PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Risteri 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštn+na plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 245 (13.778) Trst, nedelja, 28. oktobra 1990 Evropski svet se je sinoči sestal v Rimu pod italijanskim predsedstvom Evropa se sprašuje kako in kdaj se bo združila politično in denarno Zaradi razlik posameznih stališč ni pričakovati dokončnih sklepov o združevalnih postopkih De Michelis predstavil razčlenjen dokument o zunanji vlogi ES in njeni notranji strukturi Grški premier Mitsotakis, nemški kancler Kohl in nemški zunanji minister Gen-scher (od leve proti desni) na vrhu Evropskega sveta v palači Madama. (AP) RIM — Sklepi Evropskega sveta, ki se je sinoči zbral v Rimu, bodo znani šele danes opoldne, ko se bo minivrh (trajal bo skupno le šest ur) zaključil. Sodeč po sinočnjem delu razprave, ki se je nadaljevala tudi med večerjo, pa vrh ne bo rodila dokončnih sklepov, kot bi želelo italijansko predsedstvo. Dvanajsterica se je sinoči na osnovi predloženih dokumentov pogovarjala o rokih denarne in politične združitve, ni pa pričakovati, da bi danes sklenili, kdaj bo do združitve prišlo. Namen vrha naj bi bil predvsem omehčati najradikalnejša stališča in vsaj začrtati pot do končnega kompromisa (stališča so namreč še precej različna). Tretje pomembno vprašanje, in sicer kmetijski predlogi, ki jih mora ES predstaviti organizaciji za koordiniranje tarif in trgovine GATT, pa so kljub vztrajanju gospe Thatcherjeve zamrznili. Sinočnja razprava je bila torej posvečena denarni in politični združitvi, datum katerih mora biti znan v roku dveh mesecev, to je pred začetkom medvladnih konferenc, ki bosta morali orisati politično bodočnost ES. Italijanski zunanji minister De Michelis je predstavil zelo razčlenjen dokument o politični združitvi, ki vsebuje tri točke, in sicer skupna zunanja politika, skupna obramba in utrjevanje evropskega državljanstva. Ob prvi točki je predlagal celo vrsto mehanizmov, ki naj bi presegli sedanji način pogajanja med posameznimi članicami ES (ko je treba vse sklepe sprejemati soglasno). V obrambne namene je predlagal združitev ES z UEO, nazadnje pa je orisal novo, bolj demokratično, vlogo evropskega parlamenta, ki naj bi imel zakonodajne pristojnosti in ki naj bi izglasoval evropsko komisijo. Tudi postopek za denarno združitev predvideva tri točke: določitev datuma za ustanovitev federativnega sistema osrednjih bank, določitev pogojev za vstop v drugo fazo združitve in uvedno skupne evropske devize. Na koncu prvega dela razprave je bil govor še o gospodarski pomoči vzhodnoevropskim državam, zlasti Sovjetski zvezi (za katero niso določili konkretnih vsot), na večerji pa je bil govor o zalivski krizi (rezultati teh pogovorov še pozno sinoči niso bili znani, zavzeli pa naj bi se za skupno politiko brez popuščanja Sadamu, tudi glede vprašanja talcev). Na Madžarskem ustanovili samostojno slovensko organizacijo MARIJ ČUK MONOŠTER (Madžarska) — Zgodovina se piše z velikimi, a tudi z malimi dogodki, dogodki sami pa so seveda odvisni od pomena, ki jih lahko imajo v okviru neke družbe, naroda, skupnosti, če kaj spreminjajo, prelamljajo, postavljajo temelje ali rušijo. Zgodovina je tudi težko zapisljiva beseda ki jo danes uporablja že vsakdo, ki hoče kaj podčrtati, pa naj bo to še tako neznatno. A za včerajšnji dogodek v Monoštru na Madžarskem lahko mirne vesti zapišemo, da je bil zgodovinski, prelomni in velikopotezni za slovensko narodno skupnost v Porabju. Za tako trditev ni treba niti priterjevanja predstavnikov slovenske manjšine na Madžarskem, niti zagotovil predstavnikov slovenske vlade (minister Janez Dular). Prelomnost včerajšnjega dne je na dlani. V kulturnem domu v Gornjem Seniku so namreč ustanovili prvo Slovensko zvezo, samostojen or NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z včerajšnjega kongresa v Novi Gorici Prenovitelji hočejo biti socialdemokrati Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na obisku v Videmski pokrajini Največ pozornosti sodelovanju m vprašanju zaščite manjšine BOGO SAMSA NOVA GORICA — V hudem jesenskem neurju se je r°dila povsem nova slovenska prenoviteljska stranka. Nova P0 imenu, s sicer že utrjeno in uveljavljeno rumeno zvezdo, ^da tokrat na rdeči tradicionalni delavski zastavi. Sloven-s^' prenovitelji pravijo, da so resnični socialdemokrati. V ospredju razprav in debat je bilo ime, predvsem pa °rSanizacijska struktura stranke. Načelne stvari, pa tudi ako pomembne in odločujoče, kot je odločitev za jugoslo-J^nsko konfederacijo, so šle precej hitro mimo okrog 210 kongresistov in številnih gostov. Za te stvari so se slovenski Prenovitelji že odločili. Tako so tudi odločni za tržno gospodarstvo, toda z vsemi elementi delavske zaščite, socialde- okratskih načel, so za demokracijo toda tudi za delavsko So°dločanje. , Jasne so bile besede o novi ustavi in še zlasti v tem kviru načelna manjšinska politika do narodnostnih manj-T,n,..ki žive izven matične domovine in torej Slovencev v *. . h, Avstriji in na Madžarskem, pa do obeh narodnosti, ki ita v Sloveniji, še posebej pa do vseh Neslovencev, ki lve m delajo v Sloveniji. V zvezi z vsem tem spektrom vprašanj je kongres spre-J 1 več resolucij in deklaracij. Že v uvodnem poročilu pa je Predsednik Ciril Ribičič obravnaval tudi mednarodni polo- 1 stranke in v tem okviru posebej poudaril ustvarjanje ^^aniarane solidarnosti levih in socialističnih sil dežel VspGlede preteklosti se sicer poudarja kontinuiteto in pred-PfT11 P°vezavo z narodnoosvobodilnim bojem, izreka se Ugjj/ .ratificiranju zgodovine, toda vztraja se na reformistič-£.ln zanika se revolucionarni pristop. UrarinVallna razprava se je razvila okrog imena. Obema ca" s 0 Predlaganima "prenovitelji" in "demokratična levi-vs0 Se Ponovno kljub zakonom in zakonskim težavam z Kotitet0 mora^ne moči pridružili "socialdemokrati". se je s se za delovne in organizacijske kongrese spodobi, Posti ri ^Kzapletlo pri volitvah, ko se je začela v podrob-tešitvap a^ral;* 0 statu,;u' kadrovskih, formalnih in drugih 0r9aniz Slovenski prenovitelji uveljavljajo povsem novo Piti 1^ acifsko shemo, v kateri ni več centralnega komiteja odboj J6 Pa politično predsedstvo, delovni izvršni fek fra, Vekkim poudarkom na regionalizmu, velik pouda-P0Uclar k Jam, kot so to zeleni, mladinci in drugi, izreden da: rn, Poslanskemu klubu, vladi v senci in novim pobu-rem okviru predstavlja izredno politično zanimivost NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vse o letošnjem Beneškem senjamu NA 12. STRANI • RADO GRUDEN ČEDAD — Na povabilo slovenskih organizacij iz videmske pokrajine je včeraj prišla na dvodnevni obisk v Furlanijo delegacija slovenske vlade, ki jo je vodil ministrski predsednik Lojze Petrle, z njim pa so bili še minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, v Špetru pa se je delegaciji pridružil še minister za Slovence po svetu Janez Dular. Program srečanj je bil že včeraj izredno natrpan, vendar pa so se gostje iz Slovenije na srečanjih s predstavniki občinskih uprav v Trbižu, Reziji in Čenti ter na sedežu SLORI-ja v Ukv ah in v dvojezični slovenski privatni šoli v Špetru še bolj podrobno spoznali s problematiko, ki zadeva sodelovanje ob meji in pa težave, s katerimi se v videmski pokrajini srečuje slovenski živelj. Prve konkretne pogovore so imeli predstavniki slovenske vlade v Trbižu, kjer jih je sprejel župan Ettore Rosen-wirth, ki je predvsem poudaril pomen lege samega Trbiža, ki leži na stičišču treh kultur, treh jezikov in treh narodov, ki že dolga leta plodno sodelujejo. Trbiški župan je tudi izrecno poudaril, da sam razume in deloma tudi govori slovensko. Stiku dveh narodov (oziroma treh v trbiškem primeru) pa so bila posvečena tudi ostala srečanja na županstvih v Reziji, kjer je tudi v rezijanščini predsednika NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slori stopa v zrelostno obdobje NA 4. STRANI □ □ □ V Gorici škoda zaradi slabega vremena NA 10. STRANI V Trstu občni zbor SSO TRST — Na občnem zboru Sveta slovenskih organizacij, ki je potekal sinoči v Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu, je bilo izvoljeno novo vodstvo, za predsednico pa je bila potrjena Marija Ferletič (na sliki D. Križmančiča). Srečanja so se udeležili številni člani raznih slovenskih organizacij ter politični predstavniki. Svoje brzojavke in voščila za dober potek občnega zbora pa so med drugimi poslali tržaški župan, prefekt in predstavniki nove slovenske vlade. Glavna tema, ki so jo udeleženci sinočnjega občnega zbora še posebno poudarili, je bila predvsem potreba po enotnosti med vsemi Slovenci v zamejstvu. O občnem zboru SSO bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. Na 4. strani objavljamo pogovor z Marijo Ferletič. Kljub dežju uspela doslej največja tovrstna protestna manifestacija Nad pol milijona upokojencev je zahtevalo socialne reforme RIM — Kljub močnemu nalivu, ki je v jutranjih urah zajel Lacij, se je včeraj v Rimu zbralo več kot 500 tisoč upokojencev, da bi s to mogočno manifestacijo, ki je največja doslej, opozorili na nevzdržno stanje velike večine upokojencev v Italiji. Sindikalna manifestacija, ki so jo organizirale sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, je bila jasen dokaz o vse hujšem položaju, v katerem se znajdejo italijanski upokojenci, ki zahtevajo takojšnje reforme socialnega značaja. Za včerajšnjo rimsko manifestacijo so se upokojenci zbrali iz vseh koncev države. Za to priložnost so prireditelji naročili več kot 2.500 posebnih avtobusov in 15 vlakov. Pred samim osrednjim protestnim shodom, ki je bil na Trgu republike, so upokojenci v petih sprevodih obšli glavne rimske ulice. Včerajšnje manifestacije so se udeležili vsi najvidnejši sindikalni predstavniki s tajniki Marinijem, Trentinom in Benvenutom na čelu ter vrsta predstavnikov krajevnih oblasti (prisoten je bil sam rimski župan Carraro). Iz besed govornikov je prišla do izraza potreba, da se vlada končno odloči za tako socialno reformo, ki bo pravična predvsem do tistih kategorij upokojencev, ki danes živijo v velikih stiskah zaradi beraških prejemkov. Kaže se potreba po drugačnem vrednotenju pokojnin, predvsem pa je treba odstraniti velike razlike, ki so danes prisotne. Tudi vprašanje »hitrih« upokojitev državnih uslužbencev, na eni strani, ter naravno sramotni prejemki za socialne pokojnine so bili predmet včerajšnjega protestnega shoda v Rimu. Na sindikalni manifestaciji so izrazili potrebo po boljši in učinkovitejši socialni in zdravstveni oskrbi upokojencev. Na sliki: upokojenci na včerajšnji rimski manifestaciji. (Telefoto AP) Slabo vreme v Furlaniji VIDEM — Hudo neurje je včeraj zajelo del naše dežele. Dokaj hudo je bilo v okolici Čedada, v vzhodni Furlaniji ter v nekaterih nižinskih predelih Goriške. V Nediških dolinah je deževje povzročilo več poplav, zaradi plazov pa so nekatere vasi za nekaj ur ostale odrezane. Zaradi slabega vremena sta ženski iz Benečije utrpeli poškodbe in sta se morali zateči v bolnišnico. Od decembra zelenj enotni RICCIONE — Pred koncem leta bodo zeleni vseh odtenkov, ki so se doslej predstavljali na volitvah z različnimi simboli, ustanovili eno samo politično silo, ki naj bi premostila dosedanje spore. Na vsedržavnem zborovanju zelenih mavrice, ki se bo zaključilo danes v Riccioneju, so namreč izdali skupen dokument, s katerim pojasnjujejo najspor-nejši poglavji: predstavljanje kandidatur in notranjo federativno ureditev. Gorbačov za »skupni dom« MADRID — Med svojim obiskom v Španiji je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov podčrtal potrebo, da se vse države v Evropi prizadevajo za gradnjo »skupnega doma«. Priložnost obiska pa je' sovjetski predsednik izkoristil, da se je dotaknil vprašanja iraške zasedbe Kuvajta in s tem v zvezi izrazil nujnost po mirni rešitvi zalivske krize, brez vsakega prelivanja krvi. • Na Madžarskem gan za slovensko manjšino v Porabju. Zveza, ki je morala po razpadu Demokratične zveze Južnih Slovanov nujno nastati, je povezovalen nadstrankarski organizem s sedežem v Monoštru. Delovanje novoustanovljene zveze se bo razvijalo na vseh področjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda. Zveza je predstavniška družbena organizacija Slovencev na Madžarskem, ki bo zastopala njihove interese in pravice, krepila in razvijala zavest identitete pri Slovencih in njihovo narodno samozavest - vse to je zapisano v statutu, ki so ga sprejeli včeraj ob številni udeležbi domačih delegatov in gostov iz Slovenije (minister Janez Dular in predstavniki zveze kulturnih organizacij) in Trsta (tajnica ZSKD Nives Košuta). Načrti slovenske zveze na Madžarskem so jasni in jih lahko strnemo v štiri glavne kroge: negovanje maternega jezika in izobraževanje v njem; kulturno prosvetna dejavnost; publikacije in knjižne izdaje; stiki in sodelovanje z matico, koroškimi in našimi organizacijami ter tujino. »Prvič v zgodovini jemljemo svojo usodo v svoje roke!« je bilo večkrat izrečeno na včerajšnjem ustanovnem zboru Slovenske zveze. To je priložnost ki’ se je ne da zamuditi, saj mlada madžarska demokracija omogoča dialog v državi na novih svobodnih izhodiščih. Da je to res dokazuje tudi včerajšnja vsebinsko bogata, odločna, jasna razprava, ko so Porabski Slovenci po letih molka spregovorili s srcem v misli in besedi, a z jasno prespektivo, kaj bo treba narediti da se Slovenci zares in neispodbitno pokažejo in potrdijo za Slovence. V prvi vrsti gre za akcijsko enotnost na osnovi narodnega programa, na tem izhodišču se bodo potem začeli brisati vprašaji, ki jih sedaj zarisujejo pomanjkanje slovenskih duhovnikov, učiteljev, samostojnega informacijskega glasila, odprtje mejnega prehoda s Slovenijo, potreba po inovacijah v kulturnem delu, in tako dalje. Porabski Slovenci se morajo seveda opreti na lastne moči, vendar jim je potrebna tudi roka iz osrčja Slovenije, da bo vsaj del vseh teh načrtov in prizadevanj zagotovo izpeljan. Ko sem zapuščal Madžarsko, so se v meni divje križali raznorazni občutki. Nad vsemi (ne bom jih omenjal, da ne zapadem v patetiko) je prevladalo veselo presenečenje, da je več kot štiri- deset let težavnega in mučnega molka vendarle že preteklost, ki pa ni izničila narodnega plamenčka in ponosa. Nasprotno. Volja, ponos in pripadnost Slovenstvu odpirajo nove prespektive, ki niso samo v utopični ali statični misli, ampak v dinamični zavesti, da je izražanje samega sebe v narodni skupnosti ena izmed tistih vrednot, ki polnijo človeka. • Peterle na obisku slovenske vlade pozdravil tamkajšnji župan Luigi Paletti, o sožitju med obema tu živečima narodoma pa je bilo govora tudi v Čenti, kjer je slovenske predstavnike sprejel župan Bonani, skupaj z župani Tipane Noaccom, Barda Negrom in Nem Longom. V Čenti je bil prisoten tudi predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin Degano, pokrajinski odbornik Sinicco in celotna občinska odbora iz Tipane in Barda. Seveda pa je bil dober del pogovorov posvečen tudi konkretnemu sode- lovanju na gospodarskem področju. Pri tem je povsod prišla do izraza želja, da bi uredili mejni prehod pri Učji, tako da bi bil odprt ves dan. V zvezi z mejnim prehodom pri Učji je povezan problem asfaltiranja nekaj kilometrov ceste na slovenski strani. Precej govora je bilo tudi o skupnih turističnih načrtih, kjer je bila posebej omenjena potreba po žičniški povezavi med Nevejskim sedlom na italijanski in Kaninom oziroma Bovcem na slovenski strani. Župan Trbiža je obnovil znani predlog o organizaciji zimskih olimpijskih iger treh dežel, glede konkretnega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo pa je predlagal, da naj bi v čim krajšem času prišlo do srečanja med Bia-suttijem in Peterletom, na tem srečanju pa naj bi bili prisotni tudi vsi župani obmejnih občin z obeh strani, da bi na ta način najhitreje začeli reševati probleme in se dogovorili za skupne akcije. Predsednik slovenske vlade je pobudo trbiškega župana sprejel in predlagal, da bi do srečanja prišlo še v letošnjem letu in to na Višarjah. Lojze Peterle je tudi v zvezi z ostalimi odprtimi vprašanji glede gospodarskega sodelovanja poudaril konkretno pripravljenost Slovenije, da se vse, za kar se dogovorijo, tudi uresniči. V zvezi z gospodarskim delom obiska velja še povedati, da sta si ministra Paš in Bastl ogledala tudi industrijski obrat za izdelavo svedrov za zobozdravstvo in industrijo MIR v Reziji, kjer so se pogovarjali tudi o nekaterih možnih oblikah sodelovanja z nekaterimi slovenskimi tovarnami. Precej pozornosti pa je predsednik slovenske vlade namenil tudi vprašanju ustrezne zaščite slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini še posebej v videmski pokrajini. Pri tem je Peterle izrazil nezadovoljstvo nad Maccanicovim zakonskim osnutkom in dejal, da lahko predstavlja le osnovo za nadaljnjo diskusijo, nikakor pa ne more biti dokončen. Po njegovem mnenju iz osnutka izhaja tudi nestrokovni pristop, saj se ne more pripadnikov enega naroda deliti na različne kategorije, kot je to primer s Slovenci v videmski pokrajini, ki naj bi bili le nekakšni prebivalci »slovanskega izvora«. Peterle je dejal, da je sicer treba upoštevati različne realnosti, vendar pa se je treba po njegovem mnenju tudi zavedati, da je do razlik prišlo predvsem zato, ker Italija doslej ni ustrezno poskrbela za zaščito manjšine, pri čemer so bili Slovenci v videmski pokrajini še posebej diskriminirani. Ob položaju Slovencev v videmski pokrajini je Peterle opozoril tudi na problem šolstva, saj je prav šola tista ustanova, brez katere ni mogoče ohraniti in razvijati narodove identitete. V zvezi z zaščito manjšine je predsednik slovenske vlade povsod poudaril, da bo Slovenija še naprej v naj večji meri skrbela za Slovence, ki živijo izven meja matične domovine. Predstavniki slovenske vlade so včeraj obiskali tudi sedež SLORI-ja v Ukvah, kjer je gostom direktor inštituta Darko Bratina podrobneje predstavil celotno delovanje, zvečer pa so si ogledali tudi prostore dvojezične slovenske šole v Špetru, kjer je predsednik upravnega sveta Pavel Petricig predstavil delovanje in pa opozoril na vse težave, s katerimi se šola, ki še vedno nima državnega priznanja, srečuje. Včerajšnji obisk po deževnem in skrajno neprijaznem vremenu se je končal s srečanjem z župani iz Nediških dolin in z razširjenim pokrajinskim odborom Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino. Druga etapa obiska bo danes, ko bodo imeli slovenski gostje še celo vrsto delovnih srečanj, v programu pa je tudi obisk na prireditvi »Senjam beneške piesmi« na Ljesah. Nad današnjo kulturno prireditvijo pa visi velik vprašaj zaradi posledic včerajšnjega neurja, ki je divjalo predvsem na Videmskem. • Kongres prenoviteljev NADALJEVANJE S 1. STRANI programski svet, v katerem je tudi predsednik Milan Kučan, podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl in druge vidne osebnosti, s čimer se ustvarja politično-ideološka vez znajvidnejšimi in najbolj popularnimi predstavniki in stranko. Na kongresu je bilo okrog petdeset gostov: so predstavniki komunistov in socialistov iz vseh sorodnih italijanskih dežel, izrazi dobre volje in pozdravov osrednjih vodstev obeh strank, socialdemokrati iz raznih avstrijskih in nemških dežel in pokrajin, sorodne stranke iz Hrvaške, demokratične stranke iz vseh jugoslovanskih republik. Na kongresu je bila praktično prisotno celotno slovensko zamejsko predstavništvo, saj so se s predsednikom Cirilom Ribičičem v sproščenem toda tudi vsebinskem razgovoru sestali predstavniki KPI, PSI, Slovenske skupnosti, SKGZ in SSO, prisoten pa je bil tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij s Koroške. To je kongres utrjevanja stranke, ki se ponovno organizacijsko utrjuje. V dvorani je le malo sivih glav (morda slab ducat), zato pa veliko mladih, prevladujejo štiridesetletniki najrazličnejših poklicev, v vodstvu le malo, v dvorani pa mnogo žensk. Kakšen naj bo prenovitelj? Tako anketo, malo za šalo malo pa za res, so naredili organizatorji. Na osnovi predlogov celotne abecede, se je velika večina odločila, da naj bo: agresiven, izviren in pameten, takoj za tem pa je navedeno, da naj bi bil tudi socialdemokrat. Pozdrav predsednika Kučana Želim, da bi rezultat tega našega kongresa bila politična usmeritev, ki bo jasno povedala, da Slovenija potrebuje, da ima v svojih večjih političnih usmeritvah in izbirah tudi jasen program socialne demokracije - program leve socialistične in demokratične izbire, osvobojene dogmatičnega in neustvarjalnega duha uzrtega v preteklost in ne v prihodnost, pred katero z vsemi mnogimi izzivi stoji človeštvo. Tak program, utemeljen na tradiciji leve socialistične misli pri nas in v Evropi in na njenih sodobnih dosežkih, je lahko temelj za ustvarjalno povezovanje in ne razdruževanje političnih sil slovenskega naroda zdaj, ko stoji pred usodnimi odločitvami glede svoje prihodnosti, ko mora predvsem v prihodnjost obrniti svoj pogled in moči in svoji preteklosti mora končno dovoliti, da postane zgodovina, ne ker bi bežali ali hoteli ubežati pred njo, tudi v tistih delih, kjer je obremenjujoča, ampak da bi na njenem kritičnem vrednotenju zmogli zanesljiv, čim manj obotavljajoč in čim manj zamujajoč korak v prihodnost. Tak program bo uravnovesil slovensko politično prizorišče, vnesel vanjo zdravo tekmovalnost in nujnost iskanja skupnih točk, na katerih se bo lahko osredotočala politična volja Slovencev in državljanov Republike Slovenije. Na poti v slovensko državnost, v demokratično, na temeljih pravne in socialne države, ki skrbi za blagostanje, politični in socialni mir, za delo, za prijazno življenje svojih državljanov, za njihovo dostojanstvo in pravice ter enakopravnost in solidarnost med njimi zgrajeno družbo. To bo program socialne demokracije. Odveč je zato dostavek v našem kongresnem geslu "za pravo socialno demokracijo". Socialna demokracija je prava, ali pa to ni. Spoštovane tovarišice in tovariši, pot, na katero se je naša stranka podala pred leti, ni končana. Cilji še niso doseženi, tudi niso mogli biti doseženi. Morda vsi tudi nikoli ne bodo mogli biti doseženi, ostali bodo kot ideal, izziv za čimbolj pravično urejeno družbo. Pri tem imenu in lahko imamo čedalje več zaveznikov. Moramo jih znati poiskati, sedaj je čas zavezništev, čas povezovanja in ne razdvajanja sil, čas iskanja in ustvarjanja, ni čas iskanja in ustvarjanja sovražnikov, je čas iskanja in ohranjanja prijateljev v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu. To je čas ustvarjanja pozitivnih programov, ki so temelj zavezništvu in ne čas negativnega opredeljevanja in zavračanja ponujene roke. Ko smo stopili, na takrat, negotovo pot zaradi jasnega spoznanja, da je naša lastna vloga politični monopol, dogmatična nedotakljivost ene same resnice, temeljni vzrok globoke družbene krize in zamejevanje perspektive slovenskega naroda, smo se mnogim zdeli kot odporniško gibanje znotraj lastne stranke in dogmatičnega, sterilnega, izrojenega sistema, ki ga je zgradila in branila. In bili smo v resnici takšno odporniško gibanje, lahko smo na to ponosni, za mnoge smo bili prepove- dano, za marsikoga prekleto ljudstvo, pa vendarle smo s častnim deležem aktivno sodelovali v procesu, ki je slovensko družbo pripeljalo do začetka življenja v demokraciji. Sedaj demokracijo je potrebno znati živeti. Ne more biti naše pomiritve s tem, da se neredko poskuša ohranjati isti vzorec oblasti, isti odnosi, ki smo se jim mi uprli z opravičilom, da je pač njegova politična ideološka obarvanost sedaj drugačna. Poznamo dobro zapeljivost tega, recimo mu, boljševiškega vzorca oblasti in prav zato se mu je treba upirati še naprej, ker bomo sicer znova končali v nedemokraciji. Kam nam kaže obrniti pozornost? Prvič, v poznanstvenenje gospodarstva in ustvarjanja sploh, v socializacijo, demokratizacijo in humanizacijo delitve. Drugič, v demokratizacijo politične oblasti, z uveljavitvijo dostojanstva človeka in zavarovanjem njegovih individualnih in kolektivnih pravic. Tretjič, v demilitarizacijo mednarodnih odnosov, s poudarjanjem na enakopravnosti narodov, držav, etničnih skupnosti in manjšin nasploh, regij in dežel, z ustvarjanjem ekonomskih, kulturnih, znanstvenih, informacijskih pogojev za njihovo povezovanje, z utrjevanjem pogojev za postopno demilitarizacijo odnosov pri sebi doma. Pogoj za to je, da Slovenija doseže tak svoj položaj, v katerem bo svobodno, samostojno, suvereno določala svoje dolgoročne interese v dobro slovenskega naroda in vseh državljanov naše republike in odločala, v kakšnih povezavah z drugimi narodi in republikami v Jugoslaviji in v svetu jih more optimalno uresničiti. Dosežimo tak svoj položaj, prispevajmo k temu demokratično, ne da bi posegali v enake pravice drugih narodov in republik in ne da bi za seboj podirali mostove, ki so nas dolgo časa povezovali. Tu, na tem prostoru bomo ostali in tu bomo živeli. Ne razmišljajmo o vzpostavljanju meje na Kolpi in Sotli, raje se ukvarjajmo s tem, kako bi presegli meje tudi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tako nas bodo razumeli in sprejeli tam, kamor si želimo priti kot enakopraven, ustvarjalen, demokratičen in svoboden narod, ki je sposoben živeti v Evropi enakopravnih narodov in držav, za kar smo se zavzeli z našim programom Evropa zdaj, ki ostaja in jaz želim, da ostane našo osnovno programsko vodilo tudi v prihodnje. ----------- tržno obvestilo--------- KREM01/5 Odkrili so jo ameriški raziskovalci Afa poti je krem ki »odganja« gube NEW YORK - V New Yorku so na posebni konferenci oznanili rezultate testiranj, ki so jih pod vodstvom profesorja Gabriela Letizie opravili na tamkajšnjem zavodu AMA. Testirali so namreč neko novo izvirno molekulo, ki, kot vse kaže, učinkuje na koži kot pravi pravcati »odganjalec« gub. Profesor Gabriel Letizia je uvodoma pojasnil, da mu je nalogo za preučitev učinkov nove molekule (gre za reti-nol, na katerega so s pomočjo nizkoenergetskega biološkega reaktorja navezali vrsto atomov) zaupala neka multi-nacionalna družba, ki proizvaja sredstva za lekarne. Nato pa je izjavil: »Kremo, ki je vsebovala to molekulo, smo 30 dni nanašali na polovico obraza 26 prostovoljcev v starosti od 45 do 60 let. Ob koncu preizkusa je merjenje pokazalo, da so se gube glede na neobravnavan del obraza poplitvile v povprečju za 0,52 mikrona. Gre za številko, ki jo moramo v biologiji obravnavati kot izredno.« Po objavi te novice je ne-wyorški sedež družbe, ki proizvaja to novo kremo (Korff), neprenehoma borm bardiran s telefonskimi klici moških in žensk, ki želijo novost preizkustiti. Po prvi distribuciji krem6 v ameriških lekarnah, so ]° sedaj začeli prodajati po VSN Evropi. Tudi v Italiji jo ze imajo v nekaterih lekarna > kjer jo prodajajo pod kom6 cialnim imenom Anti-Ah Super in v dveh formu glede na starost: od 35 naprej in od 45 let naprej- Po včerajšnjem izstopu članov Montedisona iz upravnega sveta Enimont - vse spet znova Verjetno zvišanje glavnice za 8.500 milijard - Eni se bo krčevito branil RIM, MILAN — Začela se je druga runda ne-umnega dvoboja Eni-Montedison znotraj joint-ventura Enimont. Sprožil jo je Montedison na včerajšnji seji upravnega sveta Enimonta: v skladu z napovedmi je njegovo zastopstvo odstopilo in tako izničilo veljavo tega telesa v celem, hkrati pa sklicalo redni oziroma izredni občni zbor za izvolitev nove skupščine in za povzdig Enimontovega kapitala za nadaljnjih 8.500 milijard lir (prek emisije navadnih delnic, navadnih in konvertibilnih obveznic in/ali warranta), kar je vodstvo Enija označilo kot zahrbten udarec. Montedison, ki ima v Enimontu z zavezniki vred glav-niško večino 51% naproti Enijevim 40%, je pravzaprav že pred dnevi zatrdil, da se hoče krepko uveljaviti v upravi kemijske mešane družbe. V naslednjih tednih bo torej na moč živahno: 12. novembra bo že pred časom najavljena skupščina Enimonta, na kateri bodo obravnavali preustroj kmetijsko-živilskega sektorja, 14. ali 15. novembra bi moral biti redni občni zbor za obnovo upravnega sveta Enimonta, na katerega drugem sklicanju bi Montedison dosegel večino, ki mu je potrebna za vzpostavitev "enobarvne", torej njegove" skupščine, a 8. in 9. januarja izredni občni zbor za povišanje glavnice. Montedison je že izrazil pripravljenost za rekapitalizaci-jo družbe, »toda v denarju«. To bi moralo pomeniti, da Gardini ne bo segel po "plačilu z blagom" (glej Himont in Ausimont), vendar so pri Eniju skeptični: Cagliari je skoro prepričan, da se bo ponovila prejšnja strategija Montedisona, zato pa je tudi napovedal, da se bo Državna ustanova za tekoča goriva branila na vseh ravneh. V resnici se Eni ne more omejiti na pasiven odpor: ko bi na primer prodrl Montedisonov predlog o povišanju Enimontove glavnice in ko bi Eni pri tem ne sodeloval, bi se njegov, torej državni delež znižal na minimalno raven. Če ne bo prišlo torej že v najkrajšem do kakšnega zasuka (o čemer po pravici ni nobenega znamenja), tedaj bo moral državni delničar skušati tako ali drugače zaustaviti svojega privatnega nasprotnika-sogovornika. Že tekočim sodnim postopkom, ki jih je dal odpreti Eni skupaj z arbitražnim postopkom, se bodo potemtakem pridružili še novi. Tembolj še, ker je Montedison v četrtek zavrnil Enijev predlog za poravnavo pravde, s čimer je vladna hipoteza o "soglasni ločitvi" partnerjev praktično propadla. Bo propadla tudi italijanska kemična industrija, se zaskrbljeno vprašujejo vsi, ki jim je pri srcu gospodarski napredek. O hudem obračunskem primanjkljaju te strateške panoge je bilo že veliko napisanega, k temu pa velja dodati, da se je prihodek Enimonta še pred izbruhom krize v Perzijskem zalivu skrčil za nadaljnjih 12,4%; ko bomo imeli še številke, ki se nanašajo na poavgustovski čas cen-skih poskokov na energetskem trgu, tedaj se nam bodo naježili lasje. Akterji te tragikomedije se skratka še zmenijo ne za to, kakšno podobo Italije slikajo svetu, in to v brk tudi najnovejšim svarilom in pozivom iz krogov domačih in tujih gospodarstvenikov k resnosti. Takšno igračkanje je v sramoto državi, ki se ima za omikano in demokratično, in obenem žalitev one druge Italije, ki si vsako jutro pošteno zaviha rokave, zlasti pa še tiste, ki je brezposelna. DRAGO GAŠPERLIN Trst naj bo strateško pristanišče TRST Seznam pristanišč, ki so strateškega pomena za Evropsko skupnost, bo predložila v prvih mesecih 1991 izvršna komisija ES, a predno se ministrski svet Skupnosti o njem izreče, bo o dokumentu razpravljal Evropski parlament. To je povedal evropskemu poslancu Giorgiu Rossetti-ju predsednik evrokomisije za prevoze Rui Amaral, ki je dal svojega dne izjavo, iz katere je bilo sklepati, da Trsta ne bo na seznamu. Amaral je soglašal z Rossettijem, da ne gre zanemariti vloge Trsta kot najsevernejše sredozemske luke, ki je usmerjena Proti srednji in severni Evropi. Kako si delijo stolčke MILANO — Institucije, banke, poldržavna in občinska podjetja, javne ustanove, krajevne zdravstvene enote, državna radiotelevizijska ustanova RAI; to so najplodnejša lovišča, kjer si politične stranke delijo stolčke. Analitiki revije JI Mondo so izsledili prek tisoč oblastnih položajev, ki jih nadzorujejo ljudje iz vrst tajništev oziroma krajevnih organizmov strank. V 400 primerih objavlja revija ime osebe in njeno strankarsko pripadnost. Okroglih 66% finančnih skladov, s katerimi posredniško upravlja kreditni sistem, se pretaka skozi banke, ki so neposreden odraz "lotizacije". Pri skupnem številu 82 hranilnic odpade kar 52 predsedniških mest na demokristjane in 16 pa na socialiste, 3 na socialdemokrate, po 2 na republikance in liberalce, a eno na Južnotirolsko ljudsko stranko - komunisti so tabu, a kar osem mest je nezasedenih! Vodilna garnitura RAI je razdeljena takole: 20 mest ima KD, 12 PSI, 6 KPI, PLI in PSDI, 5 PRI. V 645 krajevnih zdravstvenih enotah ima KD 378 predsednikov (59%), PSI 112 (17%), KPI 105 (16%), PSDI 13, PRI 6 in PLI 5. Podobna je porazdelitev predsedniških mest v 542 občinskih podjetjih: KD 169 (31%), PSI 132 (24%), KPI 89 (16%), PSDI 35, PRI 26 in PLI 5. V glavnih javnih ustanovah, kakor so ENEL, ASST, ANAS in državna železniška uprava, ki razpolagajo z velikanskim obsegom investicijskih sredstev, ima KD spet levji delež z 32 vodilnimi položaji od skupnih 56; PSI jih ima 12, PRI 5, PSDI 3, KPI in PLI pa po enega. Na področju državnih udeležb zaseda pomembno mesto en sam komunist - Adamo Vecchi, predsednik SIPRA; od vseh 162 vodilnih mest, kolikor jih je vzel v poštev II Mondo, jih pripada 105 demokristjanom in 35 socialistom, medtem ko si preostalih 22 delijo laične stranke. gospodarski dopis iz Slovenije Borisav Jovič se vrača JOŽE PETROVČIČ Srbija je ponovno in samovoljno stopila v gospodarsko vojno z gospodarsko razvitejšim delom države. Od te vojne bo imelo srbsko gospodarstvo neprecenljivo škodo (čeprav kaže v začetku na korist), škodo pa bodo imeli tudi srbski kupci (podobno kot že v zimski gospodarski blokadi). Seveda bosta trpela tudi hrvaško in slovensko gospodarstvo: na srbski trg bo težje prodajati, stroški pa se bodo povečevali. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj Srbija trmoglavi s takimi gospodarskimi ukrepi? Taki "samoobrambeni" gospodarski ukrepi niso nič novega. Z njimi se je pred svetovnim kapitalizmom branila celotna veriga socialističnih držav, ki so dokazovale neprestano, da gospodarsko razvite države ropajo manj razvita gospodarstva. Zakaj bi torej ravnala srbska oblast drugače? Zagovarja namreč prav vsa tista načela socialističnih gospodarstev, ki so veljala še do nedavnega v državah realnega socializma in (nekoliko specifično oblikovana) tudi pri nas in ki so pripeljala to gospodarstvo do razsula. Povsem logično je torej, da mora zaradi tega srbska oblast najti "izkoriščevalce" tam, kjer ji najbolj ustrezajo. Torej v Sloveniji in na Hrvaškem. Zakaj prav tu, je tudi povsem dobro znano. Toda srbska gospodarska poteza ima še druge značilnosti. Je predvsem tista rušilna moč, ki naj bi spodkopala zvezno vlado. Bolj kot Hrvaška in Slovenija je namreč zdaj trn v srbski peti predvsem Markovič s svojim komajda še delujočim protiinflacijskim programom. Zakaj je prav zvezna vlada tista, na katero je sprožena močna kanonada? Odgovore je treba iskati na nedavnem nekajdnevnem zasedanju zvezne skupščine, ko je predsedniku jugoslovanskega predsedstva Joviču spodletel nekakšen civilni državni udar. Njegov (srbski) načrt je namreč bil naslednji: zaostriti razmere na zveznem zasedanju (ob hkratnem zaostrovanju političnih spopadov po državi, zlasti pa na Hrvaškem v Kninu) do te mere, da bi bilo treba razglasiti izredne razmere, v katerih bi imela vso oblast srbska politična garnitura. V takih razmerah bi bilo razvoj dogodkov možno speljati v tiste kolesnice, ki so všeč srbski politiki in ki bi tej politični garnituri še omogočale obstoj (in celo prevlado). Ker se to ni posrečilo, je treba najti nbve možnosti. V boju za oblast je zato treba popolnoma onemogočiti zvezno vlado oziroma veljavnost večine zveznih zakonov. Treba je doseči, da bo v državi nastalo popolno brezvladje. Iz popolnega brezvladja je treba ustvariti izredne razmere, iz izrednih razmer pa spet možnost, da bi prevladala srbska politika. Tokrat najbrž celo ne gre več za to, da bi srbska politika prevladala v vsej državi, ampak vsaj v dobršnem delu. V izrednih razmerah bi se dalo med drugim tudi na srbskih tleh (in na srbskih interesnih območjih) marsikaj spremeniti, kar zdaj ne gre na roko vladajoči srbski ekipi in kar bo na napovedanih prihodnjih volitvah zanesljivo izgubila. Za dosego tega cilja pa je bila uporabljena zelo tvegana igra, česar se zaveda tudi srbska politična elita s predsednikom srbske vlade Radmilovičem vred. Tudi srbski strani je namreč jasno, da bodo taki ukrepi čez čas, če ne že kar takoj, škodili predvsem srbskemu gospodastvu, zato je število ukrepov dokajšno (15 jih je). Ti ukrepi skušajo na eni strani destabilizirati (narediti čimveč škode) hrvaško in slovensko gospodarstvo in odpreti nekoliko več prostora domačemu srbskemu gospodarstvu na domačem, srbskem trgu, zmanjšati odtekanje denarja iz srbskega gospodarstva drugam, hkrati pa ne dovoliti, da denar ne bi še nadalje pritekal v Srbijo; zmanjšati zvezne dajatve in povečati svoje davke; povečati cene nekaterih surovin in energije, od katerih so odvisni drugi, in povečati "carinske" takse za blago, ki prihaja od drugod. Ta igra je tvegana zato, ker se bo obrnila proti srbskemu gospodarstvu, če bodo drugi deli države našli sodobne gospodarske rešitve za takšen gospodarski primitivizem in pustili Srbijo v gospodarsko osamitev. Toda vse bolj se kaže, da bo odgovor neustrezen, kajti tudi drugi deli države sprejemajo protiukrepe, ki naj bi "okrepili državnost in suverenost" posameznih republik. Sprejemajo pa jih na srbski način, ki si skuša zagotoviti oblast z avtarkičnostjo. Milijarda konzorcijem Congafi TRST — Deželna vlada bo nakazala milijardo lir konzorcijem za jamče-Ojekreditov (Congafi) v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. To naj bi omogočilo učinkovitejšo zaslombo trgovskim podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini, ki zaradi prešibkih garancij ne morejo tako zlahka do kratkoročnih posojil. Korak Naprej Na Poti Vaše Varnosti MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE tržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih. Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA NORICUM ASSICURAZIONI Vzor podjetnosti in demokratičnega ravnanja Promoservice vedno više CORDENONS — V obrtno-industrijski coni pri Cordenonsu bodo izročili namenu danes ob 10.30 novi.sedež zadružne družbe z omejeno zavezo Promoservice. Spregovorili bodo njen predsednik Luciano Facchini, deželni generalni tajnik CGIL Graziano Pasgual, podpredsednik deželne Zadružne zveze, corde-nonski župan Enzo Paier in podpredsednik deželne vlade oziroma deželni odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto. Zadruga Promoservice deluje na področju čiščenja in vzdrževanja tovarniških naprav, ustanovilo pa jo je 36 delavcev, ki so bili ob preustroju in posledični terciarizaciji pordenonskega holdinga Zanussi odpuščeni. Danes zaposluje 251 družabnikov-delavcev, njen letošnji promet bo dosegel prek 7 milijard lir (1986 = 1 milijarda), a njeni klienti so velike družbe kot Selečo, Ideal Standard, Grupa Pittini in Zanussi. Značilno pa je predvsem to, da je zadruga omogočila zaposlitev takim ljudem, ki bi jo drugače težko dobili: osebam nad 29. letom, ženskam in prišlekom iz držav nečlanic Evropske gospodarske skupnosti. Novembra in januarja na pobudo Deželne ustanove za razvoj obrti ESA Tečaj o personal kompjuterjih VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrti (ESA) bo priredila v sodelovanju z družbo J. Master iz Campofor-mida usposobljenostni tečaj o rabi personal kompjuterjev, ki bo v Palaz-zolu dello Stella in ki se ga bo lahko udeležilo največ 15 lastnikov oziroma družabnikov obrtnih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini. Prvi del tečaja, ki bo trajal 30 ur, se bo začel 9. novembra, drugi del, ki bo trajal 70 ur, pa 7. januarja 1991. V prvem bodo obravnavali osnovne principe informatike, operativni sistem, fizično strukturo personal kompjuterja in njegovo delovanje, v drugem pa metodologijo word processinga, arhiviranje podatkov data basic in programiranje elektronske strani. Prijave sprejemata neposredno ESA (Videm, ul. Ucellis, tel. 0432/593310) in KAJ BO TE DNI PONEDELJEK, 29. OKTOBRA RIM — Krst denarnega sklada Genercomit. FIUGGI Posvet konzulečnih družb o modernizaciji javne uprave. RIM — Tiskovna konferenca družbe Euresa, ki združuje zadružne zavarovalnice Italije (Unipol), Francije, Belgije in Švedske. RIM — Seja upravnega sveta IRI o načrtovanem bančnem polu Banco di Roma-Cassa di risparmio di Roma Roma-Banco di Santo Spirito. RIM —: Skupščina CNEL in tisk. konferenca o gibanju konjunkture. RIM — Dvodnevno zasedanje Institucije in tržišča v času gospodarske rasti ob 70-letnici Paola Sylosa Labinija z Modiglianijem, Spavento, Andreatto, Padoo Schioppo in Savo-no. MILAN — Tiskovna konferenca vodstva furlanske družbe Danieli. TOREK, 30. OKTOBRA RIMINI — Dvodnevna proslavitev Svetovnega dneva varčevanja s Ci-ampijem, Carlijem in Mazzotto. RIM — Predstavitev knjige Le bo-uleversement de Teconomie mondi-ale: automne 1989 - ete 1990 (Pretres v svetovnem gospodarstvu: jesen 1989 - poletje 1990) z De benedetti-jem, Padoo Schioppo in Andreatto. LUKSEMBURG — Zasedanje ministrskega sveta EGS za prevoze pod predsedstvom ministra Bernini-ja. RIM — Posvet organizacije Conf-coltivatori o Jugu in kmetijstvu. PORDENON — Občni zbor Seleča. VIDEM — Skupščina zavoda Bunca del Friuli za podvojitev kapitala. RIM — Avdicija kmetijskih organizacij pred pristojno senatno komisijo. RIM Okrogla miza o temi Kmetijsko-živilski sektor v Italiji in Sovjetski zvezi. SREDA, 31. OKTOBRA RIM Zasedanje na temo Evropa v ocenah in strateških procesih ZDA in Japonske s Cipolletto. ČETRTEK, 1. NOVEMBRA SAINT VINCENT - Posvetovanje o pravici do informiranja. BENETKE — Konferenca na temo Gospodarstvo za novo Evropo z De Michelisem. RIM - - Podražitev železniških tarif. J. Master (tel. 0432/662626). Edina avstrijska banka z zastopstvom v deželi Furlaniji-Julijski krajini V Hypo Banko tudi privatniki VIDEM — Celovška Hypo Banka je dosegla v prvih devetih mesecih letos 55 milijard lir prometa, celoletni promet bo znašal 70 milijard, a promet 1991 naj bi se povzpel do 150 milijard lir. To je povedal eden od treh ravnateljev banke VVolfgang Mayer v Vidmu, kjer ima koroški zavod že dve leti predstavništvo (Hypo Leasing), ne pa podružnice. Hypo Bank - edina avstrijska kreditna ustanova, ki je prisotna na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu - je javna banka, ki pa bo 1. januarja 1991 odprla svoj kapital (49%) tudi privatnikom. Hypo Banka je prisotna tudi v Ljubljani, zato jo je označil Mayer kot multinacionalno banko v neposrednem stiku s stvarnostjo Alpe-Jadrana. Celovška ustanova sodi med največje ne samo na Koroškem, temveč v vsej Avstriji, zaposluje 270 uslužbencev - od tega kakšnih deset v Vidmu -leta 1989 zaupana ji sredstva so dosegla vrednost 2.000 milijard lir, kosmati dobiček pa se je sukal okoli 7 milijard lir. Hypo Banka ima v načrtu postopen, umen prodor na vzhodnoevropska tržišča, kjer je čutiti hudo pomanjkanje likvidnosti in so zato potrebne ondod specifično naravnane in od države do države razlikujoče se poslovno-strateške operacije. h poročila predsednika inštituta Aljoše Volčiča SLORI iz adolescence končno vstopa v zrelostno obdobje GORICA Trinajsti redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta je potrdil pomen obstoja te znanstvene ustanove v naši skupnosti, razgrnil pa je tudi vrsto problemov in odprtih vprašanj, -katerih pospešeno reševanje edino lahko omogoči inštitutu prehod iz »adolescentnega v zrelostno obdobje«, kot se je v poročilu upravnega odbora z metaforo izrazil njegov predsednik Aljoša Volčič. Občni zbor je uvodoma počastil spomin preminulih članov Draga Gantarja, Valentina Simonittija, Sava Spacala in Josipa Tavčarja, ki so s strokovnim delom prispevali k ugledu in kakovosti dela inštituta. Volčič je v uvodnem poročilu strnjeno orisal položaj Slorija, s štirimi sedeži prisotnega na celotnem narodnostno mešanem ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine. Vitalnost inštituta prihaja do izraza v različnih aspektih, od znatnih uspehov v javnosti, teženj po učinkovitejši organiziranosti, živahne interne razprave in celo kriznimi bliski. Vse večjo zahtevnost dela pa prinaša zastavljanje projekotov večjega raziskovalnega formata, pridobitev boljše računalniške opreme, pa tudi uveljavitev v skupnem kulturno-znanstvenem prostoru ter v dežel- nem in širšem italijanskem kontekstu, ne da bi ob tem zanemarjali evropsko dimenzijo. Predsednik je ob opozorilu na stalno nelagodje z ozirom na finančno stanje inštituta orisal njegovo dejavnost in programske smernice. Med pomembnejše rezultate inštitutovega dela spadajo: dokončna vključitev Slorija v red- Aljoša Volčič nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov SACA01/5 UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074 MAGL01/2 Največja izbira pletenin za ženske in moške KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 90 V TRGOVINAH S TEM ZNAKOM DOBITE SREČKO NAGRADNEGA ŽREBANJA ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA, ZAHTEVAJ SREČKO! 1. NAGRADA 15.000.000 lir 5 NAGRAD PO 2.000.000 lir 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 1991 CAHA KUHALE CD AKTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN POSOSILNIC A-OPČINE ni proračun dežele Furlanije-Julijske krajine; sklenitev in odobritev konvencije s tržaško univerzo za skupnos sodelovanje; ponudba za sodelovanje priprojektu Mercator v okviru Evropske gospodarske skupnosti; dokončna pogodba med Slorijem in milansko založbo Franco Angeli za posebno zbirko naše raziskovalne esejistike v italijanščini. Ob tem naj omenimo še letošnjo afirmacijo Etnične delavnice pri nas in v matici, pri kateri je bil SLORI aktivno soudeležen -a tudi pobudnik- s sorodnimi inštituti kot so Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca ter Centro di Ricerchhe Sto-riche iz Rovinja (glej komaj objavljeno revijo za narodnostna vprašanja). Ce temu dodamo sodelovanja pri nekaterih projektih s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Inštitutomm za sociologijo in politične vede in novinarstvo v sklopu Univerze v Ljubljani, in še vrsto stikov z raznimi inštituti in univerzami v Italiji,- lah-‘ ko ugotovimo, da je v zadnjih ča: sih SLORI vse bolj vgrajen v pomembno mednarodno znanstve-no-raziskovalno mrežo z lastno izrazito strokovno identiteto. Vsi raziskovalni projekti trenutno v teku na Sloriju se gibljejo v tem preferenčnem okviru. Jasno pa je, da je izvajanje zahtevnega in strateško pomembnega koncepta inštituta odvisno od vrste pogojev, ki jih je Volčič nanizal v točkah in programskih smernicah, ki gredo od potrebe po finančnih sredstvih do prizadevanja po večji uspešnosti in učinkovitosti z organizacijskim prilagajanjem notranjim in zunanjim razvojnim potrebam. Za delo inštituta, je življenjsko potrebno dodatno ustvarjanje mreže stikov tako s posamezniumi strokovnjaki, inštituti, univerzami, kakor tudi z neposrednimi porabniki in javnimi ustanovami. Zastavljanje bazičnih raziskovalnih projektov naj bi potekalo v skupnem razmišljanju z raziskovalci in s potencialnimi uglednimi mentorji. Opredelitev (trenutno sedmih) bazičnih raziskav pa predstavlja osnovo za oblikovanje glavnega programa inštituta. Razvijanje izkušenj v smeri uporabnega raziskovalnega gradiva je tesno povezano z uresničevanjem primernih načinov in oblik za publiciranje Slorijevih proizvodov, kot na primer izdajanje raziskovalnih zveskov v lastni režiji (teh je izšlo 15 v dveh letih) in objavljanje prispevkov raziskovalcev v slovenskih in italijanskih znanstvenih revijah. Sem spada tudi izvedba nove zbirke SLORI v italijansščini pri založbi Franco Angeli, poleg običajnih knjižnih izdaj pri ZTT. Volčič je podčrtal potrebo po kritičnem preverjanju dela in iskanju odgovorov na serijo odprtih razvojnih vprašanj, pri čimer ni prvič, da se ugotavlja tesnost institucionalne oblike inštituta. Gre za temeljito preureditev strukture ter za bolj funkcionalno razporeditev raznih organov, z uvedbo novih, ki jih sedanji statut ne predvideva. Zato je Volčič predlagal, naj se občni zbor obveže, da se v najkrajšem času izdela nov predlog statuta, ki bi ga lahko sprejeli prihodnje leto na izrednem občnem zboru. Predsednik se je dotaknil tudi vprašanja sredstev, kot boleče točke, ki je za delo inštituta osnovni zaviralni faktor. Uspehi dosedanjih prizadevanj v tej smeri namreč ne dajejo možnosti, da bi Sloriju nudili perspektivo nadaljnjega razvoja raziskovalnih potencialov. Ker predstavljajo stroški za redno nameščeno osebje dve tretjini vseh stroškov, je namreč praktično nemogoče zmanjšati stroške, ne da bi zreducirali osebje ali sedeže. Glede finančnih sredstev je Volčič apeliral predvsem na večjo občutljivost deželne uprave. Ob zaključku svojega poročila se je predsednik zavzel tudi za položaj raziskovalcev, za katerega je dejal, da ni jasno opredeljen, tako kot bi ta funkcija zahtevala, ne formalno, ne gmotno, v primerjavi s sorodnimi ustanovami. Po predsednikovem poročilu je bila daljša razprava, o kateri bomo še poročali. Marija Ferletič (SSO): Narodnost naj prevlada pred politično izbiro Marija Ferletič TRST — Sinoči je bil v Finžgarje-vem domu na Opčinah občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Pred njem smo predsednici MARIJI FERLETIČ zastavili nekaj vprašanj. Občni zbor vsake organizacije je priložnost za pregled opravljenega dela in načrtovanja prihodnosti. Kakšen je obračun, s katerim se predstavljate? Podati v kratkih obrisih obračun opravljenega dela ene krovne organizacije ni lahka stvar. Če se omejim na vprašanja, s katerimi se je organizacija kot taka neposredno ukvarjala in opustim bogato delovanje vključenih ustanov in društev, stopa v ospredje vprašanje slovenske zaščite. O delovanju Sveta slovenskih organizacij ni bilo dosti pisanega, saj smo svoj čas posvečali kapilarnemu delu v prepričevanju na vseh možnih ravneh o potrebi po zaščiti manjšine, saj odigrava ta veliko vlogo zlasti na naši tako strategični meji. Zato, da smo izpričevali našo prisotnost, kulturno moč in vlogo smo zastavili veliko moči v mednarodne manifestacije za mir, ki imajo svoje obeležje v deželnem zakonu številka 15. Vključili smo se v programe Alpe Jadran in zajadrali tudi v Videmsko pokrajino, kjer smo doživeli pretresljiv sprejem. Vprašanje šolstva, naj bo to obvezno ali ne, se nam je vsiljevalo v ospredje. Socialna vprašanja so terjala od nas veliko napora, prav tako delikatni juridični problemi. Veliko časa je bilo posvečenega posameznim problemom, ki se našim ljudem pojavljajo vsak dan. Veliko pozornosti smo posvetili tudi številnim zakonom, ki so se- dotikali tujih državljanov, zlasti pa državljanov iz Slovenije. Urbanistični načrti in s temi povezana razlaščanja in omejevanje lastnine nas niso smeli pustiti indiferentnih. Prav tako smo sledili z doslednostjo razvoju zakonodaje o razlastitvenih postopkih, saj se je izkazalo, da je bil naš vztrajen boj proti krivičnemu zakonu 861 povsem upravičen. Zakon je bil namreč proglašen kot protiustaven v točki, ki je zadevala razlastitve. In tu se je odprla vrzel, katera ima za posledico, da še danes morajo naši ljudje krožiti po uradih v pričakovanju, da jim bo odškodnina izplačana v dokončnem in pravičnem znesku. V sklopu naših organizacij pa nas je mučila nujna potreba po posodobitvi prostorov za kulturne dejavnosti zlasti z ozirom na varnostne predpise, ki so otežkočili delo društev in onemogočili marsikatero važno prireditev. Prizadevali smo si, da bi prišli do prostorov za svoje poslovanje in dobili sredstva za kakega nameščenca. Svet je lani prejel priznanje od dežele Furlanije-Julijske krajine s tem, da je smatran za organizacijo deželnega kulturnega pomena. Upam, da se bo ta omejitev razširila. Kako pa naj bi se SSO razvijal v prihodnje? Svet bo moral skrbeti za okrepitev svojih članic, predvsem pa bo moral rešiti vprašanje svojega poslovalnega ustroja. V kolikor bi mu uspelo dobiti dobro podkovane funkcionarje in seveda ustrezna finančna sredstva, uspeh ne bo zaostal na številnih področjih, ki spadajo v pristojnost organizacije. In ta področja niso maloštevilna, temveč, rekla bi, zelo ambiciozna, saj zajemajo vso sodobno problematiko ene manjšine naj bo to doma ali po svetu in njeno važno vlogo v prizadevanju za mirno sožitje in vsestranski napredek. V zadnjem poldrugem letu smo bili priča velikim spremembam v vsej Vzhodni Evropi in tudi v Sloveniji. Ali so te spremembe vplivale tudi na Slovence v Italiji? Brez dvoma so te spremembe vplivale tudi na Slovence v Italiji. Takoj smo občutili, da italijanske oblasti gledajo sedaj v drugi luči tudi manjšinsko problematiko. Temu smo, seveda, tudi sami dali svoj prispevek. Kako pa gleda SSO na svojo vlogo v tej situaciji? Vloga Sveta slovenskih organizacij ostane v bistvu nespremenjena. Upamo, da se je bodo odprle nove perspektive, da bo imela večja razumevanja, kar se bo kazalo tudi v uspehih, saj smo morala v preteklosti vlagati dosti naporov z ozirom na dejstvo, da naša vloga ni bila vzeta v poštev v zadostni meri. Pred nedavnim so se predstavniki SSO in SKGZ srečali, da bi razpravljali o vlogi in skrbi za nekatere institucije vseslovenskega pomena. Ali je tu možen dogovor? Če je dobra volja in če se Slovenci zavedamo svojega poslanstva in upoštevamo, da z združenimi močmi uspeh ne izostane, je dogovor možen ob upoštevanju vseh ustanov in demokratične pluralistične prisotnosti. Obe organizaciji morata biti na isti ravni brez vsakega paternalizma SKGZ. Po petkovih izvajanjih na predsedstvu v Ljubljani predsednika SKGZ imam pa manj optimizma. Kakšen je po vašem mnenju možen model sodelovanja in za katere institucije bi bila lahko skrb skupna? Odgovor na to vprašanje izhaja še iz prejšnjega. Dogovor bi moral biti za tiste ustanove, za katere bi bil nesmisel imeti dvojnik. O tem pa bo govor na bližnjem srečanju z SKGZ. SSO vključuje, če se ne motim, predvsem kulturne in prosvetne organizacije, medtem ko je paleta delovanja SKGZ širša in zajema tudi šport in gospodarstvo. Kako gleda SSO na ta problem? Kakšne smernice dela namerava izoblikovati? Med svojimi članicami imamo tudi športne organizacije. Če je danes Zveza športnih društev pod okriljem SKGZ, sem mnenja, da je to le iz praktičnih razlogov. Društva rabijo veliko sredstev in tehnične pomoči. To jim nudi SKGZ iz sredstev, ki ji prihajajo iz znanih kanalov. Športna društva smatram za neutralne organizacije in sama se spomnim kako smo si prizadevali za ustanovitev Zveze športnih društev. Kar se gospodarstva tiče, so se Svetu pridružile nekatere organizacije, ki bodo lahko v novem sestavu veliko prispevale tudi pri osnovanju gospodarskih struktur in reševanju tozadevnih problemov. V kolikor bi se naši gospodarstveniki ne bili organizirali v Gospodarsko združenje, ki je, mislim, po sili razmer prešlo pod okriljem SKGZ, bi tudi v SSO bili bolj vidni uspehi na tem področju. SSO odraža na kulturnem področju vsaj del tistih svetovnonazorskih pogledov, ki se politično izražajo v stranki Slovenske skupnosti. Kakšen je odnos med SSO in SSk in kakšen naj bi po vaši oceni bil? SSO vidi v Slovenski skupnosti s3' mostojni slovenski stranki tisto poli' tično silo, ki ima najboljše političn8 pogoje, da brez pomislekov in zadržkov zagovarja zahteve slovenske na' rodne manjšine. SSO naj bi se posveti* praktičnim problemom, izdelavi načrtov, itd, SSk naj bi jih na političnih forumih in preko izvoljenih predstavnikov zagovarjala in iznašala. Potrebno je zato sodelovanje in soočanje- ^ tem pa ne mislim, da bi se moral SSL' odpovedati soočanju z ostalimi stran kami, saj je dolžnost vseh demokrata nih sil uveljavljati pravice manjšine- In za konec: slovenska narodno5 tna skupnost v Italiji je politično < idejno pluralistična. V čem so Pre. nosti in v čem šibkosti tega plura* ma? V katerih vprašanjih pa je P trebno enotno nastopanje? b-s. Enotnost je nujno potrebna v. ,j_ tvenih in važnih vprašanjih. Pred jansko javnostjo ih oblastmi, pa pred matično domovino moramo . jasni v svojih zahtevah in Prevlae(je-mora narodnost nad politično °Pr.uje litvijo. Kjer pa pluralizem P0SPe^Tez dejavnost in udejstvovanje tam ]e dvoma različnost pridobitev. Vprašanja postavU VOJMIR TAVČAR Sto bralcev je odgovarjalo na vprašanja o enotnosti in politiki slovenskih strank in organizacij Naročniki PD o enotnem nastopanju Pred dvema tednoma smo v Primorskem dnevniku objavili mnenja strank in organizacij o problemu enotnega nastopanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vprašanje je že dalj časa v ospredju razprav in, kot so pokazala objavljena mneja, tudi polemičnih prijemov. Po objavi stališč organizacij in strank pa nas je zanimalo, kaj o tem vprašanju mislijo navadni ljudje, ki ne sodijo v nobeno vodstveno strukturo. Najbolje bi seveda izmerili »temperaturo« s strokovno zasnovano anketo, v kateri bi anketiranci predstavljali dovolj verodostojen vzorec slovenske stvarnosti v Italiji. Take ankete pa si zaradi časovne stiske nismo mogli privoščiti. Zato smo se odločili za drugačno anketo med naročniki Primorskega dnevnika. Izbrali smo sto imen in jim po telefonu postavili dve vprašanji: menite da je enotno nastopanje vseh strank in organizacij, v katerih se Slovenci prepoznavamo, potrebno za uveljavitev pravic slovenske manjšine; menite, da trenutni nastop slovenskih organizacij in strank, v katerih se prepoznavamo Slovenci, odgovarja ciljem, ki si jih je zastavila slovenska manjšina v Italiji? Pri izbiri anketirancev smo pazili, da bodo zastopane vse tri pokrajine, v katerih živijo Slovenci v Italiji, da bo starostni razpon vprašanih dovolj širok, da bosta zastopana oba spola. Kljub temu vemo, da izbrani vzorec nima posebne statistične vrednosti, ker ni dovolj reprezentativen in najbrž ne izčrpava celotnega razpona političnih in svetovnonazorskih opredelitev. Naša anketa je le izsek iz slovenske zamejske stvarnosti. Poleg tega tudi vprašalnik ni bil zastavljen s strokovnostjo, ki bi jo potrebovala znanstveno bolj zahtevna anketa, saj v bistvu ni imel kontrolnih vprašanj, ki bi potrjevala verodostojnost odgovorov. Navzlic pomanjkljivostim mislimo, da so rezultati zanimivi, saj odražajo menje obsežnega kroga. Na vprašanje, ali je enotno nastopanje potrebno, je ogromna večina odgovorila pritrdilno. Potreba po enotnem nastopanju je med ljudmi občutena in najbrž se »na bazi« uveljavlja v večji meri kot ha ravni vodstev. Veliko bolj razčlenjena so mne-hja o trenutnem nastopu slovenskih strank in organizacij. Skoraj Polovica anketiranih je odgovorila, da jim trenutna politika strank 'h organizacij ustreza, medtem ko je bila dobra četrtnina neoprede-Ijanih, prav tako četrtina pa je iz-Jhkla negativno oceno. Ta problem bi najbrž zahteval poglobi-jev. Očitno pa je, da slovenski ljudje v Italiji znajo tudi kritično Presojati. Morda najbolj zanimivo le dejstvo, da so v ocenjevanju ha j manj naklonjeni starejši (43 odstotkov), med mlajšimi pa je visoko število tistih, ki jim politika hstreza, obenem pa tudi tistih, ki e jim zdi neustrezna. v T 1. VPRAŠANJE MOŠKI ŽENSKE SKUPNO % DA 33 56 89 NE 0 2 2 NE VEM 2 7 9 SKUPNO % 35 65 100 do 30 let od 30 do 60 več kot 60 Skupno % DA ' 16 39 34 89 NE 0 2 0 2 NE VEM 0 0 3 9 SKUPNO % 16 47 37 100 94 odstotkov moških (33 oseb) meni, da je enotnost med Slovenci potrebna, 6 odstotkov (2 osebi) je neodločenih. 86 žensk meni, da je enotnost potrebna, 3 odtoki žensk so nasprotnega mnenja, 11 odstotkov pa je neopredeljenih. Vse osebe stare do 30 let menijo, da je enotnost potrebna. 83 odstotkov anketiranih v starostnem pasu med 30. in 60. letom, ki so očitno najbolj skeptični, je prepričanih, da je enotnost potrebna, 4 odstotki vprašanih so odgovorili, da enotnost ni potrebna, 13. odstotkov pa je neodločenih. 92 odstotkov oseb, ki imajo več kot 60 let, soglaša, da je enotnost potrebna, 8 odstotkov pa je neodločenih. 2. VPRAŠANJE MOŠKI ŽENSKE SKUPNO % USTREZA 14 34 48 NE USTREZA 10 16 26 NE VEM 11 15 26 SKUPNO % 35 65 100 do 30 let od 30 do 60 več kot 60 Skupno % ODGOVARJA 8 24 16 48 NEODGOVARJA 9 15 7 26 NE VEM 40 8 14 26 SKUPNO % 16 47 37 100 40 odstotkov anketiranih meni, da nastop slovenskih organizacij in strank, ustreza ciljem slovenske manjšine, za 29 odstotkov ni ustrezna, 31 odstotkov je neodločenih. 50 odstotkov anketiranih starih do 30 let meni, da politika slovenskih organizacij in strank ustreza potrebam manjšine, 23 odstotkov je nasprotnega mnenja, 25 odstotkov je neodločenih. V starostnem pasu med 30. in 60. letom je razmerje precej podobno (51 odstotkov ustrezna, 32 odstotkov neustrezna, 17 odstotkov neodločenih). Starejši pa so večji skeptiki: 43 odstotkom politika ustreza,19 odstotkom ne, 38 odstotkov je neodločenih. Nekoliko zadržani, a vljudni Nikoli ne bi mislili, da je izvedba ankete nekaj tako zamudnega, predvsem pa utrudljivega. Čeprav smo se odločili, da vprašamo za mnenje le 100 bralcev Primorskega dnevnika, je bilo za izvedbo tega potrebnih skoraj dvakrat toliko telefonskih pozivov. Večkrat se nam je pripetilo, da naročnika, ki smo ga hoteli vprašati za mnenje ni bilo doma, kljub večkratnim pozivom ob različnih urah. Zato smo morali poiskati novega. Iskanje abonentov po debelih seznamih, je bila za nas na začetku prava španska vas, ker so urejeni po rajonih, precej težav pa je bilo tudi z iskanjem telefonskih številk in pozivnih številk zlasti za naročnike, ki živijo v videmski pokrajini Ker smo hoteli imeti mnenja vseh naročnikov, se pravi študentov, zaposlene ali nezaposlene mladine, ljudi srednjih Anketo izvedla in gradivo uredila ZVONKO PETJE in VALTER ŠKERK let in upokojencev smo se odločili, da bomo izvedli anketo v različnih časovnih razdobjih. S telefonskimi pozivi smo začeli že zjutraj ob 10 uri. Na telefon so vglavnem odgovarjali starejši bralci, od teh je bila velika večina upokojencev. Ko se nam je zdelo, da smo nabrali dovolj mnenj starejših naročnikov smo za nekaj časa prekinili z delom. Ponovno smo začeli vrteti telefonske številke okoli 14 ure. Tokrat so nam na telefon odgovarjale gospodinje ali pa študentje, ki so prišli domov kosit. Odgovori gospodinj so bili bolj kratki in jedrnati, saj se delo gospodinje ne zaključi, ko je kosila konec. Veliko bolj zgovorni pa so bili študentje, še zlasti če so že obedovali. Zadnji sklop pozivov je bil na vrsti okoli 19 ure. Na telefon so odgovarjali ljudje, ki so se pravkar vrnili iz službe in so bili včasih nekoliko polemično nastrojeni, saj so imeli za sabo bolj ali manj utrudljiv dan. V odgovorih na naša vprašanja poa so bili vsi zelo vljudni. Nekateri, zlasti starejši, so bili v začetku nekoliko v zadregi in so nas vpraševali, ali je anketa anonimna. Ko smo jim to zagotovili, so se umirili in lahko smo nadaljevali v prijetnem vzdušju z delom. Mnenja bralcev dnevnika razčlenjena po pokrajinah V videmski pokrajini smo za mnenje vprašali 10 bralcev Primorskega dnevnika, 4 ženske in 6 moških. Šest oseb (4 moški in 2 ženski) meni, da je enotnost potrebna , 4 anketirani so bili neodločeni. Zanimivejši so odgovori na vprašanje o ustreznosti nastopa slovenskih organizacij in strank, v katerih se Slovenci prepoznavamo: med anketiranimi iz videmske pokrajine je samo eden odgovoril, da trenutna politika slovenskih strank in organizacij ustreza ciljem naše manjšine, 4 so bili nasprotnega mnenja, 5 pa je bilo neodločenih. V goriški pokrajini smo za mnenje vprašali 25 bralcev (10 moških in 5 žensk). Vsi menijo, da je enotnost potrebna. Na drugo vprašanje pa so takole odgovorili: 15 bralcev (60 odstotkov) meni, da je trenutna politika naših organizacij pravilna, 4 osebe (16 odstotkov) je prepričanih, da je nastop naših organizacij neustrezen, 6 vprašanih (24 odstotkov) je neodločenih. V tržaški pokrajini nam je odgovorilo 65 oseb: 19 moških in 46 žensk. 58 oseb (89 odstotkov) meni, da je enotnost potrebna, 2 osebi (3 odstotki) sta menili, da enotnost ni nujen pogoj za uveljavitev naših pravic, 5 oseb (8 odstotkov) je neodločenih. Sicer pa. 32 oseb (49 odstotkov) je menilo, da politika slovenskih organizacij in strank, v katerih se Slovenci prepoznavamo, ustreza ciljem slovenske manjšine, 18 oseb (28 odstotkov) je bilo nasprotnega mnenja, 15 oseb (23 odstotkov) pa je bilo neopredeljenih. 2. Vprašanje: Menite, da trenutni nastop slovenskih organizacij in strank, v katerih se prepoznavamo Slovenci, odgovarja ciljem, ki si jih je zastavila slovenska manjšina v Italiji? 1. Vprašanje: Menite, da je enotno nastopanje vseh strank in organizacij, v katerih se Slovenci prepoznavamo, potrebno za uveljavitev pravic slovenske manjšine? NE VEM NE VEM NE USTREZA USTREZA Spodbudni poročili župana Pečenika in odbornika Sancina Finančni položaj Občine Dolina se je v zadnjem času izboljšal Finančni položaj dolinske občinske uprave gotovo ni rožnat, v primerjavi s stanjem v drugih izvoljenih telesih v državi in tudi v deželi pa je gotovo spodbuden. Proračunski primanjkljaj je lani znašal 52 milijonov lir, letošnje finančno poslovanje pa se bo zaključilo s približno 200 milijoni deficita, ki ga bodo verjetno pokrili s prodajo kakšne občinske nepremičnine ali imo-vine, najvažnejše pa je dejstvo, da bo proračun za leto 1991 dejansko v ravnovesju. Za dosego tega cilja, ki sloni na realnih dohodkih in izdatkih, ne predvidevajo prodaje občinskih stavb in zemljišč. Proračunski dokument sta na petkovi seji občinskega sveta predstavila župan Marino Pečenik in odbornik za proračun Stojan Sancin. Župan se je pritožil, da državne in tudi deželne oblasti še zdaleč ne spoštujejo obvez glede finančne avtonomije občinskih uprav, ki so glede tega dejansko prepuščene same sebi. Obči- na Dolina bo v proračunskih dokumentih posvetila prvenstveno pozornost - seveda poleg rednemu poslovanju - skrbi za varstvo okolja in za uravnovešen razvoj ozemlja, potrebne pa bodo tudi manjše žrtve vseh občanov, da se zagotovi sedanja raven storitev in servisov. Obširno poročilo o bilanci pa je prebral pristojni odbornik Sancin. Tudi on je očital vladi nedoslednost, poleg očitkov vladi pa ne bi škodilo, da bi tudi krajevne uprave malo bolj kritično pregledale svoje poslovanje, saj ni nobena skrivnost, da sta povprečna storilnost in kakovost tudi najboljših javnih ustanov nizki, kljub temu, da med uslužbenci ne manjka sposobnih in delavnih ljudi. Toda učinkovitost po Sancinovem mnenju zahteva jasne izbire s strani upraviteljev, te pa marsikoga prizadenejo, saj je razsipavanje javnih sredstev lažje in pogosto tudi bolj popularno. Nadzorna telesa so v preteklosti dopuščala, da so občinski proračuni vsebovali tudi več ali manj namišljene dohodke, sedaj pa ne bo več tako in občine bomo morale z lastnimi sredstvi sanirati svoje blagajne. To so številni upravitelji razumeli že pred časom in občine, ki sklenejo finančni obračun ne samo z resničnim ravnovesjem, temveč celo v aktivi, niso več redkost. »Dolinska občina še ni med temi, upajmo pa, da bomo tudi mi kmalu dosegli ta cilj,« je še poudaril Sancin, po mnenju katerega še ni konec vseh težav, uprava pa je po njegovem ubrala dobro in predvsem učinkovito pot. »Občino Dolino lahko primerjamo z ladjo na odprtem morju, ki jo valovi ob nevihtah občasno prekrijejo, vendar kljub temu ne tvega potopa in ima velike možnosti, da bo priplula v pristan. Seveda, če bo njena posadka vedno na pravem mestu,« je s posrečeno prispodobo zaključil svoje poročilo odbornik za finance. Tristrankarska »posadka« KPI-PSI-SSk, ki vodi občinski odbor, je bila vsekakor že v petek zvečer pod precej hudim udarom demokristjanske opozicije, ki je bila mnenja, da je Pečeniko-va uprava nastala na narodnostni in ne na politični ali upravni podlagi. Take in podobne kritike s strani KD je bilo že slišati takoj po izvolitvi novega odbora. Da so popolnoma neutemeljene, pa so v razpravi podčrtali Klavdij Kofol (PSI), komunista Sancin in Edvin Švab ter sam Pečenik, ki je naglasil, da odbor ščiti interese vseh občanov ne glede'na njihovo narodno ali politično pripadnost. Tudi Švab je odločno zavrnil očitke svetovalcev KD, Sancin pa se je navezal na analizo volilnih rezultatov, iz katere izhaja, da ni res, da Slovenci glasujejo samo za večinske sile KPI, PSI in SSk, kot tudi ni res, da vsi občani italijanske narodnosti volilno podpirajo samo KD. S. T. Obrtniška cona: upravitelji naj prisluhnejo vsem občanom Dolinska občinska uprava bo v zvezi z gradnjo drugega odseka obrtniške cone v Dolini čimprej sprejela vse primerne ukrepe v korist občanov. Tako so soglasno sklenili na petkovi seji občinskega sveta, ki se je znova ukvarjal s (sicer spornim) izvajanjem drugega dela tega pomembnega urbanističnega in gospodarskega projekta, ki ga nekateri Dolinčani kontestirajo, češ da posveča premalo pozornosti krajinski zaščiti. Svetovalec Slovenske skupnosti Boris Gombač je s posebno resolucijo dejansko zahteval ustavitev celotnega postopka, od njegovega stališča pa se je takoj javno distanciral načelnik skupine SSk Sergij Mahnič, ki je rekel, da je sicer res potrebno upoštevati nujnost zaščite okolja, a tudi stvarne potrebe obrtnikov. Edvin Švab se je zavzel za uravnovešene rešitve, tega mnenja je bil tudi župan, ki je rekel, da je treba narediti konec tej jalovi polemiki in ubrati tako pot, ki bo spoštovala potrebe in zahteve vseh prizadetih. Gombač je nato umaknil svojo zahtevo, občinski svet pa je sklenil, da bo to problematiko pozorneje proučil na enem izmed svojih prihodnjih zasedanj. Dolinski občinski svet je tudi soglasno odobril vsebino telegrama, ki ga bo župan Marino Pečenik v zvezi z zakonsko zaščito Slovencev poslal senatni komisiji za ustavna vprašanja. V njej se Občina Dolina odločno zavzema za pravično zakonsko zaščito vseh Slovencev, ki živijo na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine. Terezijanska četrt bodoča oaza za pešce Od danes center Trsta delno »zaprto mesto« Pod napovedanim nalivom se je Trst že včeraj poslovil od dobršnega dela dosedanjih parkirišč na nabrežju. Na predvečer »mini revolucije« v prometu so bili mestni redarji budno na delu in so s pajki, še pogosteje pa z osebnim prepričevanjem voznikov izpraznili nekatera območja, na katerih so se pojavile železne pregrade. Trst torej spreminja svoj videz po obrokih, dejansko pa bomo morali že danes paziti, katero prometnico bomo izbrali, ko se bomo podali v mesto. Naj bralce ponovno opozorimo, da bodo od danes zaprte za motorni promet Ul. S. Caterina, del Ul. Dante, del Ul. S. Nicolo, Rusi most, Trg. sv. Antona Novega ter ulici Bellini in Rossini. Prav tako od danes pa bodo postale oaza za pešče tudi del Ul. Genova, Ul. Muratti ter začetni del Drevoreda XX. septembra do Ul. Timeus. Naj podčrtamo dejstvo, da bo z začetkom veljave novih predpisov redni promet po Terezijanski četrti potekal izključno po štirih večjih prometnicah: Ul. Milano in Ul. Valdirivo bosta enosmerni povezavi med Ul. Cavour in Ul. Carducci, iz Ulice Ghega na Korzo Italija bo mogoče le po Ul. Roma, v nasprotni smeri pa bosta prevozni Ul. S. Spiridione in Ul. Filzi. Zaprtje mestnega središča pa bo le delno veljalo za stanovalce, ki morajo vsekakor imeti na avtomobilu nalepko s črko »R«. Le-to bodo lahko izkoristili predvsem po 5. novembru, ko bodo stopili v veljavo tudi ukrepi, ki urejajo parkiranje znotraj Terezijanske četrti. Večino nalepk so že porazdelili, vendar jih lahko še dvignete na občinski izpostavi v UL Battisti. Mestni redarji bodo vsekakor poskrbeli tudi za izjemna dovoljenja na določen čas, s katerim bodo smeli krožiti po mestnem središču tudi nekateri obrtniki oziroma trgovski potniki. V »zaprto mesto« bodo smeli tudi avtomobili, ki nimajo tržaške evidenčne tablice, vendar bo to veljalo izključno za goste hotelov, ki jim bodo na recepciji izročili posebno dovoljenje. Na sliki (foto Križmančič) nove pregrade na nabrežju. Umiki polaganja vencev in cvelja ob dnevu mrtvih Slovenski vzgojno-izobraževalni proces z vidika tržaških staršev » V imenu golega obstoja slovenske šole moramo požirati še tako velike neumnosti« Predstavili načrt o ureditvi Jezerc v dolini pri Orehu Novembrske svečanosti so priložnost, da se s spominom vrnemo k osebam, ki jih ni več med nami. Od teh jih je mnogo padlo v boju za svobodo, v imenu idealov, ki so preživeli tudi zaradi tega, ker je kdo zanje umrl. Prav zaradi tega so to žrtve, ki jih ne moremo in ne smemo izbrisati iz spomina, in zato se jim ob Dnevu mrtvih poklonimo tudi s polaganjem vencev na grobove in pred spomenike padlim borcem NOB. Predstavniki generalnega konzulata SFR Jugoslavije iz Trsta in delegacije občinskih odborov ZZB Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin bodo prve vence položili 31. oktobra ob 8. uri pred spomenikom padlim na Proseku. Istega dne jih bodo polagali tudi v Zgoniku (8.40), Križu (9.40) in v Nabrežini (ob 10. uri). Na dan mrtvih se bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ udeležili svečanosti v Rižarni (12.30), na mestnem pokopališču pri Sv. Ani (ob 13. uri) in na vojaškem pokopališču ob 13.30. V jutranjih urah bodo prisotni tudi v Miljah (8.30), v Dolini (ob 9. uri), na Katinari (9.50), v Bazovici (10.30), na Padričah (ob 11. uri), v Gropadi (11.20), v Trebčah (11.40) , na Opčinah (12.10), na Colu (12.40) in v Repnu ob 13. uri. Zastopniki občinskega odbora ZZB Koper se bodo istega dne udeležili polaganja vencev pri Koroščih (8.30) in Domju (9.20), v Mačkoljah (9.50), Bo-Ijuncu (10.10), Prebenegu (10.30), Borštu (11.10), Ricmanjih (ob 12. uri) in v Gročani ob 12.30. Člani sežanske ZZB pa bodo polagali vence v Barkovljah ob 8. uri, na Kontovelu (8.25), v Gabrovcu (9.10), Saležu (ob 10. uri), Sama-torci (10.30), Praprotu (10.50), Šempola-ju (11.10) in v Prečniku ob 11.30. Tudi uprava občine Devin-Nabreži-na bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo. Ob 8. uri se bodo zbrali pred županstvom, ob 8.10 v Sliv-nem, nato v Medji vasi (8.20), Devinu (8.30) , Cerovljah (8.50), Mavhinjah (8.55), Prečniku (9.00), Trnovci (9.05), Praprotu (9.10), Šempolaju (9.15), Križu (9.30) in v Nabrežini ob 10. uri. Uprava dolinske občine bo položila venec na osrednji spomenik padlim v spominskem parku v Dolini, in sicer v četrtek, 1. novembra, ob 9. uri. Polaganje bodo opravili skupaj s predstavniki generalnega konzulata SFRJ. V Miljah bodo položili vence pred spomenik padlim borcem (Almi Vivoda, Marianiju, Buttorazu in Mauru) 31. oktobra po 16. uri. Osrednja spominska svečanost pa bo na osrednjem miljskem trgu na dan mrtvih, 1. novembra, ob 10. uri. Serijo pogovorov s slovenskimi starši nadaljujemo s prispevkom univerzitetnega profesorja Ivana Verča, ki je oče dveh otrok: eden obiskuje osnovno šolo Oton Župančič, drugi pa nižjo srednjo šolo Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu. »Predvsem bi rad poudaril, da se vsak pogovor o slovenski šoli v Italiji spotakne ob začetni nesporazum, ki dejansko preprečuje tehtno poglabljanje problemov in iskanje ustreznih rer šitev. V mislih imam mešanje pojmov med problemom obstoja slovenske šole in med njeno vsebino oziroma kvaliteto. Prevladuje namreč tendenca, da v imenu golega obstoja slovenske šole moramo požreti še tako velike neumnosti, ki se tako kot drugod, pojavljajo na naši šoli, ob tem pa vsakdo, ki si upa kritično pripombo, tvega, da ga bodo označili kot "izdajalca" (glej razne odgovore na Premru-jevo pismo). In tu smo že pri drugem problemu oziroma pri ciljih, ki si jih naša šola zastavlja. Mislim, da se še vedno nismo rešili sicer zgodovinsko upravičene zahteve po vzgoji, ki naj naše dijake tako rekoč potrjuje v slovenstvu oziroma, ki naj jih formira v zavedne Slovence. Ta pristop k vzgoj-no-izobraževalnemu procesu ni samo anahronističen (kaj naj temu porečejo otroci iz mešanih zakonov?) ampak izhaja že spet iz neupravičene predpostavke, da je nacionalna zavednost oziroma občutek pripadnosti dosegljiv prav s stalnim poudarjanjem vedenjskih in kulturnih norm, ki naj bi to pripadnost potrjevale. Pri tem pa se seveda ne vprašujemo, ali tovrstne kulturne norme še sploh odgovarjajo potrebam sodobnega človeka. Včasih imam občutek, da je ta normativnost slovenske kulture v šoli že tako dušeča, da je njen učinek ravno nasproten: namesto, da bi dijake potrjevala v identiteti, jih od nje oddaljuje, ker se dijak v njej enostavno ne spoznava več. Res je sicer, da je poglavitni cilj šole povezan s tako ali drugačno pedagoško usmeritvijo. Da pa bi lahko naša šola vzgajala mlade ljudi, ki se morajo predvsem naučiti misliti z lastno glavo in šele nato iz lastne kritične presoje izražati svoj odnos do sveta nasploh, v katerem je seveda prostor tudi za narodnost, ne pa samo zanjo, do tega, mislim, je pot še dolga. Razprave o tem, ali je slovenska šola boljša ali slabša od italijanske, ne pripeljejo nikamor. Vem, da sta po vsej verjetnosti obe slabi, z edino razliko, da ima italijanska šola več možnosti pozitivnih izjem, ker je enostavno številčnejša in je po celi Italiji več možnosti za pozitivne primere. Tudi tu bi lahko marsikaj storili. Namesto da bi se sklicevali in upoštevali najboljše primere šolske organizacije v Italiji (nekaj jih je, če živijo in delajo pomeni, da je mogoče ustvariti kaj pozitivnega tudi v pogojih italijanske šolske zakonoda- je) se raje sklicujemo na splošno stanje. To je neke vrste alibi za životarjenje. Včasih me prav zamika, da bi zvedel, zakaj je ponekod mogoče kaj narediti, drugod, recimo pri nas, pa se sklicujemo na vse mogoče zapreke, ki jih postavlja zakonodaja. Tu gre verjetno že za slovensko značilnost nasploh, ki izhaja iz principa, da je vse prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno, namesto da bi se držala načela, da je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano. Italijanski zakoni so v nekaterih postavkah izredno fleksibilni in tako jih je verjetno treba tudi interpretirati. Na koncu bi še dodal, da je slovenska šolska politika pač izraz naše splošne politike, ki živi v glavnem le od tega, da se pritožuje nad neuresničenimi obveznostmi italijanske države. Redkokdaj pa pomisli, da je tudi lastna iniciativa pomembna. V ta kontekst bi vključil tudi vprašanje zasebnih slovenskih šol, ki jih a priori odklanjamo, češ da se s tem odpovedujemo našim ustavnim pravicam. Osebno v soobstajanju državne in zasebne šole ne vidim protislovnosti.« Zapisala N. F. Načrt za ureditev in krajinsko ovrednotenje jezerc pri Orehu je po številnih razpravah; študijah in izmenjavah mnenj končno nared. Po naročilu Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) sta ga za slovensko podjetje Gradis izdelala izvedenca Marino Faraglia in Valentina Štrajn. Načrt je predvčerajšnjim na javnem zborovanju v Miljah, katerega sta se udeležila tudi miljski župan Rossini in odbornik za ekologijo Stener, predstavil podpredsednik EZIT Antonio Minniti. Ob vhodu v zaščiteno območje naj bi po načrtu zgradili parkirišče za približno sto avtomobilov, v notranjosti pa »zeleno hišo«, v kateri naj bi bil sedež šole za ambientalno vzgojo, pa tudi prostor za razne znanstvene razstave in pobude. Območje naj bi bilo opremljeno s stezami, mostiči in brvmi, tako da bi ljubiteljem naravnega okolja nudili možnost prijetnih sprehodov v naravnem okolju, z lesenih kioskov in stolpičev, ki naj bi jih postavili na posebnih razglednih točkah, pa naj bi obiskovalci lahko opazovali vodno življenje. Da bi vsi prišli na svoje, predvideva načrt tudi opremljene točke za otroške igre in razvedrilo. Jezerca pri Orehu bodo novo podobo dobila čez približno eno leto. EZIT je namreč že poskrbel za finančno kritje stroškov za sanacijska in gradbena dela, ki se bodo začela v kratkem. Upravljanje komprenzorija-parka pri Orehu pa bo ustanova EZIT poverila miljski občinski upravi. Javni predstavitvi tega zanimivega načrta, ki je bila v miljskem kulturnem središču, je sledilo tudi veliko število predstavnikov naravovarstvenih združenj in organizacij. V torek občni zbor obrtnikov SDGZ V torek bo v Prosvetnem domu na Opčinah na vrsti občni zbor obrtne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Po trgovcih in gostincih bodo torej tudi obrtniki zadostili statutarnim obveznostim. Srečanje, ki se bo začelo ob 20.30, bo med drugim tudi priložnost, da se naši obrtniki ob izvolitvi novega predstavništva posvetijo tudi vrsti problemov, ki so za kategorijo posebno aktualni: govor bo o novih zakonskih omejitvah v zvezi s teritorijem, o obveznem skladiščenju odpadkov, o pokojninski reformi za obrtnike, o obrtnih cenah v okoliških občinah in še o marsičem drugem. Člani so seveda vabljeni, da se občnega zbora gotovo udeležijo. Spričo praznikov v tržaški občini v veljavi posebni urniki trgovin Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bo v tem tednu na območju tržaške občine veljal za trgovine posebni urnik, in sicer zaradi praznika vseh svetih, ki bo v četrtek, 1. novembra, in občinskega praznika sv. Justa, ki bo v soboto, 3. novembra. Posebne kategorije se bodo torej morale ravnati takole: jutri, v ponedeljek, 29. oktobra, bodo lahko odprte vse trgovine, ki so navadno ob ponedeljkih zaprte. Trgovine z živili, drogerije in cvetličarne bodo lahko jutri in v sredo odprte tudi v popoldanskih urah. V četrtek, 1. novembra, bodo lahko v dopoldanskih urah (od 7. do 14. ure) odprte prodajalne kruha in cvetličarne. V soboto, 3. novembra, bodo lahko po presoji lastnika odprte vse trgovine, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte. V nedeljo, 4. novembra, bodo lahko- v dopoldanskih urah odprte trgovine z živili. V ponedeljek, 5. novembra, bodo lahko spet odprte vse trgovine, ki so navadno ob ponedeljkih zaprte, trgovine z živili, drogerije in cvetličarne pa bodo lahko odprte ves dan. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na tajništvo SDGZ v Ul. Cicerone 8, tel. 362949/25. EURO04'’ EURODATA GROUP razpisuje 5 štipendij za tečaj VIDEO IMAGE RECOGSITIOS Tečaj bo trajal skupnih 150 ur, bodisi za teorijo kot za prakso in se bo zaključi| letos. Tečaj je celodnevni, predvidena je uporaba računalnikov in druge tehnične opreme. Razdelitev tečaja v tri module, ki obsegajo sledeči program: 1 - operacijski sistem na P. C. 386 2 - programski jezik »Turbo C« 3 - teorija in praktične aplikacije VIR (spoznavanje in obdelava slik) Tečaja se lahko udeležijo mladi izpod 25. leta starostri ali starejši, ki pa so vsaj eno leto brezposelni. Obvezni so sledeči predpogoji: — visokošolska izobrazba — osnovno spoznanje personal računalnikov — znanje angleščine (nekateri predavatelji so tujci) Informacije vam nudimo v naših uradih v Trstu, Ul. Cicerone 6/A v ponedeljek, 29., in torek, 30. oktobra, 17. do 18. ure. Prenovljene prostore ob glavnem trgu so slovesno odprli sinoči Nabrežinska hranilnica bo odslej razpolagala z udobnim sedežem »Končno lahko s ponosom rečemo, da bomo odslej delovali v lastni hiši. To je bila želja že tistih, ki so bili pobudniki zadružnega gibanja na tem področju, želja, ki je danes postala realnost. Podčrtati pa moram, da je za dograditev tega našega novega doma prispeval sleherni član in da zato imate vsi pravico, da smatrate to stavbo za svojo.« Tako je povedal predsednik Gvido Zidarič, ko je sinoči govoril na slovesni otvoritvi novega sedeža Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Slovesnost je potekala kar v novih prostorih, saj je zunaj lilo kot iz škafa. Kljub izredno nenaklonjenim vremenskim razmeram pa se je na otvoritvi zbralo veliko število ljudi, tako da je sicer zelo prostoren novi dom nabrežinskega denarnega zavoda postal že kar pretesen. Navzoči so bili predstavniki oblasti, med temi podžupan Bojan Brezigar, vsedržavni predsednik zveze posojilnic Giovanni Dal-le Fabbriche in deželni predsednik teiste zveze Giuseppe Marangon, ki so po predsedniku Zidariču krajše spregovorili. Prisotni so seveda bili tudi vsi člani upravnega in nadzornega odbora ter uslužbenci, mnogi člani in klienti, načrtovalci in izvajalci del, pa še raznovrstni predstavniki slovenskega in širšega gospodarskega življenja, ki so po pravici čestitali voditeljem nabrežinskega zavoda, saj je po splošni sodbi njegov novi sedež izredno lepo in funkcionalno urejen. Slovesnost se je pričela z Zdravico, slovensko himno, ki sta jo skupno zapela zbora Fantje izpod Grmade iz Devina in Igo Gruden iz Nabrežine. Sledil je slavnostni govor predsednika Zidariča, ki je strnjeno prikazal stoletno zgodovino posojilništva na nabre-žinskem Krasu ter se predvsem zahvalil vsem, ki so omogočili ureditev novega sedeža hranilnice ob nabrežin-skem trgu, pri čemer je v prvi vrti omenil dr. Leonbruna od Bance d'Ita-Ha in podžupana Brezigarja. Drugi je na slovesnosti imel besedo prav Brezigar. V imenu devinsko-na-brežinske občinske uprave je čestital članom in voditeljem banke in z zadovoljstvom podčrtal plodno sodelovanje, ki je hranilnici zagotovilo nov, obsežnejši sedež, občini pa je omogočilo ureditev prostorov za zdravstveni okraj. Podžupan je opozoril tudi na druga prizadevanja občinske uprave, da bi okrog nabrežinskega trga nastal center za celoten zahodni Kras, pa še na nove možnosti, ki se bodo krajevnim podjetnikom in še zlasti nabrežin-ski hranilnici nudile s turističnim razvojem Sesljanskega zaliva. Brezigar pa je ob tem poudaril, da bi se s Sesljan-skim zalivom moralo razviti tudi širše področje in da bi sredstva in spodbude za to moral vsebovati tudi snujoči se deželni zakon o Krasu. Vsedržavni predsednik zveze posojilnic Dalle Fabbriche je v svojem nagovoru dejal, da je rad prišel na Tržaško, češ da gre za področje, ki ima za seboj težko preteklost, a ki se mu zdaj ob novih razmerah na Vzhodu odpirajo izredne možnosti gospodarske in drugačne rasti. Dalle Fabbriche je opozoril tudi na nove izzive, ki bo hranilnicam in posojilnicam prineslo leto 1993 z enotnim evropskim tržiščem. Dejal je, da bodo ti zadružni denarni zavodi uspešno odgovorili nanje, če bodo znali rasti iz svoje tradicionalne tesne povezanosti z ljudstvom in če bodo okrepili medsebojno sodelovanje. Podobne misli je nato razvil še deželni predsednik Zveze posojilnic Marangon, ki je v imenu ostalih 29 sorodnih bank v Furlaniji-Julijski krajini čestital tudi v slovenskem jeziku. Ob koncu slavnostnih govorov je nove prostore blagoslovil nabrežinski župnik Bogomil Brecelj, po prerezu traku pa so si udeleženci lahko ogledali novi sedež ob zvokih nabrežinske godbe. Praznik, ki se je zaključil v gostilni Sardoč v Prečniku, je povezovala Silva Paulina. Na sliki (foto Magajna) z desne proti levi: predsednika Zidarič in Dalle Fabbriche ter podžupan Brezigar ob prerezu traku. Med obiskom v tržaškem pristanišču in pri voditeljih KD Podtajnik Cristofori podčrtal ponovno važnost jadranske poti Včeraj se je mudil na obisku v Trstu tajnik predsedstva vlade Nino Cristo-fori. Obisk je bil posvečen Avtonomni Pristaniški ustanovi, imel pa je tudi značaj obiska stranki KD in struji, ki Podpira sedanjega predsednika italijanske vlade Andreottija. Poslanec Cristofori se je tako najprej srečal s predstavniki tržaške pristaniške ustanove in z njenim predsednikom Fusarolijem. Med razgovorom je še posebno poudaril, da se bo osebno zanimal pri vladi, da bodo v finančnem zakonu upoštevali potrebe tržaškega pristanišča, ki je postalo po-rnemben člen na jadranski poti, ki veže države Srednje Evrope. Omenjeno misel je Cristofori izrazil kovinarjem tudi pred otvoritvijo sedela krožka Pier Giorgio Frassati (kro-^ek nosi ime po znanemu turinskemu dobrotniku, ki ga je papež letos pro-9fasil za blaženega). Cristofori je jasno Povedal, da bo morala po velikih spremembah na Vzhodu tudi Italija spremeniti nekatere svoje strateške načrte. to spremembo pa sodi tudi ponovno j^dnotenje tržaškega pristanišča, ki hko postane zelo pomembno pro-otno križišče med Italijo in državami vfecmje Evrope in Balkana. Tajnik adnega ministra pa je ob tem opozo-, . pa nekatere težave in negotovosti, * lzvirajo tudi iz zaskrbljujočega in k Pletenega položaja v Zalivu. Skrat-m gre za krizo, ki pogojuje marsika-ter° odločitev. Nino Cristofori Tatovi na delu Neznani tatovi so se v noči od petka na soboto splazili v bar Al Giagua-ro v Ulici Felluga pri Kjadinu, a od tega niso imeli veliko »koristi«, saj so lahko odnesli le 300 tisoč lir, od katerih kar 200 tisoč v kovancih. Tatvino je prvi odkril lastnikov sin Aldo Blau. Policiji je povedal, da je ob odprtju takoj nekaj zasumil, saj je vladal v baru precejšen nered. Tatovi so se splazili v notranjost skozi okno v verandi, ki je iz pozabljivosti lastnikov ostalo čez noč odprto. Javna razprava tržaške CGIE o prosti luki Deželni inštitut za študije in dokumentacijo tržaškega sindikata CGIL prireja jutri ob 17. uri v hotelu Savoia Excelsior javno razpravo z naslovom »Dve zamisli za Trst: ovrednotiti prosto pristanišče in poenostaviti ekonomske ustanove«. K razpravi so bili povabljeni deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gianfranco Car-bone, industrij ec Andrea Pittini, evropski poslanec Giorgio Rossetti in direktor Tržaške kreditne banke oziroma predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Poleg njih pa so svojo aktivno udeležbo na srečanju, ki ga bo vodil generalni sekretar tržaške CGIL Roberto Treu, zagotovili še številni drugi predstavniki krajevnih sindikalnih, ekonomskih in političnih krogov. * * * • Tržačani lahko od včeraj spet prisluhnejo odbijanju ure na pročelju občinske palače na Trgu Unita, ki se že dobro leto ni več oglašala. Kot je znano, je bila več kot stoletna Mihčeva in Jakčeva ura v popravilu oziroma restavriranju, ki ga je v petih mesecih strokovno opravilo furlansko podjetje »Lampor di Solari & C.« Da delo ni bilo lahko pove že podatek, da je ura težka kar 400 kilogramov. V Furlaniji so ji zamenjali vso električno napeljavo, polomljene mehanske dele pa nadomestili s kosi, ki so jih izdelali po vzorcu izvirnih. Po Radiu Trst A o slovenskem bančništvu 9osrvS^ obvešča, da bo v oddaji o A br °sPoriaeVe,;ak in odgovorni urednik mstva Marko Waltritsch. Polaganje vencev v zgoniški občini Občina Zgonik bo v sredo, 31. oktobra, od 16.30 dalje, skupaj s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras polagala vence na spomenike in grobove padlim, in sicer na pokopališču na Proseku, na proseški postaji, v Gabrovcu, Samatorci, Saležu in Zgoniku. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Rdeča zvezda, ki bo zapel žalostinke. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ bodo položili vence v sredo zjutraj, 1. novembra zjutraj pa bo delegacija občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB iz Sežane položila vence k spomenikom v Gabrovcu, Saležu in Samatorci. V repentabrski občini pa bodo 1. novembra predstavniki generalnega konzulata SFRj in občinske uprave položili vence: ob 12.40 na Colu pred spomenikom vsem žrtvam fašizma in na grob komandanta bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču, ob 13. uri pa v Repnu pred spomenik padlim borcem v NOB. b.S. Mladi val vabi jutri na »Kinotto« V okviru Mladega vala bo jutrišnji »Kinotto« (oddaja bo na sporedu od 17.40 do 19. ure) končno podelil prvi vstopnici za koncert lahke glasbe. Od prvega tedna pa je ostal nerešen »kviz-demens«: »Zakaj riba v vodi vedno molči?« Če mislite, da ste prišli do pravilnega, postdemencialnega zaključka, zavrtite jutri številko 362875 in sodelujte! V sredo bo Mladi val nudil »trsta-jevcem« rubriko »gost tedna«: člani društva Magnet bodo spregovorili o gledališki predstavi, ki jo nameravajo v kratkem uprizoriti. V četrtek pa bo na sporedu beležka »Samo po sebi umetnost«, to so sprehodi Jasne Merku po umetniških galerijah. Prijetno poslušanje! V Beogradu je preminil naš I dragi Viktor Vovk Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 16. uri v Beogradu. Žalostno vest sporočajo žena Mara, sin Toni z družino, sestra Rozalija, nečaki Nerina, Pina in Boris z družinami ter ostalo sorodstvo. Beograd, New York, Log, Dolina, Milje, 28. oktobra 1990 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Vittorio Carli Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 11.45 iž mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče. Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčeri, zeta, vnuki in drugo sorodstvo. Posebna zahvala dr. Giancarlu Pao-lettiju in nevrokirurškemu oddelku. Trebče, 28. oktobra 1990 Žalovanju se pridružuje nečak Valdi z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Bana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Petru Starcu, MPZ V. Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru s Proseka, nosilcem krste in Gospodarskemu društvu na Proseku. SVOJCI Prosek, Kontovel, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Francesce Cossutte vd. Verginella se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Žalujoči hčeri in svojci Križ, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Otilije Purič por. Černjava se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Gabrovec, 28. oktobra 1990 29. 10. 1980 29. 10. 1990 Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustila Urša Hrvat vd. Mateulič (pismonoša) Z ljubeznijo se je spominjajo sin Bruno in hči Albina z družinama ter vsi sorodniki Boršt, 28. oktobra 1990 Zapustila nas je naša draga Ema Vremec Žalostno vest sporočajo: sestre Karla, Aleksandra in Vera, svakinja Draga, svaka Bernard in Gianni, nečaki Willy, Aleksander in Drago ter nečakinji Erna in Mirjam. Pogreb bo v torek, 30. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah. Opčine, Koper, Garda 28. 10. 1990 Tiho je odšla‘naša draga mama in nona Ivanka Piščanc vd. Sancin Pogreb bo v torek, 30. t. m., ob 12. uri iz skedenjske cerkve na pokopališče k Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: sinova Sergij in Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo. Trst, Maribor, Jesenice, 28. 10. 1990 Za dobro Ivanko žalujejo sorodniki Piščanc, Kovač in Čebulj. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Marije Sirk roj. Kosič SVOJCI Križ, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob izgubi drage Marije Grilanc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nama sočustvovali. Žalujoča Mery in Bruno Salež, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše dragega Danila Kocijančiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Zvezi borcev Dolina, pihalnemu orkestru Breg in pevskemu zboru V. Vodnik. SVOJCI Dolina, Prebeneg, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob bridki izgubi naše drage Emilije Škabar vd. Škabar se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku Bedenčiču, sorodnikom, nosilcem krste, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Repen, 28. oktobra 1990 ZAHVALA Vittorio Cassetti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 28. oktobra 1990 KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP - Ul. Giulia 76 - Miramarski drevored 231 - Furlanska cesta 5 - Ul. F. Severo 2/4 - Nabrežje N. Sauro 2/1 - Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) - Istrska ul.(nasproti pokopališča) MONTESHELL - Žavlje (Milje) - Largo Giardino 1/4 - Šentjakobski trg - Ul. Locchi 3 - Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 , ESSO - Trg Foraggi 7 - Nabrežje O. Augusta - Zgonik (drž. cesta 202) IP - Trg Valmaura - Devin-Nabrežina (drž. cesta 14) - Miramarski drevored 9 CHEVRON - Ul. F. Severo 2/7 API - Drevored Čampi Elisi SAMOSTOJNI: AUTOMOBILE CLUB TS - Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE self Service (neprekinjeni urnik): FINA - Ul.F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (neprekinjeni urnik) AGIP : Devin (sever) - Devin (jug) kino ARISTON - 16.00, 22.15 Dick Tracy, r.-i. Warren Beatty, i. Madonna. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni. NAZIONALE I - 15.20, 22.15 VVeekend con il morto. NAZIONALE II - 15.00, 22.30 Le comic-he. NAZIONALE III - 15.40, 22.15 Un minuto a mezzanotte. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Che mi dici di Willy?. GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery. MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, prod. Walt Disney. EDEN - 15.15, 22.00 Sesso morboso sesso violento, pom., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Riposseduta, r. Bob Logan, i. Linda Blair, Leslie Niel-sen. LUMIERE - 15.30, 22.15 Ti amero fino ad amazzarti, r. L. Kasdan, i. William Hurt, Kevin Kline. ALCIONE - 16.45, 22.00 Quei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □ RADIO - 15.30, 21.30 II corpo di Olinka, porn. □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ AKUPRESURA pod nadzorstvom zdravnika zelo uspešna: □ pri prekomerni teži □ odvajanju od kajenja □ stresnih situacijah INFORMACIJE: vsak dan po 14. uri na tel. 6t. 003866/73448 dr. Ljudmila BIZJAK Vilfanova 15 - Portorož VAŠ URAD V TRSTU -----------v 10 minutah NUDIMO: • URADE popolnoma opremljene za eno uro, dan, mesec... O TAJNIŠTVA z osebjem, ki obvlada več jezikov • URADNIŠKE USLUGE: telefon, pošta, telex, fax • SEDEŽE: legalna predstavništva za podjetja • PREVAJALCE BURO SERVICES Ul. Cumano 2 - TRST Tel. (040) 390039 ENAKE USLUGE V SLEDEČIH KRAJIH: MILAN .... Tel. (02) 76013731 TREVISO .. Tel. (0422) 420400 PADOVA . . Tel. (049) 8720222 ROVIGO . . Tel. (0425) 34822 RIM....... Tel. (06) 8863051 VICENZA . . Tel. (0444) 512988 MESTRE . . Tel. (041) 5316444 Otvoritvena predstava sezone 1990-91 Ivan Cankar HLAPCI Režija Boris Kobal Danes, 28. t. m., ob 16.00 - abonma RED G Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265. __________gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1990/91 V torek, 6. novembra, ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina Giulia Bosettija s Pirandellovim HENRIKOM IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Ca-millo Milli in Edoardo Siravo. V abonmaju: odrežek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Umik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Danes ob 16. uri (red G) peta ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent VVolfgang Rennert, režiser Frances-coGiraldi. Šesta ponovitev bo v torek ob 20. uri za red F. V mali dvorani gledališča Verdi bodo jutri, ob 17. uri predvajali video film »Le nozze di figaro« W. A. Mozarta s orkestrom Wiener Philharmoniker. Vstopnice lahko kupite pri blagajni gledališča Verdi. LA CONTRADA- Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Danes ob 16.30 bo na odra ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »duela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA • TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 malalan opčine, proseška 6, tel. |040) 213957 Danes, NEDELJA, 28. oktobra 1990 SIMON Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.20 - Luna vzide ob 14.12 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK. 29. oktobra 1990 NARCIS PLIMOVANJE DANES: ob 6.09 najvišja 30 cm, ob 12.48 najnižja -14 cm, ob 17.51 najvišja 7 cm, ob 23.42 najnižja -28 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.33 najvišja 38 cm, ob 13.09 najnižja -27 cm, ob 18.47 najvišja 15 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1006.7 mb pada, veter 15 km na uro jugovzhodnik, vlaga LOTERIJA BARI 6 63 90 18 81 CAGLIARI 86 82 53 4 52 FIRENCE 5 63 21 22 80 GENOVA 61 28 14 48 21 MILAN 29 78 49 16 39 NEAPELJ 27 20 75 19 17 PALERMO 66 64 21 84 50 RIM 85 81 41 42 45 TURIN 77 69 21 68 67 BENETKE 6 19 65 47 7 ENALOTTO 12 1 2 1 1 2 2 2 1 1 2 KVOTE: 12 74.848.000.— 11 2.020.000.— 10 162.000.— SKD SLAVEC - RICMANJE-LOG priredi 7. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE V nedeljo, 4. novembra 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. MBU£M PUBLIEST S. r. 1. Ul. Montecchi 6/III. nad., tel. 7796611 obvešča, da sprejema oglase vsak dan od 8.30 do 12.30, popoldne pa samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure. V četrtek, 1. novembra, in v soboto, 3. novembra, pa bo sprejemalo SAMO OSMRTNICE in SOŽALJA uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600. razna obvestila Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi danes, 28. oktobra, ob 17. uri ljudi od blizu in daleč k veliki slovesnosti. Škof Bellom! bo posvetil nov daritveni oltar in blagoslovil obnovljeni pozlačen oltar in popolnoma obnovljeno notranjost naše cerkve. Po slovesnosti bo sledilo bratsko srečanje v dvorani bližnje srenj-ske hiše. SKD Vigred obvešča, da bo prva vaja otroškega zborčka jutri, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Dobrodošli stari in novi pevci. Obenem obvešča, da bo začetek plesnega tečaja v torek, 30. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Na razpolago je še nekaj mest. Na osnovni šoli Karel Širok bo tudi letos ob sredah telovadba za odrasle od 19.30 do 21. ure. Prijave sprejemajo v šoli v dopoldanskih urah od 10. do 10.20. Telefonirati na tel. 391529. Letniki iz Trebč 1930, ’31, '33, '34, '35, '36, '37, '38, '39, '40, ki smo skupaj praznovali našega pol stoletja, prirejamo v nedeljo, 4. novembra 1990 ob 10-letnici enodnevni izlet v Caorle. Udeleženci se zberemo ob 8. uri pred vaškim spomenikom NOB. Odhod avtobusov ob 9. uri. Kdor se še ni prijavil lahko to stori še danes (28. t. m.) v gostilni pri Aldotu v Trebčah. Pohitite - udeležite se! Partizani, aktivisti sekcije Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci so vabljeni v četrtek, 1. novembra na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bo počastitev padlih pri vaškem spomeniku NOB (Narodna ul.), nato na vaškem pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcem, pri spomeniku P. Tomažiču in tovarišem ter pri obeležju Rozalije Gulič. Sodeluje Moški pevski zbor »Tabor® z Opčin. PD Slovenec - Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o 90-letnici društva in o kamnolomu Scoria. Sestanek bo jutri, 29. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Kriška sekcija VZPI-ANPf vabi v četrtek, 1. novembra, na tradicionalno polaganje vencev na vaška obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu. Odbor za postavitev spomenika NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ane vabi k počastitev padlih v NOB pri začasnem spomeniku pri Sv. Ani v četrtek, 1. novembra ob 11.30. Govoril bo Ravel Kodrič, nastopala bosta ŽPZ I. Grbec in MePZ iz Skednja. Med komemoracijo bo polaganje vencev in cvetja. včeraj - danes 75-odstotna, nebo zelo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Polli, Sara Amadei^ Mario Capuano, Davide Mon-tefristi, Igor Ambrosino, Sebastiano Sardoč. UMRLI SO: 78-letni Alfredo Rossi, 97-letna Marianna Cadoni, 79-letni Danilo Sbragi, 89-letna Caterina Bergomas, 77-letni Ermanno Silla, 84-letna Ida Viezzo-11, 81-letna Teresita De Calo, 59-letni Claudio Bembo, 88-letna Emilia Franchi-na, 88-letna Violetta Castro, 80-letni Egi-dlo Bipndi, 69-letna Giuseppina Cernaz, SLUŽBA LEKARN Nedelja, 28. oktobra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Milje - Lungoma-re Venezia 3. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Milje - Lungomare Venezia 3. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »»SERGIJ TONČIČ« V TRSTU razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore, namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini. Pogoji so naslednji: 1. Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini; 2. Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti; 3. Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki. Lastnoročne prošnje s kratkim curriculum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405 ali 365260. koncerti razstave VERDI Koncertna sezona 1990/91 Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu izredni koncert tržaškega glasbenika SILVIA DONATIJA. Predstavil se bo s kompozicijami in aranžmaji rag time glasbe, spremljal pa ga bo njegov ansambel, katerega sestavljajo Giorgio Blasco, Igor Coretti in Lojze Kranjčan. Vstopnico je treba predčasno dvigniti pri blagajni gledališča. izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira izlet v Predjamski grad in Postojnsko jamo 14. novembra. Vpisovanje v ponedeljek 5. nov. ob 9. uri na sedežu društva Ul. Cicerone 8. razne prireditve V Društvu slovenskih izobražencev bo ob slovenskem državnem prazniku, jutri, 29. oktobra, govoril dr. Janko Prunk na temo: "29. oktober po 72 letih". Začetek ob 20.30. __________mali oglasi________________ 50-LETNI invalid italijanske goriške, samostojen, ekonomsko dobro stoječ išče prosto žensko družico enake starosti, tudi z jugoslovanske strani, za oskrbo in družbo ter z možnostjo bodočega skupnega življenja. Resne ponudbe poslati na PUBLIEST, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INVALID. PRODAM Vespo 125 v dobrem stanju brez evidenčne tablice s spremnimi dokumenti za 35.000 lir. Telefon 229246. IŠČEM slovenski mlad zakonski par z resnim pristopom do dela za pomoč pri vodenju gostinskega lokala na tržaškem Krasu. Telefonirati ob uri obedov na štev. 200818. TEHNIK električne in elektronske industrije z znanjem računalništva in digitalne tehnike išče delo. Tel. 753938, 753838. PRODAM motor Aprilia Tuareg Rally letnik 89 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040 - 304663. MLADA ZAKONCA iščeta v najem ali za nakup stanovanje po zmerni ceni v občini Devin-Nabrežina. Telefonirati ob večernih urah na št. 200707 ali 291425. RESNO mlado dekle išče zaposlitev tudi kot otroška varuška. Telefonirati na št. 757339. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Telfonirati na št. 728601 ob uri obedov. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča cenjene člane, da ima na razpolago v svojih trgovinah krizanteme po zelo ugodnih cenah. IŠČEMO izkušenega risarja grafika z opravljeno vojaško službo in znanjem slovenščine za delo v tiskarni in fotoli-togragiji. IŠČEM motocikel vespo 50 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 228390. Od ponedeljka, 29. oktobra, do petka, 2. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. ,271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124} - samo po telefonu za najnujnejše primere. Četrtek, 1. . In sobota, 3. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba. 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava ilustracij Milka BAMBIČA ob njegovi 85-letnici. V prostorih TKB - Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava olj in temper Milka BAMBIČA. V galeriji Juliefs room. Ul. della Gu-ardia 16 bodo v četrtek, 1. novembra, ob 18.30 odprli razstavo slikarke Patrizie De vide. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, umik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00- 22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. Grad sv. Justa (Bastione florito) - Na gradu je še jutri na ogled antološka razstava del slikarja SANTA TOMAINA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Cafiera, F. Ferzinija, G. Granerisa in R. Tigellija. Urnik: od delavnikih in praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure. V Palači Costanzl je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI. šolske vesti Osnovna šola M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani prireja v okviru Ljudske univerze tečaj slovenščine in telovadbe za odrasle. Tečaja slovenščine bosta ob ponedeljkih, nadaljevalni za lanskoletne obiskovalce bo od 20.00 do 21.45, za začetnike pa od 18.00 do 19.45. Zainteresirani naj telefonirajo na tel. 812214. Osnovna šola A. Gradnik na Repen-tabm sporoča, da bo v večernih urah potekal v okvim Ljudske univerze tečaj angleščine za odrasle. Zainteresirani naj telefonirajo v jutranjih urah na telefonsko štev. 211119 Ravnateljstvo srednje šole »I. Cankar« vabi starše učencev na srečanje vodstva šole s starši, ki bo v torek, 30. t. m., ob 18. uri. Po razgovoru bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete za tekoče šolsko leto. V četrtek, 25. oktobra 1990, je pri-vekala na svet ESTER ki je osrečila Alenko, Edvina in Davida. Drugorojenki in celi družini iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše. Nonoti in strica čestitke Danes praznuje na Proseku rojstni dan MARKO FERFOLJA. Ob tem lepem jubileju mu iz srca želijo veliko sreče in veselja v življenju Lorenzo in Sonja. V torek, 30. oktobra, praznuje rojstni dan ANA MATIETTI iz Loga. Vse najboljše ji želita nona Pepca in nono Žil' ko. Naša MARTA GRMEK-KOBAL slavi jutri, 29. oktobra, 50. rojstni dan. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo vsi, ki jo imajo radi.« Danes praznuje rojstni dan MARKO FERFOLJA. Vse najboljše mu voščij0 vsi njegovi s Proseka in Križa. Danes je v Barkovljah veliko slavje-MARIO in DANICA STARC slavita 55 let skupnega življenja. Kar tako naprej jima želijo Lidija in Bruno z družina' ma, nečakinji Silvia in Nataša ter pravnuka Devan in Jaro. . - v. , FORTUNA PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA t NASLOVOV OZ. TEL. ŠT. USTREZNIH =: ! PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM! Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DESET-LETJA, odprla pot številnih možnosti. Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom. Cene so različne: od 100 do 500 din. OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. ^ p. 61101 Ljubljana H iigus-i lili nedeljski televizijski in radijski sporedi mm r~l[ rai i___________________ 7.00 Film: Come vi piace (kom., VB 1936, r. Paul Czinner, i. Laurence Oli-vier) 8.40 Kvarkov svet: Sredozemlje prvi Raj (r. David At-tenborough) 9.25 Slovesna maša ob zaključku škofovskega zbora (iz Bazilike sv. Petra) 12.00 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik: TG Tuna 13.30 Dnevnik 14.00 Igra: Toto-TV Radiocor-riere 14.05 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Šport: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zadnji del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: La Piovra 5 - II cuore del problema (dram., It. 1990, r. Luigi Perelli, i. Vittorio Mezzo-giorno, 4. del) 22.25 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 EP v body buildingu \ RAI 2 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Dnevnik 10.05 Film: La battaglia del Rio della Plata (vojni, VB 1956, r. Powell-Pressbur-ger, i. Peter Finch) 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Medicinska rubrika 16.30 Športna rubrika: Studio Stadio - finale svetovnega pokala v gimnastiki 17.30 Koncert Harryja Belafon-teja 18.30 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 21.05 Film: Tre tigri contro tre tigri (kom., It. 1977, r. Ser-gio Corbucci, i. Renato Pozzetto, Cochi Ponzoni) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Rubrika o židovski kulturi 23.30 Dokumentarec: La Rina-scenza a Firenze 0.05 Umbria Jazz '90: Stan Getz 0.50 Film: Alcuni lo chiamava-no omicidio (krim., ZDA 1971, r. VValter Grauman) [ ^ RAI 3__________________ 9.50 Veliki interpreti: Sergiu Celibidache igra Simfonijo K 543 VVolfganga A. Mozarta 10.35 Maraton (iz Carpija) 12.10 Film: Dopo 1’uomo ombra (krim., ZDA 1934, r. W. S. Van Dyke, i. VVilliam Po-well, Myrna Loy) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Finalmente domenica (krim., Fr. 1983, r. Fran-goise Truffaut, i. Jean Louis Trintignant) 16.05 Gledališče: Sogno di una notte di mezza estate (Shakespeare, r. Elijah Moshinsky, i. Nigel Davenport) 18.00 Jahanje (iz Montecatinija) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (Donatella Raffai in Luigi Di Majo na sledi izginulih oseb) 23.15 Nočni dnevnik 23.45 Filmske novosti 23.55 Deželni nogomet T Žr TV Slovenija 1 - 7.55 Otroška matineja: Ziv žav, 8.45 nanizanka Hov! 9.10 Dok.: Gradovi (7. del) 9.40 Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (4. del) 10.30 Nanizanka: 'Alo, 'Alo 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik 12.30 Prisluhnimo tišini 13.10 Titanic (pon.) 14.40 Nad.: Rosowski (6. del) 15.30 Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in Max He-adroom 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Gospodična Popolnost (dram., ZDA 1987, r. Marsha Mason, i. Diane Baker) 17.50 Šanson Rogaška 18.50 Risanka, Mernik, Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Zakaj si žalosten (Havel-Jevrič) 21.00 Jesenski 3x3 (prenos iz Radencev) 22.30 -Dnevnik, šport in vreme 22.50 Sova, vmes nan. Doktor Doogie Howser in Max Headroom ^P) TV Koper______________ 10.45 Dok.: Čampo Base (pon.) 12.30 Tenis - ATP Tour 12.30 Športni pregled: Sportime Domenica, vmes (15.00) teniški turnir v Stokholmu (prenos finala) 18.00 Šuperwrestling 19.00 TVD Novice 19.20 Aktualna tema 20.00 Glasba 21.00 Dok.: Čampo Base 22.15 TVD Novice 22.30 Eurogolf - evropski turnirji 23.30 Ten. turnir v Stokholmu | ^ TV Slovenija 2 10.30 Ansambel Lojzeta Slaka 11.00 Nedeljski mozaik 14.00 Športno popoldne, vmes SP v gimnastiki, rep. Brazde vzdržljivosti, EP v lat. ameriških plesih 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarca: Čudežna čutila, 20.30 Preživeli Št. Jurij v Podkumu 21.10 Kronika Borštnikovega srečanja 21.30 Glasba: Sanremo '90 21.50 Športni pregled ČAKALES_______________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarna oddaja: Arca di Noe 10.00 Nanizanka: Occhio su Hol-lywood 10.30 Aktualno: II Girasole, 11.00 Block Notes 12.00 Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.15 Nadaljevanka: Ouattro piccole donne (r. Gianfran-co Albano, i. Šimona Ca-vallari, Amanda Sandrelli, pon. 1. dela) 16.20 Nanizanka: The Love Boat 17.30 Aktualno: Nonsolomoda (ured. Fabrizio Pasguero) 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto!, 19.30 La ruota della fortuna 20.30 Film: Bomber (kom., It. 1982, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer, Jerry Cala) 22.30 Variete: Dieci e lode 23.00 Aktualnosti: Nonsolomoda 23.30 Italija sprašuje 0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - II campione, 1.35 Fantasilandia - Uccelli tuonanti RETE 4 ___________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Aktualno: Salon za Maxy Merit (pon.) 9.00 Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf 10.30 Ekološka oddaja: Gaia (ponovitev) 11.00 Rubrika: Ciak 11.45 Vikend v kinu 11.50 Vesti iz parlamenta 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Marilena, 16.10 La mia piccola solitu-dine,17.20 Ribelle, 18.30 La donna del mistero 20.30 Nedelja v kinu z Lellom Bersanijem 20.40 Film: La marcia su Roma (kom., It. 1962, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman, Roger Hanin) 22.30 Film: A prova di errore (dram., ZDA 1963, r. Sidney Lumet, i. Henry Fonda, Walter Matthau) 0.40 Filmske novosti 0.45 Film: Effetto dei raggi gamma sui fiori di Matilde (dram., ZDA 1972, r. Paul Newman, i. Joanne Wood-ward, Judith Lowry) ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.25 Filmske novosti 10.30 Rubriki: Šport v ZDA (vodi Dan Peterson), 12.20 Guida al campionato 12.55 Vikend v kinu 13.00 Športni tednik: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) 14.00 Aktualnosti: Be Bob a Lula (vodi Red Ronnie), 14.45 Domenica Zip 15.00 Buzz ' (pon.), 15.30 Domenica Zip (pon.) 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Manimal - La zanna 19.00 Risanke 20.30 Športna oddaja: Pressing 22.00 Variete: Mai dire gol (vodi Gialappa's Band - Giorgio Gherarducci, Marco San-tin in Carlo Taranto) 22.30 Film: La Monaca di Monza - Eccessi, misfatti, delitti (dram., It. 1985, r. Luciano Odorisio, i. Myriem Rou-sell, Alessandro Gassman) 0.35 Rock opolnoči: LouReed 1.35 Nanizanki: Mike Hammer, 2.35 Benson ODEOH___________________ 8.30 Nanizanki: T.H.E. Cat, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Nanizanka: Captain Power 13.30 Oddaja o astronomiji: Pol-vere di stelle (ured. Luigi Bignami) 14.00 Film: A noi piace freddo (kom., It. 1960, r. Stefano Vanzina, i. Ugo Tognazzi) 16.00 Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r. Luigi Ca-puano, i. Samson Burke) 17.00 Nanizanki: T & T, 18.00 Gli inafferrabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Rubrika: Sportacus 20.30 Film: La capra (kom., Fr. 1981, r. Francis Veber, i. Gerard Depardieu) 22.15 Dok.: Diario di Soldati 22.45 Nadaljevanka: Anzacs - II sentiero della gloria 0.30 Nanizanka: T & T TMC_____________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Nedelja na TMC 12.30 Variete: La magia della . memoria 14.00 Film: California Girls (pust., ZDA 1984, r. Rick Wallace, i. Zsa Zsa Gabor) 16.00 Glasba: Cliff Richard 17.17 Film: Corrida messicana (kom., ZDA 1948, r. Charles Barton, i. Bud Abbott, Lou Costello) 19.00 Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis - Tajska 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Galagoal 22.20 SP v odbojki (finale za 3. in 1. mesto, iz Ria de Janeira) TELEFRIULI_____________ 12.30 Telefriuli danes 13.00 Športne napovedi 13.30 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Marmittoni al fronte (kom., It. 1950) 22.00 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Marco Polo (5. del); 10.40 Glasbena oddaja: Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi; 14.45 Večer koroške pesmi (iz KD); 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska tedna; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica LP; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Tomažič; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. illil ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi . [~^ RAI 1____________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara . 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Film: Nemici per la pelle (kom., Fr. 1967, r. Denys De La Patteliere, i. Jean Gabin, Luis De Funes), vmes (11.55) vesti 13.00 Variete: Fantastico bis 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Prvi osvajalci 14.45 Risanke 15.00 Sedem dni v parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Cose dellal-tro mondo 18.45 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Film: La piovra 5 (5. del) 22.20 Za filmskimi kulisami: Prišel je Dick Tracy 23.00 Dnevnik 23.10 Povzetki plesnega praznika Mantova - festa a corte 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0-25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni CT CANALE8 2.50 Nanizanka: La pi< grande Neli °'2S Film: Innamorati di tosi (kom., ZDA 19 in-3 Frank R°ss, i. David N 10.30 Aktualno: Gente co: 12.00 Kvizi: II pranzo e se 12.45 Tris, 13.30 Čari tori, 14.15 II gioco . coppie . ■00 Rubrike: Agenzia trimoniale, 15.30 Ti parliamone, 16.00 G Babilonia, 18.00 C prezzo e giusto, 19.01 gioco dei nove, 19.45 nn „ moglie e marito 2n'?? Btriscia la notizia 0 Film: Scuola di polizia Tutto da rifare (kom., Z 1986, r. Jerry Pariš, i. St 25 Guttenberg, David Grai 22 Tl Nan.: Časa Vianello 5 Variete: Maurizio ( n stanzo Show •25 Striscia la notizia Nan.: Marcus Welby, Fantasilandia RAI 2_______________ 7.40 Nan.: Lassie in risanke 8.40 Nad.: Clayhanger 9.30 Božanska komedija 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Film: Una bella grinta (dram., It. 1965, r. Giuliano Montaldo) 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.30 Destini 15.20 Film: Dimagriremo insie-me (kom., Fr. 1979, r. M. Volaret, i. Peter Ustinov) 17.00 Vesti in Videocomic 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: II commissa-rio Koster 21.35 Na odru: L'opera del se-duttore (Alan Ayckbourn, r. Michael Winner, i. An-thony Hopkins) 23.15 Dnevnik 23.25 Dok.: Črni orkester 0.15 Dnevnik in horoskop 0.30 Film: Passi nel buio (krim., ZDA 1941, r. Lloyd Bacon, i. Errol Flynn) | ^ RAI 3____________________ 11.15 Atletika (iz Palerma) 11.30 Umetnostno drsanje (iz Assaga) 12.00 Dok.: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Z avtorjevim dovoljenjem, Prvo leto življenja, Otroški laboratorij - Zahtevam, da me poslušajo 14.00 Deželne vesti 14.30 Ten. prvenstvo Francije 16.00 Šport: A tutta B 17.00 It. prvenstvo v bezbolu 17.15 It. prvenstvo v motokrosu 17.30 Drobci 17.45 Nanizanka: Throb 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: Sono Sartana il ,vo-stro becchino (vestern, It. 1969, r. Giuliano Carmi-neo, i. John Garko) 0.15 Nočni dnevnik 0.45 Ten. prvenstvo Francije [ TV Slovenija 1 9.00 Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev - Mohamedova smrt, 9.15 Mačkon in njegov trop, 9.40 Mladinski pevski festival Celje '83 - Mešani zbori 10.05 Mozaik. Utrip, 10.20 Zrcalo tedna, 10.35 Mernik 10.50 Kronika Borštnikovega srečanja 11.10 Video strani 15.35 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Jesenski 3x3 18.35 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Opica, 18.50 Čebelica Maja 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Kronika Borštnikovega srečanje (iz Maribora) 21.50 Dnevnik in vreme 22.15 Veliki koreografi: Alvin Ailey 23.20 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Max Headroom 0.35 Video strani RETE 4_______________ 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Cosi gira il mondo 11.30 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre d'a-more 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi) 19.30 Nanizanka: T op Secret - La talpa 20.35 Nadaljevanka: La donna del mistero 22.35 Film: Quel tipo di donna (kom., ZDA 1959, r. Sidney Lumet, i. Sofia Loren, Tab Hunter) 23.55 Film: Il lungo viaggio ver-so la notte (dram., ZDA 1962, r. Sidney Lumet, i. Katharine Hepburn) ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Stre-ga per amore, 11.30 Tre ni-poti e un maggiordomo, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days 14.30 Radio Carolina 7703 15.30 Nanizanka: Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Chips, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri 20.30 Aktualno: Ciak 20.35 Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA 1985, r-i. Woody Allen, i. Mia Far-row) 22.10 Aktualnosti: Buzz, 23.10 Be Bob a Lula 23.25 Filmske novosti 23.30 Film: Woodstock - Tre giorni di pace, amore e mušica (glas., ZDA 1970, r. Michael VVadleigh, i. Jimi Hendrix, Joe Cocker, Bantana) OPEON__________________ 13.00 Risanke 14.00 Variete: Telemeno 15.00 Nad.:Signore e padrone 16.00 Film: Barnum il re del cir-co (biog., ZDA 1986, r. Lee Philips, i. Burt Lancaster) 17.45 Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo Su-perpiii 20.30 Film: Ciao nemico (kom., It. 1981, r. E. Barboni, i. J. Dorelli, C. Russo) 22.30 Film: I gabbiani volano basso (dram., It. 1977, r. G. Warner, i. Nathalie Delon) 24.00 Nan.:NightHeat TMC_____________________ 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: La zingara rossa (dram., VB 1958, r. J. Losey, i. M. Mercury) TV Koper____________ 12.30 Dok.: Čampo Base (pon.) 13.00 Superwrestling (pon.) 14.00 Dok.: Čampo base 15.45 Eurogolf - evropski turnirji 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Nogomet - argentinsko prvenstvo 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.30 Otroška oddaja 20.00 Glasba 20.30 Rubrika: Lunedi Šport 21.00 Boks: Speciale Bordo Ring 22.15 Pregled: Šport Parade 23.15 Eurogolf - evropski turnirji 0.15 Boks: Bordo Ring | ^' TV Slovenija 2 17.30 Studio Ljubljana 19.00 Dok. niz: Bill Odie v raju 19.30 Dnevnik 20.00 Karavana zapravljivčkov 20.35 Dok.: Po sledeh napredka 21.10 Šport: Sedma steza 21.30 Omizje: NOB ali državljanska vojna na Slovenskem 17.00 Aktualno: Ženska TV 18.00 Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re 19.30 Variete: Cera guesto, Cera guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Per amore ho cattu-rato una spia rossa (kom., ZDA 1955, r. T. Clement, i. Kirk Douglas) 22.15 Ladies & Gentleman 22.55 Večerne vesti in šport 23.15 Mednarodni prenosi 0.15 Film: Il mistero della testa mozzata (krim., 1. del) TELEFRIULI_____________ 15.30 Nan.: L'albero delle mele 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Ob čakanju polnoči 24.00 Rubrika: Album, nato Nočne vesti TELE 4_________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestri; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V.studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjige; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Glasba. Letos še obogatili ponudbo in pričakujejo rekord v obisku Na 10. sejmu Motor Exp6 Racing prikaz serijskih in dirkalnih vozil Ob skorajšnjem L novembru dnevu mrtvih Razpored slovesnosti v Gorici in na Goriškem Na razstavišču Espomego so včeraj odprli avtomobilski sejem Motor Exp6 Racing, ki je letos prišel do jubilejne 10. izvedbe. Vreme sicer ni bilo naklonjeno organizatorjem in je že prvi dan onemogočilo nastope na dirkalni progi tik za razstavnimi halami ter na umetni progi za trial na prednjem dvorišču. Vsekakor pa so si lahko obiskovalci ogledali sejemsko ponudbo, ki je letos še posebno bogata. Zastopniki avtomobilskih firm so v treh halah razporedili najnovejše inačice serijskih avtomobilov, od najbolj popularnih pa do vozil, ki so še prej kot prevozno sredstvo status-simbol. Poleg tega so na sejmu na ogled tekmovalni avtomobili, od mc lamov in ferrarijev formule 1, do avtomobilov, ki so zmagali na pomembnih rallyjih, do motorjev in celo dva tekmovalna čolna. Še posebno zanimive so za obiskovalce tri luksuzne limuzine, ki so nekoč bile last maršala Tita in jih je Muzej znanosti in tehnike z Vrhnike posodil organizatorjem sejma. Ena med temi, znamke horch - letnik 1938, je po ocenah vredna tri milijarde lir! Na otvoritveni slovesnosti so včeraj dopoldne spregovorili podpredsednik Sejemske ustanove Mario Del Ben, župan Antonio Scarano, predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci in predsednik ACI Mario Tirel. Del Ben je dejal, da doživljamo pomembno leto za sejemske dejavnosti v Gorici: sejem Ex-pomego je praznoval 20-letnico, sejem Flash moda je dosegel izjemen uspeh, pripravljajo nov sejem vinogradništva Baletni nastop v torek V Verdiju Po uvodnem koncertu Beneških solistov, se bo v torek nadaljevala sezona glasbenega in kulturnega društva Lipizer. Tokrat bo na vrsti baletna predstava solistov in baletnega ansambla gledališča Verdi iz Trsta. Kot gost bo nastopil , v glavni vlogi, Marc Renouard. Plesalci bodo izvedli dve deli ruskih umetnikov in sicer Letne čase (glasba A. Glazunov) in Pulcinella (glasba I. Stravinsky). Balet Letni časi so prvič izvedli prav pred sto leti v carskem gledališču v takratnem Petrogradu, današnjem Leningradu. Trideset let mlajša je druga baletna stvaritev (Pulcinella), saj so jo prvič izvedli šele leta 1920 v pariški operi. Reforma pokojnin V okviru sejma motorjev Motorex-poracing, ki je do nedelje odprt na razstavišču ob ločniškem mostu, se bo jutri zvečer v konferenčni dvorani, na sejmu, odvijala javna razprava o reformi pokojnin obrtnikov. Razpravo pripravlja pokrajinsko združenje obrtnikov. Po uvodnem posegu predsednika Luciana Sacchettija bo novosti v pokojninskem zavarovanju predstavil ravnatelj patronata INAPA Paolo Landi. Posvetovanje bo ob 18.30 v konferenčni dvorani na razstavišču. Eurovite '90, ki bo edini tak sejem v Italiji in med tremi najpomembnejšimi za to stroko v Evropi, sejem Motor Exp6 pa praznuje 10 let vse večjih uspehov. Že nekaj let je ta sejem najbolj obiskan v Gorici in za to se gre zahvaliti profesionalnosti organizatorja Roberta Merviča. Tej pohvali se je pridružil tudi župan Scarano, ki je ugotovil, da je sejem privabil v prvih devetih izvedbah več kot pol milijona obiskovalcev, mnoge tudi od daleč, kar je velikega pomena za Gorico. Predsednik ACI Tirel je menil, da Gorica lak-ho postane odskočna deska za uve- ljavljanje motorizacije v vzhodnih državah in v tem smislu je sejem zelo koristen. Nasprotoval je nalaganju novih davčnih bremen na pleča avtomobilistov in se zavzel za realizacijo av-todroma pri Vilešu. Crisci pa je menil, da je tak objekt težko uresničljiv, tako zaradi upravičenih ekoloških pomislekov kot zaradi stroška v času, ko se klestijo vsi javni stroški. Pozitivno pa je ocenil sejem in njegovo vlogo za krepitev gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z motorizacijo. Na sliki (foto Marinčič) Titovi limuzini na sejmu Motor Exp6 Racing. Vrsta spominskih slovesnosti s polaganjem vencev in cvetja na grobove padlih partizanskih borcev in žrtev vojne in nasilja, se bo v prihodnjih dneh odvijala v vseh naših krajih, na pobudo borčevskih organizacij, kulturnih društev, krajevnih uprav. Vence pred spomenike padlih partizanskih borcev bodo položili tudi predstavniki jugoslovanskega gen. konzulata. Večina slovesnosti bo v četrtek, 1. novembra, vendar se bodo marsikje poklonili spominu mrtvih že v torek in sredo. Predstavniki občinske uprave v Gorici bodo v torek, 30. t. m., položili vence na gradu, v Podgori, Pevmi, Štmavru, na Kalvariji, v Ločniku, na glavnem pokopališču in v Redipugli. 1. novembra se bo občina udeležila spominskih slovesnosti v Kobaridu. V občini Sovodnje bodo slovesnosti na pobudo Občine, borčevskih organizacij in društev 1. novembra s sledečim razporedom: Vrh 10.30, Gabrje 10.50, Rupa 11.10, Peč 11.30, Sovodnje 11.50. V Podgori bo za slovesnost poskrbela sekcija VZPI-ANPI in sicer v četrtek, 1. novembra ob 11. uri. Vence bodo položili predstavniki borcev, rajonskega sveta in krajevnih društev, sodelovali bodo osnovnošolski otroci in pevski zbor. V Pevmi pripravlja komemoracijo rajonski svet. Slovesnost bo ob 9.15 v četrtek 1. novembra pred spomenikom. Nastopili bodo tudi otroci in pevski zbor. V Štandrežu bosta dve slovesnosti, na pobudo sekcije VZPI-ANPI in sicer v četrtek,. 1. novembra. Ob 11.10 bodo položili venec pred spominsko ploščo v domu A. Budala, ob 11.30 pa bo komemoracija pred spomenikom padlim v NOB. Za priložnostni kulturni spored bo poskrbel zbor O. Župančič. Predstavniki jugoslovanskega konzulata v Trstu pa bodo spominsko obeležje v Štandrežu obiskali že v torek, 30. oktobra, ob 10.10. razna obvestila Občina Doberdob sporoča, da bo cepljenje proti gripi za starejše občane jutri, 29. oktobra od 12.15 do 13.15 v občinski ambulanti (zraven pošte). KD Briški grič priredi 10. novembra martinovanje na Bukovju. Prijave za družabnost sprejemata Silvan Pittoli (tel. 884226) in R. Juretič (884018). Društvi Naš prapor in Briški grič organizirata plesni tečaj, ki bo potekal v dvorani na Bukovju. Prijave sprejemata Mitja Koršič (tel. 391633) in Denis Bensa. Društvo slovenskih upokojencev pri-- reja v nedeljo, 18. novembra, tradicionalno martinovanje v gostišču Kompas v Mostu na Soči. Poskrbeli bodo za Martinovo večerjo, godbo, kostanj in veselo razpoloženje. Vpisovanje do torka, 30. t.m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih po vaseh. Slovensko planinsko društvo priredi 11. novembra martinovanje na kmečkem turizmu na Vitovljah. Prijave do oddaje mest, oziroma najkasneje do 6. novembra v trgovini Baucon v ulici Carducci, v So-vodnjah pa pri Branku Kuzminu in Vilku Fajtu. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz. SMReKK prireja v torek, 30. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma drugo predvajanje diapozitivov z naslovom Poletje '90. KŠD Naš prapor priredi 10. novembra martinovanje v gostilni Koršič na Jazbinah. Rezervacije sprejemajo Vida Grav-ner (tel. 33821), Anica Primožič (tel. 34623) in Igor Primožič (tel. 532038) do 25. oktobra. Društvo upokojencev bo 29. decembra priredilo silvestrovanje v domu Delfin v Izoli z možnostjo popoldanskega kopanja v bazenu z ogrevano morsko vodo in silvestrsko večerjo. Zaradi rezervacije naj interesenti čimprej javijo udeležbo. Prijave sprejemajo ob četrtkih od lO.do 12. ure na sedežu, poverjeniki po vaseh in (tudi telefonsko) odborniki društva. ZSKP obvešča, da je kaseta S pesmijo od Brd do Krasa s pesmimi primorskih skladateljev v izvedbi zborov Lojze Bratuž, Štmaver, Štandrež, Mirko Filej, Hrast, Alenka, Rupa—Peč in Podgora, na razpolago pri zgoraj omenjenih zborih ali društvih ter v Katoliški knjigarni v Gorici. Rajonski svet za Pevmo-Štmaver-Os-lavje obvešča, da je prevzel v upravo javno tehtnico blizu Pevmskega mostu. Za to skrbijo Silvan Primožič (Oslavje), Mirko Vendramin (Štmaver) in Alessio Brumat (Pevma), do katerih se lahko obrnejo interesenti. Knjižnica Damira Feigla v Ul. Croce 3 je odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih je knjižnica odprta samo popoldne. Združenje "Cuore amico" obvešča interesente, da so v centru za bolezni srca in ožilja v goriški splošni bolnišnici po poletnem premoru obnovili rehabilitacijo za srčne bolnike. Rehabilitacijska in preventivna telovadba je vsak torek in četrtek od 9.30 do 11. ure. Rajonski svet za mestno središče Gorice obvešča prebivalce, da je vsak petek, med 18. in 19. uro, na sedežu V Ulici 9. avgusta štev. 8, meščanom na razpolago po en član rajonskega sveta. Poslušali bodo priporočila in sprejemali nasvete ter razne predloge. kino Gorica Zadrževalnik Pikolut tokrat preprečil poplavo v Gorici Težave in škoda zaradi neurij Ko ne bi bilo zadrževalnika Pikolut pri Novi Gorici, bi včeraj najbrž Koren tretjič v nekaj letih poplavil severni del Gorice. Intenzivni in dolgotrajni nalivi, ki so se začeli že predvčerajšnjim in se nato stopnjevali včeraj ponoči in še čez dan, so sicer povzročili številne nevšečnosti in nekaj škode naokrog po Goriškem, vendar Koren je zaenkrat zdržal. Zelo blizu ponovni katastrofalni poplavi smo bili včeraj zjutraj okrog 7. ure, ko so gasilci pri prehodu na Škabrijelovi ulici skupaj s stanovalci bližnjih hiš zaskrbljeno nadzorovali izredno povečan pretok v strugi. Takrat pa so na Piko-lutu spustili zapornice, tako da se je v naslednjih 30 minutah pretok Koma ponovno zmanjšal. V bazenu zadrževalnika se je do 11. ure nabralo okrog 450 tisoč kubičnih metrov vode, kar pomeni tričetrt zmogljivosti objekta. Pozno dopoldne sta si občinski odbornik Breščak in vodja občinskega tehničnega urada inž. Spano skupaj s predsednikom IS občine Nova Gorica Črtom Špacapanom in inž. Marjanom Stresom ogledala območje in ugotovila, da zadrževalnik ustreza namenu kljub izredni količini padavin. Spet je prišlo do poplav in škode na območju goriške bolnišnice, tokrat ne po krivdi Vrtojbice, saj so njeno strugo uredili, pač pa zaradi sestave tal in slabega odtoka, kar seveda postavlja pod vprašaj načrt gradnje nove bolnišnice na tem območju. Zjutraj je voda na parkirišču pri Ul. Tuscolano dosegla pol metra višine in poškodovala mnoge avtomobile. Zalilo je podzemne hodnike bolnišnice. Spet so se po- kazale pomanjkljivosti na kanalizacijskem omrežju tega dela mesta. Upravičeno je vprašanje, kaj bi bilo, če bi bilo padavin še več. Precej težav je bilo v ravninskem delu pokrajine, predvsem na območju Medeje, Romansa, Vileša in bližnjih krajev, katerih okolica je bila včeraj zjutraj videti kot eno samo riževo polje. Na srečo potoki in hudourniki niso prestopili bregov. Največ skrbi je povzročal hudournik Birša: struga je precej zaraščena, ob naglo naraščajočem pretoku je pretila nevarnost poplave, nato pa je dopoldansko premirje v padavinah nekoliko izboljšalo stanje. Gasilci so opravili kakih 40 posegov, da so prečrpali vodo iz poplavljenih kleti in stanovanj v pritličnih prostorih v vseh omenjenih krajih ter v Gradišču in drugih vaseh. V Šlovren-cu in Medeji je voda preplavila pekarni. Pri kraju Fratta je voda preplavila ceste, globoke luže pa so ovirale promet tudi drugod. O silovitosti naliva v zgodnjih jutranjih urah zgovorno priča podatek iz okolice Fare, kjer so v par urah izmerili skoraj 60 mm dežja, v celem dnevu pa seveda veliko več. Na sliki (foto Marinčič) okolica Medeje je bila včeraj videti kot eno samo riževo polje. FORNOI/1 KAVARNA SLAŠČIČARNA dtfcSomaio Claudio Cozzutti - Efena Devetak GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE Spet streljanje na meji ? Spet streli na meji ? Prebivalci ob meji v bližini mirenskega mejnega prehoda so v petek pozno zvečer postali pozorni na streljanje. Nekaj pred dvaindvajseto uro so zelo razločno slišali nekaj strelov- (menda pet ali šest) iz območja ob meji. Zaman smo se včeraj trudili, da bi od pristojnih oblasti izvedeli, za kaj je pravzaprav šlo. Najverjetneje je šlo za poskus ilegalnega prehoda meje, saj se ta dejavnost, kljub poostrenemu nadzorstvu, še kar nadaljuje. Pravkar minuli teden je bil glede tega kar živahen, saj so samo pri kvesturi v Gorici zabeležili in pospremili preko meje kar lepo število ilegalcev. Od 29. oktobra do 10. novembra 1990 KJJLTUHNl bo v galeriji Kulturnega doma razstavljal znani goriški fotograf Giuseppe Assirelli Odprtje razstave bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri. VABLJENI! Pokrovitelja razstave: rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto ter rajonski svet v Štandrežu. Prireditelj razstave je Galerija Kulturni dom, r sodelovanju Kmečke banke in Goriške hranilnice. Narodna in Študijska knjižnica Trst Knjižnica Damir Feigel Gorica prirejata od 7. novembra do 23. novembra KNJIŽNIČARSKI TEČAJ Odvijal se bo v Gorici, v popoldanskem času, v šestnajstih lekcijah za skupno 32 ur. Prijave v pisarni knjižnice D. Feigel v Gorici, Križna ulica 3 -tel. 531733 ter v pisarni NŠK v Trstu — ul. sv. Frančiška 20 — tel. 774333. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 21.10 do 27.10.1990. RODILI SO SE: Michele Perusin, Cris-tina Ostuni, Pietro Mininel, Nicola Zor-zenon, Laura Battistutta, Federico Vida-ni. UMRLI SO: 92-letni upokojenec Antonio Višin, 94-letni upokojenec Leandro Cicutta, 77-letna upokojenka Anna Zor-zet, vd. Zanatta, 77-letna gospodinja Qu-arta Cassina, 65-letni upokojenec Engil-berto Zimic, 55-letna gospodinja Pierina Ožbot por. Bernardis, 78-letni upokojenec Ernesto Boro, 57-letni Alessandro Alessio, 71-letna upokojenka Vita Borto-lussi, 88-letna upokojenka Caterina Bernardis, vd. Di Mantovan, 75-letna upokojenka Fosca Celega, 66-letni upokojenec Alfiero Fabbro, 86-letna Romana Peterin, 67-letna upokojenka Valentina Bedin, 89-letna upokojenka Zora Gaberšček, vd. Petrini, 83-letni upokojenec Paolo Talja-nut, 69-letni zdravnik Ennio Sorrentino, 66-letni upokojenevc Valerio Furioso, 101-letna upokojenka Angela Pecorari, vd. Šanson. OKLICI: uslužbenec Sergio Valli in tehnik Rossana Michelini, delavec Niko-las Saridis in delavka Vita Maria Pintar, upokojenec Umberto Labarbera in gospodinja Marija Mugherli. POROČILI SO SE: zdravnik Angelo Ferraro in profesorica Gabriella Dolfi, trgovski potnik Riccardo Romanzin in uslužbenka Federica Barba. CORSO 15.00-22.00 »Giorni di tuono«. Igra Tom Cruise. VERDI 15.30-22.00 »Week-end con il morto«. VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Ritorno dal fu-turo III«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00 in 18.00 »Dobro jutro Vietnam«. Ob 20.00 »Sr-culence«. Nočni kino. SVOBODA Šempeter 18.00 »Kung Fu otroci — 2. del«. Ob 20. uri »Ljubezenski maraton«. DESKLE 17.00 »Streljaj da ubiješ«. Ob 20. uri »Vroče ustnice«. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Claudia Persoglie se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki s° žalovali z nami in še posebej sekcij VZPI-ANPI v Podgori. SVOJCI Podgora, 28. oktobra 19^ Zahtevna sociološka raziskava SLO RIJ A Razumeti in ponazoriti kako prebivalci Gorice in Nove Gorice dojemajo mejo Nova pobuda Kinoateljeja za italijanske someščane Slovenščina je enostavna z multimedialnim tečajem Raziskovalni načrt "Goriška - primer evropske obmejne regije" s posrečenim naslovom Grad in vrtnica, ki se ga loteva Slovenski raziskovalni inštitut ni nastal v zadnjih mesecih, v okolju kjer je razprava o različnih oblikah obmejnega sodelovanja tako rekoč na dnevnem redu. Rojeval se je več let, zamisel sama pa sega že kakšno desetletje nazaj. Uvodno misel je na petkovem srečanju, ob predstavitvi zahtevnega raziskovalnega načrta (simbolika je dovolj jasna, saj se z gradom označuje Gorica, z vrtnico pa Nova Gorica) povedal ravnatelj SLORI prof. Darko Bratina, ki je pojasnil razloge in cilje zahtevne in razčlenjene, v mnogočem edinstvene, sociološke raziskave, ki bo trajala nekaj let, ali celo desetletje. Zahtevni projekt, katerega nositelja sta Laura Bergnach in Milan Bufon ima več ciljev. Glavni, ki si ga raziskovalci postavljajo je odkriti in razumeti kako prebivalstvo goriškega prostora, pri tem je mišljeno prebivalstvo tako na italijanski, kakor na jugoslovanski strani meje, razumeva mejo, z njo in ob njej živi, skuša obiti ovire, ki jih ta ločnica, danes vsekakor manj, v preteklosti veliko bolj, postavlja. "Gre za nekakšen vpogled, pregled goriškega prostora z različnih vidikov, za ugotavljanje v kolikšni meri se meja obnaša kot razdiralni, oziroma povezovalni faktor v ekonomskem, družbenem in kulturnem življenju Goriške", če hočemo ta projekt vsaj približno ponazoriti s preprostimi besedami. Poleg tega osnovnega cilja, ima raziskava še nekaj manjših, a prav tako pomembnih smotrov: prvi je v iz,-delavi nekakšne historične retrospektive Goriške, drugi je v izdelavi poli-tično-geografske analize historiata ob-mejnosti na Goriškem, tretji smoter je izdelava demografske in socioeko-nomske analize prebivalstva obmejne regije, četrti smoter predstavlja analiza spreminjanja prostora kot posledice prisotnosti meje, peti pa bo predstavljala analiza razvojne dinamike Gorice in Nove Gorice. Celoten načrt bo potekal v devetih fazah, od osnovne, bibliografske raziskave, preko različnih analiz, izdelave kartografije do sestave končnega poročila. Pri izvedbi sociološke raziskave se bo SLORI, poleg oslanjanja na obstoječo dokumentacijo, ki je resnici na ljubo na tem specifičnem področju precej skromna, poslužil tudi zunanjih sodelavcev. Pravi utrip prostora bodo skušali izmeriti z anketami, ki bodo zajele tako prebivalstvo na italijanski strani (slovenske in italijanske narod- nosti in drugih), kakor tudi prebivalstvo na jugoslovanski strani meje. Vprašanja bodo seveda zajemala zelo različno problematiko. Specifičnost sociološke raziskave tega prostora je namreč prav prisotnost različnih narodnosti. Kaj bodo sociologi uspeli "izbrskati" bomo torej izvedeli čez nekaj let. Takrat bo mogoče izmeriti in kodificirati (s številčnimi ali drugimi načini prikazovanja) tudi kako se je utrip in dojemanje prebivalstva obmejnega prostora spreminjal v času. Tudi to predstavlja spodbudo in obenem izziv za raziskovalce, ki so dejansko že zavihali rokave. Opravljena je bila namreč že vzorčna anketa, s sodelovanje ustanove SVG, med 1200 prebivalci obmejnega prostora (zajela je 800 oseb v Italiji in 400 na sosednjem območju novogoriške občine). Anketirancem so bila postavljena vprašanja o tem, kako dojemajo Gorico in Novo Gorico, kot eno samo kulturno-zgodovinsko stvarnost, ali kot dve ločeni stvarnosti. Dalje kako si zamišljajo "veliko Gorico", mesto z dvema jezikoma in dvema kulturama. Postavljeno je bilo tudi vprašanje o razlogih, ki ovirajo in zaustavljajo sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Na razpolago so žp tudi prve analize odgovorov približno polovice anketirancev. »Imate težave z jeziki? Učenje slovenščine je enostavno z novim multimedialnim tečajem, ki ga prirejata Kinoatelje in Kulturni dom v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani«. Tak reklamni spot smo v teh dneh lahko poslušali po nekaterih krajevnih radijskih postajah, lepaki in letaki s podobno vsebino so tako rekoč preplavili mesto, informacija o novem tečaju slovenščine pa se širi tudi drugače. Na primer s pismi več kot 800 članom Kinoateljeja, iz srede katerih je pravzaprav izšla potreba po tečaju. Člani Kinoateljeja, ki so si s filmsko dejavnostjo prevzeli tudi vlogo povezovalca med slovensko in italijansko kulturo, so skušali poiskati primeren odgovor na to potrebo. Kot nam je povedal Aleš Doktorič, ki koordinira tečaj, so se za ta korak odločili ob spoznanju, da na tem področju sicer obstaja določena ponudba, ki pa ni dovolj kakovostna in najbrž zaradi tega ne ustreza pričakovanjem interesentov. Novi tečaj slovenščine zato ne želi biti eden tolikih, pač pa naj bi se pčo svoji zasnovi bistveno razlikoval. Predvsem je garancija za kakovost tečaja vključitev pedagogov iz ljubljanskega Centra za slovenščino, saj pomeni to bistveno drugačno kakovostno raven. Nadalje je pomembna značilnost njegova multimedialnost, ki je že pritegnila radovednost masi-koga. Multimedialnost gre razumeti v več smislih: predvsem v uporabi raznih tehnik in pripomočkov za učenje jezikov, od magnetofonov, avdiovizualnih pripomočkov do filmov in drugega. Ob tej za sodobne pojme že nujni multimedialnosti pa gre zamisel tečaja še dlje in se uresničuje v geslu »ne samo jezik«. Tečajniki naj bi namreč poleg jezika spoznavali tudi slovensko kulturo, zgodovino, še posebej pa prisotnost Slovencev v primorskem in ožje goriškem prostoru. To jim bo omogočeno s predavanji, filmi in gledališkimi predstavami, obiski in izleti. S tem želijo torej organizatorji dati odločen doprinos k zavesti o multikulturnosti tega prostora in omogočiti delu prebivalstva, ki je bil prikrajšan za pomembno sestavino tega duhovnega bogastva, da polneje zaživi ob poznavanju in koriščenju vseh raznolikih jezikovnih in kulturnih prvin. Tečaj bo skupno obsegal 110 ur predavanj, na koncu je predviden izpit z diplomo Ljubljanske univerze in možnost poletnih tečajev v Sloveniji. Interesenti (kdo med našimi bralci nima znancev, ki bi se lahko naučili slovenščino?) se morajo čimprej prijaviti v Kulturnem domu (dopoldne, tel. 33288) ali v knjižnici D. Feigla (popoldne, tel. 531733). Odprto pismo sovodenjskemu županu Objaviti je treba kriterije za dodeljevanje telovadnice Srečanje in slovesnost v Kulturnem domu Mladi gradijo Evropo Prejeli smo, s prošnjo za objavo, naslednje , odprto pismo, naslovljeno g. županu v Sovodnjah in občinskemu odboru. Pisnio objavljamo v celoti: "Odbor ŠZ Soča, ki deluje v sovo-denjski občini prosi gospoda župana in občinski odbor, da bi objavil kriterije po katerih je občinska komisija za uporabo telovadnice dodeljevala ure za treninge posameznim društvom. Na zadnji občinski seji je namreč gospod podžupan v zvezi z uporabo telovadnice izjavil, da se bo ob- Občinska uprava vabi družine preminulih v letu 1970 — pokopanih v 20-letnih grobovih osrednjega pokopališča in preminulih v letu 1960 — pokopanih v obrobnih 30-letnih grobovih istega pokopališča, naj se javijo pri uradu Občinskega pogrebnega podjetja (Uf-ficio Trasporti Funebri) — Trg Mu-nicipio 1, od 10.30 do 12. ure, da čimprej obnovijo koncesije, sicer bodo posmrtne ostanke pokojnih prenesli v skupno kostnico. činska komisija za uporabo telovadnice ravnala po določenih kriterijih, ker je urnik še vedno "začasen", po našem mnenju. Mi pa se sedaj sprašujemo, kakšni so ti kriteriji, ker je komisija odobrila urnik, kjer so bile upoštevane želje . samo nekaterih društev, medtem ko želja in potreb ŠZ Soča sploh niso jemali v poštev. Tako ravnanje je po našem mnenju pristransko, saj ne upošteva potreb vseh društev v enaki meri. Vsi skrbimo za mladino in tudi naša mladina pripada sovodenjski občinski skupnosti." S spoštovanjem Edi Pellegrin ■ Dr. Vincenzo Panico, prefekturni upravitelj goriške KZE sporoča, sklicujoč se na sporočilo o upočasnjenem ritmu dela v operacijskih sobah splošne bolnišnice, zaradi preureditvenih del, da se bodo nujni operacijski posegi kljub vsemu opravljali. Za manj nujne kirurške posege, za katere ni možna odgoditev, pa bodo poskrbeli v bolnišnici v Tržiču. P v-v. COMMERCIO llEREqORIZIA sasa Aa m on? \SSKT K \/M>\i G O R IZ I A ORGANIZZAZIONE | .motoH EXPO Kacinq 1 j MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ S GORICA - sejmišče 27. oktober - 4. november URNIK: delavniki: 17.00 - 21.00 ■ prazniki: 10.00 - 21.00 PROGRAM NEDELJA, 28. OKTOBRA: ob 11.00 Kvalifikacije za tekmovanje »Superbiker s Trop-hy«, ob 12.00 Srečanje »JAGUAR CLUB ITALIA«, ob 14.00 Superbiker's Trophy »Memorial Mauro Michelazzi« - Trofej »IL PICCOLO« - Akrobatski trial s S. Canobbiom in W. Favarinom PONEDELJEK, 29. - TOREK, 30. - SREDA, 31. OKTOBRA: Akrobatski trial in šola za trial s S. Canobbiom in W. Favarinom. Poskusne vožnje za občinstvo s kart-cross PjBil V»VB\\W.\V.\\VV ■■■■■■■■■■■■■■■J Praznik najrazličnejših motorje!) J Jutri in v prihodnjih dneh volitve na srednjih šolah Na slovenskih srednjih in višjih šolah bodo v prihodnjih dneh opravili volitve v razredne svete. Jutri bodo v dopoldanskih urah volili dijaki na učiteljišču Simon Gregorčič in na gimna-ziji-liceju Primož Trubar. V popoldanskih urah (ob 17. uri na liceju, ob 17.00 na učiteljišču) bodo svoje predstavnike v razredne svete volili starši. Prav tako jutri bodo od 17.30 dalje volitve tudi na srednji šoli Ivan Trinko v Gorici in Doberdobu. Dan kasneje, in sicer v torek, 30. t. m., bosta na vrsti trgovski zavod Ivan Cankar in temu priključeni oddelek tehnično trgovskega zavoda Žiga Zois. V dopoldanskih urah bodo volili dijaki, popoldan pa bo na obeh šolah od 16. do 18. ure volilno zborovanje staršev, sledile bodo volitve. Na tehnično industrijskem zavodu Galilei pa bodo opravili volitve šele konec naslednjega meseca, in sicer 26., 27. in 28. novembra. Iz delovanja krajevnih ustanov Tudi v prihodnjem tednu bo delovanje rajonskih svetov dokaj živahno. Jutri, v ponedeljek -se bosta namreč sestala rajonski svet za Ločnik ter za Podturn in Sveto Ano (pričetek ob 20.30). Svetovalci bodo med drugim vzeli v pretres novi pravilnik občinskih otroških vrtcev. Dan kasneje, v torek, 30. t. m. ob 20. uri, pa se bodo sestali svetovalci za rajon na Rojcah. V torek ob 17. uri je sklicana tudi seja goriškega pokrajinskega sveta. V petek je bila v Kulturnem domu osrednja slovesnost ob srečanju mladine iz šestih evropskih držav na pobudo Evropeistične akademije FJK. Javni razpravi na temo "Moja država in združena Evropa" je sledilo lepo število dijakov šolskega centra Branko Brelih iz Nove Gorice, goriškega zavoda Fermi, zavoda Malignani iz Vidma ter številni mladi predstavniki iz Avstrije, Francije, Češkoslovaške in Madžarske (med temi je bili tudi dijak iz Tirane). Namen posveta, ki je potekal pod pokroviteljstvom generalne tajnice Evropskega sveta Chaterine Lalumie-re, dežele FJK, goriške občinske in pokrajinske uprave, Trgovinske zbornice in Goriške hranilnice, je bilo preverjanje potrebe po utrjevanju evro-peističnega duha. Uvodoma je spregovoril predsednik Evropeistične akademije FJK Fabio II-lusi, ki je poudaril pomembnost graditve in utrjevanja evropske enotnosti prav v deželi kot je naša, kjer se srečujejo razne kulturne prvine. Slavnostni govornik je bil vladni podtajnik in evropski, poslanec Martino Scovacric-chi. Dejal je med drugim, da bodočnost Evrope pripada mladini in da bo prav mladina dokončno oblikovala novo celinsko ureditev. Pohvalil je predvsem madžarsko državo, kjer se je začelo odpiranje vzhodega sveta proti evropskemu zahodu. Za Scovacricchijem je spregovoril ravnatelj evropskega mladinskega centra Franco Marziale. Ta je nato v imenu generalne tajnice Evropskega sveta Chaterine Lalumiere izročil predsedniku Evropeistične akademije FJK prof. Illusiju zastavo evropske skupnosti. Podelili so tudi priznanja. V drugem delu večera je ravnatelj Evropeistične akademije FJK Pio Ba-issero predstavil predstavnike udeleženih držav, ki so prebrali, vsak v svojem materinem jeziku, nekaj misli o svoji državi in o pomenu združevanja Evrope. Udeleženci mednarodnega srečanja so bili v Gorici že od ponedeljka. Na sliki (foto Čubej): med petkovo osrednjo proslavo v Kulturnem domu ob srečanju mladine iz raznih evropskih držav. < E O * < Do trideset milijonov tir, ■ V prvem letu boš brezplačno ki jih boš lahko vračal z razpolagal z vrsto posebnih ugodnimi mesečnimi obroki zavarovanj, ki smo si jih v časovnem roku do štirih let zamislili v sodelovanju s SAI M (0481)387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo » J Banca Agricola Kmečka banka Gorica ilHIllllIlIlliaiill Kulturni delavec Aldo Klodič o zasnovi letošnje prireditve na Ljesah in njeni preteklosti Beneški 17. senjam v znamenju zborov Rojstvo Sejma beneške piesmi sega v daljno leto 1971, zametki pa so bili že prej v prireditvah Naš božič in Trpljenje Jezusa Kristusa z zbori, ki so peli stare pesmi, in predvsem v mislih nekaterih, ki so se gibali v okviru in v bližini društva Rečan na Ljesah. Pravzaprav pa bi morali seči še za nekaj let nazaj, ker se je »gibanje«, ki je botrovalo vsem kasnejšim pobudam, začelo že kmalu po letu '65, ko je don Rino Markič prišel na Ljese. Ob mladem in živahnem duhovniku se je že tedaj pojavljal tudi prav tako nemirni in vsestranski Aldo Klodič (Clodig), ki je odtlej organiziral vse Sejme, bil na njih istočasno avtor, včasih napovedovalec in celo med nastopajočimi. V zadnjih letih se res najraje skriva za kulisami, zato pa zna seveda marsikaj povedati. Tako se Aldo Klodič spominja, da je prvo letu na Sejmu, ki se je tedaj še imenoval Praznik slovenske pesmi, tekmovalo le šest popevk. Vmes se pojavlja naziv Praznik slovenske cerkvene pesmi, šele potem se je prireditev preimenovala v Senjam. Od šestih pesmi prvega Sejma smo prišli na 18 pesmi leta 1987. Te so bile predstavljene, zraven je bilo še nekaj drugih, ki jih nismo sprejeli. Selekcija morda ni bila tako velika kot na drugih festivalih, bila pa je. Tu pri nas je bilo malo kantavtorjev, nikoli nam niso ljudje poslali besedila in glasbe skupaj. To je delal, recimo, Keko, precej kasneje so prišli Rino Chinese, Franco in Guido, Chiabudini. Najpogosteje smo imeli tekste in smo mi iskali avtorje, da so napisali glasbo. Drugi problem je predstavljal orkester, ki je moral igrati vse pesmi. V začetku so nam pomagali Furlani. Na neki način so se ob Sejmu rodili tudi Nediški puobi: tedaj smo peli don Rino, jaz in še dva, imenovali smo se Štiri Jakopi, prvič smo peli kot kvartet, iz tega se je razvil zbor. Zanimalo me je, kakšnemu zgledu je sledil Senjam in če je ta oblika po 19 letih in 17 izvedbah še dobra. Za zgled so nam bili predvsem laški festivali v Furlaniji, recimo v Prada-manu. Tudi sodelovali so v začetku furlanski avtorji. Vendar bi zgodovino Sejma razdelil pravzaprav v dve obdobji: v dobo pred Kekom, ki se je bolj naslanjala na tradicionalne pesmi, in na dobo, ko je Kekotovo sodelovanje približalo festival mladim, saj je Keko poznal vse, kar je po dolinah kaj ropotalo. Tako je Keko predvsem po potresu dal sodobnejšo zasnovo Sejmu. Včasih smo delili: prvi večer je bil posvečen tradicionalnejšim pesmim, drugi pa modernejšim. Moram pa reči, da so zmagovale vedno pesmi, ki so bile tradicionalnejše. Dokler imamo ljudi, ki še delajo, je ta oblika dobra. Zadnja leta izdamo ob vsakem Sejmu kaseto z motivi, včasih bi bili potrebni celo dve. Vendar festival ne doživlja nobene krize glede ljudi, čeprav je res, da krije vso glasbeno plat Keko, ki se je v zadnjih letih morda začel ponavljati. S tem v zvezi smo imeli tudi manjšo polemiko med starejšimi in mlajšimi, ki zahtevajo sodobnejšo smer. Vendar je glavni - problem dvorane. Lani smo poskusili organizirati Senjam pod šotorom, a nas poskus ni navdušil predvsem zaradi slabe akustike in povsem različnega vzdušja. Govorila sva nato o letošnji obliki Sejma. S Kekom smo pravzaprav načrtovali Senjam zborov, nismo pa mislili na cerkvene pesmi. Spet smo zadeli na problem dvorane, ki potrebuje nekaj popravil. Res je problem tehnične narave (električna napeljava, strelovod, dohod za prizadete in podobno), terjal bi le nekaj mesecev dela in seveda nekaj denarja, a zavrle so ga zadnje volitve. Po dvajsetih letih velike ljubezni in sodelovanja so nastali razni spori, zamere, ki prav ne peljejo nikamor. Ko bi uspeli spraviti odgovorne (župana, župnika in društvo) v gostilno za isto mizo, bi se morda zmenili. Vsi bi se morali potruditi, saj dvorana koristi celotni skupnosti. Nismo mislili, da je čas že zrel za tako prireditev, kot je letošnja. Velik dosežek je, recimo, da bodo vsi zbori peli slovensko, tudi tisti, ki v cerkvi pojejo italijansko, ki niso nikoli v cerkvi peli slovensko. In uspelo nam je prepričali ljudi, da pojejo slovensko brez vsakega kompromisa. Mislim, da je velik rezultat: imamo 13 zborov, če ne štejemo Drežnice, ki je gost, ali skoraj 180 pevcev, ki bodo peli slovensko. Manjka Zbor Monte Canin, ki pravkar izdaja kaseto in ni mogel priti. Želeli smo povabiti še nekatere zbore, ki delujejo čez mejo, ker mislimo, da spadajo v »beneški prostor«. Letos smo tudi skušali, da bi ustvarili povezavo med tekstom in glasbo. Uspelo mi je pri mnogih zborih, a ne pri vseh. Žal, manjkajo nekateri zbori, denimo iz Sovodenj in Podbonesca, pa Nediški puobi. Moram tudi reči, da je v vseh zborih poleg starih tudi veliko mladih, kar je razveseljivo, ker pomeni, da petje v zboru uspe zanimat) tudi mlajše. In tu ne mislim samo na zbor Pod lipo, ki je povezan z glasbeno šolo. Prijetno presenečenje so bili, recimo, otroci iz Kosce, ki niso nikoli imeli nekoga, da bi jih vodil; v zboru ima najstarejši pevec 17 let. Zbori so si v zadnjih letih nekoliko opomogli. Tudi pristopili so z dokajšnjim navdušenjem, ker mislim, da jim odgovarja tak Senjam. Res je samo pet ali šest zborov, ki premorejo 25 ali 30 ljudi, kot Sv. Lenart, Pod lipo, Ukve, Matajur, drugi so manjši, po 10 ali 15 ljudi. Pri vsem pa je zanimivo, nihče si tega ni pričakoval, da bodo zbori peli brez glasbene spremljave. Mislili smo tudi, da bodo vsi zbori lahko zapeli skupno pesem. Morda bodo res, a »spontano«, ker bo prišlo samo od sebe. Ugotovili smo namreč, da pesem Lepa si Roža Marija, ki je tu v Benečiji nekakšna »državna himna«, res pojejo vsi, a vsak na svoj način. Tudi ne bi nič pomagalo, ko bi razdelili note. Če jo bodo res zapeli, to ali katerokoli drugo pesem, bo zaključek vsekakor zelo ljudski... Pogovor zapisala NADJA KRISČAK Prvi Senjam, ki se je še imenoval Praznik beneške piesmi, je bil v Hlodiču 25. julija 1971. Drugi Senjam je bil približno ob istem času leto kasneje na Njivi, kjer stoji sedaj telovadnica. Leta 1973 so se Benečani odločili za revijo cerkvenih pesmi pod geslom Piejmo vsi kupe. Tedaj je nastopalo pet zborov. Letošnje že 17. izvedbe Sejma, ki bo ponovno v znamenju cerkvene pesmi, se bo udeležilo kar trinajst zborov. Poleg vrste znanih in priljubljenih verskih napevov bo vsak predstavil tudi novo, za to priložnost napisano pesem. V cerkvi Sv. Marije in Nives na Ljesah (na zgornji sliki cerkev pred obnovo) bodo danes ob 14.30 zapeli: zbor Rečan z Ljes (nova pesem Usliši, besedilo Aldo Klodič/glasba Davide Klodič); cerkveni zbor iz Tarbija (Tebe Marija, VValter Oualizzaj: cerkveni zbor iz Ukev (Zdrava Marija, Antonio Oualizza); zbor Valil San Leonardo iz Podutane (Marija brani nas, potres!, Valentino Birtig in Valentina Petricig /Angela Petricig); cerkveni zbor iz Kosce (Parvo sveto obhajilo, Aldo Klodič/Davide Klodič); pevska skupina iz Rezije (Oča naš, Rino Chinese); zbor Naše vasi iz Tipane (Ne se buoj, Lucjan Slobbe); cerkveni zbor iz Kravaria (O gospuod ti pravi muoj vodnik, ' Antonio Oualizza); zbor Pod lipo iz Barnasa (Jz globočine, besede iz Biblije/Nino Špehonja); cerkveni zbor iz Barda (Mislič na buojše dan, Viljem Černo/Ore-ste Rosso); cerkveni zbor iz Drežnice (Dete božje, Alojz Rakušček); cerkveni zbor Sv. Pavla iz Černeč (Usmiljen in milostljiv je naš gospod, Valentino Birtig/Valentina Petricig); zbor Matajur iz Klenja (Pesem za slovo, Francesca Klodič/Davide Klodič). Pripravili in uredili NADJA KRISČAK in DAMIANA OTA Korenine zborovskega petja segajo v beneško izročilo Nino Špehonja se je rodil v Tarčetu leta 1933, živi in dela pa v Pefjagu. Z Valentinom Simonitijem je bil leta 1974 pobudnik Glasbene šole v Benečiji, v isti dobi je začel tudi voditi zbor Pod lipo iz Barnasa. Svoje pedagoško delo dopolnjuje z zbiranjem in prirejanjem beneških ljudskih pesmi. Zborovsko petje je bilo ob koncu druge svetovne vojne glavna značilnost slovenske ljudske kulture v Nadiških dolinah. Ljudje so peli v cerkvah in povsod, ko je bila za petje priložnost. Tedaj je obstojalo mnogo ljudskih pevskih skupin, cerkvenih in posvetnih; take skupine so pele predvsem v gostilnah ali vsekakor ob družabnih priložnostih. Delovalo je tudi precej pevskih zborov, ki so jih vodili dirigenti, pogosto samouki ali s skromnim poznavanjem glasbene teorije. Vredno se je spomniti, denimo, zbora iz Landarja z učiteljem Blan-chinijem, zbora iz Laz z organistom Zac-cario Gubano, zbora iz Mrsina s pevovodjo Giuseppejem Zorzo (po domače Pico). Vsaka večja župnija je tedaj premogla zbor z učiteljem. Odprtje meja po drugi svetovni vojni je izpraznilo vasi in s tem tudi cerkve. V zborih so začeli primanjkovati moški glasovi, zaradi česar so zbori začeli hirati. Stanje se je poslabšalo, ko je liturgična ureditev dovolila uvajanje »modernih« melodij, ki se niso ne jezikovno ne melodično navezovale na izročilo. Uvajanje novosti je zaprlo usta ljudstvu, ki je raje obmolknilo. Zborovsko petje je izginilo iz cerkva in prepustilo mesto nekakšnemu enoglasnemu petju. Prepozno smo zaznali praznino, ki jo je ustvarilo pomanjkanje ljudskega zborovskega petja v cerkvah, odsotnost nekega repertoarja, v katerem se je ljudstvo prepoznavalo. Zaskrbelo je nekatere duhovnike, ki so skušali v 60. letih ljudi spet privaditi na zborovsko petje. Rezultati so bili skromni in vzrok je bil jasen: predlagali so pesmi in skladbe, ki jih ljudstvo ni prepoznalo za svoje. Nihče se tedaj ni zavedel, da so bili rezultati popolnoma drugačni, ko so bile predlagane »ljudske« pesmi, recimo Lepa, si lepa ali O stuakrat srečna duša ti. Za obuditev zborovskega petja v cerkvah je pravilna in uspešna pot vodila skozi ljudsko zakladnico. Vendar so mnogi, zaradi neke politične izbire ali pomanjkanja razsodnosti, še naprej vsiljevali pesmi, ki niso imele nič skupnega z izročilom. Ljudje v cerkvah niso več peli ali bolje - za daljše obdobje se v cerkvah ni več pelo. Odsotnost petja je bila še posebej zaznavna in celo nevzdržna v najbolj svečanih trenutkih liturgičnega leta. Prav ob tej potrebi so se rodili zbori, ki so se zelo razlikovali od prejšnjih: izginila je ljudskost in zbori so imeli določene ambicije, čeprav na amaterski ravni. Pobudniki in dirigenti teh novih zborov so bili najpogosteje sami duhovniki. Taki so bili, recimo, zbori v Briščah, Mr-sinu in na Ljesah, pa še nekateri. Njihov repertoar je bil vezan na liturgične potrebe. V 70. letih je kulturno osveščanje v Nadiških dolinah botrovalo rojstvu zborov, ki so zelo skrbeli tudi za formalno plat: izdelali so si statut in si zadali cilje, politične izbire so bile v glavnem precej jasne in zbori so si tudi izbrali ime, denimo Zbor Rečan z Ljes, Zbor Pod lipo iz Barnasa, Zbor Sv. Lenarta, Nediški puobi iz Podbonesca, Zbor Naše vasi iz Tipane in nazadnje Zbor Matajur iz Klenje. To so zbori iz doline, pa tudi zbori iz raznih občin Nadiških dolin. O vlogi teh zborov lahko marsikaj razberemo iz njihovih statutov, celo med vrsticami: nekateri skušajo kriti liturgične potrebe svoje župnije, drugi pojejo v cerkvi, ker se tako lahko srečajo z občinstvom, ki je drugače nedosegljivo. Vsi so povezani ali iščejo povezave z izročilom, vsaj v repertoarskem smislu. Vsi zbori nudijo pevcem možnost družabnosti, saj se redno srečujejo, in kulturnega udejstvovanja. Pri tem je zaznavno, da čutijo potrebo po takem delovanju v glavnem osebe, ki imajo določeno izobrazbo, medtem ko je popolnoma odsotna delavska komponenta. Repertoar je seveda različen pri vsakem zboru. Nekateri zbori so celo zapisali v statut, da bodo ovrednotili ljudsko izročilo Nadiških dolin z raziskavami, preučevanjem in spoznavanjem ljudskih motivov. V glavnem lahko trdimo, da vsi zbori vsaj delno črpajo iz ljudskega izročila, tako cerkvenega kot posvetne-9a- NINO ŠPEHONJA Na Sejmu tudi priznanja štirim beneškim srebrnomašnikom Senjam sovpada letos s posebnim jubilejem: 25 let je namreč minilo od 29. junija 1965, ko je nadškof msgr. Giuseppe Zaffonato v videmski stolnici posvetil štiri beneške novomašnike. Don Gariup, don Mateucig, don Oualizza in don Zuanella so duhovniški poklic od vsega začetka tesno povezali s svojo narodnostno zavestjo. Svoje poslanstvo opravljajo s posebno pozornostjo do slovenske tradicije beneških ljudi, jo z novimi močmi bogatijo in utrjujejo. Ob letošnjem Sejmu v znamenju beneške cerkvene pesmi se bodo dolgoletnemu požrtvovalnemu delu štirih duhovnikov s posebnim priznanjem zahvalile tudi Kulturne organizacije Videmske pokrajine. Mario Gariup je doma iz Topolovega (občina Grmek), kjer se je rodil 18. novembra 1940 in se prvi dve leti tudi šolal. Osnovno šolo je dokončal v Čedadu in se nato šolal še v Castelleriu in Vidmu, kjer je stopil tudi v bogoslovje. Po posvečenju je novo mašo daroval v rojstnem Topolovem 4. julija 1965. Že isto leto je postal kaplan v Pavii pri Vidmu, nato v Mužcu, ko je istočasno bil tudi župnik v Dordolli in Bevorchiansu. Od 8. decembra 1974 je župnik v Ukvah in Ovčji vasi v Kanalski dolini. Ljubiteljsko se ukvarja z glasbo, zborovodstvom in slikarstvom. Kot dolgoletni publicist je že pred 15 leti zasnoval periodični župnijski vestnik Ukve. Zaradi prirejanja tečajev slovenskega jezika se je moral marca 1977 braniti tudi pred sodiščem, v va- seh Kanalske doline se hrabro poteguje za jezikovne in naravne pravice slovenskega prebivalstva, v Ukvah je zasnoval tudi kulturni center Lepi vrh, ki je namenjen predvsem mladini. Sam je napisal in izdal več publikacij o zgodovini Ukev in Ovčje vasi. Marino Oualizza je doma od Sv. Lenarta, kjer se je rodil 6. oktobra 1940. Šolati se je začel v domačem kraju in nato stopil v videmsko nad- škofijsko semenišče, po končani gimnaziji in liceju je oktobra 1961 odšel v Rim in študiral teologijo na Gregorijanski univerzi. Dve leti po posvečenju je postal poverjeni profesor za klasično jezikoslovje na gimnaziji v nad-škofovskem semenišču, po doktoratu na Gregoriani pa še profesor dogmatike v videmskem bogoslovnem semenišču. Poleg tega je ravnatelj Višje teološke šole. Leta 1977 je ustanovil in vodi večerno teološko šolo za odrasle, pred šestimi leti je postal stolni župnik in monsignor. Piše za revijo Cre-dere oggi in videmski tednik La vita cattolica, posebno dragoceno je njegovo seznanjanje italijanskih krogov s slovensko beneško problematiko, od novembra 1983 pa je tudi odgovorni urednik Doma. Aktivno je prisoten v številnih beneških društvih, veliko pozornosti je posvetil Trinkovemu liku, na raznih področjih pa se odločno zavzema za narodnostne pravice Benečanov, v imenu katerih pravi: »Hočemo zakon, ki nam bo pustil, da bomo lahko ostali to, kar smo.« Božo Zuanella je najmlajši izmed štirih. Rodil se je 25. decembra 1941 v Bijačah (v občini Podbonesec), njegovi starši pa so bili iz Matajurja, kamor se je družina preselila leta 1957. Šolal se je najprej v Tarčetu, nato na semenišču v Castelleriu, bogoslovje je doštudiral v Vidmu. Po posvečenju je bil kaplan v Gallerianu, pred 15 leti pa je postal župnik na Trčmunu. Ob sodelovanju z Novim Matajurjem veliko piše predvsem za Dom. Od 1985. leta je tudi predsednik istoimenske zadruge, ki izdaja list in druge publikacije. Ze vrsto let se ukvarja s toponomastiko in onomastiko in je v tem smislu objavil članke o vseh vaseh v Nadiških dolinah. S Pavlom Petričičem sta pred kakim letom objavila zgodovinsko raziskavo občine Špeter z naslovom Atlante toponomastico. Za svoje razi' skovalno delo pa je še pred izidom knjige dobil eno najuglednejših beneških priznanj, Lastro landarske banke; Dionisio Mateucig se je rodil prl Pacuhu (v občini Dreka) 3. decembra 1937. Med štirimi srebrnomašniki 1 najstarejši. Kot ostali je osnovno šol obiskoval v domači vasi, kot don žua^ nella pa je študiral na semenišču Castelleriu in na videmskem bog0^ lovju. Po posvečenju je bil kaplan Cussignaccu pri Vidmu, leta 1973 P je postal župnik v Forni di Sotto (b-nija). Šest let pozneje so ga premes v Sappado, kjer je župnik še “a2jai Čeprav se je njegova družina odse ^ je ostal don Nizio vedno poveza rodno vasjo in beneškimi dolinami- Z drugega abonmajskega koncerta Glasbene matice v Trstu Uspešno podajanje Mozarta in sugestivna Stabat mater V sredo, 24. t. m., je bil na vrsti drugi koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice. V nabito polni cerkvi Sv. Antona Novega so gostovali Simfonični orkester konservatorija iz Kromeriža, Mešani pevski zbor Žerotin, Akademski pevski zbor iz Olomouca ter vokalni solisti Zdenka Mollikova (sopran), Jitka Zerhauova (mezzosopran), Milan Voldrich (tenor) in Richard Novak (bas). Pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta je orkester začel program z Mozartovim Koncertom v G-duru KV 216, kot solist pa je nastopil violinist Igor Kuret. V tej skladbi, ki še vsebuje prvine poznega rokokoja, kot so ljubkost, nežnost, igrivost ter uporaba različnih tem brez nadaljnjega razvijanja in poglabljanja, se vendar Mozart ne drži stroge stilistične tradicije, saj je v njej že močno zaznavna skladateljeva nedvomno originalna glasbena osebnost, ki ljubi poslušalca presenetiti z elementi čustvenosti in vznemirjenosti. Orkester je uspešno podal značilnosti Mozartovega stila tako v pasažah polnih spevne elegantnosti kot v igrivih in živahnih delih, čeprav je bil v nekaterih trenutkih še zadržan. Nekoliko manj zanesljivo je nastopil violinist Igor Kuret. Njegovo igranje je že takoj na začetku izrazilo notranjo napetost in morda je to razlog za premalo lahkotno izvajanje gracioznih in briljantnih pasaž v določenih delih prvega in tretjega stavka. Z lepim in toplim zvokom ter v dobri spremljavi mladega okrestra, je solistu uspelo v Adagiu ustvariti sanjsko vzdušje, kljub temu pa je tu, kot tudi v nekaterih drugih liričnih delih, prišla včasih do izraza pomanjkljivost pri zaključevanju sicer dobro začetnih fraz. Bodisi zaradi sugestivnega ambi-enta kot tudi zaradi velikega števila izvajalcev (istočasno so namreč nastopili simfonični orkester, štirje solisti ter v ozadju oba mešana pevska zbora) je zelo efektno izpadla Rossinijeva skladba Stabat Mater. Njena izvedba je bila res kvalitetna, tudi po zaslugi dirigenta Stojana Kureta, ki je znal uspešno združiti vse nastopajoče v homogeno enoto. Solisti so bili glasovno in interpretativno na zelo visoki ravni. Peli so posamezno, v duetih ter v kvartetu, skoraj vedno v spremljavi orkestra, ki je bil pod vodstvom Stojana Kureta s svojim izvajanjem pozoren na vse interpretativne odtenke pevcev. Med solisti sta najbolj izstopali sopranistka Zdenka Mollikova ter mez- zosopranistka Jitka Zerhauova, ki sta skupaj nastopili v lepem duetu Quis est homo, izkazali pa sta se v Ariji Inflammatus et accensus, ker je bila sopranistka s svojim močnim glasom odlična tudi v nevarnih vokalnih preskokih, ter v cavatini Fac, ut partem Christi morteum, v kateri sta glasovna izraznost in lirično izvajanje mezzosopranistke pričala o njenih izrednih vokalnih sposobnostih. Tudi tenor Milan Voldrich in bas Richard Novak sta s svojima nastopoma navdušila poslušalce v ariji Cuium animam gementem za tenor ter v ariji Pio peccatis suae gentis za bas. S svojima interpretacijama sta se namreč dobro skladala z vzdušjem, ki ga je orkester z zborom in solisti nakazal že v krasnem uvodu Stabat Mater dolorosa. Zbor se je odlično spajal s solisti in orkestrom z lepimi čistimi glasovi in velikimi dinamičnimi razponi ter pripomogel skratka k res dobri izvedbi skladbe, ki je navdušila vse prisotne in izzvala dolg in buren aplavz. Za bis so pevci in orekster še enkrat izvedli sugestivni finale Amen. In sempiterna saecula, ki je s svojo mogočnostjo svečano zaključil, ve-čer. VESNA ZUPPIN Razstava v piranski galeriji sv. Donata Lojze Spacal in njegov Kras Umrl je »kralj« rumbe J. Gugat BARCELLONA — Želja se mu ni izpolnila in ni dočakal leta 1999. Zaradi srčne kapi je včeraj v barcellonski kliniki Ouiron umrl »kralj« rumbe in latinskoameriških plesov Javier Gugat. Gugat, ki se je rodil v Barcelloni leta 1900, je bil pred nekaj leti nagrajen z barcellonsko zlato kolajno za umetniške zasluge, z istim priznanjem, ki je bilo podeljeno nekaterim vidnim katalonskim umetnikom kot na primer Jeanu Miroju. Javier Gugat se je lotil študija glasbe, ker je želel spremljati na klavir velikega italijanskega tenorista Enri-ca Carusa, v analih glasbe in umetnosti pa bo ostal zapisan predvsem kot »kralj« rumbe. Uspeh se mu je nasmehnil že v tridesetih letih, ko se je v Združenih državah uveljavil s tako imenovano »tropsko glasbo«. Priljubljenost njegovega orkestra je temeljila na brezhibnem izvajanju in originalnih priredbah - marsikdo je trdil, da je Gugat dirigiral bolj z nasmehom kot z rokami - ob tem pa tudi na lepih plesalkah, ki so stalno spremljale njegove nastope. Gugat se je rodil v Barcelloni, od koder pa so se njegovi starši izselili na Kubo, ko je bilo Javieru komaj 5 let. Javier se je še zelo mlad preselil v ZDA, kjer je najprej delal kot risar, glasbeno kariero pa je začel ob srečanju z neko žensko, Rito Cansino, ki je bila tedaj solidna pevka in ki se je nato prelevila v »sexy bombo« Rito Hayworth. V kratkem je Gugat zaslovel kot uspešen glasbenik. Z uspehom so se mu odprla tudi vrata Hollywooda, kar je prispevalo k njegovi nadalnji uveljavitvi. V nekaterih filmih je tudi nastopal, čeprav v stranskih vlogah. V petdesetih letih, ko je njegova zvezda v ZDA že nekoliko tonila, se je Gugat uveljavil v Evropi. Odskočna deska je bila turneja po Italiji, kamor je prispel s tretjo ženo, svetlolaso Abbe Lane. Italija, ki je postopno stopala na pot »sladkega življenja« je sprejela glasbenika, z ženo sta postala zvezdnika tedaj komaj uveljavljajoče se televizije. V šestdesetih letih se je Gugat, po ločitvi z Abbe Lane, vrnil v ZDA. Njegova zvezda je tedaj že krepko tonila, zablestela pa je spet za kratek čas pred desetimi leti, ko mu je srce že krepko nagajalo: tedaj je Gugat objavil svojo avtobiografijo, v kateri je med drugim vsako od svojih petih žen primerjal z vidnimi skladatelji. Nato pa se je priletni Gugat spet umaknil v zasebno življenje, ker mu je zdravje pešalo in je moral kar 90 krat v bolnico zaradi srčnih napadov. Zadnji napad mu je bil tudi usoden. Prejšnji teden so v piranski galeriji sv. Donata, ki so jo restavrirali po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, odprli razstavo slik tržaškega mojstra Lojzeta Spacala. Razstava, ki bo odprta do sredine novembra, je pomemben kulturni doigodek, saj se je umetnik po dolgem času spet predstavil v istrskem mestecu, kjer ima svoj drugi dom. O Spacalovem delu je na otvoritvi spregovoril znani slovenski likovni kritik Zoran Kržišnik, ki je med drugim poudaril, da je Spacal v svojem slikarstvu naredil drzen preskok, ko je s poslikavanjem lesenih matric svojih grafik vključil v sliko še tretjo dimenzijo in tako angažiral še en čut-tip. S tem je napravil nadaljnji zanimiv premik v smeri, ki jo je živo zasledoval, od kar se je dosledno vrnil h kraški motiviki, se pravi ne več govoriti o stvareh in njihovih materialih, temveč biti v likovnem smislu te stvari in ti materiali sami. Na sliki: eno od razstavljenih Spacalovih del. Miroslav Košuta TRIJE LJUDSKI EPIGRAMI VERNOST IN VARNOST •Je naše ljudstvo verno? O, verno neizmerno! Jz črne v rdečo cerkev in nazaj, da si prisluži že na zemlji raj. NIKAR UTVAR Ker je bil nekdaj tovariš gospod, še ne drži, da gospod bo tovariš. Tudi na Kranjskem velja kot povsod: če te gospodarijo, ne gospodariš! zadrega društva pisateljev ^5ed pisatelji zadrega. ai jih muči, kaj jih bega? °v zaplodili vstajo, a čreda hoče - v stajo. V tržaškem Verdiju začetek simfonične sezone Dirigent spodbudil orkester Otvoritveni koncert simfonične sezone orkestra gledališča Verdi je v četrtek (s ponovitvama v petek in soboto), vodil 40-letni nemški dirigent Michael Luig, od leta 1989 glavni glasbeni direktor v Augsburgu. V dobesedno zadnjem trenutku je vskočil namesto obolelega Bruna Morettija tako, da se je s tržaškim orkestrom in tudi s programom koncerta lahko v bistvu seznanil v samih dveh dneh. Ta naglica se je v izvedbi zelo heterogenega programa tu in tam tudi poznala, vendar si lahko samo predstavljamo kako bi šele se, če ne bi za dirigentskim pultom stal dirigent takšnega formata, za kakršnega se je izkazal Michael Luig. Razumljivo manjšo preciznost v izdelovanju detaljov je obilno nadoknadil z jasno, odločno in navdušujočo kretnjo, s čimer je potegnil za seboj orkester do take mere, da je muziciral celo preko svojih običajnih karakteristik. Skratka, iz krizne situacije, v kateri se je znašlo umetniško vodstvo gledališča Verdi, je iz- šel koncert, ki predstavlja spodbuden uvod v sezono, ki se tudi sicer najavlja bogata in zanimiva. V uvodni skladbi, Koncertu za klarinet in orkester št. 1 ob 73 Carla Marie von Webra, je orkester muziciral z lepim romantičnim občutkom in toplo melodičnostjo in ustvaril na moč ustrezen okvir klarinetu, inštrumentu, ki je bil skladatelju še posebej priljubljen. Solist Sebastiano Lo lacono, sicer prvi klarinetist Verdijevega orkestra in pedagog na tržaškem konservatorju, je izzvabil iz inštrumenta prepričljivo mehke zvoke zlasti v srednjem adagiu in v soigri s tremi rogovi, po drugi strani pa barvitost in virtuoznost v zaključnem Rondoju s poustavrjanjem nočne skrivnosti gozda v luninem siju. Od romantike k modernejšemu Pou-lencu je bil preskok velik, toda dirigent in orkester sta se znala hitro prilagoditi religiozni izpovednosti Pou-lencove muzike in na več kot lepi ravni poustvariti akademsko umirjeno intimnost čudovite Glorie za sopran, zbor in orkester. Dirigent je z jasnim vodstvom znal izluščiti vse barvno bogastvo skladbe, pri čemer je imel solidno oporo tudi v zboru. Sopranitska Milena Rudiferia (v Trstu je že nastopila) je s sočnim in kultiviranim glasom prepričljivo odpela solistični part z nežno spevnostjo, ki se je le v višinah občasno zaostrila. V zaključnih Respighijevih štirih tematskih simfoničnih impresijah cerkvene vitraže, v simfonični pesnitvi Rimski prazniki, delih obsežne kara-ture in zvočne ter ritmične mogočnosti, je diregent Luig znal zgledno zliti orkestrove inštrumentalne skupine in doseči monumentalne zvočne učinke. Občinstvo na otvoritvenem koncertu, toda v dvorani je bilo tudi preveč praznih sedežev, je dirigenta in vse izvajalce nagradilo z dolgim aplav-zem. (jkj Novi Galebov šolski dnevnik s stripi in uporabno prilogo Ob začetku šolskega leta smo objavili naslovno stran letošnjega Galebovega šolskega dnevnika, ki je izšel ob izdatni podpori Hranilnice in posojilnice na Opčinah, goriške Kmečke banke, Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini, Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah, kmečko-obrtne hranilnice iz Doberdoba in Tržaške kreditne banke. Slovenski denarni zavodi poklanjajo dnevnik šolarjem ob mednarodnem dnevi varčevanja. Urednik Lojze Abram je v novi izdaji poskrbel za kakovostno obogatitev z iliustracijami in stripi znanega slovenskega ustvarjalca Bineta Roglja, tako da bo dnevnik za šolarje ob nedvomni uporabnosti tudi zabaven. Zanimiv in še zlasti uporaben je zadnji del dnevnika, ki vsebuje sezname z naslovi vseh slovenskih šol različnih stopenj v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Tu so tudi navedena vsa kulturna in športna društva ter druge slovenske organizacije. Gre za domiselno in koristno potezo, ki bo šolarjem že v zgodnjih letih omogočila boljše poznavanje naše stvarnosti. V nogometni A ligi v ospredju tekmi Juventus-Inter in Milan-Sampdoria Derbija v Turinu in Milanu V derbiju 3. nogometne lige Koper visoko premagal Maribor Triestina na Grezarju TORINO — Za prvoligaško tekmo med Juventusom in Interjem je razprodanih že 53 tisoč vstopnic, na voljo jih je še okrog 10 tisoč najdražjih, vsaka velja namreč po 120 tisoč lir. Tolikšno zanimanje ni presenetljivo, če vemo, da bo v vrstah obeh moštev nastopilo kar trijnajst državnih reprezentantov, devet italijanskih in štirje nemški svetovni prvaki. Na lestvici deli ekipi samo točka: Inter jih ima devet, Juventus pa osem. Toda Milančani so v sredini pokalni tekmi v Birminghamu doživeli hud poraz z 2:0, Turinčani pa so na Dunaju pregazili tamkajšnjo Austrio. Na domačih tleh se Juventus doslej še ni kaj prida izkazal. Ni namreč še nikoli zmagal in novega trenerja Ma-ifredija so gledalci prejšnji teden iz-živžgali. Zdaj se v glavno piemontsko mesto za Zoffom kot nasprotnik vrača še Trapattoni, ki je z Juventusom zmagal vse, kar se zmagati da, zato je za Maifredija ta tekma- še posebej važna. Tekma Milan - Sampdoria je nekoliko v senci turinskega dvoboja, a samo zato, ker nima dolge tradicije, za les- V današnjem 7. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige čaka tržaški Stefanel težko gostovanje v Turinu. Po tistem, kar sta obe ekipi pokazali doslej, bi moral po predvidevanjih zmagati Stefanel, ki je osvojil dvakrat več točk kot njegovi današnji nasprotniki. Povedati pa je treba, da postaja dvoboj med obema ekipama kar »tradicionalen,« saj sta obe peterki lani skupaj napredovali, in ju torej nekako »druži« skupna pot. Po napredovanju se je Stefanel bolje znašel od Torina, ki še vedno »išče« sponsorja. Po prvih dveh porazih proti Messaggeru in Clearju je zabeležil 4 zaporedne zmage in se povzpel na lestvici na tretje mesto ter postal tako v pičlem mesecu eno od najbolj prijetnih presenečenj prvenstva. PARI DANAŠNJEGA KOLA: Ranger Varese - Libertas Livorno, Clear Cantii -Sidis Reggio Emilia, Phonola Caserta -Napoli, Knorr Bologna - Panasonic Reggio Calabria, Messaggero Rim - Firenze, Torino - Stefanel Trst, Filanto Forli - Be-netton Treviso, Philips Milan - Scavolini Pesaro. tvico pa je navsezadnje še bolj pomembna, saj imajo Genovežani samo točko manj od vodilne Sacchijeve vrste. Milanski trener bo zaradi diskvalifikacije danes sedel na tribuni, Gullit pa na klopi, ostali so zdravi. Boškov pa ne bo mogel računati na Viallija, Bonettija, Vierchowoda in Cereza. DANAŠNJI SPORED: Cesena - Torino, Genoa - Bologna, Juventus - Inter, Lazio - Bari, Lecce - Atalanta, Milan - Sampdoria, Napoli - Fiorentina, Parma - Roma, Piša - Cagliari. Zanussi ne bo odkupil Udineseja VIDEM — Družba Zanussi in industrij ec Zamparini ne bosta odkupila Udineseja, ki ga predsednik Pozzo prodaja. Potencialni kupci so se prestrašili starih dolgov videmskega društva, zahtevali so jamstva, a jih niso dobili. Pozzo se še vedno dogovarja s svojim bivšim menežerjem Dal Ginom. Ta za odkup društva ponuja 8 milijard lir, Pozzo jih zahteva 12. LESTVICA: Benetton Treviso, 12 točk, Messaggero Rim 10, Libertas Livorno, Stefanel Trst, Phonola Caserta, Clear Cantu in Philips Milan 8, Sidis Reggio Emilia in Scavolini Pesaro 6, Torino, Filanto Forli, Ranger Varese in Knorr Bologna 4, Napoli, Firenze in Panasonic Reggio Calabria 2. V anticipiranih tekmah 7. kola A-2 lige je včeraj Birra Messina iz Trapanija premagala Aprimatic iz Bologne s 93:90, Banco di Sardegna pa je v gosteh odpravil Teorematour z 79:76. PARI DANAŠNJEGA KOLA: Livorno - Fabriano, Kleenez Pistoia - Lotus Mon-tecatini, Venezia - Desio, Emmezeta Videm - Glaxo Verona, Telemarket Brescia - Ticino Siena, Cremona - Fernet Branca Pavia, Teorematour Arese - Banco di Sardegna. LESTVICA: Glaxo 12 točk, Lotus Montecatini, Kleenez Pistoia in Ticino Siena 10, Emmezeta Videm 8, Fabriano, Teorematour Arese, Fernet Branca Pavia, Desio in Birra Messina 6, Aprimatic Bologna, Telemarket Brescia in Banco di Sardegna Sassari 4, Venezia, Livorno in Cremona 2. V današnji domači tekmi na Grezarju proti Luccheseju bo Triestina verjetno predstavila svojim navijačem novega nakupa Levanta, ki je lani igral v A ligi z Leccejem. Levanto lahko igra kot zunanji branilec ali pa v vezni vrsti. Na treningu je pokazal, da zelo dobro obvlada žogo in tudi odločnosti mu ne manjka, zato mu bo trener Giacomini brž zaupal. Kakorkoli že, zanesljivo lahko rečemo, da tržaški ljubitelji nogometa ne bodo pogrešali Giacomarra, ki ga je društvo odstopilo tretjeligašu Casertani. Triestina potrebuje danes obe točki. Po zadnjih bledih nastopih se je namreč njen položaj na lestvici precej poslabšal. K sreči bo novinec Lucche-se nastopil v precej okrnjeni postavi. Manjkali bodo namreč diskvalificirani Simonetta (nekdanji član Triestine v C-l ligi) in poškodovana Donatelli in VOJVODINA - SMELT OLIMPIJA 100:79 (51:38) VOJVODINA: Šarič 15, Lukič, Marič 12, Jankovič 32, Grmuša 15, Savo-vič 16, Lopičič, Lazič 2, Pavlovič 8. SMELT OLIMPIA: Badžim, Gorenc 5, Daneu 9, Bačar 2, Hauptman 12, Kraljevič, Krunič 3, Čurčič 21, Kotnik 14, Djurišič 3. SODNIKA: Grbac iz Šibenika in Jovanovič iz Beograda. GLEDALCEV: 400. NOVI SAD — Smelt Olimpija je v letošnjem prvenstvu četrtič zaporedoma poražena zapustila igrišče. Vojvodina jo je povsem nadkrilila, saj je bila v vodstvu od začetka tekme pa vse do konca. V prvom polčasu so imeli domačini najvišjo prednost v 13. minuti, ko so vodili z 39:20. Sredi drugega polčasa so se sicer Ljubljančani približali nasprotniku na samih 5 tečk (62:67), a to je bilo tudi vse. Vojvodina je z razigranim Jankovičem spet vzela vajeti igre v svoje roke in visoko slavila. Monaco. Vsi trije so standardni člani začetne enajsterice. Toskansko moštvo trenira znani Corrado Orrico, ki je bil pred nekaj leti eden glavnih predstavnikov novega vala italijanskih trenerjev. Lucchese je sezono začel odlično in je zdaj na lestvici četrti z eno samo točko zaostanka za dvojico Messina-Ancona in s tremi za vodilnim Avelli-nom. Gostje napovedujejo, da bodo v Trstu igrali z enim samim napadalcem (Pacijem), njihov glavni cilj pa bo osvojitev točke. Če bo napad Triestine tudi danes tako jalov, jim verjetno ne bo težko. PARI DANAŠNJEGA KOLA: Ascoli - Udinese, Barletta - Pescara, Cosenza - Reggina, Messina - Brescia, Modena - Reggiana, Padova - Foggia, Salerni-tana - Ancona, Taranto - Avellino, Triestina - Lucchese, Verona - Cremone- Smelt Olimpija je spet igrala v okrnjeni postavi, brez poškodovanega reprezentanta Jureta Zdovca, ki je tudi njen gonilni mož. Tako je bil med »zelenimi« najbolj uspešen drugi reprezentant Čurčič, ki pa se sam ni mogel enakovredno kosati s košarkarji Vojvodine. Ostali sinočnji izidi 4. kola Crvena zvezda - IMT 66:90, Buduč-nost - Bosna 84:70, Čelik - Zadar 101:89. Tekmi Cibona - Partizan in Šibenka - Pop 84 bodo odigrali danes. Lestvica Vojvodina, Čelik in Pop 84 6 točk, Zadar, IMT, Partizan, Cibona in Šibenka 4, Crvena zvezda, Bosna in Bu-dučnost 2, Smelt Olimpija 0. Pop 84, Partizan, Cibona in Šibenka so odigrali tekmo manj. Torrigian prvak BRESCIA — Argentinec Gustavo Torigiani je novi svetovni prvak v bi-lijardu. V finalu svetovnega prvenstva je premagal Italijana Carla Cifalaja s 3:1. KOPER — V slovenskem derbiju tretje jugoslovanske nogometne lige je včeraj na Bonifiki pred okrog 1.500 gledalci Koper kar s 3:0 (0:0) premagal Maribor Branik. Zadetke so dosegli Pevnik (v 56'), Zulič (v 78') in Breznikar (v 85'). V prvem polčasu so se Mariborčani uspešno upirali gostiteljem ter izpeljali celo nekaj nevarnih napadov. Koprčani so izvedli prvi nevarni napad v 1. minuti, vendar je bil Benedejčič »prekratek«, velike priložnosti pa so imeli Zulič v 30. in 33. minuti, najbliže zadetku pa je bil Benedejčič v 35. minuti po samostojni akciji. Že med odmorom je pričelo deževati in v drugem polčasu so bili pogoji za igro zelo slabi: zaradi naliva je bilo na igrišču vse polno vode in v teh težkih pogojih so se bolje znašli Koprčani. Vodilni zadetek je dosegel Pevnik s prostega strela. Zulič in Breznikar pa sta bila naj spretnejša, ko je bilo to potrebno. Izola je na gostovanju v Sisku gostitelju Segesti iztrgala točko, potem, ko se je tekma v regularnem delu končala 1:1. Pri izvjanju enajstmetrovk so bili uspešnejši Izolani s 6:5. Na lestvici še naprej vodi Zadar z 18 točkami pred Jugokeramiko, 3. pa je Koper s 13 točkami. Maribor Branik je s točko manj šesti, Izola je z 9 točkami (kolikor jih imajo še Radnik, Rudar, Split) predzadnja, osemnajsta. (Kreft) Šahovski turnir obmejnih mest Trstu 1. mesto Na 27. mednarodnem šahovskem hitropoteznem turnirju obmejnih mest in krajev, ki je bil nedavno v Novi Gorici, so prvo mesto prepričljivo osvojili šahisti Trsta I. (Lustuzi, Mocchi, Pertot in Battis-ti), ki so v 19 dvobojih zmagali in izgubili samo dvoboj z drugouvrščeno Žuster-no pri Kopru (Masleša, Jeras, Brečevič in Vrčon)v Tretji so bili Pirančani (Veber, Vasic, Žnidarčič, Treuršič). Razočarali so lanski zmagovalci, šahisti Idrije. Na turnirju, ki je potekal po Bergerjevem sistemu, je sodelovalo 21 štiričlanskih ekip. Turnirja, na katerem je najboljši rezultat dosegel Pertot (18 točk), se tokrat niso udeležili šahisti iz avstrijske Koroške in Porabja, vendar je bilo tekmovanje v Novi Gorici najbolj množična letošnja manifestacija šahistov ob meji in je bilo izredno borbeno in izenačeno. _ KONČNI VRSTNI RED: Trst I. 69,5: Žusterna 63,5; Piran 63; Postojna I. 58,5; Tolmin I. 57; Trst II. 56; Idrija -54; Nova Gorica 49; Riviera Portorož 43,5; Tolmin II. 40; Ilirska Bistrica 37; Koper in Šempeter 34; Izola 32,5; Postojna II. 30,5; Most na Soči in Anhovo 25; Gorica (I) 23,5; Cerkno 22,5; Solkan 18,5; Sežana 65,5. (S.K.) Danes v 7. kolu košarkarske A-l lige Stefanel proti Torinu V 4. kolu jugoslovanske košarkarske 1. lige Ljubljančani spet izgubili V 7. partiji je Kasparov zakrivil vrsto začetniških napak Anatolij Karpov izenačil rezultat NEW YORK Anatolij Karpov je včeraj zmagal sedmo partijo dvoboja za svetovni šahovski naslov in tako izenačil stanje v dvoboju s prvakom Garijem Kasparovom na 3,5:3,5 točke. Včeraj bi morali nadaljevati partijo, ki so jo začeli dan prej, a Kasparov se ni predstavil za nadaljevanje in je tako partijo predal. Karpov je v sedmi partiji spretno izkoristil prednost belih figur, k zmagi pa mu je »pomagal« tudi sam Kasparov, ki je — po mnenju prisotnih šahovskih strokovnjakov zakrivil nekaj začetniških napak, tako da njegove igre sploh ni bilo prepoznati. Ob prekinitvi je bila zmaga belega na dlani, in tako je tudi bilo. Prihodnjo partijo bodo odigrali jutri. domači šport DANES NEDELJA, 28. OKTOBRA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Cordenonese 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah: Gaja - Fogliano; 14.30 v Bazovici: Zarja - Primorje; 14.30 v Repnu: Vesna - Villanova 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Špetru ob Soči: San Pier d'Ison-zo - Kras; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Vermegliano; 14.30 v Poggiu Terza Ar-mata: Poggio - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec - Giarizzole; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg NARAŠČA JNTKT 8.30 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Sant -Andrea - Primorje; 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: CGS - Breg; 10.30 v Dolini: Costa-lunga - Zarja; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Sergio NAJMLAJŠI 10.30 na Padričah: Costalunga - Primorje ZAČETNIKI 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Natisone; 10.30 v Bazovici: Zarja - Portuale; 11.45 na Opčinah, Vili. Fanciullo: SanfAndrea - Primorje NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Zinella - Kras KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scbgliet-to - Cicibona KADETI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Largo Isonzo; 11.00 v Repnu: Kontovel -SGT JUTRI PONEDELJEK, 29. OKOTBRA 1990 KOŠARKA MLADINCI 19.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Ferroviario V nedeljo, 4. novembra Zanimiv celodnevni pohod na Grmado V nedeljo, 4. novembra, bo jamars odsek ŠD Grmada Hobles priredil poh« na Grmado. Zbirališče je predvidel okoli 9.30 na trgu v Mavhinjah, pred bi šo osnovno šolo, kjer je sedaj sedež dre tva. Udeleženci se bodo podali po gozdnih stezah v Cerovlje, od koder bodo pot nadaljevali do vrha Grmade. Na vrhu bo kratek počitek za ‘malico (vsakdo naj jo prinese s sabo, organizatorji pa bodo poskrbeli za topel čaj). Medtem bodo lahko uživali čudovit razgled na morje in na prelepo kraško planoto. Po želji bo na programu tudi obisk v lahko dostopno jamo, ki bo ob tej priložnosti tudi razsvetljena. Jama, ki ji domačini pravimo Pejca, je bila med prvo svetovno vojno znana vojaška bolnica. Zanimiva je tudi z arheološkega in geološkega vidika. Ogled jame bo vodila skupina jamarjev. Izletniki se bodo nato spustili do Ko-hišča, kjer so ruševine nekdanje kmetije. Povratek v Mavhinje je predviden v poznih popoldanskih urah, na sedežu društva pa bodo pripravili čakala topel prigrizek v veseli družbi. Za informacije lahko kličete v popoldanskih urah na tel. št. 299442. V odbojkarskih prvenstvih mladink in mladincev Naši kar dobro začeli Prvenstva so se začela in prvi so na vrsti mladinci in mladinke. V ženski konkurenci so mladinke razdelili na dve skupini. Slovenski šesterki Soče in 01ympie nastopata v skupini A, zato bo tudi derbi med obema ekipama ogleda vredno srečanje. V prvem kolu je bila sreča za slovenska dekleta spremenljiva. Soča je zmagala po tie-breaku na domačih tleh, a 01ympia doma ni bila kos Šansonu iz Ločnika, ki se poteguje za najvišjo stopničko na končni lestvici. IZIDI 1. KOLA: 01ympia - Šanson 0:3, Soča Gostilna Devetak - Pieris 3:2, Fres-co Discount - Soteco Torriana 3:0. LESTVICA: Šanson, Fresco Discount in Soča 2, 01ympia, Soteco in Pieris 0. Pri moških nimamo dveh skupin, ker pač za kaj takega ni bilo dovolj ekip. Prvenstvo bo pa pestrejše. Prijavilo se je namreč devet ekip in se bodo zato tekme odvijale do konca februarja. V tej konkurenci nastopata OK Val in 01ym-pia. Valovci so lanski deželni prvaki un-der 16, zato pričakujemo, da bodo tudi letos odigrali odlično prvenstvo. Tudi 01ympia ima dobro ekipo in se bo prav gotovo potegovala za najvišja mesta na lestvici. V prvem kolu sta obe ekipi zma- gali. Val je prepričljivo strl odpor Fin-cantierija, 01ympia pa je kar v gosteh odpravila Intrepido iz Mariana. IZIDI 1. KOLA: Ronchi - Fincantieri 3:0, ACLI Ronchi - S. Luigi 3:0, OK Val -Fincantieri 3:0, Lib. Turriaco - Mossa 3:1, Intrepida - 01ympia 0:3. LESTVICA: OK Val, 01ympia, ACLI Ronchi in Turriaco 2, S. Luigi, Fincantieri, Mossa in Intrepida 0. Počivala je Torriana. (MJ) Radio Opčine Spored jutrišnjega »Tedenskega komentarja Radia Opčine« (ob 18.00): NOGOMET: italijanska liga nadaljuje svojo pot utrujena po nastopu v evropskih pokalih; amaterske lige: ali bo Primorju uspelo zaustaviti Zarjo? KOŠARKA: Sokol-Kontovel, začetek promocijskega prvenstva in že prvi derbi; vsak oreh je trd za Jadranovo ekipo. Kdo je novi predsednik ŠZ Bor? ODBOJKA: Sokol in Bor predstavila svoje ekipe; BALINANJE: 3. zamejsko tekmovanje za dvojice; KOLESARSTVO: sežanski kolesarji jurišali. ____________obvestila - obvestila ŠD BREG OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. novembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. SK DEVIN obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Spet »6. KROG« na koprski TV V PONEDELJEK, 5. novembra, se vrača na ekran koprske televizije, »6. KROG«, televizijska oddaja o slovenskem zamejskem športu. Oddajo, ki bo na sporedu vsak ponedeljek ob 22. uri, bodo organizatorji predstavili v tisku in javnosti v sredo, 31. oktobra, ob 20. uri, v dvorani občinske knjižnice v Saležu. »6 KROG« pripravlja družba Ponte-co v sodelovanju s TV Koper-Capodistria. Oddajo pa bodo letos iz koprskega studia vodili v živo Igor Malalan, Erik Dolhar in Ksenija Starec. SK DEVIN obvešča, da bo danes, 28. t. m., srečanje s pobratenim društvom SK Snežnik iž Ilirske Bistrice na sedežu kluba v Ce-rovljah. Vabljeni so vsi člani na družabnost, ki bo danes popoldne. Za prigrizek bo poskrbljeno. SK DEVIN obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure. SK BRDINA sporoča vsem interesentom, da je odhod na Mbltaller na štiridnevni tje' ning v sredo, 31. t. m., ob 15. uri z Opčin. SK BRDINA ,, obvešča vse ljubitelje smučanja, imajo na razpolago izkaznice FI^I e Smučarske zveze Slovenije. Izkazm in informacije dobite na sedežu urU tva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. SK DEVIN in ŠD SPOKOL v organizirata 10., 11. in 12. novembra prostorih KD L Gruden sejem nove rabljene smučarske opreme. PLANINSKI ODSKEK ŠZ SLOGA in SK DEVIN h,a, organizirata v nedeljo, 4. novem j izlet v neznano z osebnimi avtomo j Zbirališče in odhod ob 7. uri wP y. spomenika v Bazovici. Informacij , Stopar (tel. 226283) in B. Škerk l 200236). V dramatičnem polfinalu so azzurri s 3:2 premagali gostitelje Brazilce Italija v finalu za naslov s Kubo ITALIJA - BRAZILIJA 3:2 (6:15, 15:9, 15:8, 8:15, 15:13) BRAZILIJA: Megrao 24, Jorge 7, Gi-ovane 5, Pompeu, Paulau 12, Mauricio 12, Jianelson 2, Betinho, Carlao 23, Ci-dau 12, Pampa 17, Tande 30. ITALIJA: Gardini 20, Martinelli 3, De Giorgi, Tofoli 1, Masciarelli, Anas-tasi, Bracci 10, Bernardi 23, Cantagalli 27, Zorzi 33, Lucchetta 21, Giani 2. SODNIKA: Hassan (Egipt) in Shy-moyana (Jap.): TRAJANJE SETOV: 31, 32, 24, 30 in 14 minut. ZGREŠENI SERVISI: Italija 22, Brazilija 23: GLEDALCEV: 25 tisoč. RIO DE JANEIRO — Drugič doslej bo Italija na moškem odbojkarskem svetovnem prvenstvu igrala v finalu za prvo mesto s Kubo. Toda, če so pred 12 leti v Rimu azzurri predvsem do dobra izkoristili prednost domačega igrišča, so tokrat v Rio De Janeiru poskrbeli za pravi športni podvig, ki bo v zgodovini italijanske odbojke ostal zapisan z zlatimi črkami. V včerajšnjem polfinalu so namreč pred 25 tisočimi (!) podivjanimi brazilskimi gledalci, ki so dobesedno vlekli za sabo svoje reprezentante, v dramatič- nem tie breaku premagali ekipo gostiteljev in danes zvečer (s pričetkom ob 19. uri) se bodo za zlato kolajno potegovali s Kubo, ki je s 3:1 (7:15, 15:12, 15:9, 15:11) premagala Sovjetsko zvezo. Azzurri so na tem SP kot branilci naslova evropskega prvaka, ki so ga lani osvojili v Stockholmu, startali z velikimi ambicijami, vendar so na kvalifikacijah pokazali dokaj bledo igro, tako da je med poznavalci naraščala skepsa. Še zlasti po porazu s Kubo je malokdo še upal, da se bo ekipa prebila tako visoko. Toda že v osmini finala s ČSFR in v četrtini finala z Argentino se je forma Velascovih varovancev, še zlasti pa izrednega tol-kača Zorzija, vzpenjala in včerajšnji dvoboj z gostitelji je ponovno pridobljeno formo te sijajne generacije italijanskih odbojkarjev le še potrdil. »Torcida« v megadvorani Maracana-zinho v Riu je Italijane v prvem nizu povsem hipnotizirala, tako da so bili popolnoma v rokah nasprotnikov. Toda že v drugem nizu so si azzurri opomogli in od časa do časa dokazali, da so najmanj za razred boljših od po- žrtvovalnih Brazilcev. Ti so v četrtem nizu reagirali enkratno in v začetku z delnim izidom 7:1 (od 1:1 do 8:2) dosegli takšno prednost, da je Lucchetta in tovariši niso več zmogli nadoknaditi. A Velasco je s spretno potezo iz igre izločil Lucchetto, Cantagallija in Bernardija, ki so si tako oddahnili, medtem ko so menjave kljub porazu v tem nizu pošteno namučile. Brazilce. Italijani so bili pred pričetkom petega niza v psihološko podrejenem položaju, a bolj sveži. Kljub neznosnemu hrupu v dvorani so ohranili mirne živce, strnili vrste in si že od vsega začetka priigrali takšno prednost, ki je nato (kljub določenim omahovanjem) niso več izpustili iz rok. Skoraj do konca so vodili z najmanj dvema točkama prednosti (bilo pa jih je tudi štiri, 9:5), prav v končnici so se jim Brazilci približali na 13:12, tedaj pa je glavni sodnik pogumno dosodil Brazilcem sporni četrti dotik in azzurri so tako dobili 14. točko. Brazilci so svojo 13. točko dosegli po napadu, po njihovem servisu pa je Lucchetta hladnokrvno brez strahu zabil na tla napad prvega tempa in svojim barvam zagotovil finale. Velasco je na tiskovni konferenci takole komentiral tekmo: »Brazilci so v prvem nizu igrali sijajno, nato pa smo mi zrasli. Bolje smo servirali in blokirali. V četrtem nizu nas je vstop Jorgeja na igrišče zbegal, a v tie breaku je do izraza prišla naša izkušenost.« OD 5. DO 8. MESTA: Bolgarija - Nizozemska 3:2 (10:15, 15:11, 10:15, 15:10, 17:15); Argentina - Francija 3:0 (15:13, 16:14, 15:11). Edberg in Becker BRIGHTON — V finalu turnirja ATP na Švedskem se bosta pomerila domačin Edberg in Nemec Becker. Edbger je v polfinalu s 7:6, 6:2 premagal Volkova (SZ), Becker pa s 6:4, 6:4 Samprasa (ZDA). Chechi v finalu BRUSELJ — Na svetovnem gimnastičnem pokalu si je Italijan Juri Chechi priboril pravico do nastopa v finalu kar v petih od šestih disciplin. Na skupni lestvici posameznikov je peti. Motociklistična VN Jugoslavije na Grobniku, če... BUDIMPEŠTA — Reški Grobnik bo tudi prihodnje leto gostil dirko za motociklistično VN Jugoslavije veljavno za svetovno prvenstvo, a le če bodo do 31. decembra letos organizatorji opravili vsa popravila in druga dela, ki so neobhodno potrebna za varnost na dirkališču. Tako je včeraj sklenila Mednarodna motociklistična zveza FIM. Na kongresu so obenem sklenili, da prihodnje leto ne bodo opravili dirk za VN Belgije in za VN Madžarske, ker dirkališči v Spaju in v Budimpešti nista dobili predvidenega dovoljenja za izvedbo tako zahtevnih tekmovanj. Namesto teh dveh VN bodo na sporedu dirke za VN Malezije in San Marina. Koledar: 24. 3.: VN Japonske (Suzuka), 7. 4.: VN Avstralije (Eastern Creek), 21. 4.: VN ZDA (Laguna Seča), 12. 5.: VN Španije (Jerez), 19. 5.: VN Italije (Misa-no), 26. 5.: VN Nemčije (Hockenheim), 9. 6.: VN Avstrije (Salzburg), 16. 6.: VN Jugoslavije (Reka), 30. 6.: VN Nizozemske (Assen), 21. 7.: VN Francije (Le Castellet), 4. 8.: VN VB (Donington), 18. 8.: VN San Marina (dirkališče bodo še določili), 25. 8. : VN Češkoslovaške (Brno), 8. 9.: VN Brazilije (Interlagos), 29. 9.: VN Malezije (Shah Alam). Zadnja dirka za svetovni pokal Breukink zmagal na kronometer LUNEL (FRANCIJA) — Nizozemec Erik Breukink je zmagal na kolesarski dirki na kronometer, s katero se je zaključilo tekmovanje za svetovni kolesarski pokal. Zmagovalec svetovnega pokala, Italijan Gianni Bugno, se je uvrstil na 8. mesto. Vrstni red: 1. Breukink (Niz.), ki je prevozil 50 km na kronometer v 1.02'48” s povprečno hitrostjo 47,770 km na uro; 2. Rominger (Švi.) po 34"; 3. REchave (Šp.) 41"; 4. Van Lancker (Bel.) 106"; 5. Mottet (Fr.) 1'20"; 6. Bauer (Kan.) 1'29"; 7. Sorensen (Dan.) 1'43"; 8. Bugno (It.) 1'56"; 9. Lejarreta (Šp.) 2'08"; 10. Van Der Poel (Niz.) 2T6". Lestvica za SP: 1. Bugno (It.) 133 točk; 2. Dhaenens (Bel.) 99; 3. Kelly (Irska) 94; 4. Ballerini (It.) 89. Casamonica ohranil naslov RIMINI — Romolo Casamonica je ohranil italijanski naslov v super velter kategoriji. V dvoboju za naslov je prelagal izzivalca Benita Guido s k.o. v 5. krogu. Sinoči v Trstu v 4. kolu košarkarskega prvenstva C lige naši spet uspešni Jadran TKB z zrelo igro do tretje zmage JADRAN TKB - Dl LENARDO SOLESINO 74:63 (40:30) JADRAN TKB: Crisma 2, Oberdan 12 (2:3), Čuk 18 (6:8), Pregare 14 (8:10), Stanisa, Pertot, Merlin 14 (1:1), Paulina 10 (4:4), Škerk, Smotlak 4 (2:2). Dl LENARDO SOLESINO: Zorzato, Valsensi, Ruggero 2 (0:2), Venturato 22 (8:13), Linussi, Mascalchin 10 (2:4), Gasparon 9 (2:3), Pilatone 6 (2:6), Lime-na 12 (2:2), Brigo 2 (0:21). SODNIKA: Conte (Videm) in De Fabris (Visco). ON: Jadran TKB 21; Di Lenardo 23. PM: Jadran TKB 23:28; Di Lenardo 16:31. TRI TOČKE: Merlin 1; Gasparon 1. GLEDALCEV: 350. TRST — Jadranova pomlajena postava je v letošnjem prvenstvu C lige startala kar spodbudno. Naši košarkarji so namreč tudi sinoči na domačem srečanju proti moštvu Di Lenardo iz Solesina zasluženo in zanesljivo zmagali in tako po štirih kolih vknjižili že šesto točko. Resnici na ljubo, takega pričetka prvenstva verjetno niso pričakovali niti najbolj optimistično razpoloženi v Jadranovem taboru. Tako ali drugače, vse kaže, da je trdo in požrtvovalno delo dalo svoje sadove. Proti ekipi, ki je imela kot jadranovci štiri točke, so naši igrali bolj zrelo, duhovito in so imeli boljši odstotek pri metu (predvsem pri prostih metih). Jadranovci so nekoliko odpovedali le pri odbitih žogah, saj so jih nasprotniki večkrat »pre-skakali«. Sicer pa zmaga naših ni bila nikoli v dvomu, tudi če je v tržaški športni palači, kot na tekmi s Scavolinijem, spet zmanjkala luč. Tedaj so namreč naši vodili za 12 točk (40:28). Tekma pa je bila prekinjena kar za pol ure, kar je seveda v večji meri oškodovalo jadranovce, ki so dotlej zanesljivo vodili, kot goste, ki jim je prekinitev očitno prišla kot nalašč, da zberejo svoje vrste in da skušajo dobiti pravo orožje, kako zaustaviti jadranovce. Sama tekma se je začela v znamenju Merlina, ki je dosegel vseh prvih 11 točk. Rezultat je bil namreč 11:0. Šele v 4. minuti so gostje dosegli prvi točki. Proti conski obrambi pa so naši imeli nekaj težav, tako da so gostje v 15. min. zaostajali le za tri točke (23:26). Košarkarji Di Lenarda pa so si nabirali veliko število osebnih napak, predvsem na Mauru Čuku. Naši pa so v prvem polčasu stoodstotno realizirali vse proste mete. Po prekinitvi in po dodatnem premoru ob polčasu so jadranovci zelo poletavno začeli, si takoj priigrali prednost 13 točk (v 26. z 52:39), v 29. min. pa je prednost naših že znašala 19 točk (60:41). V tem obdobju se je zlasti izkazal Robi Paulina, ki je polovil veliko odbitih žog tako v obrambi kot v napadu. Mauro Čuk je bil še naprej zelo nevaren v napadu, sicer pa vso moštvo je v končnih minutah igralo zanesljivo, zrelo. Skratka, povsem zaslužena zmaga in novi, predragoceni točki, ki bosta našim vlila samozavest in prepričanje, da dosedanjo trdo delo, garanje se je še kako izplačalo. V naslednjem kolu, v soboto, bodo jadranovci igrali v gosteh proti Roncadeju. (B. Lakovič) Kras Corium zmagal v gosteh LECCO — Namiznoteniška ekipa Krasa Corium je slavila sinoči v gosteh pomembno zmago. V tekmi drugoligaškega prvenstva je v Leccu premagala ekipo Canottieri s 5:3 po treh urah in pol igranja. Za Krasove barve sta Biserka Si-moneta in Monika Radovič dosegli vsaka po dve točki, Tanja Rau-bar je dosegla eno, vsaka od Kraševih igralk pa je prepustila nasprotnicam po eno tekmo. Po mnenju Kraševega trenerja Matjaža Šercerja je bila zmaga Krasa Corium povsem zaslužena, bila pa je tudi zelo homogena, saj so vse tri igralke prispevale k zmagi. (M. Š.) V deželnem odbojkarskem pokalu FJK za ženske Poraz borovcev v uvodnem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva Sokol Indules v finalu pERONI - SOKOL INDULES 3:1 (15:7, 5:15, 15:9, 15:11) . SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, H^ajr Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Vlžintin, Drasič, Ciocchi. ., Kljub porazu v povratni tekmi v Tr-so se odbojkarice Sokola Indules Uvrstile v finalni del deželnega poka-,a- Peroni jih je sinoči premagal z ena-Kirn izidom, s katerim so pred tednom »avile Nabrežinke, a te so v skupnem estevku dobljenih točk v vseh osmih JjUgranih nizih zbrale pet točk več. ljub relativni pomembnosti pokalne-tekmovanje je treba sokolovke le Pohvaliti, saj so v finale s po tremi ®1 boljšimi ekipami uvrstile v konku-uoi 28 šesterk iz vse naše dežele, i Uldločilna za uspeh je bila dobra km 'I iteugem nizu, v katerem so so-t .lovke dobro servirale, spravljale v zavo nasprotnikov sprejem in tudi UsPešno napadale. • , v naslednjih dveh nizih so sokolov-hfi Spet ?ai9rale slabo, kot da jih ne bi t 0 J3 igrišču. Tvegale so celo izloči-z r-o ° so v itetrtem nizu že zgubljale De« • ven(iar 50 na koncu le zbrale ;0 uico potrebnih točk za kvalifikaci-Sobf Paii ie vsekakor, da bodo že v tako v1 prv* Prvenstveni tekmi igrale Poka,, i* znajo in kot so nekajkrat že mah (Vjp)na pre^teih P°kalnih tek- S te RIMPEX3:0 (15:8- 15:8' 15:13) i*očc* Sladkim porazom so borovci 1 *z finala deželnega pokala ^ zveznem pokalu Točki obema ^hašinia ekipan RaNdV ck°impex - (l5:l-i ANgiORGINA , sLOpa15:7- 15:11) KosmijC, KOIMPEK: Fabrizi, k^ijot p ’ f-upinc, Marucelli. Mi V 5 Sosič. Škerk, Žboc že^Pe* gUosbf^e9a P°kala " , yostlia Sanmnrmnr ““ausKa eKipa je na v°jo mladinsko posta\ teri pa je nekaj igralk, začenši z glavno podajačico, ki nastopajo tudi s prvo šesterko v B-l ligi. Tekma je bila tako za Slogina trenerja Peterlina in Miliča izredno dobrodošel test. Slogašice sicer niso nastopile v popolni postavi, saj je bila odsotna Ukmarjeva, Mira Grgič pa se je lažje poškodovala že v prvem setu in ni mogla več na igrišče. V vrstah Sloge Koimpex so včeraj zopet nastopile domala vse igralke, v prikazano igro naših deklet pa smo lahko v glavnem zadovoljni. Izpeljale so vrsto hitrih napadalnih kombinacij ob mreži, dobro je bilo kritje igrišča, iz tekme v tekmo pa se izboljšuje tudi blok, ki je bil vse doslej resnično šibka točka naše postave. S svojo igro je Sloga Koimpex, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jo še pestijo, vsekakor v vzponu, zadnji test pred prvenstvom C-l lige, ki bo steklo v soboto, pa bo v sredo, ko bodo naše igralke v zadnjem kolu zveznega pokala gostile videmski Kennedy. (INKA) VIVIL - BOR ELPRO CUNJA 2:3 (15:9, 8:15, 12:15, 15:8, 10:15) BOR ELPRO CUNJA: Venier, Vitez, Grbec, Foraus, Nacinovi, Maver, Stop-per, Traettino, Vidali in Fučka. Borovke so tega nasprotnika premagale tudi v povratni tekmi, čeprav so mu tokrat odstopile dva niza. Treba pa je povedati, da je igral Vivil (ki vrh tega nastopa v višji ligi) mnogo bolje kot v Trstu in se njegova forma vzpenja, kot je dokazal tudi prejšnji teden z zmago v Latisani. S tega gostovanje se borovke torej-pred pričetkom prvenstvenih bojev vračajo utrjene v svoji samozavesti. Sinočnji nastop je bil pozitiven, še zlasti, če upoštevamo, da je trener Kalc poslal na igrišče vse svoje igralke, razen Vitezove, ne da bi se učinek ekipe zmanjšal. Ves čas so bile na igrišču le Nacinovijeva, Fučkova in Grbčeva (slednja se je sinoči še posebej izkazala). Od začetka tretjega niza (5:3) pa vse. do konca tekme so plave igrale celo brez ene svojih najbolj močnih igralk, Maverjeve, ki jo je obšla slabost in je bila prisiljena zapustiti igrišče. Tie break je bil trdno v rokah bo-rovk, ki so že v začetku povedle s 4:0, ob menjavi igrišča pa je bil izid 8:4. Kontovelci osvojili derbi SOKOL - KONTOVEL 67:75 (33:36) SOKOL: Busan 13 (2:2), Pertot, Terčon 13 (2:3), Klanjšček 8, Andrej Gruden, Ca-harija, Aleksij Gruden 2, Sedmak 16, Ušaj 1 (1:2), Devetak 14 (4:5). KONTOVEL: Budin, Grilanc 11 (2:2), Čuk 16 (4:4), Peter Sterni 8 (2:3), Štoka 2 (0:1), Starc 14, Civardi 10, Gulič 14 (2:5), Aleš Sterni. SODNIKA: Kirchmayr in Brazzani; 3 TOČKE: Busan 2, Terčon 1, Devetak 2, Grilanc 1, Starc 2, Gulič 2; PON: Civardi (35), Pertot (40). Tudi na tem uvodnem derbiju prvenstva ni manjkalo nervoze, kar pa je za derbije neizbežna značilnost. Oboji so veliko grešili pri metu, bodisi pod košema kot s srednje razdalje in nasploh igrali poprečno. Kontovelci so vsekakor pokazali boljše napadalne sheme, osvojili so borbo pod košema, tudi zahvaljujoč se dejstvu, da so telesno močnejši. Vodstvo so prevzeli od vsega začetka in niso ga več izpustili iz rok. Pri Nabrežincih sicer požrtvoval- nosti ni manjkalo, vztrajno so zasledovali nasprotnika, ki si je sredi 2. polčasa nabral tudi 12 točk prednosti, a vse zaman: približali so se na same štiri točke zaostanka, več pa niso zmogli. Vsekakor bodo morali še precej delati v napadu, kar velja tudi za Kontovel, ki zmore veliko več kot je sinoči pokazal. Razveseljivo pa je, da se je po enem letu vrnil Devetak in se dobro odrezal. (Vip) BOR RADENSKA - STELLA AZZURRA 73:76 (34:35) BOR RADENSKA: Debeljuh, Kovačič 2 (0:2), Perčič 2, Jogan 15 (3:3), Simonič, Smotlak 14 (0:2), Korošec 14 (1:2), Semen 6, Furlan 6, Pieri 14 (8:11). PM: 12:20. PON: Smotlak (36). SON: 28. 3 TOČKE: Smotlak 2, Jogan 2, Korošec 1. Borovci so zasluženo izgubili proti sicer solidni Stelli Azzurri. Ze v uvodnem delu tekme je bilo jasno, da našim ne gre od rok, zlasti v metu na koš. Gostje pa so z dobrimi kombinacijami in igro pod košem zadevali kot za stavo (4:11 v v Nabrežini 5) ter z mirno igro nadzorovali potek tekme. Šele v 16' so naši izenačili in polčas zaključili le s točko zaostanka. V drugem delu so borovci začeli bolje, a tekma je bila stalno izenačena. V 34' so gostje spet povedli (62:54), v 38' pa je kazalo, da je srečanja konec: borovci so zaostajali za 10 točk (71:61), Smotlaku so dosodili 5. osebno napako, povrhu tega so naši še slabo skakali pod lastnim košem. V zadnjih 2 minutah pa je skoraj prišlo do neverjetnega preobrata: zeleni so zadevali z vseh pozicij in 15 sekund pred koncem izenačili. Vse pa so zatem zapravili v zadnjih sekundah in gostje so nepričakovano, a zasluženo zmagali. Omenimo, da sta v tem prvenstvu opravila krstni nastop mlada Marko Debeljuh in Mauro Simonič. (Vanja Jogan) NARAŠČAJNIKI STEFANEL - KONTOVEL 112:53 (56:25) SGT - BOR 90:109 V prvem dnevu zamejskega balinarskega turnirja dvojic pri Proseku Vrsta velikih presenečenj, danes sklepni boji Že prvi dan dvodnevnega zamejskega balinarskega turnirja dvojic je postregel z nekaterimi velikimi presenečenji. V kvalifikacijskih srečanjih sta izpadli dve dvojici, ki sta se v lanski izvedbi uvrstili med prvo četverico. Že v uvodnem nastopu sta morala položiti orožje, lanska finalista Mario Suc in Milan Škabar (Kraški dom), ki sta v izredno izenačenem in v ključnih potezah naravnost dramatičnem srečanju s tesnim 10:11 izgubila proti predstavnikoma Zarje. Slednja pa sta bila takoj zatem izločena. Ista usoda, a z veliko večjo razliko v točkah, je doletela Milana Miheliča in Vasjo Pertota (Sokol), ki sta bila lani tretja. V uvodnem nastopu sta s prepričljivim 3:11 klonila proti eni od dvojic favoritov, Emiliu in DelLAnnu (Kras). Veliko sta tvegala tudi lanska zmagovalca Succi in Škabar (Kraški dom). Zahvaliti se morata le kančku športne sreče in povprečni ravni nasprotnika, da jima ni spodletelo že na samem začetku. Kas- neje sta se celo^prebila do današnjega četrtfinala (pričetek ob 15. uri), v katerem se bosta pomerila z,zgoraj navedenim Krasovim parom. Četrtfinale pa sta si prislužila tudi para Sullini - M. Ušaj (Sokol) in Guštin - Širca (Sokol). Po navedenem je razvidno, da se tudi danes (s pričetkom ob 8.30) obetajo ostri boji in vsako predvidevanje o končnem zmagovalcu je zato zelo tvegano. (Z. S.) V 1. zvezni jugoslovanski ligi Zmaga namiznoteniških igralk Primexa Vrtojba DUBOČICA - PRIMEX VRTOJBA 4:5 LESKOVAC — Ekipa Primex Vrtojbe je dosegla zmago v Leskovcu, vendar s tesnejšim izidom kot je bilo pričakovati. Igralke iz Vrtojbe so sicer začele odlično in povedle kar 4:1, toda ko je Batiničeva (nastopila je bolna) nekoliko nepričakovano klonila proti Mančičevi, se je vse obrnilo. V odločilni 9. partiji pa je mlada Vrtojbenka Lorena Faganel le uspela zbrati dovolj moči in koncentracije in doseči še kako pomembno zmago. Za Primex Vrtojbo sta tako po dvakrat zmagali Branka Batinič in Polona Čehovin, eno in to odločilno zmago pa je prinesla tudi Lorena Faganel. (E. Curlič) Danes naši rolkarji v Bassanu del Grappa Skupina naših rolkarjev (10 predstavnikov ŠD Mladina Resco in 2 ŠD Grmada Hobles) se bo udeležila današnjega finalnega teka za italijansko prvenstvo, ki bo v Bassanu del Grappa. Doslej so se naši rolkarji na raznih preizkušnjah še kar dobro izkazali in tudi danes imajo možnost, da uspeh ponovijo. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 28. oktobra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja L. J in tiska "'S ZTT Trst član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG Francesco Maietta bo odslej v hišnem priporu Spet polemike zaradi olajšav teroristom RIM Nedavna odločitev predsednika rimskega prizivnega sodišča Turchettija, da terorist Francesco Maietta lahko plača svoj davek pravici s hišnim priporom, je podobno kot afera okrog Farando-ve in Moruccija sprožila pravi val polemik. Maietto so aretirali pred tremi leti zaradi umora generala Licia Giorgierija, ki so ga »borbeni komunisti« (UCC) ubili marca 1987 v Rimu. Sodnik je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da je Maietta, ki je bil obsojen na 27 let zapora, le obrobno sodeloval pri umoru in da nosi »samo« moralno krivdo za atentat. Poleg tega pa je sodnik ugodno ocenil dejstvo, da Maietta v zaporu ni imel nikakršnih stikov z drugimi teroristi in da je marljivo študiral (v kratkem naj bi namreč dokončal univerzo). Sodnikova odredba, ki naj bi v kratkem veljala tudi za Maiettova pajdaša Claudio Gioia in Roberta Locusto, je sprožila predvsem ogorčene reakcije. Načelnik socialdemokratske poslanske skupine Caria je izjavil, da taki ukrepi ustvarjajo pravo moralno zmedo, botrujejo nezaupanju sodstvu in povzročajo globoko razočaranje. Podobne so tudi reakcije liberalcev. Načelnik liberalne poslanske skupine Battis-tuzzi je namreč izjavil, da nedavni ukrep ponovno odpira razpravo o neodgovornem osvobajanju teroristov in da se na ta način ponovno odpirajo rane, ki jo je italijanski demokraciji in državi povzročil terorizem. Generalni tajnik svobodnega sindikata policije Lisipo Morgane pa nazadnje zahteva takojšnjo predelavo zakona Gozzini in novega kazenskega postopnika. Letno »odvržejo« v ZDA šest tisoč letal DC-10 WASHINGTON — Američani odvržejo vsako leto toliko milijonov pločevink, kolikor bi jih zadostovalo za gradnjo šest tisočih letal DC-10. Prav tako odvržejo letno več kot milijon papirnatih krožnikov in kozarcev: z njimi bi vsak Zemljan lahko organiziral šest pik-nikov letno. Položaj na Japonskem ni zelo različen, saj Japonci odrabijo letno več kot 30 milijonov fotografskih aparatov za enkratno uporabo. Če imamo Zemljani veliko zadoščenje s predmeti za enkratno uporabo - ker jih pač ni treba vzdrževati, čistiti itd. - pa ima ta naša razvada zelo kvaren vpliv na naravno okolje, ki je že prenasičeno z vsakovrstnimi odpadki in z njihovimi škodljivimi »izpušnimi« plini (ko jih pač sežigajo v upepeljevalnikih). Naš planet že »tone« pod gorami odpadkov, glavni krivec ža takšno stanje pa je seveda potrošništvo, ki po eni strani vsiljuje vsak dan nove potrebe, po drugi pa zahteva, da so vsi proizvodi brez razlike čedalje lepše okrašeni. Brez zavojčkov bi lahko ohranili pri življenju vsako leto nekaj gozdov, saj so izračunali, da Američani odvržejo vsako leto dva stota zavojnih papirjev na glavo. Znanstveniki Worldwatch Institute, ki so zbrali podatke, menijo, da omenjene razvade ne izboljšajo nujno našega življenja, pač pa da gotovo povzročajo veliko škodo okolju. Morala je torej: estetski okus škodi zdravemu življenju. Vse več dokazov glede umorov v severni Italiji ASTI — Državni pravdnik iz Astija Mario Bozzola je prepričan, da sta brata Vrbanovič Mišo in Ljubiša, ki so ju pred dnevi aretirali v Beogradu, morilca župnika iz Cortaz-zoneja Guglielma Alessia. S tem v zvezi državnik pravdnik Bozzola osporava trditvam aretirancev, ki so jugoslovanskim preiskovalcem povedali, da so bili 15. oktobra, ko je bil ubit župnik Alessio, v Beogradu in zato nimata nobene zveze s tem ubojem. Sodnik iz Astija je novinarjem povedal, da je balistična preiskava dokazala, da so naboji, ki so ubili župnika, bili izstreljeni iz istega revolverja, ki so ga beograjski policaji našli pri Ljubiši Vrbanoviču po aretaciji. Z istim orožjem pa je po mnenju državnega pravdnika bil izvršen tudi pokol v Pontevicu, kjer so neznanci ubili štiričlansko družino. Ob teh balističnih ugotovitvah pa gre dodati, da so nekateri očividci iz Pontevica in Cortazzoneja iz fotokita prepoznali brata Vrbanovič in tretjega aretiranega pajdaša. Kar zadeva možnost, da bi turinska balistična izvedenca Pierluigi Bollone in Mario Cremasco odpotovala v Beograd, obstajajo po mnenju državnega pravdnika težave, saj beograjska sodna oblast doslej ni pokazala prevelike pripravljenosti, da bi sodelovala pri preiskavi. Težave z beograjsko sodno oblastjo so tudi glede same ekstradikcije bratov Miše in Ljubiše Vrbanovič. Po 12 dneh zelena luč za tovornjake BOČEN Po 12 dneh popolne blokade so se včeraj zjutraj ob 5. uri tovornjaki na Brennerju začeli premikati. Ob rahlem sneženju (telefoto AP) so speljali z roba ceste, kjer so bili skoraj dva tedna parkirani in se podali proti Brennerju in drugim obmejnim prehodom, bilo je sicer nekoliko gneče, saj so bili vsi nestrpni po tolikih dneh prisilnega zastoja. Najprej so se napotili avstrijski TIR, za njimi še nemški, grški in nizozemski. Vsem se je mudilo, ker so se zapornice ob 15. uri spustile, saj velja po 15. uri v Avstriji prepoved za težki promet. Na drugi strani so čakali predvsem Italijani, ki so bili nekoliko manj nestrpni, saj so bile z one strani zapornice odprte do 17. ure. Poleg tovornjakov se je včeraj na italijansko-avstrijskih mejnih prehodih gnetlo tudi mnogo nemških in avstrijskih turistov, ki so prihajali v Italijo čez novembrske praznike, tako da je proemt bil vse prej kot sproščen. V nočni prometni nesreči 6 mladeničev ob življenje BASSANO DEL GRAPPA (Vicenza) — V noči na soboto je v kraju Villa-raspa (Mason Vicentino) v bližini Bas-sana del Grappa prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je šest mladeničev, med 20. in 22. letom starosti, izgubilo življenje. Do nesreče, ki je ena naj hujših letos sploh, je po vsej verjetnosti prišlo zaradi prevelike hitrosti in spolzkega cestišča. Povedati gre, da se je pet od šestih ponesrečencev, ki so se vozili v renaultu 5, vračalo domov, potem ko so večerne in nočne ure preživeli v diskoteki. Po podatkih, ki jih je posredovala prometna policija, naj bi zaradi prevelike hitrosti in slabe vidljivosti zaradi močnega naliva voznik renaulta izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in z vso silo trčil v nasprotno smer vozeči fiat tipo, v katerem je bil 20-letni orožnik Giuseppe Lorenzato iz Bassa-na del Grappa, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Skupina petih prijateljev, ki so se vozili v drugem avtomobilu, pa je bila pri priči mrtva. Gre za 21-letnega Flo-riana Toniazzo, 22-letnega Corrada Rigo, 22-letnega Renata Marinija (vsi trije so bivali v Marostici), 22-letnega Denisa Fogliata iz Molvena ter 21-let-nega Emilia Lazzaretta iz Masona pri Vicenzi. Kot smo povedali, včerajšnja nesreča je med letošnjimi najhujšimi in vse kaže, da je tudi tokrat glavni vzrok previsoka hitrost, ki je ob sobotnih nočeh zahtevala že veliko mladih življenj. Kako bi Evropa lahko prispevala k reševanju jugoslovanske krize V nekaterih jugoslovanskih političnih krogih, tako na severu, kakor na jugu, se pojavlja zadnje čase ideja, da bi tako rekoč Evropa bolj pomagala k ureditvi jugoslovanskih razmer. Ideja izhaja iz prepričanja, da so si zdajšnji politični tokovi v Jugoslaviji tako različni in zastopajo tako diametralno nasprotna stališča, da se sami jugoslovanski dejavniki ne bodo uspeli spraviti in da je zategadelj potrebno posredovanje od zunaj. Pri tem je kajpak pomembno, da Evropa sicer čedalje bolj graja razmere na Kosovu, očita Srbiji, da ravna proti civilizacijskim načelom, podpira demokratično prenovo na severu države, hkrati pa bi le želela, da se Jugoslavija ne bi razklala in da bi na naši celini ostala kot sicer problematična, pa vendar državna tvorba. V znamenju te ideje, da bi namreč Evropa bolj »neposredno« pomagala Jugoslaviji, se je prav te dni porodila tudi zamisel, da bi v kratkem organizirali, kjerkoli v Evropi, toda daleč od Jugoslavije, posebno konferenco o Evropski varnosti in sodelovanju, tokrat posvečeno naravnost Jugoslaviji in njenim razmeram. Ta posebna konferenca naj bi imela nekako naslov »Jugoslavija, njena bodočnost in človekove pravice«. Takšno srečanje, o katerem naj bi se, če bo večina za to, odločili na bližnji redni konferenci KVSE v Parizu, naj bi vsekakor bilo pred zasedanjem te iste ustanove prihodnje leto v Moskvi, kjer je prav tako predvidena razprava o človekovih pravicah v Evropi. Srečanje namenjeno jugoslovanskim razmeram, se pravi poskusom, da bi Jugoslavijo potegnili iz krize, naj bi s tem tudi omogočilo izčrpnejšo razpravo v Moskvi, saj je stanje v teh dveh deželah, kjer je veliko narodov in dobesedno mrgoli narodnosti, dokaj podobno. Razmišljanja, da bi tujina posredovala pri odpravljanju jugoslovanske krize, so prisotna tudi v dveh severnih jugoslovanskih republikah. Tako v Sloveniji, kakor na Hrvaškem celo uradne osebnosti zadnje čase menijo, da bo zunanja pomoč (kajpak ne intervencija) potrebna, če bodo propadli še zdajšnji poskusi formiranja nove države na temelju sodobnih ustavnih ureditev. Pri zamisli o posebni konferenci, namenjeni Jugosla- viji, črpajo motive iz problematike, ki jo bodo obravnavali v kratkem v Parizu v zvezi s človekovimi pravicami in tako imenovanimi etničnimi zaščitami. Dejstvo je, se sliši marsikje po Jugoslaviji, da v tej deželi ne doživljajo evolucijske, marveč involucijske procese, se pravi, da se vse skupaj žal obrača nazaj. Dobršen del evropskih sredstev obveščanja, neglede na najnovejše skupščinske razplete v Beogradu, omenja zadnje čase Jugoslavijo kot deželo, pod katero je dinamit, kot žarišče nemirov na Balkanu,- celo ugledni listi, kakršen je na primer londonski »The Economist« navajajo, da se je v Jugoslaviji žal »že začela državljanska vojna«. Poleg ideje o konferenci KVSE namenjeni izrecno Jugoslaviji pa v tej deželi pozorno spremljajo tudi neko drugo zamisel, ki je prav tako blizu njenim razmeram. Gre namreč za položaj manjšin, ki jih je v Jugoslaviji, kakor vemo, nešteto, dejansko pa večinoma ne uživajo pravic, kakršne bi jim pritikale po načelih Združenih narodov. Pozornost se osredotoča posebno na idejo Sonje Licht, članice tako imenovanega helsinškega komiteja, ki trdi, da po objektivnih mednarodnih kriterijih sicer obstajajo tako imenovane kolektivne in individualne pravice, da pa so slednje zanemarjene; skratka obstoječe pravice »de lacto« ne dajejo človeku, državljanu (v tem primeru »manjšincu«) možnosti, da »bi odločal ali da bi se odločal«. Državljan potemtakem še ni subjekt. Še kako bi ustrezalo, če bi »individualne« pravice resnično prišle do izraza. Samo v tem primeru bi lahko govorili o »stvarni demokratični evoluciji«, kakor pravi omenjena Sonja Licht, ki predlaga, v korist posameznika, bolje rečeno človeka, v tem primeru pa manjšinca, ustanovitev »Evropskega parlamenta državljanov«. Ta institucija naj ne bi bila v nasprotju z evropsko povezovalno politiko in organizmi; pomenila naj bi prepotrebno dopolnilo, skratka bila naj bi komplementarna z evropskim parlamentom. Tako imenovane »človekove pravice« bi se s tem izpopolnile, dobile naj bi novo piko na »i«. BTPP01/4 SEDEMLETNE OBVEZNICE • Sedemletne obveznice BTP s koriščenjem 1. novembra 1990, zapadejo 1. novembra 1997. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po 93,50% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. oktobra. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav- ljena s seštevkom, emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoserizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice je treba vplačati 5. novembra, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po izneše-ni ceni. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 30. oktobra Najvišji letni donos Bruto % Neto % 14,46 12,64 MIRO KOCJAN