$t. 20 Mislit diEM i umu (Mi tMitn n u Ptafin V Trstu, v ntdo 24. januana Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVlll tzhaja, lettem§l pondctjek, vsak dan zjatraj. UredntStv*: utlc« »v. As;5kega št 20, L nadstropje. Dopisi na) se poSitja)« aredniStvu. Ne rantIrana f»f*ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Icdajate!) ki odgovori?! t»r jU Anton Q erbee — Lastnik tiskarna Edinost Tlsk-^' ? ^ t'- * t!ii?a za nese L 7.—, 3 mesece L 19.50t pol I'' U inozemstvo mesefno 4 lire ve£. —- Telefon t . «» a, il-5T Posamezne Številke v Trstu I a okolici po 20 cent — Ofifisi sc la&inajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L !.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pofiiljajo iaklJuCno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Aslikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U-57. Naš Jezik v cerkvi Čiin so bili nasi stari pradedje sprejeli Krščansko vero ter se na ta način pridružili rimski cerkvi, je b lo že takoj v samem začetku postavljeno vprašanje, ki smo slanjala predvsem na romansko in poroma-njeno prebivalstvo po mestih ob obali. Ob- »n«« ,______________enem je šla propaganda proti slovanskemu označili v naslovu z besedami; Nas jei. ki bogoslužju tudi izvišjih cerkvah krogov, v cerkvi. ^ '" " Ko sta v drugi polovici 9. stoletja prinesla sv- brata in slovanska apostola Ciril in Metod v slovansko velikomoravsko državo in pozneje tud' v takrat še slovansko _ ,---- „ . . . Panonijo prve slovanske cerkvene knjige, sko bogoslužje ter storil več sklepov proti ki so bile obenem tudi prve slovanske glagdjaški hrvatski duhovščini. Kakor cek-knjige spl-ch, se je to vprašanje takoj za-j daj sv. Crrila in Metoda ter njune učen-ostrTlo. Dejstvo, da sta sveta brata in njuni cet tako so tudi sedaj dolžili glagoljaše kri- začni statut Začasno načeistvo naj potem v najkrajšem času skliče zbor zaupnikov iz Ljubljane ki z dežele v svrho odobritve zik v cerkvi. Ta podednja riranka se jena- marnrnlhj ki so kenčno pridobiti za latinsko stranko tudi hrvatske kralje, L. 1060 pa se je sestal pod predsedstvom posebnega papeževega delegata cerkveni zbor spi tske nadškofi jer ki je med drugim tudi prepovedal slovan- učenci učila besedo božjo in tudi opravljali službo v slovanskem jeziku, so proglasili nemški škofje za verski razkol ter obtožili oba velika slovanska apostola krvo-rerstva naravnost pri sv. -stolici v Rimu. Tedaj sta se sv. Ciril in Metod napotila v Rtu. da dokaiela pred sejnim papežem vGvcTstva, da bi s tem- upravičili svoja gonjo proti njim in proti slovanskemu bogoslužju. Ta gonja se nadaljuje že> skoraj 8 stoletij. Slovansko bogoslužje se je umikata z ene postojanke na druga ter se je ohranilo dandanes le na otokih in po nekaterih kra- đa slonijo spletke nemških škofov na čisto jih v hrvatskem Primorju kot zadnji osta-navadnem obrekovanju. (8b7 - 869). Papež nek te nekdanje pc papež h slovesno pru H?.drijan II. je sprejel sveta brala z veliko i snane eplcšnoslovanake pravice- Toda astjo in je tudi slovesno potrdil slovansko j protislovanska gonja se ni omejevala samo "fturgijo. Od tedaj datira zakon ta pravica na bogoslužje, temveč se je obrnila po na-t .. » J----*- 4-----rodne^ mešanih krajih proti slovanski be- sedi v cerkvi sploh. Posebno pa je postal ta protislovansk' duh pravi protislovanski sistem, odkar so naše dežele prišle pod T. 1f! V T___• J •_____I_i ia /In slovanskih plemen do maše in vseh drugih cerkvenih obredov na slovanskem cerkvenem jeziku. Sv. Metod in z njim vse Slovanstvo je __________. . - . dobilo z omenjeno po trdit v'jo slovanskega Italijo. Nenasitni narodnr Šovinizem je do-">cgoslažja zasluženo zadoščenje. Pravica bil v svojo moč tudi cerkvena oblastva, ki ie "zmagala nad krivico in narodnim so- j tega niti ne prikrivajo, temveč neženirano v raštvom in sv- Metod se jc po smrti svo- priznavajo, da se vdajajo izv ene crk v enemu jega brata Cirila (k* je umri v Rimu 1. 869) pritisku. povrni) povzdignjen v škofa med Slovane Tež na tega pritiska pada seveda na in nadaljeval svoje sveto delo. Toda so- nase ljudstvo, ki pestaia na ta način žrtev vražniki niso mirovali. Neprenehoma so najdrobnejšega barbarizma, kar si jih mo-rovaril proti sv. Metodu in slovanskemu remo misliti, kajti nezaslišan barbarizem bogosluiju ter dali slovanskega učenika je, naj ga že zakrvi cerkveno ali državno celo zapreti v ječo. Sv. Metod je moral še oblastvo, ako se vernikom jercilje možnost dvakrat v Rim pred papeža, da brani sebe častiti Bega in poslušati besedo božjo v m svoje delo, t j. slovansko bogoslužje, lastnem od Boga danem jim jeziku. In ta Ko je bil 1. 880 tretjič v Rimu, ga je papež barbarizem je tem večji, ker je pravo za-J&nez \ III. izpoznal za nekr vega in je smehovanje bes-ed božjega Učenika, ki je vnovič slovesno potrdii slovansko bogo- poslal apostole posvetu, jasno j m nalaga--iuž,:2- Pravica slovanskega jezika v cerkvi joč: «Idite in učite vse narode!» ie torej neoporečna, tn sicer ne gre tu samo Spričo vsega tega je razumljivo ogorka pravico do ene pridige al' ene litanije, čenje, ki se loteva-našega ljudstva vsaki iemveč, kakor smo že na-glasili, za pravico krat, ko vidi, da se mu jemlje ena za drugo do popolnega slovanskega bogoslužja. še tistih par mrv'c, ki so ši jih katoliški Že teh par primerov iz prve dobe po- Slovani ohraniti1 v primeri s svojo pridcb-kristjan je vanja Slovanov zadostuje, da se Ifeno in neusahljivo pravico do popolnega prepričamo, da je vsa zgedovina te naše slovanskega bogoslužja. To ogorčenje je cerkvene prav ce le dolga in neprestana dob lo svoj izraz tudi ie dni povodom od-vrsla velikih in srditih borb. Že kmalu redbe, da se v cerkvi sv. Antona novega litve načelstva ter postavitve kandidatov za narodno skupščino. V začasno načeistvo so b3i izvoljeni gg. Anton Ferant, Ivan Je-lačin mL, Rasto Pustoslemšek, dr- Vladinvr Ravnikar, Danilo Šaplja, Fran Škulj, dr. Ivo Tavčar, dr. Karel Triller in dr. Konrad Vodu5ek. , «Slovenski Narod» pospremlja ustanovitev nove stranke, kS je samostojno nastopila pri zadnjh občinskih volitvah, z uvodnim člankom, v katerem pravi med drugim: «Država nam mora biti nase Najsvetejše. Do njene uprave, do njenega gospodarstva je pripustiti le najboljše izmed r.xj-boljšh, može poštenih, nesebičnih namenov. Proč z diletantstvom, proč z eksperimenti in brez milosti ga tkajmo pred javno sodbo, kdorkoli bi napravil le samo poizkus "izkoriščevanja na škodo državi. Sodelovanje na konsdsdaciji države bedi poglavitna točka narodno-napredne stran- ke». . Program bo isti, ki ga je ta skupine imela ob ločitvi od demona tske stranke: sporazum med Srbi m Hrvati, nedeljivost Slovenije, boj režimu, delo za konsolidacijo države. Ameriško zunanje posodo Se vedno v veljav! BELGRAD, 23. Kakor poročaj iz finančnega ministrstva, fe pri Narodni banki založenih 600,000 dolarjev na račun obresti, ki zapadejo dne 1. maja iz dosedaj izplačanega predujma ameriškega dolarskega posojila. Vlada se strogo drži posojilne pogodbe, ki je b*la sklenjena z ameriškim bančnan sindikatom Bleer in Comp. Finančna ministrstvo fe izdalo računski p-egled o \T>orabi 1% državnega investicijskega posojila- Kakor znano, fe 200 nii-Ijonov dinarjev prelinuniranih za železniške proge, od tega zneska je bilo dosedaj :z-danih 109,521.431 dinarjev 40 par, za trasiranje novih železniških prog j« določenih 165 miljenov. Dosedaj je bilo izdan h 117,499.999 dinarjev 70 par, za investicije v pristaniščih je določenih 70 m ljonov, izdanih je bilo 68,800.000. Za centralno železniško upravo >e določenih 20 miljonov, izdanih je b lo 5,897.833 dOnarjev 3^1 par, za gradnjo cest je delećerrih 35 miljonov, izdanih je bilo 31,523.325 dinarjev 90 par. Svetomur^eritski dogovor. BELGRAD, 23. C Tribuna poročat Doznavamo iz poučnega vira, da jć italijanska vlada potem, ko se je sv. Metod povrnil s svo- ne bo več vršila po^danska služba božja ^ dipiomalskem zastopniku je^a tretjega potovanja v rvim, so se raz- za slovenske vemfke m da se onpravt tuidi v Beigraau ja^l vlado, da bodo dne 6. fe- mere na Moravskem in v Panoniji izpre- j slovenska pridiga. O njem pričajo številni bruarja predložene italijanskemu parlamentu naen le v popolnoma protislovanskem duhu dop si jx)lni upravičenega protesta, ki jih v ratifikacijo konvencije, sklenjene v St Mar- ter so se po smrti slovanskega učenika' dobivamo dan na dstn in med katerimi smo tako zaostrile, da sc bili vsi njegovi učenci, j objavili le par najhlažjih. Objavili smo na-t. j. vsi slovanski1 duhovnik*, pregnani iz lašč proteste samo iz tpkth krogov, pr: ka- dežele in z njinr seveda ludi slovansko bogoslužje. Tedaj so se preganjani slovanski duhovniki trumema preselit v slovanske balkanske države Srbijo, Bolgarsko in v Primorsko Hrvatsko. Na tem novem polju se je začelo slovansko bogoslužje naglo raz. v "jati in organizirati. Ko je nastal razkol med vzhodnim in zapadnim delom veličastne stavbe krščanske cerkve, se je z Grki v«red odcepila od Rima tudi večina balkanskih Slovanov. S tem so se osvobodil' raznih političnih vplivov, ki so se vsled izrabljanja cerkve udejstvovali v protislo-vanske namene- Zmaga proti grškemu bogoslužju pa je bila razmeroma lahka in slovanski jeztk je postal izključen gc-spodar v cerkvi takomenovanih pravoslavnih Slovanov. Toda tudi katoliški Slovani v primorski terih ne mare biti nikakega dvoma glede njihovega verskega prepričanja. In ko bi škof Partolomasi vedel, kako daleč sega to ogorčenje, bi naravnost ostrmel ter bi si bil desetkrat premislil, preden bi bil postavil svojo oblast- v službo protislovan-ske£a šovinizma. Skcf jskemu ordmariatu nočemo dajati mkak^E naukov. Toda ne moremo si kaj, da bi kot tolmači miroljubnega in protiim-perialist'čnega nacionalizma našega slovanskega ljudstva ne opozorili cerkvenega oblastva, da je tako ^postopanje pravi zločin tudi zoper vero samo. Prepovedovati slovenske pridige po cerkvah, ki j'h polnijo množice slovenskih vernikov, se pravi jim kratiti besedo božjo! Bog je ustvaril v človeku verski in nacionalni idealizem ter jima odredil vlogo in področje tako, da se glieriti. Po mnenju vladnih krogov bo italijanski parlament ratificiral konvencije ter se bo v roku treh dni po ratifikaci-ji izvršila ra-pallska pogodba. Akcij« dr. Šošteršiča. BELGRAD, 23. Radikalsko bclgrajsko dre 19. jan. poroča: «Tc dni se jej poročila o vojaških pripravah Grške. Grška koncentrira v zapadni Trakiji okoli 804)00 mož broječo, popolnoma na novo oboroženo m reorganizirano armado. Živahno je gibanje ob Marici. Vrše se neprestan: vojaški transporti, Vsa zapadna Tra-kija je pretvorjena v veliko vojaško taborišče. Tudi angleške čete ob Dardanelah se koncentrirajo in so pripravljene za vsak slučaj. Po poročil h iz Lozengrada tudi Turki forsirano utrjujejo postojanke pred in za Čataldžo, __ Francija. Anarhistinja Germa'n Bertou ustrelila urednika Usta «Acttoa Fk&ncaLse* PARIZ, 23. Včeraj popoldne je anarhistinja Gcrmain Bartou uslrelila urednika lis ta «Action Francaise» Marina Plataua m se je potem poizkušala sama ustreliti. Imela je baje namen ustreliti Leona Dau-detteja, ki pa je ni hotel sprejeti. Že v soboto je bila ta ženska prišla v urednštvo s pismom, v katerem je opisovala svoje življenje. Včeraj je zopet prišla* v uredništvo in je zahtevala da jo sprejme Leon Daudette. Ker je ta ni hotel sprejeti, je bila sprejeta od Plataua- Malo minut potem, ko je vstopil v sprejemni salon, se je za-sESalo pet strelov. Urednik je prišel omahujoč iz sprejemnega salona in se je zgruda pred vratmi na tla. Izdihnil je kmalu potem. Ženska je b la ustrelila štirikrat proti njemu, petič pa je ustrelila proti sebi Težko ranjeno so odvedli v bolnišnico, kjer je izjavila, da obžaluje, da ni mogla ub'ti Daudetta- Platau je bil glavni tajnik «Ca-melotts du Roy». Demonstracije francoskih legitimistov — TIskarna Usta «Oeuvre» uničena — Uredništvo «Ere Novelle» razdejano PARIZ, 23. Skupna kakih 100 «Came-lotiS du Royw (francoskih legi timis tov) je vdrla v tiskarno lista cOeuvTe» in nared ia ogromno škodo. Stavni stroji so bili razbiti. Policija je aret rala več eseb. Legitimisti so nato vdrli v urad^ lista «Ere Novellc^, kjer so razdejali urade. Nekoliko agentov je bilo aretiranih. 5 oseb je 1> lo aretiranih. flcCamelotts du Roy» so poizkušali vdreti tudi v uredništvo I sta aHimianite>>, toda skupina policistov jih je razpršila- Ruhrska kotlina Položaj v luhrski kotlini nhlažen? — Poimanje h-ancoske strogosti PARIZ, 23. Listi javljajo iz Diisseldorfa: Ukaz za začetek splošne stavke ni bil doslej izvršen v večjem delu rishrsk h srecKsč. Železnice vozijo z majhnimi izjemami redno. Uradniki na postaji v Dortmundu, k*f so b li včeraj zapustili delo, so se danes vrnili v službo. V državnih rudnikih v Gelsenk r. chenu, kjer so b*di uradniki začeli stavko, se je zopet začelo delo. V delavskih krogih se je poleglo razburjenje, ki ga je po-vzrcč la aretacija vodilnega osebja. Nevarnost stavke obsteja še vedno, toda ne zdi se, da se bo* takoj udejstvila. Medtem ni vse cVreme» z ui.« a 7« |U17< p^lUVAi 4 v Vlili »V I--*------r ' m M « | 1 mudi! v Belgradu g. ŠušterSič in je sinoči od-j delavstvo istega mnenja m sklep gl ede potoval v Ljubljano. Kakor čujemo, bo stopil: splošne stavke je bil odobren še-le po dolgi ---------— - —— u—it..*-- razpravi. Javni red se ni motil n kjer. Med- in dalinatirnski Hrvatski so se slovanskega imata med seboj jarčat* in izpopolnjevati, bogoslužja krčevite držali. Vendar pa sta Ne ustvarjajte torej med oljema umetnih sc tudi tu, kakor povsod pri katoliških Slo- j spopadov, ker bi bfla reakcija neizogibna, vanih, pojavili km ah* dve stranki: hrvatska, Kajti slovansko IjucLstvo ima trden namen ki je bila za ohranitev slovanskega bogo-j držati svojo ptrfsego,- ;c ozemlje v Erber-▼rae Jugoslaviji 6 parmkov. ! fel V SPLIT, 20. Iz Nemčije je prispelo v Split Kakor javljajo jc mmrstrski pred- avtobusov, ki so namenjeni za poštno službo.K zavezniška komisija za Porenje je sklenila izgnati glavnega upravitelja državn h gozd-»v v Learsu, ker se ni hotel podvreči zadnjim naredbam komisije glede upravljanja državnih gozdov. Listi javljajo Esjena, da sta bila poštni in železniški ravnateij v Essemi izpuščena, dobila pa sta ukaz, da ostaneta na razpo-1 lago okupacijskih oblastev. Glavno želez-ravnateljstvo v Essenu je preneslo Na vsak način se z velikim zan'manjem pričakuje otvoritev zbornice- Vse je radovedno, kako bo Mussolini sprejel poslance, katere je proglasil za tuje podanike. Če bo hotel bit^ dosleden, bi jim pač ne smel do. voliti prihc ia v zbornico, v kateri so bili doslej zastopani samo italijanski državljani «Avanti» objavlja oster Članek pod: naslovom «Neki gospod, po poklicu poslanec ...», v katerem poudarjat da z Mussolinijev o naredbo ni zadeta ena sama oseba, temveč vsa ustavna ustanova: «Tukaj se ______________ z enim sam'm udarcem uhifajo vse pravice, j vgjj^ posebno pozornost izidu" volitev v pravi list. Uničuje se pravica državljana, J krožne zastepe. ZnačHno je za presojo pravica poslanca, celo pravica do privat-, poHtičnega položaja na Bolgarskem, da je nega sestajanja, in to brez ozira na paria- zemljcradniška stranka popolnoma obvla-ment in ustavo*. L:st je radoveden, kaj po- ijaia sjftuacijo in je ohranila vse dosedanje reče čuvar pravic »n časti italijanskega *"* * — — parlamenta g. De Nicola. od Obrovca do Metkovića. V vsakem avtobusu je prostora za 12 oseb. Po poročilu iz Belgrada, bo italijanska vlada kercem tekočega mcscca - vrnila jugoslovanskim brodolastnikooa zadnjih šest parnikov, ki so ploviti dosedaj pod italijansko zastavo in na račun italijanske vlade, a so bili v smislu svoječasnega sporazuma med dr. Trum-bičem in Bertolinijem prisojem Jugoslaviji. Volkovi v šibeniški okolici. V okolici Šibenika volkovi skoraj dnevno napadajo živino in drobnico. Ko je zapadel zadnji sneg, so volkovi samo v enem hlevu razmesarili 12 ovac. Bolgarska Politični položaj na Bolgarskem SOFIJA, 22. Bolgarski tisk posveča še . Jugoslavija Ustanovitev narodno-napredee stranke LJUBLJANA, 23. «Slov. Narod» javlja: Skupina okoli «Slov. Naroda je pozvala v soboto zvečer v posvetovalo"co mestnega magistrata sestanek ožjih svojih ljubljanskih somišljenikov. O političnem položaju je poročal g. dr. Vladimir Ravnih ar, v razpravo so posegi" gg. dr. Triller, dr. De-franceschi, Pustoslemšek in drugi. Končno je bil soglasno sprejet predlog, da se skupina okoli «Slov. Naroda* organizuj kot politična stranka z imenom «Narodno-na- predna stranka, da se izvoli začasno načel- . . . ... - ... stvo z nalogo, da izdela program in organi-»Trakte prihajajo vznemrrtrrva, a zaneslj-va postojanke kljub veliki agi tac'ji cpozicio-nalnih strank. ZemlToradniška stranka na Polgarskem je pri volitvah dobila 4504)00 glasov. Zanimivo pa je tudi, da je druga najmočnejša stranka komunistična stranka, ki jc dobila 220.000 glasov. Opoziciona Inr meščanski blok, katerega tvorijo radikalna, demokratska in narodno napredna stranka, je dobil 210.000 glasov. Ta blok fma največ zaslombe po mestih. Nacionaini liberalci so dobili 59.000 glasov, socialni demokratke pa 41^)00. GrSka . Grške in an^efte vojaške priprave proti Trnkom SOFIJA, 22. Listi javljajo, da iz zapadne Earthouju navodila za določitev pogojev za moratorij, ki naj se dovoli Nemčiji za l. 1923. — Barthou je sestavil načrt za meratorij ?n za vabilo nemški vladi. Ta načrt je bil sporočen zaupno vsem delegacijam v odškodninski komisiji- Na prihodnji seji bo odškodn'nska komisija bržkone razpravljala o porazdelitvi d&lgov bivše av-stroogrske monarhije med nasledstvene države. Finančni ravnatelj v Kohiu, katerega je medzavezniška komisija izgnala, ni še zapustil mesta. Angleški zastopnik v medza-vezniški komisij: je baje sklenćl, da ga bo dal izgnati s pomočjo policije. Kakor javljajo nekateri listi, so se rudar j' v ruhrski kotlini sicer vrnili v rudnike, toda dela niso še začeli. Nemški trgovci bojkotirajo Francoze in Belgijce BERLIN, 22- Z vso srditostjo in sistematično se pričenja gospodarski bojkot proti Franciji in Belgiji. Vse gospodarske in pridobitne organizacije so eno dušno in odločno napovedale bojkot vsem proizvodom in pridelkom francoskega ali belg jskega izvora. Gostilniške zadruge so sklenile, da absolutno več ne točijo francoskih vin in likerjev. Isto so sklen li kavarnarji. Hotelirji po vsej Nemčiji so sklenili, da bodo strogo in dosledno odklanjali vsakega Belgijca :n Francoza. Trgovci so napovedali radikalni bojkot francoskemu blagu Bojkot je proglašen nad konfekcijskim blagom, v prvi vrsti damskim kostumom, pariški mod' in pariškim parfumom. Trgovci, eks-porterji in import erji d pegojem, da se izvozniki obvežejo, da prodajo vse pri tej kupč ji dobljene devize ministrstvu samemu. Nadalje je finančno mi'niskstvo dovcJilo izvoz otrobov in do-!cči!o izvozno carino na 25 dinarjev za kvntal- DAROVI V počastitev spemina pok. Štefana Ferluge so nabrali za "šolsko društvo a njegovi prijatelji v gostilni Fabčič na Opčinah 170 L 15 stol. in 2 srebrni liri, K temu dodal č. g. Anton Čok, kaplan 10 L. Skupaj L 180.15 in 2 sreb. liri. G.čni Strel ia Pahor poslali za razprodane bloke 224 L 50 st. Mesto venca na grob prijatelju Štefanu, Fer-lugi, daroval za Šolsko društvo^ dr, Edvard Slavlk 50 L. V lovski družbi na Brjiih se jc dne 14. t. m. nabralo L 23 za *Dijarko matico >. Denar hrani upravništvo. Za Ž, P. S. D,: Nabiralna pola g. Ane Fur-lanove: Kocijančič L 25, Josip PreJog in AIov Povh po L 10, Štrckel;, Iv. Tomažič in Igrač Breznikar po L 5; skupa; L 60. — Nabiralna pola g.čne Marije Zaired: po L 5: L. Rebula, »T. Spanger, gostilna pri Francu; po 4 L: Žigon, F. Boik L 3, HreSčak L 2, Makovec L 1; skupaj L 25. — Nabiralna pola g. Milice Abram: Abram L 40, Žagar in Plesničar, N. N, po L 20; Jak. Krscnerlj, I. P., Pfeifer, Sinovi N. N. po L 10; Josip Kovačič, N. N., N. N, do L 5, nečitljivo L 15. -— Pola g.čnc Matilde Perfcot: po L 100 Ivan, N. N. po 30 L, Ivanka M., Olga P., N. N. po 20 L; N. N. po L 10, N. N., N. N., po 5 L N. N., po 3 L g.čna Fanika. Biškcufce, katere je daroval g. Žerja!, se jc razdelilo otročičein otroškega vrtca pri Sv. M, Magd. — G. Pocik v ar izročila 100 L za razprodan b-k>k št. 295 za -*Šoi. društvo.» Pečar Ivan daruv L 5 za "Šol. društvom, A. Šiškovič iz Čmetfekala za razpredenega pol bloka št. 2^2 L 51. — Nabiralkam in darovalcem srčna hvala? ABSOLVENT drž, trgovske lole v Ljubljani: s šestmesečno prakso na veleposestvu pri kmetžfsko-gozdncm obratu, želi nastopit^ službo pri večji trgovini, na veleposestvu ali lesni industriji. Cenjene ponudbe na A-W. Grmače - Litija, Jugoslavija. 110 ŠIVILJA izvršuje vsaka dela po nizkih cenah, Via Stoppani 5, (vogal Molino Grande) Štor, 96 STROJNIK I. reda, z izpitom tudi za motor^ na pok, išče službe v ali izven mesta. Ponudbe pod «StrofHfak» na upravniitvo. 105 DRUŽINSKA HIŠA s tremi sobami, kuhinjo, velikimi skladišči, vodovodom, električm* razsvetljavo, se proda. Hiša se nahaja n.* prometni cesti, v sredini mesta in je psi-pravna za malo tovarno, veliko delavnicu ali trgorino. Kupec ima stanovanje takoj razpolago. Cena 230.000 dinarjev. 50.000 dinarjev lahko ostane na dolgu. Ponudbe M. Grgič, Maribor, Koroška 49. 34 POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosUfc Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajcnjti, influenci. Lekarna v II, Bhtric*. F ' 78,'I S potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je na? -liubljeni sin in brat Savo Šuman kandidat 4, tečaja mariborskega učiteljišč« v 21. letu, danes po dolgi in mučoi bolele?, preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 25. t, m. iz hiše žalosti Skednju st. 109S na domače pokopališče. SKEDENJ, 23. fanuaria 1923. H brata, Olga, sestra. Alojzija vd, Šuman, maii, Dragotin in J<£ip» Trosi* v Jugoslaviji lep® P@S€'§t¥@ ki meri 45.0009. 5 minut oddaljeno od mesta Kršiti Da glavni cesti S*e«S-ieser.i€«at jri| r vso za vsako obrt ali kmetijo. Zamen,a -v ev atuelno s hišo v Trstu. Ona primerna. — Pojasnila dajo lastnik Fran« Magtitš, K/anj. <12) Velika zaloga vžiia, žganja In likerjev Vesti x Gerlifceaa Iz Kazelj, Bralno in pevsko društvo «Dneva žar-> v Kazljah ima svo| redni letni občni zbor v nedeljo, dne 4, februarja t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih čitalnice s sledečim sporedom: 1) pozdrav predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev novega odbora, 5) raznoterosti. Prosijo se gg. člani in članice, *A«o je bil oženjen, zakaj ni poslal po svojo soprogo?» »Dejal je, da ne ve, ali £e živi ali je že umrla.s -Ali je povedal, kdaj je sliSal o njej zad- ajič?3 «Da, zadujič, ko je o nj«» slišal, je bila v neki blaznici.3 Stevens je postal bled kot mrlič in mrmral )e s hripavim glasom: «Za tja je bil on spo-•ob eni 3 »Tega ne m is lim,» ga je zavrnil detektiv, •»Povedal vam fe tudi, da ima hčer?« ♦Da in vedel je tudi, kje biva. Velel sxi yt tudi še, da fe njegova hči vse nejegovo premoŽenje. «Zakaj ni poslal po svo|o bčer?» «In ta iens&a se izdaja za soprogo Silver- «Saj je poslal ponjo.s < Kaj! in ali fc pr»ftla?» ^Pričakoval jo je omenjenega dne,» * Pričakoval 50 Je?? je vzkipel Stevens. « Pa je-li prišla.» « Mislim, da. 3 «In kako je bilo s kovčegom*.» «Tega bi bil imel jaz hraniti za njo. Imela fe priti k meni toda ni priila in tudi po kovčeg nisem mogel iti, zakaj imel sem drugje nujna opravila. Ko sem se vrnil, je bil kovčeg Že odnesel nekdo.- «In vi hočete, da naj vam to povest verjamem?« «Nikakor ne.» «Zaka| ste mi jo pa potem povedali?« «Zato, ker ste me prosili za-n^o; ali mi potem verujete ali ne, mi je popolnoma vse eno.» ♦Hčer« vi niste videli?» •Ne, toda mislim, da jo gotovo najdem nekega lepega dne.» «Pa soproga?« •Ta Se iivif« «Še živil Ali ste jo videti?* •Da.® «Ali je ie v zavodu «Ne, zdaj je ie drugje, teoo na varnem.« «Kako je pa priila ia zavoda?« •Jaz sem tal po afo.» «Da~« •To te nrav premetena spletka.« «Tako jaz ne nnslim.^ «Vi pač ne veste, kako je z zadevo v resnici.» «Vem pa dovoli in imam zato dokaze, da je dama bila soproga in je zdaj vdova Silver-jeva.a «Dokaze imate? Kdo vam jih je dal?* -Gospod Silver.o Nastal je kratek molk, katerega je Stevens pretrgal z besedami: «To j« *a le podobno zvito Izvršeni tatvini! » «D&,» je odgovoril detektiv, v tem skoraj soglažam z varnih Bonn ^ oorecifs. Tečaji; , Trst, dne 23, januarja 1923. ................... Co«ilk!i ••••«■•• i slmatta ..•*•••.•.«.•«•,.. Geroltmfcti ................ Libera Triestlos ..............4 9 I Ioyd •• )4d> lusslno Maitlnoltdl 127 Ccesnfa 121 Premuda - 3-1.^ Tripccvich A trpel f« • •••»•«••••(»••••» 54 Cement Dslmatia 3H7 Ccnieat Spalaid...........* . * * 2*9 Valuta na tržaškem trge. Trst, dne 23, januarja 1923. egn*e ferouc • «..*••••«• —7»\---,.8f) svstrljske kran«. ........ —«375 0.0310 češkosiovUke krone &£.25.— 5 .7r> dinarji •• 1-9.40,— 19 V- le j I »«•••(••••••«•* 10.— .— 11.— marke • «•••••••••••« —-11«— — dolarji • . . ......... 20.9;».- 2Ut francoski franki....... • • !36 50,—1S5.2/V Švicarski franki ••••••••• 393.—.—£97.- vngleikl funti papirnati...... »7Jkj.— Maii oglasi se račnna|o po 20 »tot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črk« 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor Uče službo, plača polovično ceno. ELEGANTNO opremljena, velika, zračna soba, (električna razsvetljava, glasovir na razpolago) v bližini Cbiozze, se odda boljšemu tn resnemu gospodu. Naslov pri uprav-ništvu. 109 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo Se nekaj dni v Trstu, via Geppa 10, I., od 10 do 19. (Tudi ob nedeljah). 2307 ustanovljena leta 1S78 Trs«, vlsa S. T. XycHas ž». 6, tefaf«R 2-8€. V«d$t9 v in po cenah izven vsake konku- rence: pristen istrski iropinovcc, kraški brinjevec in krai?j5ki slivovcc. Lastni izdelki s šnmcCi vina kakor Šampanjca Sumeči istrski rcioik Lacrima Cristi in drutja Spectaiiteta e Jamčil konjak in Urtina maršala tv;r raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino* vec in drngl. tri velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina se oddajo Pojasnila daje upraua Edinosti Kaj vlilo €cne p^t^jem za V kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mafk, ve-verl€» krtov« divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare BattisH St. tO U. Mdst, vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Umolknila sta vnovič in zopet je prekinil molčanja Stevens z vprašanjem: «Vi se bavite s tem slučajem kot pravni zastopnik?* «Da,9 *Prestopite v mojo službo in vam bom plačal dvakrat toliko, n «S čim vam morem poslužiti in kaj naj storim za vas?» «Vi lahko preprečite veliko zaroto.» «Kdo seje pa zaroti!?» *Gospa, ki te sove Sil ver-je v a.* «In kdo ji pomaga?« ^*Neka oseba, ki bate nastopa kot »ena •Tako 1« vi miatifte^ -aVem. da ie to dejstvo.* Izšel je lično vezan v že znani obliki Stane v platno vezan L Z50, a v usnje vezan L 5.—. Na prodaj je v tiskarni Edinost, v knjigarni Stoka ul. Milano št. 37, v knjigarni L Novak v Pazinu in v Katoliški knjigarni v Gorici. — Poštnino je plačati posebej.