44. številka. V Trstu, v soboto 2. junija 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. <5.— ; izven A vat. 9.— gl, za polu leta „ 3,—; n „ 4.;>0 „ za četrt leta n 1.50; „ „ 2 25 „' Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka y Trsttl po *» nov., v Gorici in v Ajdovščini po n nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Viii dopitti hp pošiljajo uredništvu v ulici Torrente it. 12. Vsako pieino mora biti frankovano, ker nefrankovana m- nt sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila su račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove /. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato prejema Upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. >V edinosti je tnofi«. Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. {V soji državnega zbora dn6 19. aprila t. 1. v ge-neralnej debati o budgetu. Fo atenogrnfskem zapisniku). (Konec.) Sedaj začnem a poslancem Maggom. Govoril je prav o budgetu, o državnem proračunu, tako malo, da bi ga lahko po-polnem prezrl, lo jedna opomba se mu je čudna zdela tem bolj, ker jo je sekundo-val poslanec Pichler, ki mi je jako simpatičen. Imenoval bi ga liričnega tenorja opozicije. (Veselost na desnici.) Gospod poslanec Magg govoril je o onej avstrijski državi, ki „se je ustanovila na nemških tleh". Jaz ne vem, kaj je s tem mislil, da bo bili izključno — in to naglašam, da se moje besede ne bodo kako zasuka-vale — izključno Nemci, ki so ustanovili Avstrijo, je to trditev, ki res ni več nova toda se manj pa resnična. (Odobravanjo na desnici). Dve fakti se le morata jemati v poštov, ali se šteje za leto njene ustanove 1278 leta, bitva pri Durnkrutu ali Stillfriedu ob Moravi, kakor jo vi hočete imenovati, pri tem bi se moglo pač ugovarjati, da iz krvavega boja Habsburžanov in Premislidov ni izšla avstrijska vlada, temveč le domača sila Hababuržanov. Pa če se tudi postavite na to stališče, kak rezultat pa dobite? Ne bodem se oziral na ljudi svojo narodnosti, ki so se bfli v tem boji. Štajerski „Reim-Chronist", za katerega jo gospod poslanec Menger tako unet, de ga jo čital, no vem — pohvalno poudarja, da so se specijalno Kranjci udeleževali boja na Moravskem polji. Kako se pa more prezreti to, da so so Ogri udeleževali tega boja?! Ohranilo se je pismo kralja Hudolf'a, iz katerega se razvidi, da mu je ogeraki kralj Ladislav bil pripeljal 56000 mož, ki so ao — kakor zopet trdi štajerski „Reim-Chronist14 — jako hrabro bojevali v tem boji. Opozarjati hočem, da je madjarski šovinizem starega in novega časa, začenši se Simonom de Kezai do novejšega mad jarskega zgodovinarja Szallaya, to zmago reklamo val za ogersko in pripisoval zasluge zanjo lo Ogrom, Vzemimo pa leto, v katerem je Avstrija res zgodovinski nastala (Dobro! Dobro! Prav res! na desnici), leto 1526, ko jo habsburžan Ferdinand po krvavih dogodkih pri Mohacsi dobil češko in ogersko krono. To jo rojstno leto avstrijske države (Tako jo! na deanici). No, če se k temu povrnemo, češke krone neso dobili PODLISTEK. Pikova dama. Liuski spisal A. S. Puškin, prevel I (Dalje). IV. H. 7. Mai 18**. Hoinme nuna moeura ot Hans rćligion. Prepiska. Lizaveta Ivanovna sedela jo v svojej sobi, še v plesnoj svojej obleki, pogru-žena v globoko premišljevanje. Prišodsi domov, odposlala je zaspano deklico, ki jej je nehote ponujala svojo uslugo ; dejala ji je, da se sleče sama, in s trepetom šla je v svojo sobo nadejajo so, najti tam Hermana in žele ne najti ga. S prvim pogledom prepričala se je 0 njegovej nenav-isočnosti in zahvalila je usodo, ki jo zabranila njiju svidenje. Usedla se je oblečena in začela premišljati vso okolnosti, ki so jo v tako kratkem časi in tako daleč zavlekle. Niso prošli trije tedni, od časa, kar je prvič zagledala skozi okno mladega človeka — in uže je ž njim v prepiski, in on je vspel zahtevati od nje nočnega svidenja! Vedela jo njogovo ime aaino po a habsburškim mečem (Prav res je! na desnici), neso pridobili s tem, da bi bile habsburške planinske dežele sfe svojo pri-vlačilno silo k sebi pritegnoli močnejši kraljestvi Češko in Ogersko, uže celo po dednem pravu ne, če se govori o nem-skej habsburškoj dinastiji, rad bi z vso skromnostijo opozoril na to, da se — in avstrijski narodi so ponosni in srečni v tej misli — jako mnogo luksenburške, jage-lonske in arpadske krvi pretaka po žilah naše dinastije, če se tudi ne oziram na-rodoslovne razmere k hiši „Lothringen-Vauderaont". Po dednem pravu neso pridobili češke krone, temveč češki deželni zbor dno 23. oktobra 1526 in svobodni volilni akt sta najboljši dokaz, da je hiša Habsburška dobila češko krono po svobod-nej volitvi (Prav res je! na des.iici) in nekaj podobnega se jo zgodilo pri onej manjšini ogerskih stanov, ki so se bili dne 1. decembra 1526 izbrali v Požunu, da svobodno izvolijo Ferdinanda ogerskim kraljem. Govorilo se je tudi o slovanskej ideji. Gospod poslanec Steinwender jo jo omenjal in če se ne motim, sekundoval mu je gospod poslanec pl. Plener v tem oziru. Govorilo so jo mej drugim o ruskih demonstracijah v Sloveniji, sklicevalo se je, kako pišejo naši listi. Od lojalnega nasprotnika in jaz zraatram in spoštujem gospoda poslanca pl. Plenor-ja kot tacega — bil bi pričakoval, da bode povedal popolno resnico. Par časniških člankov, ki so se priobčili v „Slovenskem Narodu" od dopisnika, ki živi v Rusiji, nošo obsodili samo škofje, temveč eminentno politično demonstracijo kranjski deželni zbor (Tako je! na desnici), potem občni zbor delniškega podjetja, čegar last je „Slovenski Narod" in naposled so jo so obsodili s premeno v uredništvu tega lista. (Tako je! Čujte! na desnici.) te govorite o slovanskej ideji v Avstriji, slikate si na steno strašilo, s katerim bi mogli ostrašiti lo politične otroke. Rajši odkritosrčno govorimo. Res je in jaz tega ne bodem oporekal, da so je v našem stoletji, v katerem gospoduje in vlada narodna ideja, avstrijski slovanski svet bolj zbližal, da drug za druzega čutimo več interesa in to ne lo za avstrijski slovanski svet, a za vso slovansko narodo sploh, da se živim zanimanjem zasledujemo njih kulturni napredek, ter se veselimo tudi njihovega političnega in državnega razvoja. Jo li to mar kaj tacoga, kar nasprotuje avstrijskej državni ideji, in bi jej bilo nevarno? tem, ker so bila nekatera pisma z imenom podpisana; nikdar ni govorila ž njim, niti slišala njegovega glasu, nikdar slišala o njem ... do samega tega večera. Čudna stvar! prav na ta večer na balu hotel je Tomski mladi knežni Polini ***, ki proti navadi ž njim ni kokotovala, maščevati se, kazaje ravnodušnost: pozval je Lizaveto Ivanovno in plesal ž njo vso brezkončno mazurko. Ves čas šalil se je nad njenim pristrastjem k inženirnim oficirjem, uverjal jo, da on ve mnogo bolj nego li more ona slutiti, in nekatero izmed njegovih šal bile so tako uspešno naperjeno, da je Lizaveta Ivanovna mislila nokolikrat, da je nje skrivnost njemu znana. — Od koga veste vi vso to? vprašala je smejo se. — Od prijatelja, znane vam osobe, odgovoril je Tomski: človeka zelo znamenitega! — In kodo jo ta znameniti človok? — Imenujejo ga Hermana. Lizaveta Ivanovna ni odgovorila ni- česa; no nje roke in noge so oledenole .., — Ta Herman, nadaljeval jo Tomski, je v resnici romantična osoba; profil ima Napoleonov, a dušo Mefistofelovo. ,Taz mislim, da so na njega vesti vsaj tri zlodej-stva. Kako sto pobledeli! Tako ukoreninjena je ljubezen svojo narodne posebnosti, do narodno dividnalitote v vseh avstrijskih Slovanih, da se brez razločka Poljaki in Čehi, Slovenci in Srbo-Hrvatjo trdno držimo to individualnosti, da zatorej ne moremo postati žrtva političnega panslavizma (Dobro ! Dobro! na desnici.) Dobro vemo, ko bi kaka katastrofa zadela staro državo, kar Bog obvaruj, da bi zlasti mi zapadne predstraže, Čehi rn Slovenci, ne zgubili lo svojo narodne posebnosti, temveč tudi slovansko bistvo. Zategadelj ni političnega panslavizma v masah, še manj pa v krogih, ki morejo politično misliti. Vzbuditi bi ga mogla le okoliščina, ko bi avstrijsko Slovane postavili s pogumno notranjo politiko pred alternativo, da bi morali voliti mej ljubeznijo do tega starega slavnega cesarstva in mej vernostijo in ljubeznijo, katero ima-smemo biti ravno tako ponosni, kakor ste Vi na nemštvo svoje (Dobro ! Dobro! na desnici.) Z gospodom dr. Plenerjem bi so se rad pečal, a manjka mi časa. Samo edno bi še poudarjal. V tej zadevi strinjam so z gospodom poslancem. Očital jo vladi, da je vzgojila, vzbudila skrajne radikalno elemente. Jaz sam se prištevam k zmernim, in dam si lahko spričevalo, da rosno iščem 9prave in aem za njo vedno resno in iz vsega srca pripravljen. To rečem odkritosrčno; kakor bi moral obžalovati, čo bi pri mojem narodu začel preobvladovati ra-dikalizom ravno tako me tudi ne veseli, da je na Češkem radikalni element jel prevagati, kakor kažejo najzadnjo volitve. To zmatram za nevarnost za slovanske koristi. (Prav res je! na desnici). Če ao postavimo na to stališče, ima gospod poslanec res prav, samo v drugem zmislu. Te radikalno elomente je pospeševalo polovičarstvo vlade (Prav res je! na desnic.) in daljo je, tega ne prikrivam, sam naučni minister Oauč Mladočehom in radikalnemu elementu, katerega imamo seveda v veliko manjem številu, če tudi relativno vzamemo mej Slovenci, pridobil več privržencev, nego bi jih mogli agitatorji, da nego bi jih moglo deset ljudskih tribunov z ono silno agitatorsko zmožnostijo, kakor jo ima dr. Gregr (Veselost na desnici), spraviti na to stran. (Prav res je! na desnici.) In sedaj prihajam h koncu. Odgovo-voriti moram na glavno vprašan je, na katero mora generalni govornik sploh odgovoriti v svojih izpeljavah. Čo misli večina dovoliti budget in zakaj je pripravljena to storiti? — Glava me boli . . . Kaj vam jo pravil Herman ... ali kako se uže imenuje? . . — Herman je zolo nezadovoljen se svojim prijateljem; pravi, da bi na njegovem mestu postopal vse drugače . . . Jaz mislim celo, da Herman sam pogleduje za vami; on vsaj zelo neravnodusno posluša zaljubljena vzdihovanja svojega prijatelja. — Kje me je pa videl? — V cerkvi, morebiti; na sprehodu! . . Pog ga pozna j! morebiti v vaši sobi. ob časi vašega spanja: od njega stane . . . Prišedše k njima tri dame z vprašanji: „oubli ou regret?" pretrgale so razgovor, ki je bil mučiteljno zanimljiv Liza-veti Ivanovni. Dama, katero je izbral Tomski, bila jo sama knežna ***. Uspela jo sprijazniti se ž njim ter naredila en ktog več in po-vrtela se enkrat več pred svojim stolom. Tomski vračajo so na svoje mesto uže ni mislil ni o Hermanu ni o Lizaveti Ivanovni. Ona je hotela vedno obnoviti pretrgani razgovor, no mazurka so je končala in precej potem je odšla stara grofinja. Besede Tomskega niso bilo nič druzega, kakor mazurično šepetanje, a one so se globoko zasadile v dušo mladi sa- Opozarjati moram pred vsem na to, da je v času, ko se je bilo posrečilo za-stopniko veliko večine avstrijskih narodov tukaj potisnoti v opozicijo, ko je dosnica zavzemala stališče opozicije, katero neso tako z baržunaatimi rokovicami prijemali in božali, kakor se godi se sedanjo opozicijo (Prav res jo! na desnici), da jo tudi tedaj proračun dovoljevala iz prepričanja, da se državni proračun, iznimši nekatere budgetarno neznatne zaupno postavke, ne dovoli menjajočej se vladi, temveč „dem ruhendemPol in der Rrscheinungen Flucht", državi kot takej. Kar je desnica storila v opoziciji kot manjšina, temu se ne more izognoti v svojem sedanjem položaji, vzlic temu, kar se jo dogodilo. Letošnja debata jo pokazala, da je poslanec pl. Plener se svojo trditvijo, da je ministeratvo strankarsko ministorstvo desnice, jako zašel s pravo poti. Lope sanje, katere je imel poslanec Stein\ven-der o ministerstvu, ki plava nad strankami in vodi njih usodo, so se uže davno ispolnilo, ministorstvo Taaftejevo ni meso našega mesa in jaz mislim, da,se mi no bodo ugovarjalo, da bi se vso frakcije desnico lepo zahvalile, ko bi morale k svojim prištevati naučnega ministra, (Veselost na desnici.) Jedna misel me še na-udaja z upanjem. Urez večino se v ustavni državi vla-mo do svoje narodnosti v prsih, na katero dati no more, ni mogoče vladati se slučajno večino, temveč samo so zanealjivo večino. Gospod poslanec Steirnvender ozre naj so ln v Nemčijo in pogleda, koliko truda jo atalo velikega državnika ob Sprovi, katerega zmatra za polboga, da je dobil zanesljivo trdno večino. Taka veČina so pa ne moro dobiti na onih klopeh. Dovolj jasne so bilo besede, katero je v tem oziru izustil načelnik nem-ško-narodne zveze, dovolj jasen je odmev, kateri so našle te besedo v včerajšnjem, z elegijo naudihnenem govoru posl. llebske trgovsko zbornice. Taka veČina mogoča je le na klopeh sedanje večine. Jaz vender malo predobro sodim o državniškej previdnosti goapoda ininister-skega predsednika, da bi mislil, da bi on no mogel poznati položaja in ae ozirati na njegovo zahteve. Mislim, da letošnja debata ne bodo brez sledu šla mimo njega, da bode vender nehal si* sedanjo sistemo, katera ga je uže stala toliko pristašev (Prav res ! in Dobro ! na desnici! da bode v poslednji uri utrdil zaupanje, ki mineva. V tem zmislu zakličem ministerstvu- njarki. Portret, kateri je napravil Tomski, bil jo podoben izobraženju, ki je jo sestavila ona sama, in hvala novejšim romanom, ta užo pošli obraz strašil je in plenil njeno domišljijo. Sedela je držeč križem golo roko in naklonila na odkrite prsi glavo, ukrašeno še s cveticami. Naenkrat so se vrata odprla in Herman jo ustopil. Ona ao je stresnola . . . (Daljo prili.) Vlasulja.*) M um ori s t ir mi balada, zložil Fr. Mestoselec Goriški. Z glediščne lože, ko na dvori Navdušeno v ljubezni zori Nahaja Teklo rajski čut, Dol' v sladko vzvišeno prevaro, Sred tisoč prič, se svojo M ar o Kak srečen gleda žlahtni S kut! Pušico Lelj je goljufivo Sputil mu zviti raz tetivo Kar naglobejšc — v dno srcil. In slavo še ljubezen višo Praznuje dol', kjer polno hišo Sladko preveva boginja. *) Na poskuanjo, Pis. „Biscite justitiam moniti et non temnere divos". V tem zmislu končavam in Vam pre-poročam prohod v specijalno debato. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku častitajo od vseh stranij. Politični pregled. Notranje dežele. Avstrijska gospodska zbornica poslala je državni proračun zopet državnemu zboru, da zopet postavi y račun izbrisanih 50 tisoč za dispozicijski fond, katero svoto je bila zbornica zavrgla. Brez dispozicijskega fonda po mnenji gospodsko zbornico poročevalca g. viteza Miklošiča vlada ne moro shajati ; zato jej treba dovoliti ta denar in to tem preje, da s 1. junijem stopi finančni zakon in državni proračun v veljavo. Državni zbor razpravlja pa o novem zakonu na žganje. Debata je zelo živahna; oglasilo se je mnogo govornikov za in proti zakonu. Iz slovenskih poslancev zagovarjal bode zakon prof. Šuklje. Prvi proti je govoril poslanec Steinwender. Rekel jo, da vlada, namesto da bi kolikor mogoče uničila kuhanje špirita, kateri če daljo bolj uničuje avstrijske narode ter jo na duši in telesu tlači in ubija, namesto zatorej da bi ta obrt pobijala, uporablja ga kot nov pripomoček za povišanje svojih dohodkov. In kdo bode po novem zakonu, po katerem bode davek od hektolitra žganja poskočil od 4 for. in 9 for. na 36 for. in 45 for. najbolj prizadet? Prizadeti bodo kmetje in delavci, ki so uže tako neizmerno z davki preobloženi in nosijo v državi neznosna bremena. Prizadete bodo po tem zakonu naj-ubožnejše dežele našega cesarstva. Zahtevalo se je, da naj so en del teh novih dohodkov uporabi na korist onih dežel, ki je bodo plačevale, a vlada tega ni dovolila in uže to je dovolj, da so zakon zavrže. Kazal je nadalje v svojem govoru, kako bodo imeli svoj dobiček po novem zakonu samo veleposestniki in veliki obrtniki ter bodo nižji stanovi hudo trpeli. Dokazal je nadalje, da bode od novega davka imela samo Ogerska največji dobiček. Zakonsko predlogo branili 90 poslanci Ja\varski, Nadherny, Šuklje in finančni minister Dunajevski. Ta jo v svojem govoru na široko razlagal novi zakon ter rekel mej drugim, da kakor hitro se bodo pokazali prebitki, bode vlada takoj zopet znižala ta davek. Minister pravi tudi: „Mi ne živimo v zlatem, mi živimo v železnem veku, mi moramo delati in doprinašati velike žrtvo, za to bodemo pa, ako Mog da, pustili našim naslednikom močno in mogočno Avstrijo". Minister izraža nado, da bode zbornica s tega stališča sodila novi zakonski načrt ter glasovala zanj. — Poslanec Milner in drugovi čutili so potrebo interpelirati ministra, kako se misli ubraniti preplavljenju avstrijskih tržišč z ruskim ži'tom ? To nesrečno rusko žito ne daje Bismarku v „reichu" in našim bis-markancem več miru. Vedno in povsod vidijo nevarnosti, ki jim prete po ruskej pšenici. — Zbornica jo dovolila 25 tisoč gold. podpore za uboge in potrebne na Tirolskem. Hrvatski sabor razpravlja o novem šolskem zakonu, po katerem zahtevajo Srbi, da so ustanovi v vsakej vasi, v ka-terej je 50 za šolo godnih pravoslavnih otrok, pravoslavna konfesjonalna šola. — Za vaprejem cesarjeviča, ki pride prihodnji mesec v Zagreb, delajo se tam velikanske priprave. Osnoval se je v ta namen poseben odbor, ki vabi vsa družtva k udeležbi sprejema in nadaljnih slavnosti. Cesarjevič je uže dovolil, da bode nova vojašnica nosila njegovo imo; uložil jej bode tudi temeljni kamen. Mesto bode sijajno razsvitljeno. O tej priliki se bode cesarjevič lahko osebno prepričal, kako ga ljubi hrvatski narod, ki je tako trdo ukovan v madjarske spone. Zanimljivo je, dit je madjarska vlada oškodila mesto Zagreb za pol milijona, ker je občino prisilila sprejeti posojilo od neke ogerske banke pod mnogo bolj neugodnimi pogoji, nego bi je bila dobila na Dunaji. Ivedor ima moč, ta lahko ukaže, narod pa molči in rrpi! Tako je madjarska vlada prisilila zagrebško občino izročiti zidanje peštanskim mojstrom namesto d o-m a č i m, samo zato, ker so ti stavili sasno nekoliko nižje zahteve. Vlada pa ni mislila na to, da pojde denar v Pešto, mesto da bi ostal v Zagrebu, da bodo delali v kasarni madjarski rokodelci in no hrvatski, da pojde zatorej denar iz dežele namesto, da ostane doma. Kdo ve, ban morda ni mislil na to, ali jo pa to ukazal baš za to, ker je vedel, da poteče dobiček Madjarom v žep in bodo Hrvatje ostali na suhem ! Taki so ti naši madjarski gospodarji! Vnanje dežele. Petrograjski „Svet" piše, da bi izmišljenje ruskih in angleških koristij v Aziji bilo lehko mogoče. Rusija bi ne imela nič proti temu, da se angleško gospodstvo učvrsti v jugovzhodnem delu Afganistana, ali pod tem tieproraenljivim pogojem, da se rusko gospodstvo v Srednji Aziji razširi na Jlerat in do Ilindu-kuša. Rusija ve, da bi jej Anglija ne prepustila brez boja celi Afganistan, vedo naj pa tudi Angleži, da Rusija ne dopusti, da oni proderejo do sredine Afganistana. Vojna za Afganistan zvršila bi se za Angleže nepovoljno. Oni ne smejo računiti na to, da bi z njimi potegnoli Afganci, ker je bolj sovražijo nego Ruse; bas obratno v slučaji vojske, zanetil bi se takoj upor proti Angležem. Iz strategičnega stališča je vse proti Angležem in pomen srednjoazijske ruske železnice so dobro ocenili neprijatelji Rusije. Anglija nema take zveze, in ako bi si jo hotela zgraditi, stavili bi jej Afganci znpreke na pot, in bi jej vrhu tega Rusija odgovorila lahko se sličnimi morami. Zato bi bilo najbolje naj bi se Anglija potrudila prav razumeti svoj položaj v Srednjej Aziji ter naj bi se zložila z Rusijo, kajti to prijateljstvo bilo bi le v njenem interesu. Da bi Anglija in Rusija v sporazumljenji mej sabo napredovali v Afganistanu, bi se Afganci ne mogli dolgo upirati in to tem manj, ker so mej sabo nezložni. „Ali ako Anglija hočo biti naša neprijateljica" zvršuje „Svet", „tem hujše za njo; naj bode uže naš položaj na evropskem bojišči kakoršen koli, o svojih Srednje-azijskih odnošajih moremo reči: Mi smo pripravljeni!" — Minister prosvete Tolstoj je potrdil generala Ignatijeva za predsednika slovanskega dobrodelnega družtva. To družtvo je te dni slavilo OOOletnico sv. Cirila in Metoda, o katerej priliki jo Iguatijev izustil zna- „Me ljubiš, Mara?" — Skut Šepeče In strese se, ko to izreče Pripravljen koj v kolenopad. Nov svet Iešči se mu iz 6ka, X možgunih vre, se trese roka. „Vas ljubim !" — Mara dč ta krat. če, pustivši vse na sveti, Friedlandovka, o lej, hiteti Na Maksov grob u grozi tme. „Je Mara zmožna žrtve take? Za boga, je!" de Skut in vsake Ozirbe prost razvname se, In rami vspne, da ljubo objame, Kar zdajci — o groza! — vlasulja se sname ln z vrele mu glave se loči, Pa z ložo, odkjer zadoni Le glas zavzetja, da kost preleti, Naenkrat, v parter kot spaka poskoči. Gledalki se ondi na teme vsede, in v štulo se trdno zaprede: Zajavka, se zvija, otresa z glavo Zdaj Eva pod njo, In kakor zažene krik še strašan, Občinstvo preplašeno buhne na stran. Vse groza vspreleti, (Clo Tekla na odru odreveni!) „Začaran je maček? Lete baziliski?" Vpraša se slehrni v hudi stiski — Prikazen skrivnostno le-ta je izjave, Pošast je, ki nima ni nogo ni glave!" Se strmo izbuljene zre tje oči Ve spako, ki ondi sedi, In v tihem vesolji, nad ženskinim krovom, Peklensko se roga ljudem in bogovom, Kar čudo, sprebleda v lica, S' stopnjic prileti krasotica. (Vsak hrbet od zone zledi, Ko roko na spako le-tam položi, In prodno kdo migne, Predrzno jo dvigne.) A zdajci nastane ropot, ! Se zbaše hrohot, ; In isti tronotek oseba vsaka Začudi se: „Lejte, vlasulja je spaka! Zdaj loža odpre se takoj na stežaj, In Mara vstopi, razsrjen zmaj, Pa Skuta s' srditim očesom pomeri, Si; predno besedo naperi, In jezo potlačiti skusi, Vlasuljo pa predenj zabrusi: „Tu na-to jo . . . snješni gorila! — Vsklikne razkačena Vila — (On ves je uništen in bled je ko peča) „Ljubezni jaz vašo nisem želeča!" To de . . zaničljivo mu hrbet obrne, In ž njim so nikdar več ne strne. menit govor, v katerem pravi, da bi bilo želeti, da bi vsi Slovani imeli zopet eno samo vero kakor za naših sv. apostolov ter bi govorili en sam jezik ! Ta govor razpravljajo naši nasprotniki ter mu podtikajo politične namene. Srbski ministerski 'predsednik Hri-stič pridno zapira urednike opozicijonalnih listov. Naperjene so uže tožbe proti urednikom: „Velike Srbije", „Odjeka", „Nezavisnosti4 in „Dnevnega Lista". Vsak teh listov je po ministrovem mnenji prinesel članke žaleče veličanstvo kralja Milana. Vsi gospodje uredniki pa so si lehko v svesti, da bodo obsojeni, kajti pod Hri-stičem ni bil še nikdo tožen, ne/la bi bil tudi hudo obsojen. Naprednjaci silijo, naj se prestolnica prenese v Niš, ki je za to bolj prikladen nego Beligrad. Knez K o b u r g potuje sedaj po južnej Bolgariji. To pot je nastopil nenadoma, ne da bi bilo prej novinstvo to prijavilo ter pripravljalo narod na knežev pohod. Koburg bil je te dni v Filipoplju, od koder je odpotoval v Staro-Zagoro. Spremlja ga le malo civilnih uradnikov in nekoliko častnikov. Oficijelnega sprejema ni nikjer, in narod nikjer „svojega" knezane pričakuje ter ga no pozdravlja. Vsa ta pot je tako tajna in ni prav nič podobna oni po Severni Bolgariji, kjer so je vrstil banket za banketom in jo bil narod baje da tako navdušen zanj. Tu se zdi, da so Koburžan strašansko boji, za to rajše molči o svojem potu in no trpi, da so mu narod bliža, kajti znano mu je, da v Stari Zagori ni posebno priljubljena njegova oseba. Potuje le, ker jo obljubil, in še le ko bode zopet v Sredci, povedal bode na glas, da jo bil tudi v južni Bolgariji. Kaj so hoče, strah jo lepa reč ! NaRumunskera v Moldaviji ni še udušen kmetski upor. Kmetje zahtevajo zemljišč od državnih posestev, sicer se grozo, da napadejo plemenitaše ter si prisvoje njih zemljišča. Vlada je odposlala svoje čete, da napravi mir. Zaradi potežkoč, katero stavi nemška vlada francozkej pri prekoračenji nemške meje, začel se je pogajati francozki minister Clomencoau z vzhodnimi žolez-nicami, da bi vlaki, ki so vozili do sedaj črez Miihlliausen, vozili za naprej črez Arlberg. Ako treba, stavil bode o tem predlog v zbornici. Nemški listi pravijo, da bi bilo bolje, da tudi francozka vlada uvede tako stroge mere proti nemškim potnikom, ki hočejo prekoračiti francozko granico. To bi bilo za Nemce mnogo bolje, saj na Francozkem njih življenje ni varno pred jezo razjarjenih Francozov. ( P !) Tako pretiti, rovati in lagati znajo samo Bismarkovi organi! DOPISI. Iz Pulja dne 28. maja. V prošlom letu izhajal jo pri nas list „Settimana". Urednik mu je bil čislani puljski meščan Gian Giadresco. Vsaka vrstica tega lista pričala je, da mora biti njega urednik pameten, izobražen in pravičen mož. Giadresco jo svetovno, korenito izobražen; znanje njegovo no sega samo na široko, ampak tudi na globoko. V tein pogledu mu naši italijanski srditeži ne segajo niti do ledij, kaj govorimo do ledij ! — niti do kolen. Ker jo mož v resnici inteligenten in zajedno tenkočuten, pristudila sta se mu chauvinizem italijanskih kolovodij in z njim spojeno brezsrčno odoranjo našega kmeta do cela. To je oni chauvinizem, ki je postal uže tako neznosen, da je slednjič razvnel tudi pohlevnega, zanemarjenega in na svojo sužnost več kot preveč uže privajenega istorskega trpina. Giadresco je pravičen sodnik v pravdi naši z Italijani. Krivodejstva, ki so so vršila na ime italijanske kulture — moj Bog, kaj se vso ne počenja tudi drugod na ime italijanske „kulture" — obsodil je v svojem listu dovolj glasno, da so ga lehko vsi slišali. Mogoče, da se skriva za njegovo vzburjenostijo tudi nekoliko egojizma, a priznamo radi, da jo to z italijanskega stališča zdrav egojizem, kajti mož vidi jasno v bodočnost, on ve dobro, da tako početje mora vzbuditi mogočno reakcijo, ki bode skoro porušila italijansko hegemonijo v Istri. In ko jo povedal svojo mnenje naravnost in brez okolišev, to vam jo bil vrišč, da nikdar tacega. Proskribirali so moža ; poreška „Istria" se jo kar penila od same jeze; najgršo psovke, neosnovana sumnjičenja letela so nanj ; podtikali so se mu umazani motivi ; izdajica jo bil lastnega svojega rodu ; niti na ulici ni bil varen, da ne bi ga in^ultirali. Ni li to ironija, da so mu očitali nedostatnost italijanske zavednosti ljudje — prave duševno pigmeje — kateri ne bi so mogli se svojo lastno materjo niti sporazumeti, da ne bi govorili — po naše. Ni še preteklo leto dnij od tega in kaj vidimo ?! Isti ljudje, ki so poprej skupno regljali, kakor žabe v umazanej luži nad poštenim in za čast italijanska Bvoje narodnosti v resnici zavzetim možem, očitajo si sedaj drug drugemu isto, kar jim je Giadresco povedal; razloček je le ta, da je Giadresco svaril v lepej, elegantnoj obliki in klasičnoj italijanščini, dočim so zoperniki njegovi sezuli črevlje in zavihali rokava, da lažjo mečejo drug na druzega blato. „L' Istria", „L' In-dipondente" od edne strani, „II Mattino* in „L1 Eco di Pola" od druge. Očitanja, kakor : surovost, nesramnost, impertinenca, ignoranca, defraudacije, lopovi itd. itd. — to vam je v pretečenih tednih švigalo po zraku, da se nam je kar omotica delala. Vse to mora uže res biti, kajti gospoda izvestno poznajo drug druzega, In ker uže mešamo po ti umazani brodlji, doteknoti se moramo tudi dra. Glezerja; italijanski škandal brez doktorja Srečka, bil bi kakor žganci brez zabelo. Ko mu uže c'ruzega niso mogli vec očitati, prinesel je nekega dno naš „Eco" na odličnem meBtu in mastno tiskano —■ kakor da bi bila senzačna vest z bojišča — notico, da se Čita dra. Glezerja ime v zlatej knjigi puljske „Čitaonice" in da jo dr. Srečko o priliki tega počaščenja (vpi-sanje v zlato knjigo) govoril v rečenem družtvu navdušen govor. Dru. Srečku jo pa to strašno očitanje \Vassermannovega organa tako sapo zaprlo, da niti do danes ni prišel toliko k sebi, da bi se opravičil. Gospodje bodo postali po časi neprostovoljni komiki, na veliki gaudium vseh nas, ki so dolgočasimo na čudnem tem svetu ! C—t—č. Od Drave, dne 22. maja. (Konec.) Izostali so namreč govori. Kako to ? — Ob osnovanji našega družtva minolega leta obljubilo nam je nekaj vnetih prijateljev in govornikov nas v našem težavnem poslu vsikdar podpirati. Zanašaje se na to, smo tudi poslali na pet stranij dotičnim povabila spojena z iskreno prošnjo, naj so naprošenci sedaj svoje obljube spomnijo, ter pridejo blagovoljno mlado drevesce zalivati so živo, prepričevalno besedo. Od dveh stranij smo sicer dobili opravičeno razloge, da jo zdaj za to pot nemogoče, a od treh ni došcl nikakšen glas, a smo zatorej pričakovali laskavega pohoda do poslednjo odločeno ure. Uže je kazalce na uri kazalo tretjo, da četrto popoludne, a od nikoder se niso dali videti naprošeni gostje, pustili so nas na cedilu. Predsednik je bil v nemalej zadregi, kaj obilnemu zbranemu občinstvu reči, da bi ne bilo treba pritožiti so črez takšno nenarod-njaštvo. Smehljajo se, kakor to rad stori, so jo v pozdravu pred občinstvom opravičeval, da je storil tukaj odbor vse kar jo premogel, da so pa za to pot „koklje zapustile piščeta", malokatoroj od teh na veliko radost. Zares čuden slučaj ! Ali je res dolžnost, samo enemu za narodnost slovensko vse mogočo storiti, drugih pa ta dolžnost uže več ne veže, da bi samo eno polovico dneva posvetili delovanju za svoj narod P Kaj si jo mislilo občinstvo o tem druzega, nego da je od inteligencije prezirano, prezirano sedaj, ko je komaj začelo pojmiti, kako treba svoj rod in domovino l jubiti ? To so vam čudni takšni občutki. Bog, da bi bili prvi in poslednji! Ker nihče od domačih ni bil pripravljen stopiti na oder, prečital je tajnik pripravljeno poročilo o družtvenem delovanji minolega leta, ki pak se je glasilo bolj žalostno kot veselo, kajti reči bi so malone smelo, da je bilo družtveno (ali odborovo) delovanje minolega leta zgolj neprestana borba z nasprotniki in to doloma še z neprijaznimi oblastvi. Naštevajoč po vrsti vse, kaj je družtvo v tom kratkom času z malimi sredstvi moglo storiti, končal je z besedami: Odbor bi bil izvestno še rad več storil, ako bi mu ne bilo manjkalo sredstev, ako bi so mu ne bile metale od vseh stranij tako polena pod noge. Pa treba si je tu zapomniti, da vsak začutek jo težak in da tudi Rima niso v ednem dnevu sezidali. Odbor gotovo nikjer ni iskal lastnega dobička in hasni, marveč le hasen družtva; zatorej pa tudi zaupa, da se družtvu tudi letos njegovi prejšnji udje ne bodo odteg-noli, marveč ostali mu zvesti in da bode pristopilo še veliko novih. Si' združenimi močmi, s tem geslom našega svitlega vladarja da se dosti, da, vso doseči, kar spoznajo dobro naši nasprotniki, ter bi nas pač najrajše za zmiraj razgnali. Toda ne dajmo se, no pustimo tega! — „Posamičn preženemo svoje moči in onomorcmo", pisal je uže slavni Slomšek; družtvo pa. kolikor bolj se bode podpiralo in ražširjalo, tolikanj večja bode tudi njegova veljnva, tolikanj vplivnejše njegove zahteve. Naj ne reče nobeden kaj imam jaz od tega! ali kaj je meni mar, ali imamo družtvo ali ne ! ? Nasprotniki in teh nam tukaj ne manjka — bi hitro raznesli veseli klic naokrog: Slovencev v Ribnici ni več! še enega (bralnega) družtva si niso mogli vzdržati! To bi bila za vos naš kraj velika sramota! Tej sramoti pa se lahko ubranimo, ako pristopimo zopet vsi kot eden! mož k našemu družtvu, ako žrtvujemo ta goldinarček za družtvene potrebe, da si potem družtveno lažje branimo naše narodne svetin je, namreč jezik in vero svojih očetov. Bog in domovina! Moral je navzoče navduševati, ako-ravno je bil odbor taksnega navdušja sam najbolj o potreben. Domači pevci, pod vodstvom vrlega g. organista I. Bigleza, ki so temu dnevu dali nekal- svečani pomen, so takoj nato zapeli prekrasno „Domovina — mili kraj !u „Slovenec sem", „Tam za goro" in še več podobnih pesnij tako izborno, da smo jih res vsi občudovali, kako jim je bilo mogoče, se v tako kratkem času tako dobro izuriti. Na to so je izvršilo še nekaj napitnic, godci so zaigrali cesarsko himno in potem jo nastopila svobodna zabava, petje in ples. Vzlasti pevci — bodi še enkrat rečeno — imeli so dokaj opraviti, da so zapuščeno se čuteče občinstvo pripravili k dobrej volji, zatorej tudi v resnici vsa čast in hvala jim! Ta zabava jo trajala brezi najmanjšega nereda skoro do polunoči. Kmalu bi bil pozabil omeniti, da se jo po zahvali predsednikovej zbranemu občinstvu vršilo tudi vpisovanjo udov in da je pristopilo tudi nekaj novih. Kaj lahko bi se bilo zgodilo še v večjej meri, ako bi — — — pa pustimo to! G. predsednik je omenil, da so baš tega dne napravili na čast iz Gradca došlim akademikom veselico v Št. Lovrencu in da je zatorej ta okoliščina vlekla skoraj polovico ljudij doli, ali vsaj zabranila domačinom nas obiskati. Toda niti mi, niti akademiki nismo znali za to pot, za misli drug dru-zega, da bi si tako ne bili delali napotja. Sreča samo, da je družtvo pri nas z malim zadovoljno in da uže z odborom vred čuti, da je delovanje za narodnost večja žrtva, nego donašanje dobička, kakor bi si morda kdo nevedoma mislil. Ker pa pojde tu za vkupni blagor, mora res priznati vsak, da tako v bodoče ne sme ostati in da se naj piščeta ne prepuščajo prezgodaj samim sebi, ker bi se lehko še zgodilo, da bi jih mnogo še prezgodaj pograbil jastreb. Naj bi na to pač pomislili oni, katere to zadeva ! Domače vesti. Obhod ali procesija sv, Rešnjega telesa dan je bila letos v Trstu veličastna. Malone vsa okolica jo bila navzočna in občudovali smo zopet enkrat zdaj uže precej izginolo krasno žensko okoličansko nošo. Da bi vender okoličanke ostale pri tej prelopej obleki, in da bi se ne šemile z različnimi trakovi in krpami, da so naposled človeku zde, kakor da bi jih bil veter Bkupaj znesel, l'o korsi samem se jo obhod jel pomikati uže ob in stoprav okolo 10a/4 jo šel milostivi vladika tod. Lehko si zatorej misli vsak, koliko občinstva se je udeležilo svečanosti. Videli smo zastopane vso urade tržaške po njih načelnikih in višjih uradnikih. A nesreča nikdar ne počiva! Pred cerkvijo sv. Justa bila je neizmerna gneča ljudij> g,ftVtl Jo glavo, in vender jo hotel kočijaž necega visocega dostojanstvenika s kočijo bas prod velika vrata, čeravno je videl, da je nemogočo. Konja videča pred seboj rudeč aolčnik neke gospodično in nahajajoča so v tolikej gneči, — se splašita in začneta skakati po ljudeh, da jo več težko ranjenih, vzlasti naše okoličanke so pri tem najbolj trpele. Pripoveduj e ae, da je okolo 19 ranjenih, katere so odnašali na vso Btrani zdravit in vezat jim rane. Čudno se nam zdi, da so hoče časi z glavo v zid butati in izvrševati dela, ki bo nemogoča, kajti o takoj priliki ae mora vedno zgoditi kakšna nesreča. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jo iinelo dne 23. maja XVII. sejo. — Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitoz Bleiweis-Trate-niški, ivau Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec, dr. J. Voćnjak, Josip' Žičkar, A. /logar. — Bagajnik znamuje^finančno sta- nje družtveno dokaj ugodno. Večina podružnic je uže poslala svoje polletne doneske, od drugih se pričakuje, da to store vsaj pred veliko skupščino zbog sklepanja glavnih računov. Vsled opozorila nekega načelništva bode blagajništvo družtvenih novcev razmerno nalagalo tudi pri slovenskih posojinicah koroških. — Tajnik prečitavši zapisnik zadnje seje, opozarja na točke dnevnega reda ter poleg tega naznanja tekoče zadeve. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni upravnim potom. Vodstveni peticiji za versko-narodrio šolo pridružilo se je več kot polovico podružnic, od nekaterih se je poslala prošnja naravnost na Dunaj. Sicer je pa po novejših poročilih za to še časa. Vinski dar podružnice na na Goriškem je bil hvaležno sprejet; svojedobno jej blagajništvo pošlje natančen izkaz. — Od zadnje seje je bilo par novih podružnic osnovanih, ki pa še niso definitivno uravnane. — Odbornik Zičkar poroča o dveh prošnjah za podporo. Edni je vodstvo ustreglo, glede druge je treba še nekaj poizvedeb. Odbornik dr. lilciweis poroča o prošnji v S. J., katere zadeva so v daljno poizvedbo prepusti ondotni podružnici, ki naj glede posojila izreče svoje mnenje. — Tajnik poroča o ponujanih spisih za mladino; vodstvo sklene poskusiti z izdajo; ako no bo zgubo, bo družba z veseljem izdajala knjižnico za slovensko mladino. Prične jo so slavnostnim apisom za štiridesetletnico Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. — Zadeve družtvenih otroških vrtov in dotičnih učiteljic so bile rešene v zmislu prejšnjih sklepov in 011-dotnih podružničnih načelništev. — Prošnji za nabiralne pušice so bode v kratkem ustreglo. — Dr. Vošnjak poroča o prošnji za podaritev knjig šolskej občini ob jezikovni meji. Uslišano. Podpredsednik L. Svetec naznanja, da je slavni rodoljub češki in slovonski, Jan Lego, v imenu „Ce-ško-slovinskoga spolka" poslal i naši družbi v dar svoto 20 gld., za kar so izreka iskrena zahvala. — Glede prihodnjo veliko skupščine je bil razgovor, a sklep odložen na prihodnjo sejo. Istotako razgovor in sklep o predlogu odbornika J. Hribarja. Za mestnega župana ljubljanskega je bil se 27 izmed 30 glasov zopet izvoljen dosedanji župan g. Peter G r a s e 11 i; podžupan je tudi poprejšnji namreč gosp. Vaso P e t r i č i č. Imenovanje. Konceptni praktikant pri policijskem ravnateljstvu v Tratu Viljem Kunerth je imenovan za začasnega konce-pista pri istem uradu. Umeteljna razstava. Ustopnina k ume-teljnej razstavi v palači Revoltella jo znižana na 20 kr. Odprta je razstava vsak dan od 10. ure d. p. do 5. p. p. Občinski svet iržaški ima denes v soboto 2. junija ob 6. uri zvečer javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. poročilo zdravstvenega odseka o magistratnem predlogu za prenaredbo zdravstvenih razmer; 2, poročilo mestne delegacije o prošnji ravnateljstva mestnega gledališča za podporo ; 3. prošnja družtva „degli amici del-1' Infanzia" za podporo za morsko kopelj; 4. predložitev računa troškov za skladišča v letu 1887. ; predlog za potrditev ustanovnega pisma „Natalo Ongarou ; 6. volitev dveh članov v šolski odsek državne obrtne šole ; prošnja nekaterih prebivalcev z Opčin, da bi ae tam uvedel mesečni živinski aemenj ; 8. prošnja raznih ribarjev za preložitov obstoječega ribjega trga pri sv. Jakobu ; 9. prošnja za dovoljenje izrednega kredita za poslopje državne obrtne šole. Čuden zdravnik. Nekateri tržaški le-karničarji so izročili magistratu razno predpise ali recepte znanega dra. Ciatta, ker so predpisana zdravila zdravju škodljiva, ter bi se z njimi mogol bolnik otrovati. Magistrat je zaradi tega izdal vsem tržaškim lekarničarjem okrožnico, v katerej jih poziva, da natančno pregledajo in uvažajo vsak predpis dra. Ciatta. Slovensko bralno družtvo v Kranji obhaja v dan 3. rožnika t. 1. slovesno razvitje družtvene zastave. Levstikove zbrane spise izdala bo tvrdka Kleinraayr & Bamberg. Vredništvo je prevzel g. prof. Leveč. Zborovanje Lloydovo. Iz poročila, čitanoga v zboru Lloydovem dne 30. maja, posnemljemo te date : poslovna bilanca kaže prebitka gld. 447.6(51-04, jako neugoden znesek uvažovaje, da dohodki sub vencijoniranih in rednih voženj so se znižali za gld. 932.400 v primeri s prošlim lotom. Bilanca je bila potrjena in upravnemu svotu se jo dal absolutovij. Sprejet jo bil predlog, naj se opusti 5% odpisa-nje vrednosti družtvene mornarico za leto 1887., kakor tudi predlog razdeliti dividendo po gld. 21.— za vsako delnico. Brutto-dobiček sedanje bilance znaša gld. 447.(501.04. Od teh se odbijejo: odpisa-nje inventarja gold. 145.011.80, dotacija zavarovalnega fonda l°/o°d gld. 17,497.300, vrednost parnikov gld. 174.973, od teh ho porabi gld. 82.225*03 v dosego maksima zavarovalnega fonda, ostatek gld. 92.747*37 priraste reservnemu fondu. Doklada pen-zijskemu fondu gld. 12.000, emolumenti upravnega svčta gld. 36.000, pregledalcev gld. 1500. »kupaj gld. 369.084.80, ostane zatorej čiHtega dobička gld. 78.570.25. Z odvzetjem iz rezervnega fonda gld. 425.423.76 ostane na razpolago gold. 504.000 in za razdelitev dividende po 4°/0 ali gld. 21.— za delnico. Bil jo zopet izvoljen za upravnega svetnika g. Fran vitez Dimmer in so bili izbrani Egon de Hohenlohe in E. Perugia. Za pregledovalce so zopet voljeni gg. R. Padoa, G. Mandolfo i baron P. Sartorio ; za namestnike pregledovalcev pa gg. vitez F. Artelli in vitez G. Fano. Knjige „Matice Hrvatske" za 1.1887. se zdaj tiskajo, a ne dobi jih kdor ni plačal dotično letnine, ki iznaša 3 gld. Poverjenik za Trst je znani rodoljub g. Gjuro V u č k o v i č, ki vzprijemlje prinose. Zaradi jednostavnosti so vsak lehko obrne do čuvaja „Slovansko Čitalnice", kateri tudi vzprijemlje naročnino. „Matico Hrvatsko" preporočamo svojim čitateljem, kajti vsako leto nudi svojim družtvenikom lepo število krasno vezanih in jako poučnih knjig. Vabilo k občnemu zborovanju „slov. učit. družtva za koperski okraj" dne 7. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj v O s p u. — Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega zborovanja, 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo 4. Poročilo knjižni-čarjevo. 5. Volitev 3 pregledovalcev računov. 6. Družtveno glasilo slov. učiteljev (ref, Bogateč) 7. Pregled „načrta pravil zaveze slov. učit. družteva 8. Volitev druž-tvenega vodstva 9. Razni nasveti. Predsedništvo. Vinarsko družtvo v Štanjelu je imelo dne 10. maja t. 1. svoj občni zbor v To-maji, katerega so jo udeležilo 20 udov. Dnevni red vršil so je redno. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen gospod Jožef A. Fabiani iz Štanjela; v odbor pa gg. Černe Fran iz Tomaja, Živic Jožef, Fabiani Jožef iz Kobdilja, Puppis Anton iz Tomaja, Fabian Alojz iz Avbera in Hočevar Janez iz Štanjela. Poročilo odbo-rovo o družtvonem delovanji pretočenega in lekočega lota in o stanji družtvenega premoženja bilo jo sprejeto z vso zado-voljnostijo. Predlogi: naj so opravilni deleži porabijo naj prvo za izplačilo kupljenih vinogradov; naj si V3ak ud po mogoče prizadeva še novih udov pridobiti in naj so da čast. gosp. Ivanu Klobovsu za njegov trud in dosedanje delovanje posebna zahvala — bili ao 8oglaano sprejeti. Potem je zaključil gosp. predsednik sojo o 5Va uri popoludne in navzoči udje so so razšli a poalovom, zagotovljaje si, da hočejo marljivo delovati. Statistika umrlih. Od 20. do 26. p. m. jo umrlo v Trstu 69 oseb in sicer 42 možkih in 47 ženskih. Po starosti jih jo bilo 18 do 1., 14 do 5., 3 do 20., 6 do 30., 4 do 40., 13 do 60., 9 do 80. leta in 2 preko 80 let. Lani jo umrlo v istej dobi 12 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 22 99. Mesečna statistika tržaška. Meseca aprila t. 1. je bilo v Trstu 368 porodov in sicer 168 otrok možkega in 200 ženskega apola; zakonskih jo bilo 300 in nezakon-skih 68. Umrlo je 212 možkih in 191 ženskih, akupno 403 osebe. Največ oseb je umrlo dne 4. (20), najmanj dno 5. 6. in 26. (8). Povprečno jo umrlo vaak dan po 13 oseb. — Porok je bilo 83 in sicer 82 in 1 pred politično oblastijo. — Bolnikov jo bilo: v javnej bolnici 904, v porodilnici 6 ženskih, v sirotišnici 4 otroci, v blaznici 115 oaeb, skupaj 1029 bolnikov. V me-stnej oskrbnici je bilo dne 30. aprila 641 oseb. — Zaklalo se je 10364 glav iti sicer 1290 volov, 2 bika, 356 krav. 28 konj, 2277 tolet, 16 koštrunov, 6389 jagnet, in 6 prašičev. — Najtoplejši dan je bil 26. (19-6° C.), najmrzlejši 12. (4° C.). Deže-je 15 dnij. Ubijalec. Italijansko sodišče jo obso dilo Liberija Rubina zaradi ubojstva na 20-lctno ječo. Obsojenec se je kazni od-tegnol ter pobegnol v Avstrijo. Naša policija ga je našla v Trstu, kjer je imel trgovino pod imenom Stefano Lo Presti. Odpeljali so ga do mejo ter ga izročili itali janskej oblasti. Zblaznel je 351etni krušarski pomagač Anton Jebačin z Razdrtega na avo-jem stanovanji v ulici del Volto št. 2 Dva bolniška strežaja sta ga odpeljala v bolnico. Sodnijsko. Ivan Ljubič iz Javorja pri Podgradu je bil obsojen dne 29. p. m. zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja na 1-letno, njegov brat Mihel pa na .'{-mesečno te/ko ječo. Oba sta iz ljubosumnosti napadla dne 15. avgusta p. 1. seljaka Antona Krizmana ter ga s kamenjem nevarno pobila. — Seljak (iašper Vodopevič iz sv. Frančiška na Voloskera je bil obsojen zaradi tatvine na 8-mesečni zapor. Policijsko. Ženi davkarskega plenite-Ija v Kopru je ukradel neznan tat 9 gld. vredno ogrinjačo, baš ko je prenašala svojo prtljago na parnik. — Služabnici Barbari Komač je odnesel neznan uzmovič novčarko s 5 gld. ko je kupovala blago v trgovini „Al Snn Nicolo". — Zaprli so 112 letnega mornarja Frana Depase, ker jo ukradel svojemu drugu par črevljev, vrednih 4 gl. — Kmetici Ani Stopar iz Bazovice je odnesel na trgu Casertna tat vrečo z duhanom, vrednim 21 gl. ter zbežal. Mimogredoći so ga opazili ter tekli za njim; zato je vrgel tat vrečo na tla in odnesel pete. Pred porotnike pride dne 18. junija t. 1. Jurij Garma, obtožen prevare; dne 19. Dominik Antonac, urednik „Cittadina" zaradi razžaljenja časti (tožite!j Veidoker); dne 20. pa Ivan Strukel in Matija Stergaj zaradi ponarejenja denarja. Nezgoda. Težaku Domeniku Pagliaro jo padla mej delom na parniku „Argou težka veriga na glavo ter ga, hudo pobila. Odnesli so siromaka v bolnico. Požar jo nastal 29. p. m. zvečer v stanovanji hiše št. 5 ulice Molino a va-pore. Prebrnola so jo svetilnica in goreči petrolej se jo razlil po oblekah, ležečih na bližnjem stolu. Domačini so pogasili ogenj šo predno ao prispeli gasilci. Kadunčevo gostilno v ulici Torrente jo zaprl magistrat zaradi večnih prepirov in neredov, katere je prouzročeval gostilničar. Ribarstvo v Dalmaciji. V okolišči po-morako-zdravatvenega poglavarstva v Zadru vjelo so je od 23. oktobra 1S S 7. do 22. aprila t. 1. 1,437.640 kg. rib in sicer apada na domačo ribiče 1,177.240, na italijanske pa 270.400 kg. Dohodki ae ra-čunijo na 344.037 gld. na domače in gld. 59.442 na italijansko ribiče. Popravek. V poročilu o čitalničnem glavnem zboru ni stvar glodo moje opazke dovolj jasna. Gosp. tajnik pravi v svojem iz-vestji, „da jo omenjeno družtvo iskalo lo svoje gmotne koristi in razbila so so pogajanja." To se razume, da v del. podp. družtvu vlada lo gola gmotna sebičnost, čemur sem ugovarjal, ker jo baš del. podp. družtvo isprožilo misel in si prizadevalo, da bi vsa naša narodna družtva vzela skupno stanovanje. V ta namen jo bilo del. družtvo tudi pripravljeno trpeti kaj gmotno škodo, ni iskalo zatorej lo svoje gmotno koristi. M. V. Živic. Tržno poročilo. (Ceno so vtuuiuo kakor so prodajo im dobulo blago za gotov donar). Cena od for. da far. Kava Mooca.......loo K. 124.— 126.— Itio biHor jako lina . „ 100.— 108.— Java „ „ „ . 109.- 110.- SantoH tlim..........„ 92.- 94.— „ Hrodnja ... „ 89.— 90,— Ouatoiualn..........„ 98.— 100.— Portoricco..........n 108.- 112.— San Jtigo ila Guba . „ 124.— 120.— Cej-lon plant. lina . . „ 118,— 12.-- G.50 Pomeranie Hicilijannko . . „ —.— —.— Mandlji Hari I.a.....100 K'. 7J.- 72.- dalm. I.a, h oort. „ 75.— 70.— Pignolli..................„ 74.- 70.- Eiž italij. najlinoji • • • ■ „ 19.50 20.50 „ Brodnji..........17.50 18.50 Kangoon extra .... „ 13.25 13.75 n I.a..........„ 11.UB 1150 II.a .... „ 10.75 U — Sultanine dobre vrsti . . * 33.— 35.- Suho grozdje (opaia) . . . 1» 25.- Cifcebe ......... n 15.— 16.- Slaniki Varmouth I.a . . . Hod _ _ ___ Polenovke s redne velikosti 36^ — velike ..... 32.— 33.- Sladkor centrifug. V vrečah s certifik. . . . 100 K. 34- __ FažolCoks....... 14.75 15.- Mandoloni..... _ t_ _,_ svetlorudeči .... 12*- 12!25 temnorudefi . . . . 1150 11.75 bohinjski ...... 9 12.75 13.- kanarček ..... _ __ _.— beli, veliki..... zeleni, dolgi , . . . __ __ _._ n - .— —.— „ okrogli . . . n —. - —.— mešani, Štajerski . . p —.— —.— Maslo.......... (jO.— 10.- Seno konjsko....... rt 3.21 3.75 volovsko...... 3.93 4.H4 Slama......... 2.94 3.57 Les , trami kub. £..... 91 -.28 -.34 Oglje.......... 2 70 2.80 „Slovanski Svet/' polumesečnik, obsozajoč po 10 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka. Naročnina znaša: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskege Sveta. JL Debelost, medlost po nov.-j metodi gotovo odpraviti. Vs<* kožne bolezni, kot Krilite, žoltina. oj?rci, pege, rndeče nosove in roke, bolezni Ins ce -anikalno ozdravijo, Pike od osepnic in kocine po obrazu se z ni i raj odstranijo. V vsakem kozmetičnem p-ašanji daje se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči In se priloži murka za odpis v pismu z naslovom: „Hygiea-Officin" Breslau II. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 tiold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludiie. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3»j0 Plačuje vsak dno od 9—12 nreopoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1UOO 3 dni in čez 100U pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjlce domicilirane na tržaškem trgu po....... 37j°I Posojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5% višje zneske v tekočem računu po. 472°/0 Saje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887. 2—24 Marijaceljske želodečne kapljice, t m ki aei Najboljše vrste 1 slamorezni stroji m g odda 10% pod fabrisko ceno. W 1 w pove naše uredništvo. lira izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive do brote je posebno vpliv njihov pri notcčnoRti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodeč- nem kataru, gorečiće frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cona steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k angolju varhu" 53-53 Dr. Brady Kremsier, Hornva, V Trstu jih pa dobito pri lekarnifiarju Hia-soletto aH' orso nero in Seravallu blizo staroga sv. Antona. PRI JULIJU GRIMMU dežni kar, Harriera Vecehia IN je zelo bogata zaloga dežnikov za ffo spe in gospode za jako nizke cone. — Dežniki iz bombaža od 80 iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani S Nabere Auskuuft: bei F. Missler, General - Schiffs-Ezpedient, Bremen, Bahnhof-Strasse N. 10. Najnovejše letno blago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in ho-lidna tvrdka J. W. S I E G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri So nima jo mojih vzorkov, ter želo razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. i Zgubljene in oslabljene mozke moči i u nezmožnost Gotov pripomoček! Vsakdo s* popolnoma oziravi -/ gentalnim ogljenčevim slapom brt-z imslednih notranjih ner dov na gotov naftin in za ve.SO. Pri pošiijatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj znvoj zadržuje in od kod prihaji. Zavod za ordinacije za tajne bolezni; Dr. Karol Altmann Dunaj VII. Marlahilferstrasse 70 Dunaj. NULLUM PEPSINUM, nisi pepsinum Arpii. To izvrstno grnko želodčno zdravilo je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja Ških kemikov in pod posebno kontrolo slove- iVga zdravnika dr Haperja. Pokazalo seje kot Izvrstno naj ioljSe sredstvo za slab želodec, toliko kar se tiče vknsu, kolikor sijajnega us- peha ter je v v tem ob»iru pripoznano od vseh zdravniških krogov v Nemčiji. Uspeli tega zdravila j« tolik, da se more zvati najboljše sreos v o proti pom^rskej boli zni, tudi pr ti trebuh obolu in prehlnj.jnju Žt-lodiSevem. Ako se pije vsak dan pred < bedom kozarček te pijače z vodo, hitro se občuti dobrotvorni upliv. Za otroke zadostuje inanj, primerno starosti. 1 —10 Zaloga v Trstu pri S. ASC0LI. Via Nuova št. 15, I p. U Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar Albert £$!$ Samassal jiev i gasilnega orodja Ljubljj ■ § Proti hemoroidaml ® ^^ Kdor bore Čuvati svoje zdravje naj rabi, S MENIŠKE KROGUICE e (Pilole dei Frati.) « kri čisteče ni proti hemoroldam ** koje izdeluje P. Fonda. "Ml # ^fc farmacinta v Piranu đk 2 Prepotrebne za vsakega, kateri trpi _ 9 na hemoroidah, zabadanju, brezteŠ- ^p nosti, glavoboiji, ter sploh Veliko sedi, 2 one čistijo kri in dober vspeh potr- JJ 9 j"jH.io zasebna in zdravniška sptiče-A vala. koja so priložena z podukom za 2 porabo vsakej škatljiei v slovanskem, nemŠKem in italijanskem jeziku, ^fe Prodajajo se po 20 nvft 'katljiea v • vsih lekarnah Trst< Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, GoriŠkoja in ^F ^ Trenta. 47—54 HMMMMONM ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S p o 1 j u d u i m opisom Človeškega t o l o s a. ^ Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditič, § nadzdravnift usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi se pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane j^j 40 kr., po pošti 45 kr. fabrikant stro v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrsto gasilnice, izvrstno sestavo za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinsko i pivno sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna doln. Dnlje: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi liz konopnine in gumija itd. po inajnižjih cenah. Občine in gasilna [društva plačujejo lahko nn obroke. 20 svetinj Gospodu C3r. F^ioooli-i UL 9 lekarju »pri Angelu« v ia!>l|»ifti» Moj sin je trpel skozt dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega kri'.a, da ga j • ta bolezen v«ega shujšala in sUoro unift la. Pri njem poskušal s m vsa sredstva, ki nam jih utiša v"da zadaie in tudi nis m pizabil nairazličn'jŠih rudninskih vodil Todu zboljšek bil jn le sa malo trenutkov. Slednju'. si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vsp h je bil tako nagel iu sijajen, da je m >j sin porabivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem v^p^bu morem Vašo esenco le nnjgork-je priporočati vsem trpefiim vsled slabe prebavi', zlate žile iti., ter Vas tudi pooblastim, da to nuriftevalo moj« hva-b žnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V T r m t u, 1887. ]>■». Ii«on t.«vi. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v laalnej liiSi pošilja proti povzetji: Češljano sukno za osta-ek z t Mn moiko obleko, more se p-ati. fi. to m t. d dfff> f. — Valjano volneno sukno dvostroko š roko, za c-lo r bleko za gospe v barvah 10 met. f. Tkana ovčja volna dvostroke širokoiti, trpežna, cela obleka lOn^t f. 0.50 Indijski Foule volne, dvcfnke Širok, cela obleka, 10 met f. f». - Francozki atlas iz volne v vs«h enostavnih barvah, tudi progast in kariran; najnovejše, dvostroki Širok, 10 met. f. O M) Črni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo ■ bleko, 10 metrov f £„C»0 Terno veloure dvostroko širok, čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. ».— Progasto blago za obleke 60 clm. Široko, najnovejši vzorki, PO met, f. Volnati ryps v vseh barvah, G.O i-tm širok, 10 metrov f 3.HO Dreidrath (TroŽičje) najboljša vrsta, 60 cim. Široko, 10 m»t,rov f. Aquard blago 60 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 metrov f.' ».NO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati. for. Kosmanoški Kreton 10 metrov, za pranje, podpolna obleka for. 3 KO Ženske košulje iz moSnepa platna šminkami 6 komadov f. ».95 Dom ČB platno 1 komad, vatlov *lt for: 1 » 80 »__% _ tfc.HO Kiuq-Weh°» boliš-j iv go platna 1 komad širok 30 vatlov f. O - Sifon 1 komad, 30 vatlov, I a f. Pt.CiO, najboljše vrs'« f O.CSO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, |ll*i f. -i ho 1 . ?0 • rnd r » .-»«0 Kannafas iz niti 1 komad, £0 vatlov lila in rodeč for. « - Angl Oksforri najboljši, i«ko preporn^ljiv, i komad, 30 vatlov f n r.o Oksford s« more nr t', dobra vrs^a, 1 kos 30 vatlov f -t SO Garnitura iz rin«a sest.ojfita iz ? postelj nih pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi tipkami for. 4 SO Garnitura iz iute 2 namizna prta In r^s'eiino pogrinjnlo s dirkami f. :i.t»0 Jute zastor jurški vzorek; nodpolni for * SO__ Holandski opstanki prnnrno 10-12 metrov dolL'1 osttm k f >r. 3 AA Lfltni oqrni č a'4 dolg, for ■ «0 Konjska plahta jako dobra. 190 ctm. doVa, 130 ctm. široka, f. l.AO Knšulie za gospoda lastno d«lo bele ali ba-vane 1 kos laf. 1 »O, II a f. 1 «0 Žanskn košulie Iz Sifona in platna, dno rdet