-----   96    -----
Živa spomladanska znamenja.
Iz Šent-Urhške gore 19. sušca.
Ko v nižinah in na planem, kakor od tukaj vidimo, še sneg zemljo pokriva, smo mi hribovci že skorej popolnoma brez njega, in ko drugod priroda pod zimsko odejo se dremlje, se je v naši okolici že davno prebudila iz zimskega spanja; zakaj s pričetkom meseca svečana so se že prikazale nekatere pomladne cvetlice, katere — se ve — je nam novopadli sneg zopet nekaj dni prikrival. V obilnem številu se pa razcvetajo zdaj : rigelci (Bellis perennis); pritlikasti jegliči ali t robe ntice (Primula acaulis); jetrnik (Anemone hepa-tica); dišeče, bele in pasje violice (Viola odo-rata, lactea & canina); beli in zeleni teloh ali ku-rijce (Helleborus niger et viridis); resa (Erica carnea) ; pomladni že f ran ali nučje (Crocus vernus); pljučnica (Pulmonaria officinalis). Vrbe (Salices) tudi že nastavljajo svoje mačice, katere se bodo v kratkem razcvetele; in leska (Corvlus avellana) in zelena jelša ali olša (Alnus viridis)   boste  v kratkem času že pra-
___    97    ___
Sili. Ljubko se zibljeta v zraku metuljčka: rumen-ček (Colias Rhamni) in mali lesičkar ali rjaveč (Vanessa urtiee) ogrevaje se v toplih solnčnih žarkih, ali pa prele'ovaje od cvetlice do cvetlice. Brzonožni martinček ali ar sej ca (Lacerta agilis) veselo šviga od me^ta do mesta, ali pa se mirno sončuje na kakem gorkem kraju. Pa tudi žužki raznih plemen so prilezli iz svoiih zimskih stanišč. In razni ptički, o kako veselo, kako veličastno popevajo oni okoli pohištev in po bližnjih ložah veselivši se novega življenja ter hvalivši stvarnika, da jih je ohranil in obvaroval zimskega mraza. Vse to in drugo nam glasno oznanuje, bližajočo Jjubo-milo pomlad.                                                            Robič.