, »tako je na svetu. Vsaka stvar je toliko vredna, koli- bila i zlatim prahom, M so ga Portugalci rešili pri brodolomu.« Deseto poglavje. Ko je minilo po teim dogodku leto dni, je podarila Gerda svojemu možu ljubko hčer. Krstila sta jo za Marto. Tomaž jo je hotel ves dan nositi na rokah. Nekoč pa »e Je »godilo, da Je zaparil v bližini ptička, ki bi ga M rad ujel, da bi mu pristrigel peruti in ga dal med druge udomačene ptiče, ki jih je imel na vrtu. Nekateri izmed njih so že valili. Tomaž Je položil otroka na tila ta se splazil za ptičko. Medtem pa je ena Izmed velikih, divjih opic pograbila joka- Jočega otroka in splezala z njim na visoko drevo. Tomaž je hitro izpustil ptička. Pri-hitel je prav takrat, ko je pribežala tudi Gerda iz hiše in zakričala: »Pomagaj nebo!« Kako sta se prestrašila, ko sta videla nesrečo. Dolgo sta ostala kakor okame-nela. Naposled se je Tomaž vendarle zavedel. Zbežal je na dvorišče, pograbil košaro s koruzo, jo stresel na tla in se skril z Gerdo za najbližjim drevesom. Res se jima je načrt posrečil: opica je prišla z drevesa in planila po koruzi; toda Marte ni izpustila. Kadar je hotel Tomaž skočiti za opi-eo, da bi ji iztrgal otroka, je podivjana žival odskočila kakor blisk na najbližje drevo in se skrila med veje. Ko se je zaradi Gerdinega obupnega kričanja Tomaž tretjič umaknil nazaj v svoje skrivališče, je nenadoma priskočila Raca. Trenutek nato se je vrgla presenečenemu roparju za vrat in mu z enim samim stiskom svojih mogočnih čeljusti zlomila tilnik. Otrok je zdrknil iz nemočnih rok na smrt ranjene opice. Medtem ko je še zmeraj divje otepala okoli sebe in si zasadila mogočne zobe v lastno telo, je odnesel Tomaž svojega otroka na varno. Race sta se od tistih dob Tomaž in Gerda oklenila z veliko ljubeznijo. Zahvalila se jima je za dobro ravnanje s še večjo zvestobo in vdanostjo. Enajsto poglavje. Ko je stal Tomaž nekega dne na svojem okopu, je premišljeval, koliko dela so morali Portugalci z njim imeti. Boljšega in varnejšega si sploh ni mogel misliti. Tedaj se je spomnil, da bi ga morda lahko še izpopolnil s tem, da bi prenesel še vse štiri topove nanj, ki jih je odkril v skladišču. Takoj je šel na delo. Na štirih vogalih nasipa je napravil štiri strelne line. Privlekel je tja topove in postavil poleg vsakega majhno kolibo,, kamor je spravil krogle in smodnik. To je storil zato, ker se je bal, da ga ne bi kdaj napadli morski razbojniki, pred vsem kitajski, ki so v tem delu morja zelo pogosti gosti. Sklenil je tudi, da bo vsak večer zakuril na obali veliko grmado, M se bo videla daleč po morju. Pri tem je hotel uporabiti opice, da mu bodo znašale drva. Nekega jutra, ko Je divjal nad otokom silen vihar, je začul, kako se je po- mešalo z besnenjem nevihte topovsko streljanje. Tomažu je zaigralo arce. Hitro se je oblekel in pohitel na obalo. Tedaj je zagledal v daljavi neko ladjo, ki se je med streljanjem bližala otoku z veliko naglico. Na eni strani se je nagibala. To je pomenilo, da jo je moral vihar poškodovati. S streljanjem je samo klicala na pomoč. Tomaž se je bal, da ne bi bili na tej ladji Španci, ki jim ni dosti zaupati. Saj je bilo znano, da so pogosto napadli in pobili tiste, M so jih ob brodolomu rešili in jim pomagali, če so videli, da so pomočniki slabejši od njih. Tomaž je bil zato zelo oprezen. Vrnil se je k utrdbi in ustrelil zapored z vsemi štirimi topovi. Tako je hotel zbuditi pri ljudeh, ki so bili v nevarnosti, domnevo, da je na otoku večja naselbina. Potem je iznova napolnil topove in pokazali Gerdi, kako jih je treba sprožiti. Naročil ji je, naj ustreli vsake četrt ure enkrat. Nato je pohitel nazaj k obali ln prišel tja prav tedaj, ko je ladijska posadka spuščala čoln v vodo, ker se je vihar že docela pomiril. Takoj se jim je Tomaž odpeljal s svojim čolničkom naproti. Ukazal jim je, naj počakajo, dokler ne bo poveljnik otoka dovolil, da se izkrcajo. Ce se temu ukazu ne bodo pokorili, jim je rekel, da bodo začeli vojaki ladjo obstreljevati in jo potopili Prav tedaj se je začul od utrdbe topovski strel. Mornarji v čolnu so postali takoj ponižani. Dejali so, da nimajo nobenih slabih namenov in da iščejo samo dober prostor za usidranje ladje, ker jo morajo popraviti, preden bo mogla spet nadaljevati pot. »Kapitan pa je bolan,« so mu dejali. »Na palubi leži in ne more priti osebno prosit otoškega poglavarja, da bi mu dovolil pristanek.« Tomaž jim je obljubil, da jim pokaže dober prostor za usidranje, takoj — ko bo dal otoški poglavar znak, da se smejo izkrcati. To se bo zgodilo z drugim strelom. Kmalu nato Je Gerda drugič ustrelila in Tomaž jih je odvedel v prijazen zaliv blizu skale. Potem je odveslal s svojim čolničkom nazaj k obrežju in tam počakal kapita-novega odposlanca, ki je kmalu prišel. Zahvalil se mu je za dovoljenje in ga prosil, naj da posadki sveže vode in živil, seveda proti plačilu. (Konec prihodnjič.) Manko G. Mesečina bela Mesečina bela se po polju je razlila svoje bele roke proti zvezdicam je vila. In prižela k sebi svetlih zvezd je smeh srebrni in otožnim brezam v lase ga je tkala v noči črni. Sanjale so breze sladko v mesečini beli, lepše ko dragulji so jim laski zablesteli. Maii princ Zgodba o malem princu ni pravUca, ampak resnična življenjska zgodba pnnca, ki je bil kot otrok m mladenič zelo nesrečen, mnogo bolj kakor marsikateri otrok revnih in preprostih staršev. Njegovo rojstvo je naznanil sto in en strel. Ljudstvo je bilo pivno veselja. Cesar-oče je bil tako srečen, ko so mu povedali, da je dobil sina, da je tekal iz dvorane v dvorano ter objel prvih pet ali šest oseb. ki so mu prišle na pot. »Sina imam, sina imam,« je ponavljal kar naprej. Glavno mesto države je cesarici darovalo prekrasno, umetniško izdelano zibelko za novorojenega princa. Otrok je bil krščen z velikimi slo-vestnostmd In ves narod je imenoval otroka le »mali princ«. Ko je bil princ šele tri leta star, je morail cesar, njegov oče v vojno. I Po dobljeni zmagi je brzojavil cesarici: »Po veliki bjtki — velika zmaga« — V prestolnici so pripravili slovesno zahvalnico in k njej se je peljala tudi cesarica z malim princem. Njeno kočijo je narod obsul s cvetjem. Mali princ, ki vriskal. Mati mu je rekla, naj se v cerkvi lepo vede in naj bo tih in miren; princ pa je odgovoril: »Bom .mama, vedel se bom kakor mož.« In res se princ pri vsem dolgem obredu ni niti ganil, a ko sta se peljala s cesarico nazaj v dvor, je dejal: »Mama, jaz bi šel rad še h kakšni zahvalnici!« Toda ta zahvalnica je bila njegova prva in zadnja. Kakor se pri vseh princih začenja pouk prav zgodaj; tako je tudi mali princ že s četrtim letom dobiil več učiteljev in vzgojiteljev. Cesar je bil do malega princa silno nežen, klical ga je le »moij mali«, cesarica pa je bila z otrokom bolj sitroga; hotela je. dr? bi princa vzsraiivuli za junaka, za nekaj višjega, zato ga je večkrat grajala in opominjala kaj se princu spodobi in kaj ne! Nekega večera — princ ni bil tedaj rtti štiri leta star — ga ie cesarica dmbiila z enim njegovih vzgojiteljev. Učitelj — zvezdoslo-vec je s princem nekaj šepetal. Cesari- ca je vprašala, o čein se pogovarjata in vzgojitelj je odgovoril ponižno: »Njegova visokost ma stavi o zvezdo-slovju prav zanimiva vprašanja.« Cesarica mati pa pravi na to nejevoljno; »Nikar se otroku ne laskajte, saj iitak sliši le redkokedaj resnico.« Prijela je sinčka za roko in mu dejala: »Tvoje zvezdoslovje je zdaj to, da je ura, ko moraš v posteljo!« Šele štiriletnega princa so oblekli v uniformo gardnega oficirja, ogledoval se je in zelo postavljal, srečna mati ga je pa občudovala. (>/f2MAT ^ i Nekega dne se je cesarica mati pripeljala v park pred dvor, ko je baš princ telovadili na trapecu. Zaklical je maimi, naj gleda, kako zna. In cesarica je $ ponosom gledala akrobatske vaje svojega sinčka. Ko pa je princ visel z glavo navzdol, sta mu spodrsnili nogi in mali telovadec je obležal nezavesten na tleh. Dolgo je bil bolan, prestati je moral hudo operacijo in je po njej le stežka okreval. Ker nI dolgo ozdravel, so se razširjale govorice, da princ sploh ne bo nikoli več zdrav ki cesarjevi nasprotniki so trdili, da princ tudi nikdar ne bo vladal. Ko je po dolgem času cesarjevih vendar le docela ozdravel, ga je cesarica mati sa.Ua povsod v ospredje. IVLed narodom je pa cesarska hiša imela vedno več nasprotnikov, ki so se iz malega princa in cesarice matere že kar norčevali. Ko so ob koncu šolskega leta na neki šoli razdajali darila najpritdnejšim učencem. je cesarica zahtevala, naj bi obdarovane! sprejeli darila iz prinčeve roke. Ko predstojnik pokliče ime sina nekega generala, ki je bil najboljši učenec, se ta vzravna v klopi, prekriža roke na prsih, a se ne gane, da bi šel po namenjeno mu darilo, ki je že držai princ zanj pripravljeno. Princ čaka, učenec se ne gane. Tedaj so se iz množice slišali klici odobravanja. Na vse to je mladi princ ostal miren in ni niti najmanj pokazal, da bi bil kaj zapazil. Ko se je pa s svojim generaiom peljal domov, je bridko zajokal in močno ihtel prav do dvora. Komaj je bil princ star štirinajst let, je bila cesarju, njegovemu očetu, spet napovedana vojna. Princ j6 bil siilno vesel, da. je smel z očetom in z generali na fronto. Ko so že bili v vlaku in sta se cesar in cesarjevič že poslovila od cesarice, je cesarica prosila sina, naj izstopi še enkrat. Krepko ga je objela in težko se ie ločila. Niso se še dolgo vojevali, ko je cesar sporočil cesarici: »Najin sin je hraber in neustrašen. Včeraj je pobral kroglo, ki je padla prav pred njegove noge.« Cesarica je to vest sporočala prvemu ministru, a ta jo je sporoči! naprej, da je prišla v liste in med narod. Toda jej! Ljudstvo je sprejelo poročilo o krogli s smehom in z roganjem, malemu princu so pa vzdeli ime »otrok s kroglo«. Lahko si mislimo, kako je bila cesa-rica-mati žalostna in užaljena, ko je to izvedela! Zdaj je pa prišla nesreča nad nesrečo za malega princa. Njegov o£j, ki je izgubil vojno, je bil ujet. v cesarstvu je nastala revolucija ta cesarica-mati je morala tihoma in na skrivaj zbežaiti na Angleško, kjer se JI je pridružil tudi sin — mali princ. Po premirju je dospel k njima še oče — bivši cesar, ki je umri že po petih letih izgnanstva. Na Angleškem s« je princ nadalje uči! in se Izšolal. Bi! je star 23 let, a njegova želja, da bi se izkazal junaka, mu ni dak mira. Dasi mu je mati, bivša cesarica odsvetovala iti ga prosila, da naj ue gre. odšel je vendarle kot 231etni mladenič v Afriko, kjer so se Zulu — ondotni prebivalci — dvignili in uprli. »Princ se je boril kakor lev,« so dejali Zulu po prinčevi smrti. Padel je in obležal vznak. Ležal je tako ves dan in vso noč. Eno oko mu je bilo zbito, z drugim, ki je bilo široko odprto, je gledal v nebo. »Mali princ« je bil sin Napoleona III. zadnjega francoskega cesarja. -------~.w.=g||||»l---- _ Kristijan Andersen: Zadnji biser Bogata hiša je bila, srečna hiša. Vse v njej je bilo zadovoljno. Gospodar in sluge, še celo prijatelji so bili veseli in srečni. Pa zakaj bi tudi ne bili! Saj se je rodil dedič, sin se je rodil; in materi in otroku je šlo dobro. Svetiljka v udobni spalnici je bila na pol zagrnjena, težki svileni zastori so viseli tesno,, tesno speti ob oknu, da se ni noben žarek ukradel skozi nje. Preproga so bile debele in mehke kakor mah. Vabil je, vabil sladki sen k počitku in bolnica se mu ni ustavljala; zaspala je in prav je imela, saj je šlo vse dobro. Domači duh — varuh je stal pri vzglavju; in nad otrokom se je vzpenjala mreža samih bleščečih se zvezdic in vsaka izmed njih je bila biser sreče. Življenja dobre vile so vse prinesle novorojencu, svoja darila; tu se je bliščalo zdravje, bogastvo, sreča, ljubezen, sploh vse, kar si more želeti smrtni človek. »Vsega bo prinesle otroku!« je dejal duh. »O, ne!« je zašepetal glas tik zraven. Bil je gias dobrega angela otrokovega. »Le ena vila še ni prinesla svojega darila, a prinese ga nekoč, in čeprav čez dolgo, dolgo let Zadnjega bisera ša ni!« »Ga ni! Tu ne sme ničesar manjkati; in če je res tako kakor praviš, daj po- iščiva jo, mogočno vilo, pojdiva k njej!« »Zakaj bi? Sama pride nekoč! In njen biser bo povezal vse druge v venec neizmerne krasote.« »Kje prebiva? Kje je njen dom? Povej mi, da pojdem tja in prinesem biser!« »če že hočeš,« je dejal otrokov dobri angel, »te popeljem k njej, pa naj bo koder hoče! Saj nikoli ne počiva in zdaj stopi v cesarsko palačo, zdaj v beraško bajto in ni ga človeka, ki g& ne bi obiskala. Vsakemu prinese svoje darilo, pa naj bo ves svet ali pa le igrača. Tudi tega otroka obišče, ko pride njegov čas. — Pojdiva iskat še zadnjega bisera.« Prijela sta se za roke in zaplavala v hišo, kjer se je mudila vila. Bilo je visoko poslopje s temnimi hodniki, praznimi sobami in vsa tiha; vrsta oken je bila odprtih, da so v prepihu frfotale dolge zavese. Sredi sobe je stala odprta krsta in v njej je ležalo telo žene v cvetu let; z najlepšimi, komaj utrganimi rožami je bila vsa pokrita, da so se videle samo sklenjene roke in plemeniti obraz. In čez obraz se je razlila svetla resnoba božje milosti. Zraven krste so stali mož in otroci; cela kopica jih je bilo in najmanjšega je oče pozibaval na rokah. Poslednjič so se poslavljali od matere. Mož ji je še zadnjič poljubil roko, roko, ki je bila tako skrbna in nežna, zdaj pa kakor uvel list. Bridke težke solze so polzele po licih in padale na tla, a nihče ni iz-pregovoril. Globoka tišina je skrivala morje bolečin v sebi Molče, pridušeno ihteč so šli od krste. Plamen v svetilki je podrhteval v pišu Nihče ni pristrigel dolgega rdečega ogorka. Tuji ljudje so vstopili, položili so pokrov čez bele roke, čez beli obraz; zabili so žeblje in glasno so odmevali udarci kladiva po praznih sobanah in mrtvih hodnikih. Trgali so, neusmiljeno trgali krvaveča srca. »Kam me vodiš, angel?« je vprašal duh; »saj tu ni vile, ki bi imela biser lepši od vseh!« »Tukaj prebiva, tukaj to sveto uro,« je rekel angel in pokazal v kot, kjer je prej sedela draga mati, dokler je bila še živa, med rožami in slikami, od koder je prijazno pozdravljala moža in otroke, kjer je bila kakor blagodejni solnč.ni žarek srce in duša vse hiše, tam je sedela tuja žena v dolgih svilenih oblačilih. Žalost je bila, žalost sama. In vladala je tu mogočna gospodarica. Bila J* mati na mestu rajnice. Vroča solza ji je zdrknila z lica v naročje in se izpremenila v biser. Svetil se je v vseh sedmerih mavričnih barvah. Angel ga je pobral in zaplavala sta z duhom v višave. Biser se je lesketal pred njima v sedemkratni svetlobi. »Biser žalosti, zadnji, ki ga še ni bilo v vencu in ki bo pomnožil krasoto drugih. Poglej sijaj te mavrice, M veže nebo in zemljo. Po njej plava naše hrepenenje za dragimi, ki jih smrt odtrga od nas. In v temni noči zro naše oči za njimi v neskončno popolnost. Glej, biser žalosti, v njem leže peroti duha, ki nas ponese v nedosegljive višave.« Slavo Štine: Pajek Komaj opažen, pajek sovražen, v kotu nevidne mreže ai tke. Pazi se, muha, ti debeluha — nitke so drobne, toda močnč! Res je umetnik, a če ujetnik se mu vlovi — izpije mu kri . . Zemeljska skorja se debeli Znano je. da se zemeljska sikom vsako leto zdebeli za 3 milimetre. Ce sklepamo, da se zdebeli vsako leto enako, lahko izračunamo, da je zemeljska skorja, ki je danes debela okoli 100 km, stara 33 milijonov let. Vestnost Mladi Marko je zelo vesten in natančen. Nekega dne je odkril kozarec mezge v shrambi in ga izpraznil. Na njem je bilo napisano: »Vkuhano 23. junija 1931«. Marko pa je spodaj pripisal: »Izpraz-neno 1. novembra 1933«. Zanimivosti Največjo mesto na svetu je še zmeraj London, ki ima nad 8 milijonov prebivalcev. V Rimu je 365 katoliških cerkva. Največja zgradba na svetu je kitajski zid, ki je dolg 3300 kilometrov. Največja cerkev na svetu je bazilika sv. Petra v Rimu. Največji kip na svetu je kip Svobode v newyorški luki. Visok je 93 metrov. Največji kino na svetu je kino Roxy v Newyorku; prostora ima za 6000 gledalcev. Največji zvon na svetu imajo v moskovskem Kremlju. Visok je skoraj osem metrov, njegov obseg pa znaša 20 metrov. Pod njim je prostora za 25 ljudi. i za semena Za shranjevanje semen si naredimo posebne zavojčke, ki se dado dobro zapreti, da se nam vsebina ne raztrese. Pravokoten kos papirja pregibamo tako in po istem redu, kakor nam kažejo slike od a do f, iz katerih je dovolj jasno razvidno, kako je treba ravnati. Take zavoje lahko porabimo tudi za shranjevanje raznih praškov in podobnega. Seveda je treba na vsak zavoj natanko zapisati, kaj je v njem. Posetnica Kakšen poklic ima ta dama. o75 Kaji'pi^^r^roiKldl Drag! stric Matic! Čeprav sem še majhna, sem vendar sklenila, da Ti pišem iin Ti povem, kako zelo rada imam »Mlado Jutro« in Tebe. Še rajši pa imam svojega očeta, ki tako srčno dobro skrbi zame in za moje sestrice, da nam ničesar ne manjka. Ko sem bila nekoč bolna in sva šla z očetom k zdravniku, me je vso pot nesel, ker nisem mogla več hoditi. Kadar potrebujem za šo'o kak nov zvezek ali pa kako knjigo, mi jo oče takoj kupi. Kadar kam potuje, me skoraj zmerom vzame s seboj. Bila sem z očetom že v Beogradu in v Mariboru. Zato ga imam pa tudi jaz zelo, zelo rada in ga bom imela rada, dokler bom živa. V šoli bom pa vedno pridna, da bo tudi on zadovoljen z menoj. Lepo Te pozdravlja Vera Tomšič, uč. II. razr. v Serdlcl, Prekmurje. 1 Če o mojem očetu še nič ne veste, Vam bom pa jaz kaj povedala. Moj oče je kmet in priden delavec. Star je že 63 let, a še zmerom močan in zdrav. Rada ga imam, ker mnogo trpi in dela za nas. Mod oče ima ze'o dober spomin in nam večkrat pripoveduje kake dogodke iz svoje mladosti. Marija Šumečnfk, uč. IV. razreda v Šmihelu nad Mozirjem Moj oče so že veliko hudega preživeli. Bili so na vojni in so se borili za naše lepo Jugoslavijo. Se zdaj so ponosni na to, ker so bili tam nekaj vitega. Lansko leto so hudo zboleli. Bali srno se, da ne bi umrli, niso že nič več govorili. K sreči je prišla o pravem času zdravniška pomoč. Polagoma so potem ozdraveli. Vedno skrbijo za nas in delajo od zore do mraka. So pošten mož, kakor se spodobi za družinskega očeta. Pijanec niso in tudi ne strasten kadilec. Za vse na svetu ne daim svojega očeta. GostečnJk Helena, učenka III. razreda v Štn!helu nad Mozirjem Drag! stric Matic! Prav vesela sem novega natečaja. Poprej sem Ti že enkrat pisala o svoji mamici, danes Ti pa napišem tudi o očku kaj. Moj oče je ze- lo priden in pošten delavec. Zmerom skrbi za nas, da smo oblečeni in da imamo dovolj hrane. Tudi za šolske potrebščine rad skrbi. Ko se truden vrne iz daljnega gozda, kjer mora trdo delati, da si zasluži denarja, je vendar vesel, da je spet med nami, in se igra z nami. Vprašuje nas, ali se pridno u6imo v šoli in ali nam kaj manjka. Časih nam pove kako igrico ali kako povestico, časih nam pa tudi kaj zapoje. Čeprav ima vse polno skrbi in je truden od dela, nas čuva kakor svoj največji zaklad. Pri nas je dosti otrok, pa nas vse dostotjno vzdržuje. Boga prosim, da bi naš dobri očka še toliko časa živel, da bomo vsi pri kruhu. Potem bomo pa mi skrbeli zanj. Dragi stric Matic, vidiš, tako skrbi moi ljubi očka za nas. Če imaš Ti še očeta, potem boš razumel, kako hvaležna sem mu za vso dobroto. Marija Vidlč, učenka slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje Listnica uredništva Križanko »Medved« so pravilno rešili: Leopold Pretnar, učenec IV. razr. v Kranju, Miran Hočevar, dijak iz Novega mesta, Dragotin Kranjec, učenec II. d. razr. drž. real. gimn. v Studencih pri Mariboru, Marta Hedrih, dijakinja realne gimnazije v Mariboru, Slavica Kuhar, učenka I. ra®r. mešč. šole v Črni. Borut Repič, učenec II. d. razr. reaL gimn. v Mariboru. Učenci hi učenke 3. jn 4. razreda šole v Dobličah pri Črnomlju: Objavili bomo vse spise, ki ste nam jih poslali. Stric Matic je bil zelo vesel, da ste se v tolikem številu odzvali razpisu novega natečaja. Učenke in učenci slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje: Vse spise bomo natisnili, kar so vsi prav dobri. V vsaki številki jih bo nekaj objavljenih. Sancln Davorin, uč. IV. razr. v Sme-derevu in Blanka Rauner, dijakinja I. razr. II. drž. real. gimn. v LJubljani: Stric Matic se Vama lepo zahvaljuje za poslane uganke. Na žalost jih ne bo mogel takoj objaviti, ker je s križankami in kvadrati obilno založen. G. Th. Kotman i Pustolovščine Jošsja Sladkorčka (Prevedel Vladimir Levstik) fjj PetffS CflSUŠČlCa Jošj In Peter *ta brez psa in brez vozička hodila po kupčiji. A kako se Je med tem godilo Hektorju? Nu, ta se je »pet potepel, In kupčevalec t ps| ga Je ujel. Tako je ležal neko popoldne z dvema sotrpinoma na hodniku privezan k stolu barantača. ki Je bl| zadremal. Tudi Hoktor Je bil zaspan In je čemer, no gledal okoli sebe. Prav nič se mu nI zdo|0 hudo, da ga je kupčevalec ujel; zdaj je vsaj upal, da dobi novega, dobrega gospodarja. A kaj Je bilo to? Zastrlgel je z uhlji. Ali nista tole Jošl In Peter? tako nenadoma, da Je bcpodmaknH baran-tafeu stol In je ta telehnil p0 tleh. 8 stolom vred, na katerem sta še vecfn0 visela mala tovariša Je zdirjal k svojima prijateljema. To Je bilo svidenje! To Je bilo bev-ekanja In lajanja I Predan se je prodajaiec zavedal, kaj se godi, je Hektor že skakal po Jošiju In Petru ter jima od veselja lizal obraz In roke. A barantač se Je kmalu skobacal na nog« In je pritekel kakor vihra, da bi ujel ubeglo žival. Jošl je Hektorja hitro ot»ve