Št 170. V Ljubljani, sobota dne 20. avgusta 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/>6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Razkrinkane inlamijc. Odkar je .Pijeva družba" odpovedala .Slovencu" svojo letno podporo, so klerikalci v grozni zadregi s .Slovencem", ki ima tako pičlo število naročnikov, da ne more izhajati! Premišljevali so na vse strani in slednjič našli pot, kako najložje pridejo do denarja; sklenili so kravjo kupčijo z vlado in prepustili svoj list kranjski deželni vladi, da naj razpolaga ž njim, da naj izvestni gospodje kar diktirajo .Slovencu", uredniki bodo pa pazljivo pisali! Vsa javnost se je že zadnjič dovolj nasmejala klerikalnemu jamranju o slovenski .veleizdaji", .Slovenec" je kapituliral, a to ni bilo všeč gotovim krogom, nov pritisk in klerikalci so aranžirali .demonstracije" pred kazino, ter o njih poprej poročali na Dunaj, nego so prišli dotični otroci, ki jih je vodil .Slovenčev" sotrudnik Puc pred kazino! Danes konštatiramo, da je bila večina demonstrantov uslužbencev pri nemški firmi Tonnies, ne vemo sicer, kdo jih je poslal demonstrirat, a značilno je, da so pričeli z demonstracijo najprej ti vajenci, ki so se pozneje združili s Pucovo četo! — Pri demonstraciji se je kričalo .Živio", pelo .Hej Slovani", klicali so tudi „Živio Hribar", nemški listi ter .Slovenec" pa poročajo, da se je kričalo .Živela Srbija". .Slovenec" naj pove, kje se je to zgodilo: ali pred Prešernom, to lahko izpove Puc in pa stražnik, ali pred cesarjevim spomenikom, to povej Puc, ki je peljal tja demonstrante. Ako se je klicalo pred kazino, naj povedo tam postirani vladni detektivi, policijski uradniki! — Nikdo ni slišal teh klicev, vladni policiji se je javilo kasno v noč (nemški listi pravijo .in spater Nacht-stude"), da se je nekje po mestu kričalo .Živela Srbija". Vladna policija je takoj uvedla preiskavo, a dognala ničesar, sedaj je dolžnost dotičnika, da jasno izpove, kje je čul te klice, odgovarjajo pa naj potem oni, ki smo jih zgorej navedli! Zdaj pa si oglejmo še največjo infa-mijo, ki so jo zmožni le naši klerikalci v zvezi z Nemci. Ob polenajstih zvečer se je že govorilo na Dunaju o velikanskih proti-avstrijskih demonstracijah v Ljubljani, o demoliranju nemških hiš, atakah na vojaško godbo in tako dalje! Nemški in tuji žurnalisti so imeli že obširna korespondenčna poročila korespondence Herzog v rokah, ko se v Ljubljani še sploh ni ničesar zgodilo. Poročilo govori o srbskih manifestacijah med izgredi, a vladna policija je izvedela šele pozno v noč, da se je klicalo .Živela Srbija". Ko je nek žurnalist rekel, da so poročila mogoče pretirana, je odgovoril žurnalist Herzogove (.Slovenčeve") korespondence: Wir haben doch Be-richte von Slovenen bekommenl Ta izjava je tako jasna, da ne potrebuje nobenega komentarja! Slovenski klerikalci so lansirali v nemške korespondence laž- njive vesti o ljubljanskih demonstracijah in kar je največja infamija, poprej nego se je sploh kaj demonstriralo! Slovenski klerikalci so sami aranžirali četo nedoraslih otrok in si mislili, ljudje se bodo pridružili in tako imamo v Ljubljani velike demonstracije! Bili so tako trdno prepričani, da pride do demonstracij, da so že vnaprej poročali o stvareh, ki so si jih predstavljali v svojih denuncijantskih možganih; seveda so dunajski nemški žurnalisti bili takoj pripravljeni poročati o demonstracijah, šele dunajska poročevalca „S1. Naroda" in .Jutra", ki sta se v telefonskem pogovoru informirala, sta dementirala lažnjive vesti, da so nemški žurnalisti potem konstatirali in registrirali govorice! Namen klerikalcev je prozoren; ni se jim posrečilo doseči nepotrditve župana Hribarja, zato so hoteli inscenirati demonstracije, ki so se pa tudi izjalovile, zato pa zdaj hujskajo in dolže velesrbsko agenturo in ekspozituro, da je vodila demonstracije, na skrajno zloben način stavlja v zvezo klice .Živio Hribar" s klici .Živela Srbija". .Slovenec" sicer samo podlo namiguje, a izvestni krogi dobro vedo, kam cikajo .Slovenčeve" denuncijacije, saj naravnost namiguje! Za klerikalne lumparije naj nosijo odgovornost ljudje, ki sploh vedeli niso za demonstracije, ki so odsotni iz Ljubljane! V tem slučaju Slovenci ne smemo poznati nobenega pardona, mi moramo zahtevati jasnosti in čiste vode, klerikalna dolžnost je, da govore odločno, mi se ne bojimo ničesar, mi hočemo in zahtevamo odločno preiskave! .Slovenec" naj nikar ne misli, da bo zopet s praznimi izgovori in retiradami ušel, mi bodemo skrbeli, da bodo klerikalci dosegli ono plačilo in nagrado, ki jo zaslužijo za svoje laži in denuncijacije. Slovenski klerikalci stoje danes pred slovensko javnostjo razkrinkani, slovenski klerikalci so aranžirali demonstracije na predvečer cesarjevega rojstnega dne, slovenski klerikalci so informirali nemške liste o demonstracijah, ki se niti vršile niso, slovenski ki e ri ka lc i d en u n ci ra j o sedaj slovenske na predn j a ke, da so zakrivili to, kar so klerikalci sami hoteli! Slovenska javnost naj sedaj govori, ali so naši klerikalci \ redni, da se približajo dostojnemu človeku, ona naj presodi njih početje in naj obračuna s temi izdajalci in denuncijantil Odgovor na klerikalne denuncijacije. Kadar naleti vojskovodja na nepremagljive težkoče, ki onemogočujejo, da —g—~ M B BHMHB bi z armado naravnost podrl nasprotnika, ubere taktiko zahrbtnega boja. V počelje postavi par vojščakov, ki naj markirajo glavno krdelo in bijejo takozvani dozdevni boj. Vojskovodja pa skuša z glavno močjo svoje armade zahrbtno obkoliti nasprotnika in mu, zadati smrten udarec. Čez dva meseca se ima bojevati v Beli krajini volilni boj v državni zbor. Ta volitev je za naše politične razmere največje važnosti. .Slovenski klub" na Dunaju dobi s profesorjem Jarcem agilnega člana, na Kranjskem pa klerikalna stranka znova dokumentira svojo moč in znova okrepi svoj prestige. Belokranjski mandat pa je tudi za klerikalce v skrajni nevarnosti. Nezgrajena belokranjska železnica, že vnaprej pokopane ceste, neizdelani a obljubljeni vodovodi v Beli krajini, povrh še slaba letina so volilne parole, pod katerimi more podleči vsak klerikalen kandidat ob splošni nezadovoljnosti volilcev. Treba je zato le malih žrtev, le malo truda. Ker se klerikalci zavedajo tudi še splošne slabosti, ki se dan za dnevom množi po njihovih organizacijah ter zani-kernega gospodarstva v deželi sploh, začel jim je padati pogum na zmago. Slišali so se že glasovi, da, če ne bo šlo s prof. Jarcem, da postavijo še zadnji trenotek kakega domačina-kmeta. Klerikalni vojskovodje pa so, videč, da naravnost ne proderejo, določili taktiko zahrbtnih. Da odvrnejo pri nasprotniku pozornost od Belo-krajine in da mu dajo posla tamkaj, kjer je njim najbolj prav, začeli so dozdeven boj s tem, da so vrgli v javnost velesrbsko zaroto. Izmišljuje se par propalic vojščakov o veleizdajstvu romane, klerikalen gros armade pa vstrajno in pridno obkoljuje Belo krajino in hoče tamkaj prizadjati naprednjakom pri volitvah smrten udarec. Kar je klerikalnega v Beli krajini, agitira, organizira in se pripravlja na boj. Iz Ljubljane ven pa hodijo klerikalni vojskovodje tja doli na sestanke in shode. In naš boj? V časopisih lete psovke semintja radi veleizdajstva, okoli katerega koncentrujemo vse svoje mišljenje in vse svoje moči. Drugega odpora ne organizira stranka proti klerikalnim natolcevanjem. Iz položaja je razvidno, da je boj na-rodno-napredne stranke napram klerikalcem zopet zavržen. Čez 14 dni bodo ljudje pozabili na časopisno zabavljanje in psovanje. Psovke tudi klerikalcev ne bole. Vodstvo narodno-napredne stranke naj pošlje raje v Belo krajino krdelo govornikov, organizatorjev In agitatorjev, v Beli krajini naj se ljudstvu od moža do moža razklada klerikalno politiko in boj se bo začel bojevati na pravem mestu. Izguba belokranjskega mandata bi pomenila za klerikalno stranko začetek propadanja. Narodno-napredna stranka bi si z zmago priborila začetek lepše bodočnosti. Izrabimo takoj ugoden položaj v Beli krajini in z vso silo se vrzimo v boj za tako važen mandat. To bi bil edini možati odgovor na klerikalne denuncijacije in njihov zahrbten boj! Iz slovenskih kntfev. Iz Postojne. Drznost naših političnih uradnikov presega res že vse meje. Gosp. Perko, jamski tajnik, dosledno trdi, da je jama državna. Jamskim uslužbencem pristavlja vedno, ko jim daje razna navodila .sedaj ko je jama podržavljena" itd. Vprašamo g. glavarja, kot predsednika jamske komisije, če mu je to znano? In v slučaju, da, zakaj ne prepove gosp. Perkotu lastiti se takih pravic, do katerih nima pravice, ker smo drugače primorani poseči po najskrajnejših sredstvih, kar gotovo gosp. Perkotu ne bode na korist. Torej pamet, ker je boljša kot žameti Iz Litije. Naš dični Litijsko-Šmartin-ski .Sokol" priredi dne 8. septembra t.. 1. svojo I. javno telovadbo spojeno z veliko veselico, pri kateri bode sodelovalo vse naše narodno ženstvo, pevsko društvo .Zvon" in vse članstvo. Nadejamo se, da nas ta dan posetijo vsa v bližini obstoječa društva in s tem pokažejo pobratimstvo mlademu delavcu na sokolskem polju. Čukarski dom nameravajo, kakor se čuje, otvoriti v Šmartnem zajedno s I. Sokolovo veselico, dne 8. septembra. Zato pa bratje Sokoli od drugod, pridite vsi, da pokažemo svojo moč. Na zdar! Naši narodnjaki (?) podpirajo še vedno najraje zagrizene narodne nasprotnike, ki izzivajo po gostilnah mirne Slovence z vahtarico in s „Heil“ klici. Heil naprednost. Pri okrajnemu glavarstvu je nastavljen za komisarja neki človek, ki je baje bližnji sorodnik dičnega barona na Bleiweisovi cesti in naše ljudstvo, posebno obrtnike na vse možne in nemožne načine šikanira. Tako se je poprijel že davno zastarelih zakonov, za katere se nihče več ne briga in kaznoval gostilničarje za mali prestopek po 5 K. .Pritožite se", je dejal, „in kaznujem vas za 10 K. Bodite uverjeni, da deželna vlada moje postopanje odobruje". Splošni pregled. Stavka ogrskih poštnih uradnikov. Gotovo dejstvo je, da so sklenili ogrski uslužbenci pošt in telegrafov uprizoriti tik pred božičem stavko. Teh dni se je vršila seja odbora tridesetorice, ki je obravnavala modalitete stavke, ki se ima za-pričeti. V blagajni je za sedaj 70.000 kron, ali ta fond se bode pomnožil. Tajne seje LISTEK. M1CHEL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [71] .Zavest se mu bo vrnila", je zamrmral . . . Ako bi imel človek dušo Borgijca, bi se mu nudila krasna pri- ložnost . . . Sam Bog ve, koliko dobroto bi storil Človeštvu, če bi dovršil to, kar so pričeli moji prstje . . . Fej! To ni moja reč." Tako govoreč sam s seboj, je Ragastens odpasal Cezarjev pas in ga zategnil okrog lastnih ledij. Nato si je pokril glavo z njegovo čepico iz črnega baržuna, ki je bila običajno pokrivalo Cezarja Borgia. Naposled se je polastil še njegovega plašča ter si ga ogrnil. .Zdi se mi," je dejal smejoč se, .da predstavljam Cezarja, ki mu ni česa reči." Ozrl se je poslednjikrat na Cezarja, ki je ležal še vedno v omedlevici, ter krenil proti vratom. Ko pa je imel prestopiti prag, se je udaril po čelu ter se bliskoma obrnil nazaj. Sklonil se je in opravljal par minut zagonetno delo, ki ga je slišno spremljajo rožljanje verig. Ko je Ragastens vstal, se je zasmejal s tihim smehom. Njegov opravek je namreč obstojal v tem, da je enostavno vklenil nezavestnega nasprotnika na rokah in na nogah v svoje štiri spone, ki jih je bil pravkar odložil. Cezar Borgia je bil jetnik, in natanko v istem položaju, kakor Ragastens četrt ure poprej! . . . Ragastens je stopil iz celice. Hodnik na desno, slabo razsvetljevan od trske, ki je še vedno gorela v ječi, je vodil samo še nekoliko korakov dalje. Ob znožju zidu, ki je zapiral hodnik na tisti strani, je zapazil Ragastens okroglo luknjo. Pristopil je in pogledal. .Ah, ah!" je dejal in se zdrznil, „to je tista jama, ki so mi jo obetali! Tisoč hudičev! . . . gospod Cezar Borgia ne varčuje z izumi . . . Kisati se tu notri! . . . Brrr! . . . Da, bogme, slavno kanaljo sem si bil izbral za pokrovitelja!" Zamahnil je od groze in studa ter krenil v drugo smer. Na levi se je hodnik nadaljeval svojih petnajst korakov daleč, tik do znožja kamenitih stopnic. Ragastens je videl odtod njih medlo osvetljene prve pragove. Naglo je krenil tja in pričel stopati navzgor. Naenkrat se je prikazala luč. Ragastens je bil baš na vrhu stopnic. Tam je stal človek — nekak ječar — s po krito svetilko v roki. Zavit v Cezarjev plašč, prste stisnjene okrog bodalo-vega ročnika, je stopal Ragastens naravnost proti temu možu. Ječar se je bil naklonil do tal. »Ali Svetlost želi, da posvetim ?" Ragastens ni črhnil besedice, nego se je povzpel na druge stopnice. In možak, prepričan, da hoče biti Svetlost sama, ker mu ni blagovorila odgovoriti, se ni ganil mesta. Na vrhu drugih stopnic ni bilo nikogar. Ragastens si je oddahnil. Samo ene stopnice so mu še ostajale do vrha .. In tam zgoraj je čakala prostost . . . Ragastens je stopal kvišku . . . Toda preden je imel tri pragove za seboj, je obstal, in znoj tesnobe mu je zmočil čelo. Nekdo je prihajal po stopnicah navzdol. Treba je povedati, da so bile zavite in zelo tesne stopnice. Ragastens je počakal kakor nepremičen kip. Umor se je studil njegovi rahločutni naravi . . . toda tu je šlo o njegovem lastnem življenju . . . Ako ga človek, ki prihaja, spozna ... je mrtev . . . Ragastens je kmalu zapazil luč svetilke, ki mu je prihajala naproti in odsevala po zidovju. Skoraj takoj nato se je prikazal tudi neznani gost. Vitez je potegnil čepico na oči in se zavil v plašč tik do nosu. .Moj brat!" je zamolklo vzkliknil ženski glas. Ragastens je dvignil oči. Ta njegova kretnja mu je nekoliko odkrila obraz. Lu-krecija ga je spoznala. Zatajila je osuplo gesto in dejala nato s porogljivim nasmehom: .Če se ne motim, je to gospod vitez de Ragastens?" .Zares, milostljiva . . .“ Ragastens je še ta hip potegnil bodalo iz nožnice ter se pripravil — če bi vojvodinja poklicala stražnike — da ubije kar največ nasprotnikov, preden pogine sam. ,In zdi se, da uhajate, dragi gospod?" je povzela Lu-krecija, ko je njena prvotna osuplost nekoliko odnehala. .Milostljiva, dolgčas mi je bilo v brlogu, ki mi ga je dal vaš gospod oče za stanovanje ..." .Pa ste začutili potrebo nasopsti se svežega zraka? ... .Kajpada milostljiva! . . . Vrhutega mi je preostajal neki poset; vest me je že pekla, da ga odlagam toliko časa . . ." (Dal]*.) so se udeležili tudi avstrijski odposlanci, ki so zagotovili svojim ogrskim tovarišem popolno solidarnost. Avstrijski delegiranci so predali blagajni za stavko 9000 kron in so obljubili, da bodo akcijo podpirali s pasivno resistenco pri odpremanju ogrskih pošiljatev. No, sedaj se pa lahko pripravijo na Ogrskem za zanimiv Božič. Razoroževanje v Macedoniji. Dobro poučeni viri trdijo, da se je obrnila skupina macedonskih beguncev v imenu 1896 sodrugov na poslaništva vseh velesil v Sofiji s prošnjo, da se jih naj varuje pred turško samolastnostjo. Prošnja obrazlaga razne šikane, ki se vršijo pri raz-oroževanju in v njej se zahteva, da se umaknejo vojne čete in prestane zasledovanje beguncev. Prosilci bi tudi radi dosegli, da se smejo nekaznovani vrniti pod varstvom konzulov; kajpada se razume, da zahtevajo za se tudi varnost življenja in premoženja. Na eni strani zahtevajo begunci svobodo in nekaznjenost, na drugi se pa zopet poroča, da je dobila turška vlada nov povod, postopati proti nepokornim državljanom. Ravno sedaj se je namreč raznesel glas, da je našla policija v Istipu v župnikovi kleti važne dokumente starobolgar-skega komiteja in znatno količino dinamita. Dnevne vesti. S polnim parom nazaj. Sinočnji »Slovenec* je zopet dokazal sijajno, da je brez vsakega povoda nesramno denunciral gotove ljudi, ki mu leže posebno v želodcu. „Narod“ in »Jutro" sta ga naravnost pozvala, da naj brez pardona stopi v luč in navede dejstva, imenuje imena; a »Slovenec" se lepo opravičuje in priklanja ofi-cijelni napredni stranki, češ, saj vam nismo ničesar rekli, vi ste dobri patrijotje, ali so v Ljubljani gotovi ljudje, ki so veleizdajalci, seveda, kdo je to, tega ne pove. Mi pa ponavljamo svojo včerajšnjo zahtevo: Z imeni in dejstvi na dan, poziv-ljemo pa tudi državno pravdni-štvo, da naj uvede preiskavo in zasliši .Slovenčeve" urednike, k i tako dobro poznajo velikosrbske agente! Nikakor ne sme državno pravd-ništvo dovoliti, da bi se klerikalci igrali slepe miši. Ako je v nevarnosti država in dinastija, potem je pač naloga oblasti, da se pobriga, odkod izvira ta nevarnost. O klerikalni podlosti govorimo že na uvodnem mestu, kdor hoče spoznati klerikalce, naj čita ta članek, da bo imel jasen vpogled v klerikalne načrte! »Slovenec" — uradni list kranjske deželne vlade. Ker vlada noče pretrgati starih tradicij, da ne bi izhajala uradna »Laibacher Zeitung" samo v nemškem jeziku, se na odločilnih mestih bavijo z mislijo, da bi prevzel „Slovenec" službo ofi-cijelnega glasila kranjske deželne vlade v slovenskem jeziku. „Slovenec“ je popolnoma pripravljen prevzeti to službo, da bi se izognil raznim denarnim kalamitetam z vladnimi inserati. Ulogo posredovateljice med Katoliško tiskarno in vlado igra baje kranjska šparkasa. Ako se pogajanja posrečijo, izide »Slovenec" že v najkrajšem času z dvoglavim orlom na čelu listu. Dober dovtip si je dovolil nekdo, ki je na izložbeni tabli Katoliške tiskarne prečrtal glavo »Slovenca" in napisal mesto naslova »Slovenec" primeren naslov »Der Patriot". Ob robu lista pa je napisal še par prav mastnih opazk: čuki — veleizdajalci, farji — velikosrbska iredenta, Lenard — ruski špijon, škof Bonaventura prvi slovenski pornograf — srbski agent provo-cateur! — Vsem po svoji zaslugi! Neljuba pomota. Bilo je včeraj dopoldne, ko se je solnčil na Marijinem trgu neki vladni detektiv, pazno je gledal naokoli, ako bi mogoče kje zagledal kak državi nevaren individij ... in glej, kar naenkrat jo prikoraka doli po šentpeterski cesti sumljiva osebica, mal možakar v dolgi črni zurki s kratkimi ruskimi škornji. In v glavo modrega detektiva šine še modrejša misel: to pa ni samo srbski agent, to je celo ruski! In hajd za njim; varno je sledil sumljivemu možicu detektiv, pred pošto pa je našel svojega kolego in mu povedal svoj sum. Ta pa, ki je bil nekoliko bolj znan po Ljubljani, pogledal za dozdevnim špijonom in smeje reče svojemu kolegu: Osel, to je vendar naš človek, to je doktor Lenard — Tableau! Klerikalno - nemške laži. Slovenski klerikalci in nemški nacionalci poročajo o dogodkih v sredo zvečer največje laži, tako piše Tagespošta, da mestna policija »unter Aufftihrung des bekannten deutschfeindlichen stadtischen Polizeikommisars Jančigaj" ni pustila Nemcev korakati pred vojaško godbo, temveč jih je razganjala, da niso mogli po-svedočiti svojega patrijotizma; kako nesramno ti ljudje lažejo, dokazuje to, kar piše Tagespošta v isti številki, tam pravi, da se Nemci obhoda niso udeležili ,um Zwischenfaile zu vermeiden!" Ako to ni vrhunec nesramnosti, potem ne vemo, kako bi to imenovali! Seveda klerikalni in nem- ški možgani prenesejo vse! G. Jančigaju bi nasvetovali, da naj famoznemu dopisniku Tagespošte R., ki je ugledna oseba v »Ve-reinigten deutschnationalen und slove-nischklerikalen Pressausschusse, pošteno navije ušesa. Frančiškanska predrznost. Ko se je vršila zadnja dijaška spoved, šel je neki gimnazijec k nekemu frančiškanu, ki ga je med drugim vprašal, ako kaj podpira družbo sv. Cirila in Metoda; dijak je to potrdil in rekel, da podpira šolsko družbo vsa obitelj, frančiškan je hotel vedeti za ime in stan dijakovega očeta, kar seveda dijak ni hotel povedati! Tedaj pa je frančiškan vzrojil in rekel: Ako mi obljubite, da ne bodete podpirali več te svinjske družbe, dobite odvezo! Dijak je pa odklonil ta pogoj in odšel brez odveze iz spovednice ! Radi bi vprašali vnetega kutarja, kje se zgodi več svinjarij ali v naši šolski družbi, ali pa med kutarji po raznih samostanih. Trpinčenje vajencev od strani nem-škutarskega trgovca Schneiderja. Že zadnjič smo ožigosali predrzno postopanje nemškutarja Schneiderja s svojimi vajenci, ki so morali delati tudi ob nedeljah, in sicer od 8. do 11. ure. Sedaj smo izvedeli, da je v tem oziru še veliko slabše. Vajenci morajo ob nedeljah ostajati celo do 12. ure v trgovini in nemškutar Schneider jim je povrhu še ukazal, da morajo biti čisto tiho, da jih kdo ne sliši na cesti. Poživljamo slavno obrtno oblast, da vendar že enkrat tega nemškutarja pouči, da vajenci niso živine in da veljajo tudi za njega zakoni. Deželni zbori, seveda tudi kranjski, se skličejo sredi septembra. Sklican ne bode samo češki, ki se ne snide prej, dokler se ne izvršijo ugodno predposvetovanja. Krajna skupina brzojavnih in poštnih uslužbencev je v seji dne 18. avgusta t. 1. sklenila, podeliti od čistega dobička od veselice dne 7. avgusta v Zgornji Šiški obolelemu članu Jeršeku 15 K, Stermanu 10 K, Bandlu 10 K, vdovi umrlega Dacarja pa 15 K. Otvoritev postajališča »Sv. Ana". Otvoritev postajališča Sv. Ana, ki leži nad Trstom in Ricmanjem, se vrši danes dne 20. avgusta. Vstopnice se bodo dobivale na postajališču. Prispevki za nagrado najditelju Ro-žlčeve glave: Neimenovana 1 K; skupaj 13 kron. Za Ciril Metodovo družbo je poslal našemu uredništvu g. Josip Verbič 4150 znamk in nekaj starega denarja. Simon Gregorčičeva čitalnica in knjižnica se je preselila v svoje nove prostore v prvem nadstropju v hiši g. Oro-slava Dolenca v Wolfovi ulici št. 12. Prostori čitalnice so primerno urejeni, snažni, svetli in udobni, tako da v lahko vsak čita-telj sedi in čita nemoten. Čitalnica se odpre v ponedeljek, dne 21. avgusta 1910 ob 3. popoldne in bo odprta vsak delavnik dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne od 3. do 8. ure. V ponedeljek zjutraj ostane čitalnica zaprta. Ob nedeljah in praznikih bo odprta dopoldne od 9. do 12. ure. Knjižnica pa se bo odprla 1. septembra t. 1. — Obiskujte Simon Grigorčičevo čitalnico! Orožniški šolski tečaji, ki so dosedaj trajali skoro pri vseh poveljstvih le šest mesecev, se razširijo jeseni na deset mesecev. Pri tem pa se vrši samo en tečaj na leto, dočim sta se prej vrstila dva. Za prihodnje leto se pripravljajo tudi znatne iz-premembe v orožniškem pouku. Več luči. Šesti snopič te zbirke poljudnih spisov, ki jo izdaja g. Lampret v Kranju, prinaša zbirko črtic iz vojaškega življenja pod naslovom: »Kako je lep vo- jaški stan". Kakor že zadnjič, priporočamo to zbirko tudi danes in želimo, da abi se kar najbolj razširila med slovenskim ljudstvom, ki mu je namenjena. Poroči se danes v Črnomlju gospod gimnazijski prof. Slavko Rajh iz Mostarja z gospico Martino Frančičevo iz Ljubljane. Danes pa se poroči ravnotam tudi nevestina sestra Marica z notarskim kandidatom gosp. Kuncem. Proti veliki draginji kruha in mesa. Reški magistrat odpre v najkrajšem času radi velike draginje kruha in mesa svojo pekarijo, nato pa še mesarijo. Dobro bi bilo, da bi se tudi ljubljanski občinski svet malo zato pobrigal. Utopljenec. Poročali smo, da je v ponedeljek utonil v Ljubljanici neki delavec, čigar identiteta je bila neznana. Sedaj je dognano, da je bil ponesrečenec Franc Pirc, rojen 1. 1891, pristojen v Mošnje. Bil je zaposlen v Gruberjevem prekopu. Najnovejši izum Slovenca. Gospod M. J. v Mengšu na Gorenjskem, iznašel je popolnoma nov zrakoplov, s katerim poizkusi svoj prvi polet dne 4. septembra; dosedaj so se vsi posrečili. Kdor se za avi-atiko zanima, naj pride navedenega dne v Mengeš, kjer si lahko ogleda tega najnovejšega ptiča. Polet se vrši med 3. in 4. uro popoldan, ako dopuščajo ugodni vetrovi. Čukarlja v Mostah pred razpadom. Ker se je pred kratkim v Mostah ustanovil »Sokol", odstopajo fantje kar trumoma od Čukov. Dosedaj jih je odstopilo že 23, ki so vsi pristopili k »Sokolu". Gospod Ober-čuk Petrič, kaj porečete k temu! Požar v Rogaški Slatini. Škoda, ki je nastala v Rogaški Slatini po požaru se ceni na pol milijona kron, zavarovalnina pa znaša samo 144.000 K. Poslopje je zavarovala vzajemna dunajska zavarovalnica in sicer zdravilni salon za 50.000, restavracijo za 60.000 in teraso za 8000 kron. Z gradjo se počne zopet jeseni. Izvoz apna in oglja. Kranjska se ne more ponašati z obilo industrijo, zato pride našemu kmetu v dobro marsikak pridelek, ki mu leži v naravi sami. Letos je pri nas zlasti obilen izvoz apna in žganega oglja. Tega imata obilo Dolenjska in Notranjska in donaša n. pr. prebivalcem postojnskega, logaškega, kočevskega in črnomeljskega okraja obilo dohodkov. Semenj za ječmen. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se semenj za ječmen v Miskolczu, ki je bil prvotno določen na dan 23. avgusta, vrši dne 25. avgusta 1910. Mestni jetničar g. Ivo Pirh nas prosi objaviti, da ni plačnik za eventualne dolgove, katere bi utegnil napraviti njegov 21-letni sin Štefan Pirh. s Za zakonolomnike. Ker se zakono-lomstvo grozno množi od leta do leta, se množe tudi tozadevne tožbe in kazni. Kazni so narasle tako, da smo jih šteli v letu 1876 107, dočim jih je bilo proglašenih obsodb leta 1906 že 396. To so strahovite številke in da se za celo Avstrijo samo dejstvo olepša, je justično ministrstvo sedaj sklenilo, da se za naprej ne bode kaznovala več nezvestoba, če sta se zakonca razšla prostovoljno ali pa če živita ločena sodnim potom. Predrzna tatvina. V noči od torka na sredo se je izvršila v ljubljanski okolici predrzna tatvina. Okoli tretje ure zjutraj sta se pritepla v hišo št. 5 na Večni poti dva uzmoviča, ki sta se splazila preko verande, a se jih je pravočasno opazilo in odpodilo. Nekoliko pozneje je prišel domov neki gospod, ki stanuje v isti hiši v pritličju, na vrtu je že slišal neko sumljivo šumenje, a se ni dosti brigal zato, šel je spat in v postelji še nekaj čital, a pri tem zaspal; kakih deset minut pozneje ga prebudi neki šum, pogleda naokoli in vidi, kako gre nekdo po stopnicah, ki vodijo iz pritlične sobe navzgor na verando, opazil je samo neke sive hlače! Mislil je, da je kdo domačih, ugasnil je luč in zaspal. Kako pa je pogledal zjutraj, ko ne vidi nikjer svoje obleke! Predrzen tat mu je odnesel vso obleko, srajco, črno palerino, zlato uro z verižico, zlat prstan in denarnico. Narodne koleke, ki so bili v denarnici, so drugo jutro našli v bližini hiše! Tatvine sta sumljiva dva delavca, ki sta poprej okoli beračila in se jako sumljivo obnašala. Zagoneten slučaj. Ko je pred nekaj dnevi nesel 11 letni, nekoliko slaboumni sin nekega peka iz Most košaro kruha v mesto, je bil od nekega moškega na poti napaden, češ, da je lačen in da mu mora dati kruha. Ker mu deček ni hotel ničesar dati, ga je neznanec prijel za usta in mu zagrozil z odprtim nožem, nakar je deček spustil košaro, zbežal in vso zadevo povedal dvema moškima, katera sta napadalčevega kom-plica, ki je ležal pod nekim kozolcem prijela in izročila policiji. Pravi napadalec je zbežal. Aretovanec, ki je tudi nekoliko slaboumen, je napovedal napačno ime in ker je bil že večkrat kaznovan, so ga izročili sodišču. Upati je, da pride tudi pravi napadalec kmalu v roko pravice. S ceste. V sredo je po Čevljarski ulici nek kolesar tako neprevidno vozil, da je zadel v neko damo ter ji pri tem napravil na obleki za 30 K škode. — Tudi prevozniški hlapec Karel P. je po Florjanski ulici tako neprevidno vozil, da je zadel tesarskega pomočnika Ivana Jerina, kateri se je pri padcu na nek kamen, na obrazu znatno poškodoval.v Izgubljeno. Šolska učenka Ljudmila Golovškova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. Natakarjeva žena Marija Krompeljeva je izgubila zlato ovratno verižico z medaljonom in sliko. — Pavla Nastranova je izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Hlapec Robert Kalbauer je izgubil niklaslo uro, vredno 25. K- Neka učiteljica je izgubila zlato brožo, v kateri je bil vdelan bel biser. Ni daleč prišla. Pred kakimi 14 dnevi je od svojih staršev iz Ljubljane odšla 15-letna Marija Griljeva. Deklica pa je prišla samo do Lukovice. Le-tam pa jo je prijelo orožništvo ter izročilo županstvu v Rafolčah, ki jo bode oddalo roditeljem. Zatekel se je velik, temnorjav pes z znamko št. 578. Lastnik naj se oglasi na Poljanski cesti št. 67. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Društvene vesti. Podružnica Ciril Metodove družbe za Poljansko dolino priredi v nedeljo, dne 21. avgusta pri Vidmarju v Poljanah nad Škofjo Loko veliko ljudsko veselico z najrazličnejšim sporedom. »Struna" v Idriji pomnožena v orkestru in s pevskim zborom Del. bral. društva priredi v sredo, 7. septembra koncert z izključno slovanskim programom. — Na sporedu, ki se še natančneje objavi, so: Dvorak, Fibich, Wieniawski, Adamič in Schwab. Cisti dobiček je namenjen podpornim društvom za slov. visokošolce na Dunaju in v Pragi. »Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes v hotelu »Tivoli" od pol 5. popoldne do 10. zvečer. Vstop prost. — Drugi oddelek igra od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Južni kolodvor" (A. Seidl). — Vstop prost. Poštenost značajev! (Konec.) »Šlo se je za regulacijo učiteljskih plač. Nekaj je v tem oziru »Slom. Zv." že dosegla, a odnehala ne bode prej, dokler se učiteljski dohodki ne urede tako, kakor je že zahtevala v svojih mnogih peticijah". — Na predlog nadučitelja Malenšeka je bil Jaklič — menda za zasluge pri regulaciji učiteljskih plač — imenovan častnim članom. — Dober začetek. — Brez komentarja! »Pa tudi najvišja šolska korporacija v deželi se interesira za Slomškarje. Dokaz temu je, da je poslala našega člana M. Humeka v Giessen, kjer se je izpopolnil v kmetijskem znanju. Pa tudi naš deželni odbor si je izbral našo članico Emo Peče in jo poslal v Brno, da se izuri za vodstvo gospodinjskih tečajev". — Priznanje pristranosti in krivične protežije šolski in deželni korporaciji. — Čestitamo! — Brez komentarja! To je tajnikovo poročilo. — Pogrešamo v njem zaslug »Slom. Zveze" pri pre-osnovi dež. šol. zakona, samostojnih zaslug in štev. članov »Slom. Zveze". — Brez komentarja. »Soglasno in med splošnim odobravanjem se je imenovalo za častne člane »Slomškove zveze" dr. Ivana Šušteršiča, prof. E. Jarca, dr. Lesarja in prof. A. Kržiča". — Vsi klerikalni člani dež. šol. sveta. — Brez komentarja! »Slov." št. 179. — »Otroško ljubezen" so poslali »Slomškarji" škofu. — Se pač po dejanjih vidi, da so otroci in ne možje. — Brez komentarja! Jaklič: »Želi, da bi se vršila večkrat zborovanja podružnic, in sicer še med zasedanjem deželnega zbora". Menda radi regulacije plač! »Prepričani smo, da bo boljše za učiteljstvo, čim manj jih bo v nasprotnem taboru." — Na Brezjah je govoril: (»Glede načelnega nasprotstva med »Zavezo" in »Sl. Zv.“) »Odkod to? Mar menite res, da zato, ker smo si morda navskriž^ v metodah, ker morda nismo enih misli v številu petletnic in podrobnih stvari? Mi nismo razdvojeni radi materijalnih koristi ..." — V dež. zbornici je 4 mesece na to glasoval — proti regulaciji učiteljskih plač. (— Brez komentarja! Jaklič: »Opozarja, da se je v soboto gospod c. kr. šolski nadzornik izognil zborovanju zvezarjev v Novem mestu. No, pa saj se tudi nam ne godi nič boljše, čeprav bi gospodom ne škodilo, da bi prišli tudi malo sem »nadzorovat". Gospodje so postali grozno objektivni in pro-težirajo ravno toliko nas kot liberalce". — Mar naj zlorabljajo uradno moč po Stiasnyovem principu? — Brez komentarja! Jaklič: »Sedaj pa nadelo! Nabirajte članov! saj je mnogo takih, ki še niso pokvarjeni, pač pa zaslepljeni. Vendar pa pazite, koga sprejmete v svojo sredo. Mi ne smemo gledati na število, ne na tisoče, pač pa na poštenost in značajnost članov. Koristolovstva med nami ni. Liberalci nas sodijo po sebi. Kdor pa bi bil radi tega naš član, ta bo pa šel rad ali nerad ven. Na dveh stolih ne bodo sedeli in jaz bom že skrbel, za to, da bodo obsedeli — na tleh". — Čitali smo nekoč: I zjava. »Izjavljam, da nikakor ne simpatiram s klerikalci ter bom kot odločen pristaš narodno-napredne stranke volil kandidata, katerega se priporoča. Sploh pa si štejem v dolžnost delovati z vsemi močmi za uresničenje idej, katere goji napredno učiteljstvo slovensko". Na Rakeku, dne 9. decembra 1900. Janko Ne p. Jeglič, nadučitelj. — Brez komentarja! »Slov." št. 180.: »Maribor. Danes položil na grob prvoboritelja šopek svežih cvetlic. Bog blagoslovi Vaše plemenito delo I — Mihelič". — Se li spominja V. Mihelič plemenitih del za časa študiranja v Mariboru? — Brez komentarja! Postreže se lahko še z mnogimi značilnostmi »značajev" in še z mnogimi pismi in izjavami. Končujemo pa s »Slovenčevimi" besedami: »Zdravo deblo našega naroda ne prenaša takih izrodkov in jih otresa od sebe". ___________________ Razne vesti. * Koliko Izdado posamezne države za vojaštvo v mirovnem času? Velika Britanija izda vsako leto 1512 mil. kron, Nemčija 1308 mil., Rusija 1200 milijonov, Francija 1062 milijonov, Zedinjene države ameriške 996 milijonov, Avstro-Ogrska 492 milijonov, Italija 405 milijonov, Turčija 112 milijonov, Rumunija 48 milijonov, Bolgarija 27 milijonov in Srbija 19 milijonov kron. V Zedinjenih državah ameriških pride 660 prebivalcev na enega aktivnega vojaka, na Japonskem 178, na Danskem 174, na Španskem 166, na Portugalskem 139, v Belgiji 138, v Rusiji 117, v Avstriji 112,- v Italiji 104, na Angleškem in Turškem 100, v Srbiji in na Nizozemskem 98, na Nemškem 92, v Rumuniji 83, na Švedskem 77, v Bolgariji 75, na Grškem 72, na Francoskem 65 in na Norveškem 62 prebivalcev. * Požar na bruseljski razstavi so povzročili, kakor se sumi, nekateri razstav-niki, ki so spravili že prej veliko dragocenih reči z razstavišča, da jih dado preparirati". * Dezertiralo je z ladje »Kaiser Karl VI.* v južni Ameriki 38 mož in podoficirjev. Dva podoficirja sta pri plavanju na kopno utonila. * Židovska avdijenca pri papežu. Odsedaj za naprej papež ne bode sprejemal Židov. Tajnik Merry del Val je sporočil vsem škofom, da naj ne dajejo židovom priporok, ker to itak ne bo več pomagalo. * Cesarski strelec — roparski morilec. Iz Odese došlega zdravnika dr. Feuer-steina je povabil četovodja cesarskih strelcev Lantaler v Inomostu na izlet v bližnjo okolico. Ker je prej bil v gostilni videl, da ima Feuerstein obilo denarja, ga je zvabil v gozd, kjer ga je od zadaj ustrelil z ukradenim browningom. Mrtvega zdravnika je še končno oropal. * Pravo goro Sinaj znano iz biblije je našel po svoji trditvi raziskovalec Musil. On je sploh zelo uspešno raziskoval orijent in pravi, da je našel cel broj biblijskih Francoska in mednarodna svetovna razstava v Bruslju. Pariz, 19. avgusta. Francoska je sporočila belgijski vladi, da se mednarodne svetovne razstave v Bruslju zopet udeleži le pod pogojem, ako je pripravljena za varstvo predmetov garantirati. Obenem Francozi tudi zahtevajo, da mora francoski oddelek na belgijske stroške čuvati neprenehoma noč in dan. Odnošaji med Bolgarsko in Turčijo. Pariz, 19. avgusta. Pariški »Journal* poroča iz Carigrada, da so odnošaji med Bolgarsko in Turčijo vedno bolj napeti. Bolgarska vlada hoče staviti predlog, da mora Turčija skrbeti za varstvo posestev vseh beguncev in oskrbo istih na svoje stroške vzdrževati. Turška vlada je pa odločno proti tem predlogom in protestira proti vsakemu vmešavanju bolgarske vlade v macedonske razmere. Pošta je izjavila, da bo te bolgarske predloge smatrala za casus belli. Avijatični polet na Tirolskem. I no m ost, 19. avgusta. Zrakoplov ,Tirol“, last tirolskega zrakoplovnega društva, se je danes pod vodstvom nadporočnika Zerlayja vzdignil v zrak, da poleti preko Alp. Zrak je bil popolnoma miren. Od Strafiburga do WieBbadna. Frankobrod ob Menu, 19. avg. Za avijatično tekmo od StraCburga do Wiefibadna vlada veliko zanimanje. Razpisana je nagrada 30.000 mark. Tudi veliki knez badenski je določil posebno nagrado. Združitev francoskih avijatikov. Pariz, 19. avgusta. Francoska vlada deluje na to, pa bi se vsi francoski avija-tiki združili v en klub. Vojno ministrstvo hoče ukreniti vse potrebno, da bodo zrakoplovi vporabni za vojne namene. Pomnožitev angleških čet v Egiptu. London, 19. avgusta. Včeraj so se postaj, ki vedejo na ploščnato goro, katera tukaj razširile vesti, da namerava angleška • _ i_;t' I-_____-j onr\n v,- , -j i . • ••_ .. je bila še morda pred 3000 do 4000 leti ognjenik. * Izginila je oporoka vdove srbskega romancirja Matavulja, s katero je ona sporočila pol milijona kron dobrodelnim namenom. Neki znani belograjski odvetnik je baje ukradel oporoko, da pomaga Matavu-ljevim sorodnikom do denarja. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Konferenca ministrskega predsednika s Poljaki. Dunaj, 19. avgusta. Jutri se vrši konferenca ministrskega predsednika barona Bienertha s parlamentarno komisijo »Poljskega kluba*. V to svrho je došlo na Dunaj tudi mnogo drugih poljskih poslancev, ki ne spadajo v parlamentarno komisijo. Pri konferenci bo Bienerth naznanil Poljakom rezultat vladnih študij o vodnih cestah. Splošno se domneva, da bodo Poljaki izvajanja ministrskega predsednika vzeli samo na znanje, odločitev o vprašanju o vodnih cestah pa se bo izvršila šele pozneje. ^ Minister Giuliano pride v Išl. Dunaj, 19. avgusta. Dunajski »Frem-denblatt* poroča, da pride vsled običaja, da se mora vsak novoimenovani minister za zunanje zadeve ene izmed trozveznih držav predstaviti ostalim dvem zveznim državam, italijanski minister Giuliano dne 1. septembra v Išl, da se predstavi avstrijskemu cesarju. Poprej pa še pride, in sicer dne 30. avgusta v Solnograd, kjer bo kon-feriral z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve, grofom Aehrenthalom. Poroka baronice Vaughan. Bruselj, 19. avgusta. Poroka mor-ganatične soproge bivšega belgijskega kralja Leopolda, baronice Vaughan z zasebnikom Duriexom se je danes vršila v mestu Arron-ville. Baronica je bila grozovito razburjena in vznemirjena, ker se je v mestu zvedelo za njeno poroko. Ko jo je hotelo več fotografov fotografirati, je pričela mahati s solnčnikom, da bi preprečila njih namene. Isto se je vršilo tudi pred cerkvijo. Poroka je trajala samo 40 minut. | Požar v Linču. Line, 19. avgusta. Včeraj zvečer je v starem poštnem poslopju nenadoma nastal požar. Ogenj se je razširil tudi na sosednja poslopja. Na lice mesta so došle različne požarne brambe in vojaštvo. Gostilna »Grliner Baum* je do tal pogorela. Tudi poštno poslopje je popolnoma uničeno. Ognjegascem se je le z trudom posrečilo požar lokaliiirati. Vzrok požara je neznan. Škoda je zelo velika. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda! ) Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek !>0 vin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Hotelski sluga se sprejme takoj na Sv. Petra cesti št. 5. 197/3—2 Meblovan* soba se odda dvema gospodoma, eventuelno tudi s hrano, Križanska ulica 6 196/3-2 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 130/6—10 11 m 111 ■ 11111 ■ i 111111 iiiiiiiiii ii i mm MIHIH II 1111*1 ••••IIIIHIIMMMMIMIIIIII KORESPONDENCA. Intilegentnemu gospodu 1’eriSnlku. Hvala za nasvet, uporablja ga najbrže sam in naj ga še dalje! Živio geruš I 198/1—1 Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. Kuč vlada pomnožiti britsko garnizijo v Egiptu. V merodajnih krogih se te vesti odločno dementirajo. Volitev novega čilskega predsednika. Santiago, 19. avgusta. Kerje dosedanji predsednik pred kratkim umrl v Bremenu, se vrši volitev novega predsednika ameriške republike Čile dne 15. septembra. Slovesno inštaliranje novoizvoljenega predsednika bo šele meseca decembra. Atentat na poslopje nekega rudarja. Toulouse, 19. avgusta. Tukajšnji socijalno-demokratični delavci so včeraj zvečer z dinamitom razdejali hišo nekega rudarja iz maščevanja, ker dotični rudar ni hotel stopiti v socijalno-demokratično organizacijo. Polovica hiše je popolnoma razdejana. Rudarjev oče je zadobil težke telesne poškodbe, dočim so rudar, njegova žena in otrok popolnoma nepoškodovani. Policija je proti atentatorjem odredila obširno preiskavo. Lastnik in glavni urednik: Milan Plut. Odgovorni urednik: Vitomil Feodor Jelenc. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Borzna poročila. ,,ljubljanska kreditna banka“ za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč, najboljše sredstvo 5 kg franko K 4‘— 13r. Novakovič, Ljubljana. Stanovanje. Starejše gospodične ali vdove brez otrok, katere veseli na deželi stanovati, dobijo stanovanje z eno ali dvema sobama in drugimi pritiklinami na Vrhniki, pol ceneje kakor v mestu. — Pismene ponudbe pod »stanovanje na Vrhniki* na inseratni biro »Jutra*. Kinematograf „Ideal“ Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav, pošte. Spored od srede 20. do petka 22. avgusta. 1. Maks in planika. (Komično.) 2. Od mrtvih vstali Rimljani. (Po naravi.) 3. Čudesni človek. (Variete.) 4. Gostilna v gorah. (Drama.) 5. Boljše je veselje kakor bogastvo. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer: 6. Tovarna sveč. (Po naravi.) 7. Voda in vino. (Drama.) 8. Katera obeh? (Komično.) Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija. Prodam na košnji na Glincah pri okoli dvanajst oralov otave. Kje, pove inseratni biro »Jutra*. Velik operetni KOICERT „Slov. filharmonij e“ se vrši danes 20. t. m. i hotelu pri Seydlu (hotel Južni kolodvor") Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta .................... 4'2o/0 srebrna renta................... 4o/o avstrijska kronska renta . . 4o/o ogrska . , . . . 4o/o kranjsko deželno posojilo . . 4o/o k. o. češke deželne banke . 5°/o rusko državno posojilo . . . Srečke. Srečke iz leta 1860 l/s ... ■ . . » 1864 .... . tiske.......................... . zemeljske I. izdaje . . II. . . ogrske hipotečne . . . . dunajske komunalne . . , avstrijske kreditne . . . ljubljanske.................... , avstrijskega rdečega križa . ogrskega „ bazilika....................... . turške......................... Deluice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..................... Državne železnice................... Alplne-Montan I. Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke . . . . Valute. Cekini............................. Marke.......................................1 Franki (Napoleon).................. Lire .... ......................... Rublji............................. 1910. K u r j: denarni | blagoinl 93-60 ~93B0 9735 97-50 93 55 9375 91 85 9205 95-50 96-50 94-— 95-— 103-55 104-05 232-— 238 — 324-- 32950 155 — 161-— 298-50 304-50 280 10 286 10 248-50 25450 530-— 540'— 521'75 531-75 84-50 90-50 63-25 67 25 38 — 42-— 28-75 32-75 255-75 256-75 441'— 443 — 664-50 665-50 54750 548 50 113 75 114-75 747-50 74850 744-- 745-— 645 — 655'- 265 — 266-- | 11-36 11-39 U117-4C 117-60 1 95-4C 95 50 1 94-6Č 94-85 S 253-2E 254-25 Prodajalna jestvin v Ljubljani sprejme takoj prodajalko. Kje, pove inseratni biro »Jutra*. FR. ŠEVČIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih p-a-šls in. samokresov lastnega izdelka, kaKor tudi belgijskih, sulskili in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke in puške lioek s Kruppovimi cevmi za brezdimnl smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po najuižjili cenah. — Popravila 1u narofibe se Izvršujejo toJno in zanesljivo. — Cenovnlki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. jjjsaajs Najboljše Čistilo za čevlje je neovrgljivo narede največjo škodo v kleteh in skladiščili. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena Poleg kreme izdelujemo čistilo za kovine, pasti za podgane K 8-—, za miši K 3 60 vazelino, parketno voščilo in več drugih do K 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju: L. Poseh kleparski mojster, Dunaj XYII, Blumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd. v to stroko spadajočih predmetov. Vazelino in čistilo za kovine izdelujemo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Kakovost naših predmetov je priznano izborna in cene konkurenčne. GOLOB & VOLK, Ljubljana. 051 dobro zažmahane, stare in nove, velike in majhne prodaja IV. BUGG-ENIG, sodarski mojster v Ljubljani. Vrtalni stroj (Bohrmaschine), že rabljen, a še v dobrem stanu in krilnato pumpo št. 4 do 6 (Fliegelpumpe) oboje po primerni ceni kupi A. Tomšič, Verd pri Vrhniki. PA/AH I Mazilo zoper Izpadanje In za pospe-rVfiUn, šitev rastlina; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi ,Adrija“, B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte. v: iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10 o/0. Podjetje napreduj'e kar najbolje. — Več pove upravništvo „Jutra“. Zastopniki ki obiskujejo v svojem poslu restavraterje, boljše gostilne, žganjarne in trgovine z delikatesami v južnih krajih, kot v Istri, Trstu, Gorici, Reki, Dalmaciji i. t. d., dobe z prodajanjem njihovim odjemalcem potrebnega predmeta lep postranski zaslužek. — Naslov pove „Jutro“. Poletna oblačila za gospode in dečke kakor tudi damska kon-zzz fekcija se prodaja zaradi minule sezije == pod vsako ceno v »Angleškem skladišču oblek“ | O. Bernatovič ■ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta, Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“. Karol Počivaunik. Česky hostinec v Terstu Ali a Muli Češka gostilna v Trstu Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. ZTJ.aaa.nja, naročila, se iz;--'v-TŠ-ujejo Iritro in točno. Naj večja zaloga najfinejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za štadije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. : Firneži, olja in retnše za slikarstvo —z Slikarsko platno Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A d ni f TTq n -ntm qtiti Prva kraAiska tovarna oljnatih barv, iiUUll ILa Up imami} firnežev, lakov in steklarskega kleja. 'MraMS,, .••■•‘V-. \ Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravUa po primemo nizkih cenah. = —: Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. - Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. ——— Rezervni fond: K 450.000. D“KT Ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani. 301—46 Stritarjeva ulica štev. 2. =========== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ========== Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.