DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 8 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 11TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Mehikanski katoliški duhovni tožijo državno upravo na sodnijah Mexico Ciudad, 9. januarja. Katoliki v Mehiki so na postaven način začeli boj proti mehikanski vladi, ki je začela izvrševati najnovejšo postavo, ki se tiče glavnega mesta Mehike, in ki pravi, da sme biti le en katoliški duhoven za vsakih 50,000 prebivalcev. Včeraj je pet duhovnov na petih različnih sodnijah zaprosilo za sodno prepoved proti vladi, da se ji zabrani izvrševati to I najnovejšo postavo. Duhovni so se tozadevno prej posvetovali z j nadškofom Diazom, ki je vodja jkatoličasov v Mehiki. Roditelji katolikov s0 mnenja, da bodo do-| prinesli na sodnijah dokaze, da i se vlada ni ozirala na potrebe na- j j roda, "ko je dotično postavo vpe-jljala, da je torej dotična postava i Protinarodna in se ne more spol-novati. Dotična postava je pro-1 j ti-ustavna, ker ropa mehikan-skim državljanom njih ustavne! pravice. Ustava republike Me-j hiko garantira polno versko svo-j bodo vsem svojim državljanom, in če slednji ne morejo izvrševa- j ti svojih verskih dolžnosti, se ji s tem krši osebna svoboda. Včeraj so bili aretirani trije duhovni, ki so hoteli izvrševati služ- j bo božjo. -o- Miller govori nocoj v Grdinovi dvorani Ljuta borba, ki se je vršila tekom zadnjih deset dni v Cleve-landu med petimi kandidati za župana, bo ponehala nocoj večer, in jutri bo pohitelo 240,000 registriranih državljanov v Cleve-landu v volivne koče, kjer bodo izvršili svojo ustavno pravico in dolžnost ter oddali glas za onega moža, o katerem so prepričani, da. bi bil najboljši župan mesta, ! zlasti v današnjih kritičnih ča-Isih. V nedeljo je grmel kandidat Peter Witt v mestni dvorani proti vsem štirim nasprotnikom. Govoril je mnogo, povedal ni do-jsti. Lažje je govoriti, kot dokazati. Dasi Petru Wittu ni mogoče dokazati, da bi bil neiskren, ! vendar on raje govori, kot dela, raje obljublj-a, kot izpolni. Peter 1 Witt je v službi Van Sweringen železniških interesov, in je neodvisni kandidat za župana. Ima mnogo pristašev zlasti med raid ikalci. I. O. Ford je kandidat komunistične stranke. On pravi, da je edini pravilni zastopnik delavstva, dočim unijski delavci trdijo, da je edini Morgan, republikanec, pravi kandidat za delavce. Ford, komunist, prerokuje i sijajno zmago jutri pri volitvah. * Eden izmed kandidatov je tudi kronični črnogled1, stari doktor Walz, ki je včasih demokrat, včasih republikanec, včasih neodvisen, kot mu kaže. Tudi on je zašel to pot v kampanjo, sam ne ve zakaj in kako. V kampanji je, in, pričakuje, da bo izvoljen z veliko večino glasov. Končno je kandidat tudi državni pravdnik Ray T. Miller, mladi in energični borec za ljudske pravice, vreden naslednik nepozabnega Johnsona. Kaj zna, je pokazal v par letih kot državni prosekutor. Ne ustraši se nikdar in nikjer. Skozi tri leta je iskal krivoprisežnike, sleparje, tatove ljudskega denarja in jih gonil v ječe. Pred Miller jem se to ni godilo, in Miller bi to delo rad nadaljeval, toda je prišel na konec svoje moči. City Hall mu je zaprt dosedaj. Zato se je obrnil na državljane v Clevelandu, da mu odprejo pot tja. Na njega se narod zanese, kajti kar on reče, to izpolni in je pribito. Njegovo ime je postalo strah črnim elementom, krivoprisežni-kcm in tatovom javnega denar- Kandidat republikanske maši-i ne, kandidat, ki reprezentira vse, kar je bilo slabega in neznosne-| ga, zadnja leta pri mestni vladi, j je republikanec Daniel Morgan, j Njega je izbral razvpiti bos republikancev, Maurice Maschke, da kandidira za župana. Masch-ke je imel kontrolo v City Hall j v Clevelandu zadnjih 15 let. Kaj pomeni ta kontrola, ste čitali v časopisih. Prazne blagajne, politične perverznosti, oblast zamorcev, škandal za škandalom, cele vrste republikanskih politi-karjev v ječah- Ljudstvo komaj čaka, da bo konec tega in da izvoli drugega moža. Pričakuje se, da bodo nasprotniki Morgana dobili trikrat toliko kot Morgan. VZOREC GLASOVNICE CITY OF CLEVELAND Special Primary Election a. Mark only with b:a^k ka3 pcnall. b. To vr.te for a uerssn mark a cross (XI in thci <;quar<; to tbc It ft o/ thr name r.f the person for ivlwm you dfiKire to vote. c. If you tear, deface or wrong" y mark this ballot return it an:l obtain »another. Senatorji zahtevajo dobro pivo v borbi proti butlegerjem Washington, 9. januarja. — Razne priče so danes pred senatnim preiskovalnim odborom glede prohibicije pričale, da je absolutno potrebno, da se vpelje 4 procentno pivo, da se s tem odpravi bolj "trda pijača" in da se ustavi "triumfalni pohod but-legerjev." Senator Hiram Bingham iz Conneticuta in neki zdravnik sta jako priporočala, da vlada nemudoma upelje dobro pivo. Med suhači sta pa bila navzoča Dr. Scott McBride, načelnik suhaških organizacij v Ameriki, in metodistovski škof James Cannon, ki je zapleten v razne volivne škandale in bo to-jžen od vlade Zedinjenih držav. Obilno je bila zastopana pri zaslišanju organizacija "Crusaders." Senator Bingham je ! zlasti priporočal 4 procentno pivo kot "zdravilna in potrebna pijača." To pivo bi se lahko pr'dajalo samo v restavrantih j in hotelih zaenoz naročilom hra-! ne, da se potolaži strah onih, ki ! se bojijo, da bi morebiti zopet j se odprle, gostilne. Prečital je tudi pismo ravnatelja slavne Yale univerze, v katerem prosi, da se u pelje pivo, da dijaki na univerzi ne bi povžili toliko žganja in bi raje pili pivo. Rekel I je, da 4 procentno pivo ni opojno, in bi moral človek povžiti 10 kvortov, »redno bi čutil posledice. Delavec, ki zjutraj povžije samo čašo kave, opoldne ima prigrizek, zvečer pa po trdem delu in pri obilnejši večerji bi gotovo z veseljem rad povžil postavnim potom steklenico dobre pi-|Ve, je rekel senator Bingham''. DANIEL E. MORGAN! F. W. WALZ ix! RAY T. MILLER I. O. FORD PETER WITT Nemčija je odpovedala E točke mirovne pogodbe Paris, 10. januarja. Nemška vlada je naznanila, da ji je ne- 1 mogoče nadalje plačevati vojno s odškodnino in politične dolgove ; ter je s tem odpovedala dotične 1 točke Varsaillske mirovne po- : godbe. Francija je bila vsa iz- i nenadena radi tega nemškega : |ukrepa, in je- prvi trenutek francoska vjada izjavila, da nikakor ne sprejme nemške odpovedi. Ta nemška odpoved je pretresla ves svet, in pričakuje se značilnih političnih dogodkov prve vrste. Reparacij ska konferenca narodov, ki bi se imela v kratkem vršiti v Lausanne, je s tem seveda • odveč. Prizadet bo ves svet, kajti ako Nemčija ne more plačati, ne more .tudi F|rancija plačati Ameriki. Francija bo naredila !skrajni pritisk, da prisili Nem-' jčijo k plačilu. Smatra se pa, da je to začetek splošnega čr-jtanja vseh vojnih dolgov. Milijonar Mather I V Clevelandu je pred nedavnim časom umrl znani milijonar Mather. Te dni so odprli njegov j testament, iz katerega je raz-• | vidno, da je zapustil $8,500,000, i večinoma svoji družini, precej pa I tudi raznim dobrodelnim zavodom. Republikanci zgubili prvi boj vkongresu Washington, 10. januarja. Demokratska večina v kongresu je doživela svojo prvo večjo zmago v kongresu napram IIoo-verju. Z 214 glasovi proti 182 so demokrati glasovali, da se odvzame predsedniku oblast zviševati tarif, poleg tega. da so sprejeli predlog, da se skliče mednarodna konferenca za znižanje mednarodne colnine. Nova postava vzame predsedniku nemudoma pravico spreminjati tarif. To pravico ima sedaj samo kongres. Predlog gre sedaj v senat, kjer bo tudi sprejet. To je prvi korak v boju proti depresiji. Potter umor "Umor bivšega mestnega counQilmana je sramotni pečat, i ki kaže na republikansko politi-' čno mašino v Clevelandu. Toda ' ta sramotni madež ne bo ostal nemrščevan. Ne bo dolgo, ko bo nekoga prijela vest, pa bo šel in ovadil prave krivce, in visoko j vplivne osebe danes se bodo nahajale na potu v zapore radi tega umora." Tako se je izjavil Rev. Ormon de Parker, pastor neke zamorske cerkve v Clevelandu. * Albanija je kupila na Angleškem pet vojnih zrakoplovov. Miller, Witt, Morgan, kdo bo izvoljen? Na dan volitev Policijski načelnik Matowitz jo poslal vsem policistom, ki bodo na volivni dan imeli delo okoli voiivnih koč, navodila, naj prinesejo s seboj svojo kosilo in večerjo, ker na volivni dan ne bodo smeli prej zapustiti svojih prostorov, dokler ne bo glasovanje končano in glasovi prešteti. Pričakuje se pa, da se bo kmalu po zaključku glasovanja zvedelo za rezultat. Kajti vsak volivec bo imel samo eno glasovnico v rokah, treba mu bo narediti en sam križ, pa je gotov*. Glasovanje bo šlo torej nenavadno hitro naprti, in se pričakuje, da se bo ,cb 7. uri zvečer v torek že vedele, katera dva kandidata sta bila od naroda izbrana. Vest iz domovine : Mr. Anton in Joseph Zadnik sta nrejela iz domovine žalostno vest, da je preminula njuna mati v starosti 62 let, v vasi Koz-ijane pri Materiji na Primorskem. Ranjka zapušča 5 sinov in dve hčeri. Anton in Joseph sta v Ameriki, Štefan in Ivan ter Marija, poročena Gustinčič, so v starem kraju, hči Antonija 'je pa pri redovnicah v Egiptu. Mož ranjke je preminul 1918. s Naj b g ranjki rahla domača zemlja! Smrtna kosa V soboto zjutraj je umrl v mestni bolnici George Gagula, rodom Hrvat. Star je bil 55 let in je stanoval na 14907 Darwin Ave. V Ameriki je bival 20 let. ; V stari domovini zapušča enega ' sina. Pogreb se vrši v torek po-j poldne ob 2. iz A. F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152n St. Pokopan bo na ruskem pokopališču. Počivaj v miru! * General živkovič je zopet mi-nisterski predsednik Jugoslavije. Zanimive vesti iz življenja I naših ljudi širom ameriških mest V Belleveu bolnici v New Yorku je umrl rojak John Vol- I kar ,po poklicu natakar in star r 49 let. Doma je bil iz Kamnika. \ V Chicagi je umrl rojak Mati- i ja Videtich, star 42 let. Bolehal h je nad -štiri leta na jetiki. Po- c greb se je vršil 6. j anua r j a. > Ranjki zapušča starše, dve sestri < in dva brata. 1 Slovencem v Clevelandu in' v J? : Lorainu, Ohio, dobro poznani ro- < jak Anton Svet, se je pred tre- ' mi tedni smrtno ponesrečil v"av- !f tomobilu na Jesenicah na Go-i5 renjskem. Doma je bil iz Rake- 1 ka. V Lorainu je imel dalj časa 1 | trgovino z mesom, v Clevelandu i je pa vodil gostilno na Norwood-Rd. Iz Oregon City, Oregon, poro- i1 čajo Slovenci, da so za Božič tam i jj. slišali po radio slovensko pesem | "Po jezeru bliz' Triglava." Peli : so jo takozvani "Balkan Mountain Men" v New Yorku. Njih! | petje je oddajano po radio, ki se I sliši po vsej Ameriki. Pred kratkim je zadela v pre-megerovu v Cannon City, Colo.,.i I nesreča dva slovenska rojaka in | sicer Frank Plautza in Louis j Pirca. Oba sta delala pri stroju, nad katerega se je vsula plast! premoga. Oba sta dobila zelo hu -! i de poškodbe. V bolnici v Cannon City, Colo.,: gizhaja rojak Frank eadey. katerega je zadel avtomobil/na' cesti, ko se je ponoči vračal do-1 mov. __________r\ Napadeno dekle Ko se je sinoči Miss Josephine i Lokar, 23 let stara, stanujoč na' 695 E. 162nd St. vračala proti svojemu domu, je bila v bližini svoje hiše napadena od treh mla-dih surovin: Eden jo je stisnil za I I vrat in položil roko pred usta, da ne bi mogla kričati, toda neustrašeno dekle je pograbilo z I zobmi roko napadalca, zobje so se zasadili v prste'surovine, ki je zakričal od bolečine. Medtem je : pa tudi Miss Lokar kričala na pomoč, brcala in otepala okoli se-f be, da so lopovi pobegnili, zlasti ko se je približala Miss Ana Ro-kavec, 705 E. 162nd St. s svojim spremljevalcem. Miss Lokar je dobila nekaj poškodb. Policija je I kmalu potem polovila suroveže, katerih pa Miss Lokar ni mogla ali ni hotela spoznati. Izjavila je, da se v dotični okolici dosled-| no dogaja enaki napadi. V kratkem času je bilo napadenih 10: I deklet v tamojšni okolici. Poli-cija bo odslej posvetila posebno I pozornost temu okraju. Rojak umrl V nedeljo zjutraj je umrl rojak Paul Trcha, star 73 let, stanu-I joč pri sinu na 14500 Sylvia Ave. Tu zapušča 2 sina, pred meseci mu je pa umrla soproga. Tuje! bival 27 let. Pogreb se vrši v I torek zjutraj v Marijino cerkev na Holmes Ave. pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranj-kemu ohranjen blag spomin! John Oblak je zdrav Naš poznani slovenski eks-presman John Oblak je zopet: | zdrav in prav rad vas bo selil ali kaj drugega prepeljal za vas, samo pokličite ga. Nas prav veseli, da se je Johnu vrnilo zdravje. Mr. Oblak stanuje na 1161 E. 61st St. Peter Witt Peter Witt je izjavil, da bo i zmagal pri volitvah 16. februarja, čeprav se demokrati in republikanci združijo proti njemu. Slovenska umetnica Mrs. Olga Gerzel-Mesnar bo,: priredila razstavo svojih umetniških slik v St. Clair javni: knjižnici, pričenši 12. januarja, j to je, jutri. Mrs. Gerzel-Mes-j nar je odlična naša mlada umetnica, ki se je odlikovala že v East Technical višji šbli, in je pozneje graduirala iz Cleveland! School of Art. Kot učenki na umetniški šoli je bila prisojena druga nagrada v slikanju see-1 nerij in pokra jin. V designih j je dobila prvo priznanje. Letos je umetniški muzej v Cleve-jlahdu sprejel krasno sliko pokrajin, delo Mrs. Mesnar, da jo I pozneje vporabi na umetniški! razstavi, ki se bo vršila v maju mesecu* v umetniškem muzeju. Stotine najboljših ame-I riških in drugih umetnikov bo tedaj navzočih. Mrs. Olga Ger-; zel-Mesnar danes spopolnuje j svoje talente v umetnosti na S John Huntington zavodu, kjer! študira višja umetniška dela. j Je dobro poznana v naših slovenskih krogih, in njena mična slika, podarjen^ uredništvu pred mnogimi leti, še danes krasi naše uredniške prostore. Ali bo delo? Angleški časopisi poročajo te J dni, da so razne tovarne v me- ^ stu dobile velika naročila za razne avtomobilske dele, in da!' je zlasti Ford poslal velika na-!1 ročila. Tovarne, ki so baje do-1 bile naročila, so: Thompson ! ] j Products Co., National Acme!' j Co., Midland Steel Products Co., |! .Geometric Stamping Co., Chase ! Brass & Copper Co., Eaton Axle & Spring Co. in The Cleveland ! Hardware Co. V vseh teh tovarnah so zaposljeni naši ljudje. Enaka poročila so prišla j [že večkrat v javnost, toda so se j kmalu zgubila v prahu. i j Letna seja Delničarji Slovenskega Na-! rodnega Doma v Newburgu i imajo svojo letno sejo dne 17.j januarja, točno ob 2. uri popoldne. Vabijo se k prisotnosti vsi delničarji in delničarke.—Tajnik. * Angleški kralj je dobil napad influence. For Mayor (Vote for not more than, one)_ ja, tatovom ljudskih davkov. Zato so napeli vse sile, da ga pora- ( zijo pri volitvah. Raje ne vemo koga, samo Millerja ne, pravijo : črni elementi! < In to je vzrok, da je "Ameri- ; ška Domovina" se obrnila in korakala z Millerjem v'tej kampanji. Ker je Miller takoj pri nastopu svojega urada kot državni pravdnik, priznal Slovence. Imenoval je namestnika državnega piavdnika — Slovenca. Miller kot državni pravdnik ima samo 20 ljudi v uradu. Kot župan bi imel 10,000 uslužbencev Koliko bo naredil Miller za naše ljudi, j si lahko mislite! Nocoj večer bo govoril Ray T. Miller v Grdinovi dvorani slovenskim in hrvatskim državljanom. Stopil bo pred narod in natančno povedal kako in kaj. In njegova beseda ni zahrbtna, je odločna, direktna, poštena in vam seže v srce. Pridite na shod nocoj večer in pozdravite bori-telja za ljudske pravice, človeka, j ki vas pozna in vas bo poznal. Na shodu nocoj večer bo pred-1 sedoval novo izvoljeni vodja dr-; žavljanov v 23. vardi, Mr. Frank J. Lausche. Govorili bodo tudij mnogi drugi odlični govorniki. V dvorani -bodo nameščeni radio mikrofon in električni zvočniki, ki bodo nosili glas po vseh dvoranah tako, da bo vsakdo lahke natančno slišal. To bo za-' ključni shod v tej kampanji. ' Jutri pa, ko pridete v volivno . kečo, naredite križ pred imenom Ray T. Miller. Menda je pri-šen enkrat čas, da pridejo Slovenci do polnega upoštevanja, ; ako tudi Slovenci v sklenjenih i, vrstah glasujejo za enega kan-i didata, ki ima največjo možnost, I da bo izvoljen od naroda. Tudi j če doslej niste nameravali mn-j goče voliti za Millerja, apelira-i !mo na vas, da jutri oddaste svoj j j glas za njega. Bodite prepriča-I' ni, da ste narodu kot takemu ^ j storili največjo uslugo Računajte kakor hočete za- s pleteni politični položaj v ! Clevelandu, nihče ne more z gotovostjo povedati, katera dva j kandidata bosta dobila največje število glasov pri volitvah jutri. Tyje izidi primarnih vo-! litev so mogoči: Ali preosta-neta Miller in Morgan, ali pa j Morgan in Witt ali pa celo Witt j in Miller. Vse to je lahko mo-!. goče. Računa se, da bo nad 200,000 glasov oddanih jutri, in! da bodo glasovi za posamezne kandidate tako tesno skupaj, da se do zadnjega ne bo vedelo, j katera dva sta dobila največ glasov. Omenjeni trije kandi-^ dati bodo mogoče le par stotin: glasov narazen v torek večer,: ko bo končano štetje. Witt pravi, da bo gotovo izvoljen, Milllar je siguren za izvolitev, Morgan pp nobenega dvoma nima. Tako vidimo položaj, ki se bo razbistril šele jutri večer okoli osme ure. I Komunist Ford Komunistični kandidat za župana, I. O. Ford, namerava v pondeljek peljati četo brezposelnih pred City Hall, kjer bodo zahtevali, da mestna zbornica upe-Ije zavarovalnino proti brezposelnosti. Zvezna vlada je aretirala 30 vladnih stražnikov radi silne podkupnine New York, 9. januarja. Vlada je dala aretirati 30 obrežnih stražnikov z raznih ladij, ki stražijo obalo pred butlegerji, od katerih so baje v kratkem času prejeli nad en milijon dolarjev, da so zatisnili oba očesa, ko so butlegerji razkladali pijačo iz svojih parnikov na obrežje. Med aretiranimi so tudi en poveljnik ene stražne ladje in več častnikov. Več obrežnih stražnikov je že priznalo, da so prejeli podkupnino v zameno za do- j voljenje izkladanja opojne pijače. V zvezi s tihotapci z opojno pijačo so bili tudi mnogi' tihotapci, o katerih se trdi, da so te-! kom zadnjih treh let z tajnim dovoljenjem obrežnih stražnikov izkrcali opojne pijače nad $10,-000,000 vrednosti. Vsi obtoženi obrežni stražniki, ki so bili aretirani ,in ki spadajo k vojni mornarici Zedinjenih držav, bo-, do prišli pred vojaško sodišče, kjer se bodo morali zagovarjali. Preti jim kazen od 20 do 40 let ječe, ker so prelomili svojo i prisego. i --o- Po toči zvoni Republikanski kandidat za župana Daniel Morgan, pripoveduje na svojih shodih, daje največji problem Clevelanda skrbeti za 1 'brezposelne. To je lepo in.pra-ivilno, toda kje j& bil Morgan tekom 22 mesecev, ko je bil načelnik mestne vlade, iz katerega ga je pregnalo ljudsko glasovanje pred nekaj meseci. Ko je bil Morgan mestni manager je neprestano pridigal da mesto nima denarja, da je mestna blagajna prazna, da se bodo morale plače znižati. In ko je bil Morgan mestni manager so hodili brezposelni v City Hall, tam so pa bili sprejeti po močnih policistih s I količki v rokah, katere je poklical Morgan na pomoč. Mr. Morgan je imel priliko in čas, da skrbi za brezposelne, toda narod je sprevidel, da ni znal vršiti syoje dolžnosti, zato ga je pri novem-berskih volitvah odslovil. Smrtna kosa j: V soboio večer je nagloma pre-; j minula Mary Trebeč, roj. Arko, i stara 47 let, 15805 Waterloo Rd.! ! Tu zapušča soproga in sestro . Mrs. žnidaršič ter več sorodnikov. Ranjka je bila dobro po- , !znana med Slovenci, in je s so-' j pregom dolgo vrsto let vodila čistilnico oblek in bila zelo akti- j j v na na društvenem in narodnem ipclju. Bila je članica društva .Lundei-Adamič, št. 20 SSPZ, i društva Svob. Slovenke št. 2 S.' j D. Z., društva Friendship Grove,! I št. 125 WC. in članica Soc. kluba, delničarka S. N. Doma in S. !D. Dcma,. Doma je bila iz Do-' ! len je vasi pri Ribnici, in je bivala tu 26 let. V starem kraju , zapušča mater in še staro mater, j ! Pogreb se vrši v sredo popoldne I cL> 2. uri iz hiše sestre na 1287 . E. 170th St. pod vodstvom Jos.1 , žele & Sinovi. Prizadeti družini , naše globoko sožalje! Volivne koče Na volivni dan so odprte vo-! ' livne koče od pol sedme ure zjutraj do pol sedme ure zvečer.1. Kdor je ob pol sedmih zečer pri j j volivni koči, ga morajo še spustiti noter, da voli. V 23. vardi I je mnogo j novih slovenskih vo-j ■j livnih uradnikov, katere je na-', • mestil v njih uradih Mr. Frank' - J. Lausche kot vodja našega po- - j litičnega gibanja v naselbini. So I vsi zanesljivi ljudje. u AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.C0, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 8, Mon., Jan. 11th, 1932 ga kandidata povzdigne na najvišji drog! Le pustite, da si kandidatje sami izprašajo vest in povedo, kaj je prav in kaj ni prav, mi pa iz tega sodimo. Sicer je ta politična zmes tako piškava, da je le škoda, da se zapleto v ta vrtinec mnogokrat ljudje, ki so vredni dobrega imena, končno pa jih vrtinec zavrti, da postanejo tudi nepošteni sami, kar je mnogokrat vzrok le okolnost, ki jih zanese v neprilike, končno pa se tega navadijo od drugih. Le malo je zanesljivosti, vse preveč je obljub, tem se pa sploh Beseda našim volivcem Deset let je minulo v zgodovini našega mesta Clevelanda, odkar smo imeli pravico si izbirati svojega lastnega gos-podarja-župana. Teh deset let v zgodovini Clevelanda je nepretrgana vrsta zapravljanja ljudskega denarja in davkov, nezaslišanega grafta, nepoštenja v politiki in žalostnega zapostavljanja našega naroda. Dočim so se davki vsako leto višali, pa so bile kljub temu blagajne koncem vsakega leta prazne in dolgovi so rastli do neba. Naše ljudi, ki plačujejo ogromne davke mestu, so pregnali vsepovsod iz uradov, da jih je ostala danes še gola peščica. Izkoriščanje mestne blagajne, zavoženo gospodarstvo, nezaslišano raketirstvo v mestni politiki in poslih je postalo tako obupno, da so volivci 3. novembra, lanskega leta, naredili konec sedanji mestni vladi. Sklenili so z veliko večino, da si zopet izvolijo župana, ki naj bo narodu odgovoren, ki naj očisti mesto sleparjev in izkoriščevalcev in zopet pribori ljudem pravice, ki jim gredo. Med vsemi javnimi osebami v Clevelandu stoji danes na najbolj odličnem mestu demokrat, državni prosekutor, RAY T. MILLER. Komaj je bil izvoljen z veliko večino v svoj urad, že je posegel z roko postave v gnezdo izkoriščevalcev in pošiljal enega za drugim v zapore. Toda njegov delokrog je omejen, ne more do živega koreninam korupcije in odira nja naroda. Zato ga je Vodstvo demokratične stranke pozvalo, da sprejme kandidaturo za župana mesta Clevelanda Kot župan, iskren in pošten, mlad, navdušen in energičen, j bo on pravi mož, da pribori narodu odvzete pravice. Trije vzroki so še posebno, zakaj bi vi, Slovenci in Hrvati, morali voliti RAY T. MILLERJA županom. 1. RAY T.■ MILLER je edini demokratski kandidat, odobren od stranke. Poleg njega ni nobenega druzega demokratskega kandidata. Drugi vzrok je njegova mladostna energija, njegova poštena, toda drzna in pogumna borba proti sleparjem naroda, proti izkoriščevalcem javne blagajne, proti raketirjem v politiki. Ni ga človeka v Clevelandu, ki bi znal hitrejše in energičnejše spraviti mestni voz iz blata, kamor ga je zapeljala sedanja mestna administracija, kot more to storiti RAY ne da izogniti, ker je to taka metoda kampanje. Naj se imajo kakor hočejo. Tudi ni toliko kdo je izvoljen, sama ena oseba ne more veliko ne škoditi ne koristiti. Lahko po premišljen ju stopimo vsak za svojega kandidata popolnoma opravičeno, samo med nami ne potrebujemo delati radi drugih sovraštva. Glejmo, da delamo medseboj za lastne koristi, ki jih narod tako potrebuje in sledimo kampanji bolj hladno in lahko, da nas ne potegne vrtinec sovraštva zopet v ljuti požar. A. G. DRUŠTVA IN KLUBI POZOR! Pogosto čitamo, kako si društva : in klubi v naselbini prizadevajo , na razne načine oživljati in po- i življati številne prireditve z raznimi sredstvi, toda vedno ne zadostuje, vedno je treba nekaj novega, nekaj oživljajočega Znano je,' da imam podpisani premične filmske slike, prineše-ne iz stare domovine, ki so do-sedaj povsod našle dosti zanimanja po naselbinah Prav rad sem našim društvom in kl,ubom na razpolago, v teh dolgih zimskih večerih in v tej depresiji, sicer brezplačno, za uro ali dve, kjer in kadar bi eno ali drugo društvo ali klub, kaj sličnega potrebovalo, za dodatek kakšnega večera, bodisi, da imajo sejo, morebitno kratko veselico, ali kar že bilo na programu in bi k temu še pridejali slikovni program. To od moje strani velja—storjeno brezplačno. Kjer in kadar pa bi hoteli vpo-rabiti celi slikovni program ves večer, za tiste bi ga priredil za zelo malo odškodnino, društvo ali klub bi si pa lahko nabavilo s tem nekaj dohodkov za njihovo blagajno. Naznanjam tudi, da sem v tem času, odkar sem se vrnil iz domovine, slike veliko preuredil in zboljšal, ter tudi mnoge nadomestil z drugimi v toliko, da sedaj lahko izvedeni zanimivi slikovni koncert ali program. Kjer in kadar bi želelo kakšno društvo, klub ali katera druga skupina imeti zabavni večer, bodisi samo za uro ali dve, ali pa za cel večer, naj se obrne na mene in jim ustrežem kakor zgoraj omenjeno. Med slikami iz stare domovine imam mnogo slik iz ameriškega zapada, ki so za mnoge tudi novosti. Zakaj bi se ne po-služili te prilike, ker je vam brez izjeme vse to na razpolago, kakor zgoraj omenjeno. Lahko telefonirate ali se zgla-site: A. Grdina, 1053 E. 62nd St., HEnderson 2088. T. MILLER. Tretji vzrok, da se borimo za RAY T. MILLERJA, ker je on edini kandidat, ki je priznal Slovence v polni meri, ki je izjavil, da je njegova sveta dolžnost, da Slovence kot župan v prvi vrsti upošteva pri mestnih delih. Namesto stotin zamorcev, ki prevladujejo danes v mestni hiši, dobimo mnogo naših ljudi za mestna dela. Raditega pa, naj ne ostane na volivni dan nihče doma, sveta dolžnost vaša je, da sleherni vzame v roke glasovnico in naredi križ pred imenom RAY T. MILLERJA, ki naj bo naš prihodnji župan. Ponovno povdarjamo, da je RAY T. MILLER edini kandidat demokratske stranke v Clevelandu, ki je bil uradno odobren od vsega eksekutivnega odbora stranke in vseh voditeljev. Kot tak uživa neomejeno zaupanje vse stranke, ki je šla v boj do skrajnosti, da izvoli RAY T. MILLERJA prihodnjim županom Clevelanda. Povdariti nam je zlasti potrebno še to: Pazite, da boste delali na volivnem listku križ, ne pa številke. V volivni koči boste dobili v roke samo en, primeroma majhen volivni listek v roke. Na tem listku so imena vseh peterih kandidatov za župana v Clevelandu. Nobenega drugega listka ne boste dobili v rpke. En pogled na volivni listek vam takoj pokaže ime RAY T. MILLER. Naredite križ pred njegovim imenom, zvijte listek in izročite ga volivnim uradnikom. Naredili ste svojo državljansko dolžnost in pravico, poleg tega pa boste imeli v srcu zavest, da(ste volili ne samo za poštene-! ga kandidata, ,pač pa tudi za največjega prijatelja Slovencev, ki bo prvi poznal Slovence, ko pride v mestno hišo, kakor jih je prvi poznal, ko postal državni pravdnik in nemudoma nastavil Slovence v svojem uradu kot pomožne državne pravdnike! Deset let je gospodarila nasprotna stranka strahovito in plenila javno blagostanje mesta Cleveland. Jutri je vaš dan, slovenski in hrvatski državljani, da naredite konec pre-ziranju, izkoriščanju in sramoti Clevelanda — konec sedanji administraciji s tem, da naredite pred imenom RAY T. MILLER križ in pomagate tako k njegovi izvolitvi. BODIMO DOSTOJNI V KAMPANJI Od moje strani doma rojaki bodo že vedeli, kje se ta gora na-haja. Ena bližnjih vasi je Hra-stje, kjer je tudi moja malenkost zagledala luč sveta in kjer sem preživel večino otroških let. Navadno smo rekli: gremo v Igoro, po drva, po listje, les, po jagode itd. Pa tudi v lovski sezoni je bilo živahno na gori. Pokalo je na zajce, jazbece, lisice, da je bilo veselje. Tudi kakšna srna je pribežala v gorsko zatišje. Kragulj se je vrtel visoko nad vrhovi smrek ter glasno vriskal svoj fiu-viu, v strah In trepet kokošjemu zarodu. Gora ima za seboj pa tudi zanimivo zgodovino. Pred davnimi časi je bilo na gori utrjeno mesto Ajdovcev. Kakšen rod je bil to, ne vem, slišal sem pa o tem od starih ljudi, ki pa že davno počivajo v grobu. Pravili so tudi, da> so to mesto uničili rimski vojaki, ter ajdovski rod pregnali. Nek bogataš iz Avstrije je bil dal na več krajih zemljo prekopati in dobili so več izkop-nin, starinskih posod in orožje. Pri tem sta bila takrat tudi dva delavca podsuta in še danes je tam znamenje. I Nekje v gori, tako pravijo, je zakopan, zlat zvon, katerega glas se sliši samo vsakih sto let enkrat. Na tistem mestu gori tudi zaklad ali šac in tam je zakopano neizmerno bogastvo. Kako visoka je naša gora v metrih, ne vem natančno. Mlad človek pride lahko v eni sapi do vrha, bolj prileten se mora pa večkrat oddahniti, predno pride | do stare cerkvice sv Magdalene. Sedaj, dragi čitatelj, mislim, da sem šele na pravem mestu. Skrivnosti tega svetega prostora menda niso še svetu znane. Pisatelj je opisal te kraje v onih časih, ko so bili naši kmetje tla-jeani grajski gospodi ali nemških valptov. Vsega tega in še bolj bornega življenja našlega ljudstva je bila priča sv. Magdalena | na gori. Cerkvica je še izza turških časov in se še pozna, kjer je stalo okrog cerkvice mogočno zldovje, branik ali zatočišče bežnega ljudstva pred sovražnikom. Zid so pa v novejšem času podrli radi lepšega razlega na okolico. V lepem vremenu je pogled krasen. Vidi se lahko na Triglav, na Kamniške planine, Naj bo skušnja naš učitelj, naj ne zaidemo v ponovilo borbo, ki nam nikdar ne prinaša koristi, marveč nam škoduje na političnem polju, nas ponižuje in oropa še tega, kar smo si prej s težkim trudom priborili. : Stojimo, kakor bi si človek lahko predstavljal, v vasi, kjer je vsaka hiša s slamo pokrita, j Treba je samo iskrice in požar, j kakoršen je nedavno nazaj raz-: sejal v naših časopisih in igrali' tisto vlogo, žalostno vlogot bi izbruhnil. Naravnost rečeno: Mi, državljani in volivci, tega ne mara- na Grintovec in daleč čez prijazne Dolenjske gričke. V poletnem času pride mnogo turistov na goro. Ker sem že ravno pri tem, se zelo kesam, da nisem naročil Mr. Grdinu, da bi bil tudi od našega kraja prinesel kaj slik. Ko sem gledal njegove filme, nisem nič opazil od naših krajev. Menda je dremal, ko se je vozil tam mimo naše gore. Drugi pot mi pa ne uide kar tako! Naj se še nekoliko pomudim v mojih mladostnih spominih. Prvi snopi pšenice so morali biti hitro omlačeni, ter zrno naglo neseno v mlin, da je bila pripravljena moka za štruklje in potico. Imeli smo namreč v tem času žegnanje pri naši podružnici, godovanje Magdalene. Zopet smo hiteli v goro počastit svetnico. Oh, kako milo so nas vabili ti naši zvonovi! Kakor tista pesmica: Zagorski zvonovi prav milo pojo! Kadar so nesli trpina k počitku, je bilo razločno slišati: Danes meni, jutri tebi ! In kakor je veter potegnil v drugo smer, sta zvonova za hip utihnila, potem pa je glas zepet polagoma priplaval nazaj. In potrkavanje o božiču in drugih praznikih! Da, teh zvonov ne bom nikdar pozabil! Ako mi dovolite, vam bom povedal pripovest o čarovnicah, ki sem jo slišal od mojega birmanskega botra. Pripovedoval jo je neki večer pri sosedovih, ko so imeli pri hiši čevljarje. Vsi so mu verjeli, najbolj pa jaz, ki sem bil še mlad. Boter je pripovedoval, kakor bi bil vso stvar sam doživel. Tako nekako je pripovedoval boter: "Ko je odzvonilo angelsko če-šeenje, smo povečerjali in potem nekoliko pomolili, sem stopil ven pred hišo, kakor navadno, da pogledam na vreme. Naenkrat se' zdrznem, kajti ravno nad mojo glavo so letele tri lučke: rdeča, plava in bela. Te lučke so me naenkrat začarale. Moje oči niso drugega videle, kot neizmerno ravno polje in korakal sem po široki beli cesti. Naenkrat začujem peket konjskih kopit za seboj. Pri meni se ustavi kočija, v katero je bilo upreženih četvero konj. Na vsaki strani kočije je bila pritrjena po ena ze-; lena luč. Na sedežu sta sedela i dva kraljvsko opravljena koči-jaža. V kočiji je pa sedela prekrasna deklica, vsa v Židi. Eden kočijažev stopi s kočije k meni in se mi globoko prikloni, rekoč: 'Izvolite sesti poleg visoke princezinje Mavrice, ker potrebuje Vas pri nocojšni veselici za natakarja.' Meni, seveda, ni bilo treba dvakrat reči; takoj sem sedel v kočiji poleg dražestne gospice in se ji priklonim, kolikor mogoče spoštovano. Konji so potegnili in šlo je kakor blisk po beli cesti. Kmalu se kočija ustavi pred krasno palačo'. Gospodična mi veli: 'Izstopite! Nocoj ste Vi moj častni natakar in gost.' Prihiti služabnik in me pelje v palačo. Prideva v veliko dvorano, kjer so bili pozlačeni obešalniki za obleke in kostumi. Lakaj mi prinese obleko, kakršno mora imeti prvi natakar. Veli mi, naj se preoblečeni in naj obesim svojo obleko na kljuko. V par minutah sem bil kakor ves prenovljen in izgledal sem kakor kak cesarsko-kraljevi oficir. Potem se je pričela moja služba. Stregel sem odlični gospodi, ki je bila zbrana in nosil na mizo. Vince je bilo sladko in sem si ga skrivaj tudi jaz nekaj privoščil. Proti jutru je bila pa že cela družba pijana, pilo se je kar iz golide. Prepevalo in vpilo se je, da je šlo kar skozi ušesa. Tudi mene pokliče pricezi-nja in mi veli, naj se vsedem poleg nje, da bova enkrat skupaj trčila. Nisem si dal dvakrat reči, kar lepo se tesno k nji vsedem in ji domače denem roko okrog vratu. Nekam prijazno ime je gledala in nagnila se je k meni, da' mi da svoje ustnice v poljub. Ravno ji hočem pripe-čatiti gorak poljub na njene rdeče ustne, ko nekje zazvoni in— vse se mi je izgubilo izpred oči. Na gori je namreč cerkovnik dan zvonil in jaz sem se znašel pod starim borovcem, tesno ga objemajoč in ves premražen." Umevno je, da smo se botru vsi iz srca smejali nad neprijetno dogodbo. Boter je rekel, da so ga bile začarale čarovnice in so izgubile svojo moč nad njim, ko se je oglasil zvon iz cerkvice. Anton Potokar, 19850 Renwood. VESTI IZ DOMOVINE DOPISI Cleveland, O.—Božični prazniki so minili in tudi novo leto je prišlo, katerega smo vsi z boljšimi nadami v srcu nastopili, v katerem, upamo, da bo boljše in srečnejše nego je bilo lansko leto. Leto 1931 je bilo res žalostno ; veliko pomankanja in veliko solza se je pretočilo. Posebno matere to vedo, ker mati ljubi svoje otroke in če nima kruha, da. bi ga dala svojim otrokom, to je bridko za materino srce. Zato sem jaz, kot mati, iz srca hvaležna za košare, katere sem dobila od East End Social kluba in od Community Welfare kluba in od župnije v Collinwoodu. Naj vsem Bog plača! To ne bo nikdar pozabljeno! Upam, da tudi moji otroci ne bodo pozabili, ker so imeli dobro kosilo za božič. Ko smo šli o božiču v cerkev, sem otroke podučila, da morajo moliti za vse dobrotnike. Tako molijo tudi vsak večer, predno gredo k počitku. Jaz pa želim, da bi Bog dal vsem dobrotnikom vsega v obili-, ci, da bi bila njih srca še naprej odprta za one, ki so tepeni radi brezposelnosti ali bolezni. ! želim vsem mojim prijateljem in vsem čitateljem tega priljubljenega lista srečno in blagoslovljeno leto 1932. Vam hvaležna Antonia Unetič in družina. —žalosten božič tudi za kmeta. Vedno večje je v Prekmurju število hiš, pri katerih se oglaša eksekutor, da iztirja davke, od-nosno da zarubi, kar bi se dalo zarubiti. Davkov ne more iz-tirjati, ker denarja ni, ko pa pride na vrsto vprašanje, kaj naj se zarubi, pokaže gospodar na kako živinče, ki ga ne more prodati. Gospodarska kriza je dosegla višek. Pri razmerah, kakor vladajo po vsej krajini pa drugače tudi' biti ne more. Za kmetijske pridelke, zlasti za živino se ne plača skoraj nič. Biki se prodajajo po 3 do 3.50 Din. To seveda velja za, (prvovrstno blago. Vse drugo je takorekoč brez cene. Kake so cene za krave, priča tudi zadnji soboški sejem. Neki kmet je prodal kravo za 70 dinarjev. Od tega je dal 50 Din za kapo. Z 20 Din ni maral iti domov. V žalosti se je podal v gostilno in jih zapil. Tukajšnji cestar V. je kupil kravo za 100 Din. Doma jo je zaklal, kožo je prodal za 98 Din, meso pa mu je ostalo za 2 Din. Neki konj je bil prodan za 25 (reči: pet in dvajset) Din. V vse hiše brez izjeme sta se naselila žalost in obup. Hlevi so večinoma prazni. Za živino so gospodarji dobili komaj' toliko denarja, da so plačali davke. Mnogi niti toliko niso spravili skupaj. Za obleko in druge potrebščine ni nič. Otroci so brez obleke in bosi. Tudi med odraslimi je mnogo takih, ki radi pomanjkanja obleke in obuvala ne morejo od doma, če pa morejo iti kam, si morajo eno ali drugo izposoditi. Otroci prihajajo v šolo le v tenkih, skromnih ob-lekcah, nekateri še sedaj bosi. Le malo je takih, ki bi bili zadostno oblečeni. —Boj z volkovi. V zadnjih dneh je zavladal v severni Dalmaciji hud mraz. Zaradi tega so se začeli z Velebita spuščati lačni volkovi. Te dni se je kmet Joža Barčič iz Jasenovca pod Velebitom vračal domov s polja z vozom v katerega je bil vpre-žen konj. Bil je že precejšen mrak. Ko je bil voz že v bližini vasi, je pa konj nenadoma začel rezgetati in se kot divji spustil v dir. Kmet v mraku ni mogel videti kaj je konja nagnalo v beg, toda v naslednjih trenutkih je zaslišal za seboj tuljenje volkov. Tedaj je še bolj pognal konja, toda bilo je prepozno. Volkova sta bila že spredaj in sta se zaletela konju pod noge, tako da je nesrečna žival padla po tleh. V naslednjem hipu sta sse volkova spravila na konja. Barčič je bil ves v strahu, kaj bo z njim. Gotovo bi tudi njega raztrgala volkova, če ne bi v tem trenutku pri vozil nasproti avto z močnimi reflektorji, katerih sta se volkova prestrašila in pobegnila. —Krava požrla denarnico s 4000 Din. Iz Križevcev poročajo : Franjo K^cijan, mesar iz va-«i Grebcncev'je spravil svojo denarnico, v kateri je bilo 4000 Din prihrankov, v slamnjačo svoje postelje, ne da bi njegova žena za to vedela. Njegova žena je pa naslednjega dne izmenjala slamo v slamnjači. Staro slamo je vrgla kravam v hlev. Seveda ni opazila denarnice. Krave so poleg slame pojedle tudi denarnico. Ko je žena zvečer dejala svojemu možu, da bo dobro spal, ker mu je izmenja- j I la slamo, je bil ta ves iz sebe . . . Kravo bi bil zaklal, ko bi vedel, katera je pbjedla denarnico. Toda v hlevu je bilo več krav in revež seveda ni vedel, katera je pojedla njegov težko prištedeni denar. —Na Savi je umrl hišni posestnik, gostilničar in fotograf gospod Franc Vilman, p. d. Mar-kotov Francelj. Dolgo časa je bolehal, iskal pomoči pri mnogih j zdravnikih, tudi v inozemstvu, a vse ni nič pomagalo. Vendar je po povratku iz Gradca, kjer j je bil operiran, kazalo, da bo 1 (Dalje na 3. strani). I. Če verjamete al' pa ne. Urednik nekega časopisa jf imel poročevalca, katerega je pošiljal k tej ali oni prireditvi, d« je spisal potem za list poročil' o slavnosti. Tako ga pošlje tU' di neke nedelje popoldne k otvff1 ritveni slavnosti nekega trgov skega prostora. Naroči mu, n&, si slavnost dobro ogleda, poten pa naj pride še v nedeljo v ured ništvo in naj spiše najmanj dV' koloni za pondeljkov list. Poročevalec jo pobriše i'1 slavnost zelo vesel, ker je vedel da se pri takih zadevah poroče valcem vedno dobro postreže da potem lepše pišejo o celi zade vi. (To je j ako priporočljivo i' pametno, da se poročevalce po streže.) že pozno zvečer se poročeva lec vrne v uredništvo, vrže kle buk v en kot, suknjo v drugi kot se vsede k pisalnem stroju i začne tipkati. Toda slavnost i imela svoje posledice, poročevai cu začno plesati črke pred očrt in mu kažejo osle. Nasloni sv« jo trudno glavo na komolec, of mu padejo skup in prav trdfl zaspi. (Kar ni nič čudnega.) < Urednika je skrbelo, če bo p" ročevalec napisal poročilo, da § bodo stavci nastavili v pond* ljek zjutraj in da izide list prt vočasno, pa se odpravi zvečer ' uredništvo, da vidi kako je s pc ročilom. V uredništvu zagleda svoj eg1 dragega poročevalca, ki vleč dreto ob pisalnem stroju. SeV to je pregreha vseh pregreh, j* ko kaznivo, in se navadno rt kdar ne odpusti. Urednik kref ko potrese poročevalca za rart< da ga zbudi. Toda pomagalo J1 toliko, kot bi tresel kako hrušk ali kak štor. Poročevalec je ft v globokem spanju in se je na) brže v sladkih sanjah zabav* ha' "fltVoritvcrri tfavnop«-ifi tt# si ga je urednik še tako mikasti ni ga mogel zbuditi. Potem pa pusti urednik por" čevalca pri miru, pa pogleda f poročilo, ki ga je bil začel port čevalec pisati. Vse, kar je ta napisal o slavnosti je bilo ttf le: "Ohajčan je bil dober, amp^ galaminsko močan." /V Gasilno društvo v neki va® na Dolenjskem je priredilo 1° terijo, katere dobiček naj bi b' za nabavo nove brizgalne. Glav ni dobitek je bil voziček zaprav ljivček in pa isker konjiček. % tak dobitek se je pa že izplaČfl lo kupiti srečko in so se tudi r' kmalu Vse razprodale. Pa J1 sveča potipala Matijo Motovili da je zadel glavni dobitek, čl^ vek bi mislil, da bo srečni Ma' ja zaradi tega vesel, toda Mati' ja se je silno jezil in kričal: "To je nesramno sleparstvo; Dado mi voziček in konja, gajžlf pa ne . . . " A Neka tovarniška družba, ki j1 dajala v kuvertah mezdo svojih delavcem, je nekoč dela v kuvei'' to še listek, na katerem je stal" zapisano: "Vaša plača je vaša osebfl* stvar in ni treba o njej nikomuf pripovedovati." Eden delavcev pa pošlje listek nazaj kompaniji s pripombo: "O moji plači ne bom jaz z ni' komur govoril, ker me je ravn0 tako sram o plači govoriti, k»' kor je vas." A Iz Washingtona poročajo, d^ so bili tam kaznovani trije p0' licisti, ki so se z jetniki borili ' pestmi. Sodnija je rekla, da bi se morali boriti s pametjo, ne pa s pestmi. -J- Rad bi vedel, kako naj se policaj bori s pametjo-Saj ni vol! A "Ti, pa ti veš, zakaj si vza' mejo Mohamedanci po več žen'-' "Kaj ne bom vedel! " Zato, kef pri večjem številu gotovo najdejo eno, ki je orajt ..." 83 mo! Naj naša lokalna lista pišeta če že hočeta vsak za svoje kandidate, toda da bi si skakala v lase, tega nikar! Pustita drug drugega v miru in hvalita vsak svoje kandidate, saj mi tudi vemo kaj je politika Vsaj tako delajo ostali ameriški časopisi. Naravnost pošteno in pravične bi bilo, da bi oba časopisa prinašala samo to, kar si kandidatje sami med seboj eden drugemu očitajo, brez kakega; komentarja. Ni lepo in ni potrebno, cla vsak urednik napenja svoje moči in vporabi vse kar more, da svoje- j MAGDALENSKA GORA TEŽKA VOJAŠKA OPREMA Bojna oprema ameriškega vojaka v sedanji dobi tehta 75 funtov, kar tehta devet funtov več, kot je pa tehtala viteška opre- j ma v 15. stoletju. pit! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 16—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 16.—Klever Kids Klub, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 16—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St. 16.—Slovenska Ženska Zveza št. 10 priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17.—Društvo Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Domaj. 23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—ženski odsek S. D. Z. Z., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Starlite Social Club priredi plesno veselico .v/Trdinovi dvorani. 23.—Serenaders Glee Club priredi ples v S. N. Domu v Newburgu. 24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. 24.—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 24.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ, mašlceradna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St. 24,—Slovenska Ženska Zveza, št. 25, priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 30.—Skupna društva SSPZ, veselica v spodnji dvojni,S, N. Doma. na Waterloo Rd. 13.—Di\ Collinwood Home, št. 18, priredi maškeradno veselico v Grdinovi dvorani. 14.—Slovenski Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu. 14.—Društvo Hrvatska Slo-boda, maškeradna veselica v gornji dvorani S. D. Doma. 15.—Politični shod v Grdinovi dvorani. , 21;—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. 28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. 27. in 28.—Društvo Abraše-vič, bazar v Grdinovi dvorani. MARC 5.—Društva Združeni Bratje in Utopians, ples v S. D. Domu. 6.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma. 13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu. 13.—Društvo Abraševič priredi igro in ples v Grdinovi dvorani. 19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani k. N. Doma. 19.-20— Med. D. Zveza, bazar v Grdinovi dvorani. 27.—Velikonočna nedelja— Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu. 27.—Društvo A. D. K. U. V. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. APRIL 2. — Društvo Clevelandslci j' Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. • 2.—Bluebirds Club priredi plesno veselico v Kalina Hali, 3255 W. 52d St. 3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. 10--Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselita v spodnji dvorani S. N. Do-• ma. 16.—Društvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. i 17—Društvo Strugglers, 5-> letnica ustanovitve društva, proslava v S. D. Domu. , 24—Društvo Ivan Cankar, i igra v avditoriju S. N. Doma. MAJ 1.—-Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu. 1— Dvor Baraga št. 1317, C. O- F- priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu. 8—Društvo Waterloo Grove, i igra v avditoriju S. D. Doma.1 igri ples v spodnji dvorani. 15,-—Zbor Zarja (samostoj-5 »o), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma. 15—Piknik S. N. Doma, Maple Heights, na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. 27.—Društvo Ivan Cankar, - igra v avditoriju S. N. Doma JUNIJ 12-—Skupna društva fare sv. • i Vida, piknik na Špelkotovih : farmah". -I 19.—Društvo Kranj priredi i! piknik na Goriško vi farmi v Noble, O. AVGUST VESTI IZ DOMOVLNE (Nadaljevanje iz druge strani) vseeno okreval. Na dan, ko je j izbruhnil požar v njegovi hiši, pa se je silno prestrašil, poleg tega pa še močno prehladil. Od tedaj je vidno hiral. —V Sodražici je umrl po dol- , gi, mučni bolezni edini sin po- ■ sestnika Karla Kordiša. —V Cerknici je umrl g. Ja- -nez Mekinda dne 14. decembra, . star 90 let. Pokojni je oče g. j patra dr. Odilona. 1 —V Kranju je po daljši bo- • lezni v 70. letu starosti umrla ] gospa Ana Mayr, dobra, pleme- 1 nita, blaga žena, ki je skoro pol stoletja živela in delala za ' Mayr-jevo hišo. 22 let stara se i je poročila z g. Mavrilom Mayr-jem, ki je umrl pred 3 leti. 1 —Na, Uršnih selih pri Novem ' mestu je umrl najstarejši mož— ; ne samo soseske, ampak cele ob- ' čine topliške—Janez Janko st., oče znanega trgovca g. Ivana Janka. Rajni je dosegel izred- j na starost 93 let. Po starših j reven, je veliko kupčeva! širom "sveta in prehodil mnogo dežela. S pridnostjo si je pridobil lepo premoženje. Bil je vesele nara-1 • ve in dolenjskega značaja: radi je prepeval in vse zabaval. Na starost j e žalibog popolnoma i oslepel, kar je vdano prenašal. Smrt ga je rešila slepote in viso- • kih let. —Dve promociji. Na graški univerzi sta bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva g g. Valentin Zaje iz Trzina in Štefan šober iz Gornjih Laz pri Semiču. —K Uršnim selom pri Novem mesti spada majhna vasica Ljubno. V tej vasi so tekom treh dni umrli najstarejši možje, ki so, bili drug od drugega ravno i po 10 let starejši, in sicer Jožef j Klobučar 73 let, Gregor Kump j 83 let in Janez ' Janko 93 let. Zadnji je bil sploh najstarejši v vsej topliški občini, kamor spada vas Lj ubno. j. —France Pretnar—znan kot i g j Francetov oče je umrl v četrtek 17. dec. Nihče ni pričakoval, ;L dasi je bil mož star iznenadilojt nas je, ko se je oglasil žalostni | mrtvaški zvon in ko so nam po- N vedali, da zvoni Francetovemu j. očetu Podbrezju. l Pokojni se je rqdil leta 1850. V svojih mladih letih se je izučil mlinarske obrti. Ko je dorastel;; j v krepkega fanta, ga je "cesarji j hotel k soldatom imet." Služil j-je kot konjenik pri cesarski gar- : Idi na Dunaju in v Budimpešti. ;< | Rad je pripovedoval kako so se < i gardisti postavili v svojih uni-| formah večkrat mu je kak gmaj-! nar prav "štrom" salutiral, ker j, je mislil, da ima oficirja pred; seboj. Ko je prišel od vojakov, je pustil mlinarstvo in se lotil tesarske obrti.' Ko se je oženil, je s svojo pridnostjo in pomočjo j j pridne žene zgradil si iz bajte; j čeden dom. še enkrat so mu dali puško v roke, 1. 1878 v Bosni. Pokojnik je bil velik naravni talent, bil je kmet in tesar, iz-Učen mlinar, poleg tega pa še j ži'vinOzdifa,yn!ik, z i se danes najrajši odpočila. I "Da, ampak mati bi pač rada se- dela zraven tebe." — "Tako! to je pa nekaj drugega. Torej bom šel in še enkrat vprašal plavko!" Potem znova sliši stari glas zvonov nad pokrajino. Tih, topel poletni dan je, žetev se je pričela, seno je v kopicah, na cestah mrgolijo ljudje in vozovi. Plavka klopoče pred vozom in Morten sedi poleg matere, ki ima danes novo ruto okrog vratu. Prehitijo Petra, Knuta in Meto. Rdečelična deklica jima maha v pozdrav in se jima smeje. In marsikdo sname klobuk pred Amerikancem. Da, da, zdaj se bodo pač tudi za Kvidal pričeli drugi časi, pravijo, da je neznansko bogat. Morten gleda predse in nekaj časa molči. Nazadnje vpraša: "Kje je pokopana?" Mati tiho odgovori: "Na severni strani pokopališča tik zraven starega lensmana." čez nekaj časa ga pogleda: "Pravkar so postavili na grobu graniten ; steber, saj ga boš pač pogledal?" I "0," pravi obotavljaje se, — "ne vem, če bom danes mogel." Potem stoji na griču pred cerkvijo in je novodošel Amerika-nec, na katerega vse gleda in okoli katerega se jih mnogo zbira. Nekoč je bil Erik Foss, zdaj pa je Morten, šolski tovariši mu nudijo roko. "Torej si res ti? Kako se ti godi?" In vsekakor ga vprašajo tudi o tem, kako se godi onim, ki so odpotovali skupaj z njim. No, da. Erik ni dočakal starosti, o ne. Da, da, o tem so slišali, ampak kaj je z drugimi? Drugim se I prav dobro godi. In zdaj Mor-| ten samega sebe ni več prepoznal. Bil je prav tak kakor vsi drugi Amerikanci, ki so se vrnili. Odgovarjal je z eno ali dvema besedama. Ni maral pustiti ljudi preblizu. "Kaj pa s Kalom Skaretom, i ki je menda dobil tako veliko posestvo?" ga vpraša nekdo. In Morten prikima, seveda, Kal ima dobršen kos emlje. "In hiše?" vpraša nekdo drugi. Ali je res, da stanujejo' samo v ilovnatih kočah? Morten je odgovoril, da so hiše take, kakor jih j imajo po navadi prvi naseljenci, zdi se, da se Kal prav dobro počuti v svoji. "In koliko krav 'in konj ima približno?" —Prav zares, Moi'ten jih ni štel, ampak bilo jih je precej in s časom jih bo še več. In Ola Vatne — ali je bilo kaj pametnega iz njega? In kako se je vživel v to, da je bil poročen s polkovnikovo hčerjo? Morten je odgovoril, da se Olu in El-zi godi izvrstno. Prav dobro se razumeta, in on je pravi možakar. In nazadnje ga vprašajo | po Peru Follu. No, da, tedaj se I je Morten malo obotavljal. Konč-I no pa je rekel, da je bil Per v zadnjem času nekaj bolan, ali upati je, da se bo spet popravil. Sicer jima gre dobro, Ani in njemu. Kaj pa pravi k izseljevanju? Ali svetuje mladim lju-I dem, naj gredo od doma. Mor-r ten se je smehljal in ni hotel re-■ či niti da, niti ne. V Ameriki i je prav tako kakor drugod, dobro in slabo. Strmeli so vanj. Ne, nje- ® govimi besedami tudi niso vede- (] li kaj početi. In če je kdo hotel imeti kaj novic o svojih tovariših na oni strani, da bi jih nosil od hiše do hiše, ni imelo smisla ; obračati se nanj. Tam pa stoji j I stari kmet z Ramsoya, tršat J mož s črno brado, z ovratnikom pod brado in zlatimi uhani v ušesih. Danes mu ponudi roko; — čeprav je Morten samo s Kvi- j dala. Pozdravljeni doma, pravi, in kako se godi hčeri, Ani ? Zdi se, kakor da starcu ni nič | mar oni, s katerim je poročena. Ne, po Peru niti ne vpraša. Kmalu nato pa stoji mlada žena poleg njega. Prav res, kaj ni to Bergitta, Anina sestra? Ali je; i še zmeraj tako mlada in lepa? Potem je povabljen, naj jih ■ I cbršče na Ramsoyu, da se bo sta-> ii lahko v miru z njim porazgo- - i voril. In Bergitta pristavi, da - mora vsekakor priti. Kdaj ga i!lahko pričakujejo? Ko tako sto-. I ji pred njim v sivem plašču in s -ičrno svileno ruto na glavi, ni sicer čisto gospodična, ampak vendar nekaj več kakor kako kmečko dekle. Njen nežni rde-čelični obraz ne kaže znakov preteklih let. Ali kako, da se še ni poročila? čudno je stopiti v staro cerkev, kjer je bil krščen in bir-man in kjer je tolikokrat pel na koru. Tamkaj na ženski strani vidi mater in sestro. Peter in Knut sedita tik poleg njega. Med petjem se mu zgrinjajo spomini in nekaj ga stiska v vratu. Mati se ozre iznad svojega molitvenika in se mu nasmehne. šele čez nekaj tednov, ko je krepko pomagal pri žetvi, se odloči in se napoti nekega sobotnega večera na pokopališče. Nebo je zakrito, vetra ni, travniki so pokošeni, polja so zato toliko višja, nad hribi in fjordom počiva čudovit mir. Stopi na tiho pokopališče, poišče grob z novim granitnim stebrom in prebere pozlačeni napis: Tukaj podiva Helena Larsdatter Lin-derud, rojena Noreng. Pod imenom je dan rojstva in dan smrti. Bila je stara samo pet in dvajset let. Sede in si podpre brado z dlanmi. Velikokrat sta se sestala tamkaj na hribu. Zdi se mu, da sliši njen glas, da vidi njen obraz in čuti njene roke okrog vratu. Ko je umrla, je bila žena drugega. Ali kljub temu se mu zdaj zdi, da je postala spet njegova. Da, da. Tako je moralo priti. Ko se je zvečerilo, stopi skozi železna vrata in gre počasi domov. O tem pač ni več treba govoriti. Tako je pač moralo priti. IV. Bil je čuden čas. pa vrnil četrti prodajalec, ki je bil pri večerji, in ko je zagledal tujca v trgovini, je hitro bežal po poPciste. Roparja sta pobegnila, toda policija je enega takoj ustrelila, dočim se je drugi podal. Oba sta iz Michigana. Policisti aretirani V soboto večer sta bila aretirana dva policista v mestu-, ker sta obdolžena od nekega lastnika prostorov, kjer se prodaja opojna pijača, da sta izsiljevala denar v protekcijo, da sta dovoljevala točenje pijače. Obtožena sta policista Michael O'Hare in George Wick, oba iz Broadway-55th St. postaje. Norman Thomas V Clevelandu bo imel govor v četrtek, 14. januarja, Norman Thoroas .socialistični predsedniški kandidat v letu 1928. Predmet govora bo: "Kako živi Amerika." Doma. 30.—Društvo Modern Crusaders, ples v avditoriju S. D. Doma na Waterloo Rd. 30.—Veselica S. N. Doma v Maple Heights, na 5087 Stanley Ave. 31.—Društvo Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji Slovenskem Domu na Holmes Ave. 31.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, priredi igro in ples v Knausovi dvorani. FEBRUAR 6. — Društvo Comrades št. 56(5 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 6—ženski klub Slovenskega Doma, maškeradna veselica v dvorani S. N. Doma. 6—Slovensko podporno samostojno društvo Kranj, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 6.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z., plesna veselica v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 6.—Klub slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani. 7.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd. 7—Društvo sv. Petra H. K. ples v spodnji dvorani S. D. Doma. Robert J Bulkley I odlični zvezni senator, ki nujno ! priporoča izvolitev Miller ja žu-\ panom v Clevelandu. Saj venomer ni mogel hoditi i okrog in biti kakor pišče pod materinim krilom, moral se je nečesa lotiti. In česa? Ali se | je povrnil domov za zmeraj ali ne? Ali naj bi pričel zapovedovati kakor človek ki je zagrabil za krmilo, ali ne? Zgodilo se je, da je mati kakor slučajno omenila veliko posestvo, mogočno glavno poslopje, ki naj bi stalo tukaj, in gospodarsko poslopje z dvema kriloma, ki naj bil stalo tamkaj. Ona v svoji duši ni dvomila. Ko ga je pogledala, so bile njene oči polne davnih slik. Ali je bil Morten dovolj brezsrčen, da bi ji uropal to veselje? Nekega dne je omenila, da bi moral Knut, če naj bi postal župnik, pač v mesto in pričeti šolo. In spet se je ozrla zaupljivo na Mortena. Ali se naj bi smejal ali jokal. Nekega večera ga je Meta prijela za roko, ga odpeljala na senožet za hišo in mu zaupala, da bi tako rada šla na učiteljišče. Odkod dobiti denar? Ozirala se je nanj kakor na kako hranilnico. Lotilo se ga je, da bi zaklical: "Ali ste vsi skupaj popolnoma znoreli !" (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Delo dobi moški, ki govori več jezikov. Obiskovati bi moral trgovce in profesioniste. Zasluži od $6 do $8 na dan. Plača vsak dan. Room 408, Standard Theater Building. (10) Važna seja V torek večer bo važna seja društva Danica, št. 11 SDZ. Članice so prošene, da pridete polnoštevilno na sejo.—Odbor. Peč naprodaj na plin in premog, ofem grelcev. Oglasite se na 7507 Aberdeen Ave. (10) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh* dnevne"vesti Dve sobi se oddasti v najem, za pečlarje ali ženske. 1187 E. Gist St. (11) Delniška seja Delniška seja Slovenskega Doma na Holmes Ave. se začne v nedeljo, 17. januarja ob 1. uri popoldne v prostorih Slovenskega Doma. Prošeni so vsi delničarji in delničarke, da so gotovo navzoči. 7.—Plesna zabava v "Hrvat-1 skem Narodnem Domu. Priredi j Hrvatski politični klub. 7.—Oltarno društvo sv. Kristine priredi banket v šolskih prostorih sv. Kristine na Bliss Rd. 7.—S1 o venski demokratskij klub priredi ples v Grdinovi dvorani. 9—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v Š. N. 9.—ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica v S. D. Domu. 13—Društvo Strugglers, ples v spodnji dvorani S- ,D. Doma 7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah. -o-: NAJVEČJA TVOKNICA ZA PETROLEJ Dasi se v Zed. državah proizvaja 67 odstotkov vsega petroleja na svetu, se nahaja največja rafinerija v Zahodni Indiji, ki zaposluje 10,000 delavcev in producira dnevno 295,000 sodov .petroleja. Naprodaj je vsa oprema za grocerijo in mesnico. Odda se tudi prodajalni-| ški prostor v najem. Naslov se j poz ve v uradu tega lista. (13) Restavrant i se da v najem. Odda se tudi vsa oprava. 1223 E. 49th St. (10) Kdor še nima koledarja, naj se zglasi sam ali pošlje pismo po otroku, da ga želi dobiti. Kateri trgovci želijo dobiti koledar, naj po telefonu javijo. A. Grdina & Sinovi Tel. HEnderson 2088 ženska išče delo pri gospodinjstvu. Vprašajte na 1121 Addison Rd. _W Tri sobe in kopališče se odda. Prosta gor-ka voda, prost rent do 1. februarja. 1106 E. 64th St. (8) Velik ljudski shod, na katerem je Ray T. Miller glavni govornik, se vrši v pondeljek, 11. januar-i ja, v Grdinovi dvorani. 1932 JAN. 1932 SnJ|Mo||Tn| We||n,| Fr| S.! JI. 1 II 1 1! 2 mm 1®12| 6]!"7] 1314 u PSI S [161 T7j 1819; mm mm 22 23| ^ 251261 29 30i Tom Mooney bo zahteval novo obravnavo San Francisco, 10. januarja.. ' Tom Mooney, obsojen v dosmrtno ječo radi udeležbe pri bomb-.1 nem napadu leta 1916, je prese-• netil svoje prijatelje in javnost ■ z izjavo, da bo zahteval potom svojih odvetnikov novo obravna-. vo, ki naj dokaže njegovo ne-. dolžnost. Nc bo več zahteval po-) miloščenja pač pa novo obravna- > vo, ki bo dokazala, da je bil pr- > votno krivično obsojen. i j -: Ubit ropar Dva roparja sta prišla v so-x boto večer v Phoenix Shoe a | Store na 847 Prospect Ave. Tri - navzoče prodajalce sta zvezala s in jihwrgla v klet, nakar sta sc ii1 lotila blagajne. Medtem se jt le. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, scba št. 4. staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine Sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Omon, dr. Kern, dr. Sellškar in dr. Oman. Zastopnik .za Slov. Nar. Dom in Klub društev Slov. Nar. Doma John Žnidaršič. UAM OTLAHERTV ODVETNIK 401 Engineers Bldg Main 4126 Roman Zvečer: 15621 Waterloo Rd, Kenmorc 1694 SV. ANTONA, ŠT. 138 K. of O. Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1074 E. 74th St.; taj-nik-zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prcsser Ave.; blagajnik Joseph Gla-vich, 6210 Shade Ave.; pregledovalci knjig: Joseph Hrovat, John Hrovat Jr., John Strle. Redar Joseph Meg-lich, vratar Štefan Primož. Društvo zboruje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo cd IG do 60. leta. Debeli prešiči naravnost iz dežele Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od inesta in jili pripeljemo kamor želite. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se' dobe vsak torek in petek, koljcmo v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st 1 St. Nadzorni odbor: Vladimir Vol- ] canšek. John Kužnik, Rudolf Kenik. ; Društveni zdravnik Anthony J. Per- ] ko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje ] vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri i popoldne v Slov. Nar. Domu. ŽUŽEMBERK Predsednik Louis Roje, podpredsednik Andrej Škerlj, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph Šlogar, zapisnikarica Terezija Jak-šič. Nadzorni odbor: Joseph Šlogar Jr., Frank Razinger in Rok Šprajc. Pomočniki pri blagajniku: Andrej Škerlj, John Zaverl. Vratar John Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern in dr. Perme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 3 staro poslopje. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave.; podpredsednik Math Vih-telič, 998 E. 78th St.; tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 71st St. Nadzorniki: Vihtelle, Germ in Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje. LOVSKO DR. SV. EVSTAHIJA Predsednik Anton' Bevec, podpredsednik Frank Kosten; tajnik Henry Krantz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Pravnik. Nadzorniki: Frank Lesar, John Renko in Frank Petrič. Zastavonoša Joseph Japelj. Zastopnik S. N. D. Frank Petrič Zdravnika: dr. F. J. Kern, in dr. Anton Škur. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvo-' rani ob 9. uri dopoldne. SV. JOŠEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E. ■ 41st St.; podpredsednik Joseph Lau-rič, 678 Bliss Rd.; tajnik John Germ, 1 1089 E. 64th St.; zapisnikar Anton ■ Bolka, 509 E. 143d St.; blagajnik Joseph Erbežnik, 6215 Carl Ave.; zastopnik za Collinwood Frank Košmrl, ■ 455 E. 152d St. Nadzorniki: John H. i Urbas. Frank Zakrajšek in Anton Zakrajšek. Zdravnik dr. Seliškar. ■ Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje, soba št. 3. h. f. heinz Vine St., Stop 150 Willoughby, O. Tel. Wicklille 110-J-2 NAZNANILO V smislu pravil Slovenskega Narodnega Doma, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, se bo vršila DELNIŠKA SE,TA (LETNA KONFERENCA) na večer, dne 14. januarja, 1933 v avditoriju S. N. Doma, začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabi in pozdravlja za Slovenski Narodni Doni: JOSEPH OKORN, tajnik. SV. ALOZIJA Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnik, prvi tajnik John Rogel, 3556 E. 8pth St.; drugi tajnik Joseph Miller, blagajnik Frank Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, Frank Mulh in Anton Skrl. Zastopnika za Slov. Nar. Dom v Newburgu: Joseph Maver in John Perko, zastopnika za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: Martin Mirtel in John Pes-kar. Društveni zdravnik dr. A. J Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta. KRANJ Predsednik Math Kern, 19105 Mohawk Ave.; podpredsednik John Bro-lih, > 1275 E. 55th St.; tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St.; blagajnik Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzorniki: John Kern, Frank Baznik in Frank Fende. Zdravniki: dr. F. J Kern, dr. L. J. Perme, dr. Anton Škur Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:3.0 zvečer v Grdinovi dvorani, 6025 St Clair Ave. Društvo plačuje $6 bolniške podpore na teden, in $100 posmrtnine za $1 mesečnine. Sprejema nove člane in članice cd 16. do 45. leta. ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Pau-lin, Domen Blatnik in Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Vratar John Cvet. Zdravniki dr. A. J. Perko. Zastopnika za Slov. Nar. Dom Anton Erjavec, Domen Blatnik. Za Sle v. Nar. Dom v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaffer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John Kraševec, John Mlakar in John Ster- ------—_____--g yiiiiiiss Dr. in Mrs. Max Gecht iz Chicago,, katera so zločinci odpeljali, da bi dobili odkupnino. Ko so dobili $2,000, so ju izpustili. Policija je nato polo vil a, vseh šest! gangežev, ki so bili zapleteni v odpeljavo in tako se je prišlo na sled veliki bandi zločincev, ki so zadnje čase odpeljali mnogo vplivnih oseb radi visoke odkupnine. Imenik raznih društev DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikcl, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Dom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, Bivši nemški cesar Viljem je te dni na potic okrevanja od težke bolezni. Ob tej priliki se ga, kaže v raznih pozah v njegovem življenju. Na sredi je slika Viljema, kakršen je sedaj, ko živi v (pregnanstvu v Doornu. Z g ore j na levi je slikan, ko seka drva, da se razgiblje; spodaj na levi kot vrhovni poveljnik v svetovni vojni; zg ore j desno: Viljem in ruski car Nikolaj na potu na lov, leta 19H; spodaj desno: Viljem si prižiga cigareto. NOČ PO IZDAJI Nato je Gallagher živahno stopil k odprtini, jo prijel za obe roke ter ji mameče pogledal.v oči. Njej so oči za trenutek od-skočile, kakor da se je nenadoma zbala. Nato se je lahno, trudno nasmehnila kakor strastno zaljubljena ženska. Gallagher je sklonil glavo ter ji nekaj po-šepetal v uho. Bruhnila je v glasen smeh. Gallagher se je smehljal in jo poslušal. Nato je iznenada vzdihnil ter trdo potrkal po mizi. "štiri čaše whiskyja, hitro," je rekel s tihim, ostrim, hladnim glasom. Točajka se je tako hipoma nehala smejati, kakor da jo je prijela bolečina. Zasunila je okence in zraven zašepetala: "Takoj, Dan." Gallagher se je vrnil k Gypu ter mu zopet položil roko na ramo. Gypo je imel zdaj roke v hlačnih žepeh. Po svojem neuspelem poskusu se je čutil trud' nega. želel si je kam oditi, leči in spati nekaj dni skup. V i možganih se mu je bledlo. Bil 1 je zelo truden- Ko je gledal < Gallagherja, ga je celo obšlo, da 1 bi mu zaupal svojo skrivnost, i Gallagher j eve oči so bile tako hudičevo vabljive. Bilo je, ka-- 1 kor bi vlekle stvari iz Gypa pro- ) ti sebi. Utegnile bi osnovati na- i Črt in . ' . ] Gypo je že izrekel prvi zlog i Gallagher j evega imena, preden ] še je zavedel, kdo je prav za i prav ta mož, in kake posledice : bi imela izpoved njemu. Ime mu je zamrlo na ustnicah. Gallag her se je smehljal. "Gypo, fant,'' je rekel v prijateljskem tonu, "mari pozabi vse, kar je bilo. Nekaj imamo v roki, kar tiče prav tako tebe kakor nas. In tako se lahko stvari skupaj lotimo. Zato sem poslal Bartlyja Mulhoflanda k Me-Phillipovim pote. Policija je dala po glavi nekemu tvojemu tovarišu. Zdaj pa poslušaj. Vse kaže, da je to delo nekega ovaduha. Toga ovaduha moramo dobiti. Prav za prav to ni stvar organizacije, ker Frank ni bil več njen član, Za nas je bil samo navadni civilni zločinec. Ali ovaduh je ovaduh.—Moramo ga zatreti, kakor prvo znamenje kuge, brž ko ga zasledimo. On je sovražnik nas vseh. Treba ga je prijeti, Gypo. In na tebi je, da nam boš na roko pri zasledovanju tega izdajalca, ki ti je poslal prijatelja v smrt. Kar je M V tistem hipu se je okence hrešče odsunilo in v odprtnino se je pokazala točajka s štirimi ■časa,mi whiskyja na pladnju. Gallagher je stopil k odprtini, plačal whisky, podal čaše Connor ju in Mulhollandu, prejel menjani drobiž, uščipnil točajko pod brado, da je zavreščala, se zasmejal, zasunil sam vratca, nato pa nasmehoma koračil k Gypu s kozarcem whiskyja v vsaki roki. Eno čašo je pomolil Gypu. Gypo jo je gledal, a se ni genil, da bi jo vzel ali odklonil. Spremljal je vse Gallagherje- , ve gibe s toplo in nezaupno zvedavostjo prestrašene divjine, ki meni, da, ji kani j o kakšno zagosti. Zdaj je strmel v čašo, kot da sumi tudi v tem kakšno ukano. "Vzemi," je rekel Gallagher mrzlo. "Vzemi, človek, če imaš količkaj pameti. Bolj ti kaže, imeti me za prijatelja nego za sovražnika. Ako nam nočeš pri tem pomagati ... e ... bi si utegnili ljudje misliti. . . e . . . da . . . " "U," je začel Gypo in se stresel po vsem životu. Nato je težko sopeč umolknil. Povzel je s sila visokim glasom. "Saj ni to, ampak . . . Poglej . . . To je i zato ..." Glas se mu je ne- ^ nadoma znižal v hripavo kriča- j nje: "Zato, ker sam pe vem, kaj ] delam." j Prenehal je. Gallagher je j blisnil z očesom proti Mulhol- ] landu. Mulhollandove mačje oči . so neopazno pomežiknile. "Tukaj sem stradal zadnjih j šest mesecev," je nadaljeval Gypo, ki se mu je nenadoma usul i cel hudournik besed. Govoril je kakor zamorec, votlo, gromovi-to in žalostno. ''Potikal sem se tod po mestu in kateregakoli od vas dečkov sem srečal, je švignil mimo mene brez vsake besedice, kakor da se nismo nikdar nikoli poznali. Bil sem tam gori v 'hiši," živel iz rok v usta ob tem, kar sem pribrnjal od mornarjev, zvodnikov in delavcev z doka. Bil sem brez obleke. Bil brez denarja. Brez nič. In nato mi prideš ti kar na lepem s svojimi prismodarijami. No . . . uh . . . kako to, da je ..." Zopet je prenehal s hropeči-mi prsi. Kazalo je, kakor da se bo zopet raztogotil, toda nenadoma je stopil Gallagher bliže k njemu ter mu šepnil prijazno in tolažljivo: "Poglej, Gypo. Pomenil se bom izlepa s teboj. Priznal ti bom, da si za gibanje dosti storil. Zadnjih šest mesecev si plačeval globo za nevarni položaj, v katerega si spravil oktobra meseca vso organizacijo, čez to naredimo križ z enim pogojem. Ako nam daš ključ, da pridemo do človeka, ki je ovadi Frartpisa Josepha McPhilli-pa, pa poskrbim, da boš zopet sprejet v organizacijo na svoje staro mesto v štabu glavnega stana. Na, vzemi to pijačo." Gypu se je takoj izprožila roka. V svojo ogromno šapo je zagrabil čašo in Gallagherjevo roko zraven. Moža sta se skoraj borila, ko sta si skušala razrešiti roke. Toliko da je bila čaša svobodna, jo je Gypo nastavil na ustnice in posušil. Nate je dostojanstveno, počasi koračil k kaminu ter postavil nanj prazno čašo. S hrbtom proti tovarišem je postal, da si je z reke vem obrisal usta. Potreboval je časa, da se je pomiril. Gallagherjeva ponudba ga je tako silno presenetila, da je bil ves iz sebe. Od tistega peklenskega trenutka, ko je odpehnil vrata v policijsko stražnico, se mu je pogreznilo vse življenje v črnočrn nepredoren oblak, iz katerega ni bilo izhoda za beg. Bi! je sam, izvržen, obkoljen z vso tolpo svojih sovražnikov. Zdaj mu je iznenada ponudil sredstvo za ubeg sam veliki Gallagher. Gallagher, veliki Gallagher mu je stavil ponudbo. Zopet se vrne v organizacijo. Ljudje se ga bodo zopet bali. Zopet bodo bistroumni možje vsak čas pri roki, da, bodo snovali zanj načrte, ga oskrbovali z denarjem, ker izvršuje tvegane reči, ga branili, slavili njegovo neustrašenost, njegovo moč in njegovo . . . Mati nebeška! Kakšna sreča! % Ko si je pri plačilni mizi brisal usta ob rokav, ga je preletela blazna misel, tako silna je bila njegova želja, izkazati se takoj vrednega, da ga zopet sprejmejo v organizacijo. Za trenutek je gledal na moža, ki je bil šel na policijsko stražnico kot bitje izven sebe. V grlu mu e začelo grgrati. To je bil poskus s strani njegove pričujoče c jebnosti, govoriti in ovaditi tistega zaslepljenega Gypa No-lana, ki se je opotekel na policijsko stražnico. Toda glas mu je v grlu zamrznil v kepo, in bolelo ga je, kot da so mu nenadoma otekle bezgavke. Zavedel se je, da je sam eno s tistim nerodnim možakom s povalj anim okroglim klobučkom, ki je šel na policijsko stražnico. Bila je samo nova zvijača enega dela njegove notranjosti, morda vesti, ki ga je hotela pregovoriti, naj izpove svoje izdajstvo. Isti nagon ga je begal ves čas, ko je gledal McPhillipovo mater. In natanko tako kakor so mu v krčmi, ko ga je prestrašila Katie Fox, možgani rodili bedasti načrt o mornarju v beznici, so mu ustvarili zdaj presenetljivo izmišljotino. Bušila mu je v glavo kakor nevihta z besnim hrumom! Obraz in oči so, se mu zasvetile. Odprl je usta. Urno je stopil tja čez k Gallagherju* ter šepetaje sikal in sopihal: "Povedal ti bom, kdo ga je ovadil. Tista podgana Mulligan. Tako gotovo, kakor je bil Kristus križan." Trije možje so se zgrnili okoli njega. Vsi so se nezaupno ozrli nazaj, nato so strmeli z napol zatisnjenimi očmi vanj.. Bil je trenutek napetega molka. Nato je vsak globoko dihnil. Connor je podrsnil s prstom po jezičku pri svojem revolverju. "Podgana Mulligan!" je naposled vzkliknil Gallagher. "Kako moreš to dokazati, Gypo?" "Povedal ti bom," je kriknil Gypo zmagoslavno. Nato je zopet premolknil ter se ozrl teatralno z namršenimi obrvmi okrog. "Sam ne bi bil rad zinil, iz vzrokov, ki jih vsak pozna. človek ni o taki stvari nikoli na trdnem. In, Bog ve, težko je človeka obdolžiti. Ampak, ker si že tako napeljal, kakor si napeljal, zapovednik, da je bil moj prijatelj, in da je v tej zadevi moja dolžnost, no ... Pa vendar! Ubogi Mulligan!" "O, tak daj no," je zavpil Gallagher, drhteč od razdraženosti. "Izgovori, kar imaš povedati. Pcdaj svojo izjavo, možak." j Toda Gypo se ni clal gnati. ■ Polastila se ga je presenetljiva ošabnost. Segel je po čaši z j whiskeyjem, ki ga je držal Gal- ! lagher še nedotaknjenega v roki. "Daj mi to, zapovednik," je rekel, "ko vidim, da ga ne ma-raš." Gallagher mu je nervozno podal pijačo. "Hvala. Na zdravje. A, dobra kapljica to. No. Takale je ta stvar. Takoj j ko me je Frankie pustil v obed-nici, mi je kar šinilo v glavo, da je najbolje, če stečem za njim in ga poskusim pregovoriti, da ne bi šel domov, že prej sem ga nagovarjal, naj se umakne iz mesta in naj ne hodi na Tittovo cesto, ali muhast, kakor je od nekdaj bil, ni maral še besedice slišati. Pa sem dejal sam pri ^ sebi, Bog mu bodi milosten: 'že prav, ljubi moj, jaz ne bom z golo roko v koprive segel, da bi 1 tebe obvaroval, pa da me boš še po vrhu klel.' No, tako ali tako, brž ko je odšel, sem sklenil, da pojdem za njim in ga še zadnjič opozorim. Stekel sem na vežo in koga zagledam: prav Podgano, kako se plazi okrog vogala. Stekel sem po veži. Tam je stal pri vratih Podgana z rokami \ žepih od suknje in gledal po ulici. Nato je stopil na ulico. Jaz za njim. Toliko, da sem še zagledal Franki j a, ki je zavil za vogal, za njim pa se je kradel Podgana. To je jasno ko beli dan. Prav res. Bog daj mrtvemu svojo milost, da sem tačas samo pomislil, pa bi bil Frankie i to minuto živ, ne pa mrzel. Dej-va še enega, zapovednik. Grlo t mi je izsušeno." Brez vsake besede ali pogleda je šel Gallagher k oknu in je potrkal. Gypu se ni niti vredno zdelo, da bi zasledoval njegove b kretnje. Njegova domišljavost s je bila brez vse mere. Zavedal £ se je, da je čudovito prekanjen, k V srcu je Gallagherja celo zani- ^ čeval. Zastran Mulhollanda in -Connorja . . . Precenil ju je z naglim pogledom, kakor pogleda n človek dva dobra psa. Bil je g tiste vrste pogled, kakršnega je š: upiral ponavadi Gallagher v vsa- p kega. S Gallagher je prinesel novo ^ čašo whiskeyja ter mu jo dal. v Vzel jo je, a se ni z eno samo * besedo zahvalil. Stopil je k plju-valniku in pljunil vanj. Nato je c pijačo zopet na dušek požrl. Po- t > stavil je prazno čašo na kamin J ter se globoko odkašljal. Na z glas si je za hrbtom tlesknil z J rokami. Na petah se je začel i zibati naprej in nazaj, kakor po- ® licijski stražnik. s "Kako, da nisem tega prej spomnil?" je zavpil, zroč zamišljeno v strop. Zdaj se je ves za- * greznil v svojo prebrisanost. Ni i opazil popolnega molka, s kate- J rim so sprejeli njegovo zgodbo i Gallagher in druga dva moža. S : slastjo se je zamaknil v prejšnje t dni, ko je imel na policijski ; stražnici kakega zločinca v celici pod pazko. Po celo uro je I včasih stal v nočni tišini ter tra- ■ pil jetnika, strahujoč ga z očmi, z močjo, ki jo je nenadoma po-j kazal, z blaznim smehom, z nemim strmenjem. Zdaj ga je obhajal isti občutek. Razigran od whiskeyja, ki ga je použil, v zanosu od skrajne živčne napetosti zadnjih ur si je domišljal, j da so mu Gallagher in druga j dva moža izročeni na milost in nemilost, da je on policist, oni i pa civilisti, ki ga prosijo neke usluge, nezakonite usluge, ki jih spravlja v njegovo oblast. Prav tako je bilo prejšnje čase, ko je ' prodajal Gallagherju pri kozarčku pičle grižljaje svojih podatkov; skromne in, kakor: je mislil, nedolžne drobtinice podatkov o vsakdanjem poslovanju v glavnem stanu ter o razdelitvi detektivskega osebja. "Prej spomnil — .Česa?" je vprašal Gallagher hladno. Govoril je počasi in brezbrižno ter zamišljeno gledal Gypa. "I, jeze, ki jo je Podgana kuhal zoper Frankija," je odgovoril Gypo zaupno in z jako važ-jnim obrazom. "Na kakšno jezo namiga vaš?" "O, to pa je dolga povest," je vzdihnil Gypo, ko je stopil k pljuvalniku ter pljunil vanj. Nato si je potegnil kvišku hlače. S strahovitim hrupom si je odkašljal. Bilo je silno mučno. "Naroči še enega, zapovednik, preden zapro," je kliknil še enkrat z osupljivo malobrižnostjo. "Nebeški kolovrat!" je bruhnil Gallagher. "Ti si mi potraten gost, ti, Gypo. Ha, ha, ha! No, prav! Vsekakor si enega kozarčka še vreden." Na skrivoma je pomežiknil Mulhollandu in Connorju, ko je ■ šel k lini; Gypo je zaklical skoraj zaničljivo za njim. "Podvizaj se," je dejal, ko je pogledal z jeznim obrazom na uro," samo še minuto imamo časa. Eno minuto je do enajstih." Zopet so šle štiri čaše okrog. ■ Gypo je vzel svojo in jo na dušek pogoltnil. To pot je vzel I Gallgaherju brez vprašanja ča-i šo iz roke. Tudi to je zavrnil • na dušek, kakor da hoče javno i pokazati svoje pivske zmožnosti. ijMulholland in Connor sta hitela s svojo pijačo, kakor da se bo-1 jita, da bo vzel tudi njuni čaši. Stopil je k kaminu ter postavil i prazni čaši nanj. Gledal je pet ■ čaš, ki jih je1 bil izpraznil, ter ši-» roko smehljal. joseph j. 0gr1n Maytag aluminum Washer