GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO IX # ŠTEVILKA 1 • 18. DECEMBRA 1992 pAHOVNICA 1972 la kaj smo se zavzemali ? z leve na desno): JA-V občinskem merilu Pripravili smo vam križanka nekaterih dogodkov in procesov, o i tterih smo poročali v Naši komuni med iztekajočim se letom. Saj -'J! navada, da se ozremo nazaj, preden se odpravimo naprej. Ko nas , | ^/o nove in neznane naloge, se tako spominjamo, da ni bilo d,k°li lahko, a smo zmogli! Ce že ne z optimizmom, nas ta misel vstopom v novo leto navdaja vsaj z realnim samozaupanjem. )(, L! j?.menlar k slikam (od zgoraj navzdol in iis u R' ^'msko veselje (če je kaj snega) zimo prirejamo smučarske tečaje za šolarje, pa tudi sicer je •pla beli šport pri nas zelo popularen, kraji v naši občini pa so zanj na primerni. - FEBRUAR: Med amatersko kulturo gre dram- • am skupinam v naši občini prvo mesto po tradiciji, množičnosti I 'uspehih. Razen teh res uspešno delujejo tudi pevske skupine in | bori ter ljudske knjižnice, razvijajo pa se tudi druge oblike mno- |cne kulture. — MAREC: Priprave na občinski praznik 72 na lisjolem so se začele z udarniško akcijo, v kateri je solidarnostna različnih družbenih dejavnikov omogočila, da je v tej parti- * “piski vasi zagorela močnejša luč. — APRIL: Praznovanje na 'm: občinski praznik za obletnico ustanovitve OF in nepo-uo pred praznikom dela. — MAJ: Osrednja pozornost velja 0j—mu delovnemu človeku in njegovi udeležbi v samoupravnem 0 nei procesu. - JUNIJ: Naša občina je med petimi ljubljanskimi najbolj kmetijska, čeprav s stanjem na tem področju ne moremo še biti zadovoljni, v zadnjem času vendarle beležimo pozitivne spremembe. — JULIJ: Poletni čas je čas dopustov — pa ne za vse! Naši šolarji imajo svojo počitniško bazo v Pacugu na slovenski obali. — AVGUST: Ta mesec smo se napotili na Rakitno, na priljubljeno turistično rekreacijsko točko v naši občini. - SEPTEMBER: In spet se je začel pouk. Za izboljšanje razmer v osnovnem šolstvu so namenili petletni 1 % prispevek od naših dohodkov. — OKTOBER: Samoprispevek bo odpravil najhujše vrzeli tudi v otroškem varstvu. Ker pa potrebe hitreje naraščajo, kot jih zmoremo dohitevati, bo na področju varstva, vzgoje in izobrazbe otrok storiti še mnogo! — NOVEMBER: Od jeseni do spomladi se stopnjuje tudi družbena in družbenopolitična dejavnost naših občanov. Občinska konferenca SZDL deluje kot baza in koordinator teh prizadevanj. — DECEMBER: To bi morali storiti že pred 27 leti, so mnogi kritizirali decembrski referendum o enakem zdravstvenem varstvu delavca v tovarni in na polju. Z veliko večino pozitivnih glasov smo to pomanjkljivost iz preteklosti vendarle odpravili. - In dalje? O tem bomo prebirali ob letu. Ta čas pa še enkrat: Srečno! Tako vam želita tudi fotoreporter France Modic in urednik Sandi Sitar, ki sta pripravila to šahovnico. K jjstt JANUAR - Zavzemanje za dosleden družbeni nadzor nad sredstvi, zbranimi iz samoprispevka za gradnjo šol in otroških vrtcev ~ Večjo pozornost odpravi nelikvidnosti ~ Zaostriti pisanje Naše komune " V kmetijstvu večjo pozornost kooperaciji " Več sredstev za množičnost v telesni vzgoji " Kjntika vodstvu televizije °b novoletnem polomu iat Vse'>'nsko bogatejše ' Vn ' denj Za regulacijo črnih gra- - Za obnovitev živinorejskih razstav v naši občini - Za boljše gospodarjenje z ozdovi Ša poživitev dela mladin- -la‘ MAJ - Za nadomestitev dolgoveznih diskusij z akcijo in delom - Za boljše kmetijsko gospo-datjenje na ljubljanskem Barju - Za hitrejšo zazidavo Mur-gel s cenejšimi stanovanji - Za priznanje kvalitetnemu delu mladih pevcev in njihovih pedagogov - Za resnično množičnost v kulturi - Za kvalitetnejši stva otrok NOVEMBER - Za uspeh referenduma o delavskega in zdravstvenega izenačitvi kmečkega zavarovanja Za solidnejšo in hitrejšo dostavo Naše komune - SZDL kot baza družbeno političnega dela - Skrb za mladino je skrb nas vseh - Sindikate v občino - Za večjo urbanistično urejenost Ljubljane - Dejavnost krajevnih skupnosti naj se ne izčrpa že ob komunalni dejavnosti' skih aktivov v delovnih organizacijah - Za večjo vlogo in odgovornost krajevnih skupnosti - Za več reda v komunalni ureditvi naše občine - Za skladen porast standarda upokojencev - Za organiziranost strežniške službe za bolne in ostarele - Za večjo pozornost družinski vzgoji - Za razvoj kulturnega turizma v Vefikih Laščah - Za odpravo prometnih črnih točk JUNIJ - Za boljšo informiranost v Ljubljani - Za okrepitev vrst zveze komunistov - Za večjo podporo kmetijstvu - Za odprtost našega podeželja mladim - Za izgraditev doma družbenih organizacij v Robu - Za ohranitev naravnega okolja - Za dvig kvalitetnega športa med mladimi APRIL Pr»^kat0inF° Prolovitev Usnika ob<:inskega ' podp*a ‘n praznika dela liana “ kc,J1 -Bela Ljub- ^ delo mladinskih darjev'*-^ stBt naših novi-. gaUo,t,vodstvi kraievnih u«nehrJn^ puzomost pre- DECEMBER - Za večjo usklajenost druž-beno-političnega dela - Za nadaljevanje izenačevanja položaja kmeta in delavca - Za uspešnejše delovanje občinskih služb in za razvoj samoupravnih odnosov na tem področju - Za nadaljnjo kvalitetno rast Naše komune - Nova prizadevanja na področju telesne kulture - Za turistično rekreativni razvoj Ljubljane SEPTEMBER, OKTOBER - Za dosledno uresničitev pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ - Za večjo prisotnost komunistov na vseh ravneh in v vseh sredinah - Za enotno delovanje prosvetnih delavcev - komunistov - Za uresničitev koncepta splošnega ljudskega odpora v občini in krajevnih skupnostih želijo vsem obConom in njihovim svojcem ter prijateljem obCinske družbeno politične organizacije: SZDL z Našo komuno, ZK, ZM, ZZB. ZRVS, ZKPO, ZTK, ZPM in RK ter SKUPŠČINA OBČINE Ljubljana Vič-Rudnik! i: NOVOLETNA POSLANICA Za novo leto 1973 bi rad svojim soobčanom sporočil nekaj misli ali želja, in to želja ne samo zase, temveč zanje in še za koga drugega. Predvsem želim svojim soobčanom kakor tudi vsemu svetu miru. Želim, da bi bil mir končno le ustanovljen na tem planetu. Želim, da bi bil ustanovljen resnično častno, toda ne častno v smislu ameriškega pojmovanja časti, temveč v smislu človekovega dostojanstva in v smislu tistih idej, ki jih je človeštvo koncipiralo v svojih najbolj humanističnih časih. Zdi se mi, da če izražam željo po miru, da ne morem in ne smem obiti dogodkov na Daljnem vzhodu, v Indokini in da moram vam in sebi želeti, da bi se resničm ta zemlja končno umirila in da bi resnično končno začeli odločati o svoji usodi sami Nedavno sem podpisal dopis ali apel na svetovno javnost, ki govori o eventualnem možnem zločinskem uničevanju političnih pripornikov v Južnem Vietnamu. Želel bi, da se ves slovenski narod in vsa Jugoslavija priključi temu apelu in da z vso moralno močjo, s katero razpolaga, vpliva na usodo teh nesrečnikov, ki jih čaka po mojem mnenju zelo grozovito in strašno novo leto. Mi bi svoje novo leto lahko s čistejšo in mirnejšo vestjo praznovali samo, če se nam v tem smislu posreči to, kar ta naš apel nekaterih kulturnih in javnih delavcev Jugoslavije -priporoča svetu. V drugi vrsti pa želim svojim soobčanom nekaj, kar se jim bo zdelo morda nekoliko neumestno, a vendar moram o tem spregovoriti Gre za to, da bi bilo potrebno našo družbo, ki jo danes imenujemo z že skoraj zaničljivim in upravičeno zaničljivim jmenom potrošniško družbo, da bi to družbo mi v prihodnjem letu transformirali, preoblikovali ali vsaj začeli preoblikovati v nekaj višjega, v nekaj popolnejšega, v nekaj, kar bi bilo bolj v skladu s človeškim dostojanstvom in s človeško resnico. Potrošniška dmžba, kakor jo imenujemo, je družba, ki jo vodi in uravnava mentaliteta, kakršna je pljusknila čez Atlantski ocean v Evropo iz Amerike. To je družba, ki se zadovoljuje s pridobivanjem in s trošenjem in ki ne pozna večjih in višjih pojmov kot so visok življenjski standard, luksuz in podobne stvari, za katerimi se ves svet danes tako rekoč popolnoma slepo žene. Mislim, da nam ni treba iti po tej poti Mislim, da bi bilo treba naše življenje uravnavati in voditi tako, da bi se ljudje začeli zavedati višjih potreb in višjega smisla našega življenja in da bi temu višjemu smislu posvetili svoje sile ali vsaj večji del svojih prizadevanj. Biti človek, mislim, je prva dolžnost in prva resnična potreba slehernega človeka, če se tega za\’eda ali ne. Nedvomno je, da lahko z razsvetljevanjem in prebujanjem ljudi dosežemo to, da se bo naša potrošniška družba vendarle zavedla višjih smislov življenja in da se bo lahko posvetila tistemu, čemur je v bistvu posvečena vsa naša socialistična domovina, in sicer višjemu, bolj smotrnemu in bolj urejenemu življenju na tem zemeljskem planetu. To je druga moja ravno tako intenzivna in ravno tako boleča želja, katero izrekam ob tej priložnosti. Dr. JOSIP VIDMAR, predsednik SAZU, častni občan naše občine in častni predsednik izdajateljskega sveta Naše komune I I I Občinska konferenca SZDL in uredništvo Naše komune čestitata ob novem letu vsem občanom in še posebej borcem, družbenopolitičnim delavcem, aktivistom, sodelavcem in tovarišem iz sosednjih občin, mesta Ljubljane in republike SRS in želita uspešno delo in osebno srečo! VILI BELIC, preds. obč. konf. SZDL BINE LENARSlC, sekretar obč. konf. SZDL SANDI SITAR, odg. urednik Naše komune ’0m Ni težko uganiti, kako je glasoval na referendumu o izenačitvi zdravstvenega varstva delavca in kmeta občan z naše slike. Referendum uspel Naš časopis, ki izhaja mesečno, ne more zapisati več kot novost: referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov je več kot uspel. Lahko pa se tega uspeha še enkrat spomnimo in se obnjem tudi nekoliko zamislimo. Nekaj podatkov za primerjavo. V skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v 18 občinah ljubljanske " ' ' --------~K);............................. regije je bilo na spisku okroglo 290.000 glasovalcev", glasovalo je 86,9 %, od teh za 89,9 % (77,3 od 100 %). V isti skupnosti se je v 5 ljubljanskih občinah od 191.000 vpisanih udeležilo referenduma 83,1 %, 89,6 % jih je glasovalo za (73,9 %). V naši občini pa veljajo v tej skupnosti naslednje številke: 25.000 vpisanih, 84 %' udeležencev, 89,8 % za (75,4 %). Po teh uspehih smo med 5 ljubljanskimi občinami na drugem mestu, takoj za Centrom. V skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je v 18 občinah od 11.000 vpisanih glasovalo za 94,9 % (82 od 100 %). V 5 ljubljanskih občinah je bilo vpisanih 2800 kmetov, glasovalo jih je 92,1 %, od tega 97,2 % za (89,5 %). Skoraj dve tretjini vseh vpisanih kmetov iz 5 ljubljanskih občin je bilo iz naše občine: 1680. Na glasišča jih je prišlo 91,5 %, za pa je glasovalo 96,9 % (88,6 %). V tej skupini smo v Ljubljani zaostali za Centrom (toda ta je imel le 4 kmete, ki so vsi prišli in glasovali za) in Šiško (kjer je 4 x manj kmdtov kot v naši občini). Tako smo lahko z rezultatom v tej skupini prav zadovoljni, kar - v celoti vzeto - velja tudi za prvo skupino. Ob teh uspehih toliko vidneje izstopajo nekatere izjeme. Delovna organizacija, ki je „dosegla“ najslabši rezultat, je obrat Hoje Polhov Gradec, kjer je 19,6% glasovalo proti. Drugi najmočnejši proti so zabeležili v Iliriji (16,2 %), pa tudi zavod za avtomatizacijo ni dosegel dosti boljšega rezultata (10,5 % proti). Da pa ne bi imenovali le ene skrajnosti, naj imenujemo tudi najboljše. V obratu KGP Kočevje v Velikih Laščah so dosegli l60% udeležbo in 97,8 % za, kar je izreden uspeh, če upoštevamo, da so tam glasovali zavarovanci iz 14 delovnih organizacij ter zasebni obrtniki in gostinci. Med zavodi in inštituti je bila najboljša TSS. Med osnovnimi šolami sta se odlično izkazali Velike Lašče in Brezovica, obe 100 % udeležba in 100 % za. Krajevne skupnosti so se najbolje odrezale v dolenjskem predelu z Robom na čelu (kjef so dosegli že na referendumu za samoprispevek zelo lepe rezultate). Med upokojenci, med katerimi je bila očitna nezadostna informiranost, izstopa visok procent proti v Notranjih goricah - 19,6 %. Pohvaliti pa velja KS „Milan Cesnik", ki je bila nosilec referenduma za ves mestni predel s .Kozaijami, Rožno dolino, Vičem, KS „Malči Belič", Brdom in Vrhovci 6. decembra je občinska konferenca SZDL analizirala rezultate referenduma in jih je - z nekaterimi pridržki, zlasti za delovne organizacije ocenila kot zelo dobre. Diskutanti so opozorili, da z izglasovanim združenjem obeh skupnosti zdravstvenega zavarovanja še nemoremo govoriti o izenačitvi pravic delavskega in kmečkega zavarovanja in da si bo treba za to še naprej prizadevati. Opozorili so tudi na očitno napako občinske davčne službe, ki je „poskrbela“ za razpoloženje ma terenu na neprimeren način: prav v dneh pred referendumom je razposlala položnice za prispevek za starostno zavarovanje kmetov, kar je marsikje povzročilo zmedo. Naposled so udeleženci konference sprejeli naslednje sklepe: javna zahvala vsem aktivistom preko :a pospešit Naše komune, prizadevanja za pospešitev izdelave programa zdravstvenega varstva, podpora predlogu za uvedbo učinkovite zdravstvene kontrole, številke, veljavne ob referendumu, naj se obdrže vsaj eno leto, zdravstvene knjižice naj bodo za vse zavarovance enake. SaS Skupščinska seja o akcijskem programu Osrednja točka zadnje skupščinske seje v letu 1972 je obravnavala akcijski program naše skupščine. Kot smo že zadnjič napisali, je pri pripravi tega programa sodelovala skupina odbornikov. Izhodišče programa pa je bilo Titovo pismo in razprava o njem. Naloge iz pisma morajo biti prav s tem akcijskim programom usmeijene v najbolj aktualne in kritične točke življenja in delovanja v občini. Akcijski program obsega 23 nalog, s katerimi naj bi učinkoviteje urejali probleme na področjih gospodarstva, urbanizma, komunale in stanovanjske izgradnje. Davčna politika m zakonodaja morata biti učinkovitejši, da bosta lahko onemogočali ustvarjanje neupravičenih socialnih razlik. Naloge iz akcijskega programa pa so usmerjene tudi v izgradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov. Ob vsem tem bo za dosledno izpolnjevanje zadanih nalog potrebno okrepiti učinkovitost samoupravnega delovanja skupščinskih organov in krajevnih skupnosti. Občinski odborniki so obravnavali še vrsto predlogov s stanovanjskega področja, predlog o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1972 in pa predlog o uvedbi prisilne uprave v podjetju Kamnar. To podjetje je že dalj časa zaradi nevestnosti in neodgovornosti uslužbencev nelikvidno, hkrati pa njegovo poslovanje predstavlja primer neurejenega in nezakonitega gospodarskega obnašanja. j ^ Samoprispevek 72 - 73 zia letošnje leto je bila na Viču predvidena izgradnja vrtca na Škofljici, rizidek šole na Brezovici ter začetek gradnje šole na Dobrovi. Vrtec na kofljici so začeli graditi sicer z zamudo, kar bo brez dvoma vplivalo na to. da bo prve cicibane sprejel šele v začetku naslednjega leta. Zgradba je sicer pokrita, tako da že izvršujejo notranja dela, zato lahko upamo.da bodo tudi OBČINSKE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE 72/73 SZDL Javna zahvala gre vsem občanom, ki so k temu pripomogli s sodelovanjem v pripravah in izvedbi dokončna dela tekla hitreje. Prizidek osnovne šole na Brezovici pa bodo verjetno začeli graditi v kratkem, saj je sedaj dokončno urejena vsa potrebna dokumentacija. Največji zaostanek pa.beležijo pri gradnji nove šole na Dobrovi, saj je poleg začetnih težav močno premaknila rok izgradnje tudi sprememba lokacije. Tako je sedaj težko reči, kdaj se bodo gradbena dela sploh začela. Kaj pa petletni program predvideva za območje naše občine v naslednjem letu? Poleg nadaljevanja del na že omenjenih objektih je predvidena izgradnja dveh vzgojnovarstvenih zavodov; in sicer na Viču in v Bonifaciji. Kot je znano, že pripravljajo potrebno dokumentacijo za zemljišča, predvidena za lokacijo vrtcev. j. d. navadno značilna nihanja, obdobjem akcije sledijo mirnejša obdobja obračunov in priprav. Leto 1972 pa za SZDL v naši občini ni iTnelo teh značilnosti, marveč je bila razgibana dejavnost skoraj nepretrgana. Mnogih zahtevnih nalog, ki jih je navadno treba opraviti v zelo kratkem času, pa ne bi obvladali, ko bi ne sodelovali z nami in na terenu naši požrtvovalni aktivisti. Njim gre v največji meri zahvala za uspešno opravljeno delo v letošnjem letu. Že površno listanje po osmem letniku Naše komune, glasila občinske konference SZDL, zgovorno ilustrira gornje navedbe. Skoraj ni pomembnejšega področja družbenega in političnega deta, ki bi v letu 1972 ne bilo prisotno. Najprej je tu razvijanje najširše baze za medsebojna dogovarjanja in usklajevanje interesov, za povezovanje različnih oblik in vsebin družbenopolitičnega dela v kar najoptimalnejši smeri. Obenem velja to za sodelovanje s skupščino občine z njenimi samoupravnimi organi. Mnoga predvidevanja in določila, ki bi prav lahko ostala le mrtva črka pa papirju, so se realizirala med delom. V letu 1971 izglasovani samoprispevek za gradnjo vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol je obvezoval našo organizacijo tudi v letošnjem letu, predvsem za dosledno družbeno nadziranje izkoriščanja sredstev ter s tem v zvezi za čim boljšo obveščenost organov o dogajanjih na tem področju. Ob javnem postopku sprejemanja proračuna za tekoče leto si je SZDL prizadevala za čim kvalitetnejšo razpravo in za čim doslednejše upoštevanje pripomb občanov. Prav na tem področju je bila večkrat izražena ocena, da smo storili še premalo in tako je to v prihodnjem letu ena izmed naših osrednjih nalog. Pozornost, ki ni popustila skozi vse leto, je veljala socialnemu razlikovanju in prizadevanjem za odpravo kričečih razlik. Na tem področju pa z občinskega nivoja ni mogoče doseči pravih rezultatov brez koordinirane akcije mnogih dejavnikov, tako da si bo treba v tej smeri krepko prizadevati tudi v letu 1973. Posebna pozornost je bila vseskozi posvečena kmetijstvu v naši občini in družbenemu položaju in ovrednotenju kmeta. Prizadevanja te vrste je ob koncu leta kronal ušesno izglasovani referendum o spojitvi zdravstvenega zavarovanja delavca in kmeta. Nadaljnje prizadevanje bo veljalo zlasti uresničevanju črke v življenju ter prizadevanju za izpopolnitev starostnega zavarovanja kmetov. Za prijetne spremembe med delovnim letom so'poskrbeli nekateri prazniki, ob katerih je SZDL večkrat prevzela skrb za njihovo proslavo in vsebinsko poglobitev. Takšni prazniki so bili obletnica OF, občinski praznik na Golem z udarniško akcijo za uvod, praznik dela, 80. rojstni dan predsednika ik republike Tita, zbor slovenskih pionirjev na Kureščku, praznik republike, krajevni prazniki, prazniki po delovnih organizacijah in še nekateri. Težko bi se odločili, s katero drugo občinsko družbeno politično organizacijo je bilo sodelovanje v letu 1972 tesnejše. Med prvimi bi bilo treba prav gotovo imenovati občinsko mladinsko organizacijo in zvezo rezervnih vojaških starešin ter partijsko organizacijo. Krivico pa bi storili ostalim, ko bi skoraj v isti sapi ne imenovah tudi drugih. Sodelovanje z občinsko upravo in njenimi organi je bilo včasih tudi deloma antagonistično, drugačna so bila izhodišča in metode dela, končna naravnanost in cilj pa sta bila skupna: čim bolje organizirati možnosti uveljavljanja pravic in dolžnosti vseh občanov na tem ključneip nivoju. Kljub našemu kratkemu zapisu bi ne smeli zaključiti tega pregleda, ne da bi omenili skrb, ki je bila vseskozi prisotna ne le za občane, vključene neposredno v proizvodni proces, ampak tudi za mladino in za najstarejše občane. Prizadevanja in delovanje SZDL so dobila svoje potrdilo in trdno točko za delo v prihodnje s Titovim pismom, ki dobiva na prehodu 72/73 svoj konkretnejši izraz v akcijskem programu za prihodnje leto. O tem bo spregovorila svojo odločilno besedo občinska konferenca SZDL v začetku 1973. Sredi decembra pa je bilo kot priprava na to konferenco posvetovanje predsednikov krajevnih oiganizacij SZDL, čl SZDL, članov občinske konference iz delovno interesnih področij, članov republiške konference, delegatov iz delovnih organizacij jp krajevnih skupnosti ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij m skupščine občine. Neposredni namen tega posvetovanja je bila podpora delegatom pred odhodom na sejo republiške konference SZDL, ki bo spregovorila predvsem o realizaciji ustavnih dopolnil. Ob tej priliki je bilo izrečeno mnogo kritičnih pripomb, ki bodo plodno izhodišče za delo v prihodnje. Eno izmed takšnih vodil je mogoče izvajati iz ugotovitve, da smo kot člani SZDL še premalo delovali za spremembo osnovnih delovnih odnosov. Odtujevanje rezultatov dela je še prisotno, samoupravni položaj delavca še ni zadovoljiv. Uveljavljanje ustavnih sprememb Bo prinašalo spremembe tudi na ta področja vzporedno z razvijanjem delegatskega sistema. Še naprej si bo treba prizadevati za uveljavljanje krajevne skupnosti kot temeljnega teritorialnega samoupravnega združevanja. Poskrbeti bo trel treba predvsem za materialne osnove za delo krajevnih skupnosti. Stanovanjska problematika občanov in druga vprašanja družbenega standarda prav tako kličejo po nuj- r« .V«K ..1 a...« I« „1 .1. * : 'I- : - . A I . . . .. A'.. •-» •'v ■ upcanov in oruga vprašanja aruzoenega standarda prav tako kličejo po nujnih spremembah. V delovnih kolektivih je v teku proces formiranja TOZD in tu velja prizadevanje SZDL za ojačitvijo v zadnjem času vse preveč odsotne sindikalne organizacije in za njeno organiziranje na občinskem nivoju. Vzporedno z uvajanjem novih odnosov na drugih področjih gospodarstva velja to tudi za kmetijstvo, ki je še pomembno zastopano v naši občini. Prva skrb občinske oiganizacije SZDL pa bo slej ko prej veljala družbenopolitični aktivizaciji občanov. Naša komuna se vključuje v vso to aktivnost in si prizadeva, da bi postala še boljši instrument družbenega obveščanja in dogovarjanja. S koncem leta 72 se izteka poldrugo leto obnovljenega delovanja občinske organizacije ZK. Zato je bil to predvsem čas, ko je bilo eno osrednjih vprašanj vprašanje notranje organiziranosti, obenem pa je bil to tudi čas pomembnih političnih akcij: za samoprispevek za izgradnjo vrtcev in šol, naloge v zvezi z ustavnimi spremembami in predvsem aktualne politične akcije, zlasti potem, ko jih je poživilo in usmerilo Titovo pismo. Ob prizadevanjih za boljšo organiziranost in za večjo akcijsko učinkovitost so bila vseskozi v ospredju tudi vsebinska vprašanja, ki bi jih na grobo lahko opredelili kot dileme okoli nadaljnje socializacije naše samoupravne družbe in s tem v zvezi precizacije vloge politične organizacije, ki stoji v ospredju teh prizadevanj. 60 osnovnih oiganizacij ZK v naši občini združuje okoli 1700 članov. Delo osnovnih organizacij je precej raznoliko, odvisno od sestava in drugih specifičnosti. Preseneča dejstvo, da v nekaterih organizacijah, od katerih bi spričo sestava človek pričakoval dobro delovanje, temu ni tako; kaže, da sestav teh organizacij torej le ni tako ugoden in da bo prav temu vprašanju treba v prihodnje posvetiti kar največjo pozornost. Druge osnovne organizacije ZK pa delujejo zelo dobro, zlasti tam, kjer že okoliščine pogojujejo solidarnost članstva - ne le v organizacijah po delovnih kolektivih, marveč tudi v nekaterih krajevnih organizacijah. Problematika, ki je pri njih v ospredju, je v glavnem dveh vrst: aktivno poseganje v problematiko ožjega kraja in delovne sredine, obenem pa kritično spremljanje širših političnih gibanj in iz tega izvajanje konkretnih napotil za praktično delo. Razveseljivo je dejstvo, da se vse manj govori, kaj bi bilo treba narediti in kdo bi moral kaj narediti, marveč se preprosto naredi. V tem je realizacija naše parole „od besed k dejanjem", temu bo veljalo tudi prihodnje prizadevanje, vendar so nekateri uspehi že vidni. Osnovno izhodišče pri delu je upoštevanje dejstva, da smo socialistična družba in-da zato ne moremo kopirati neke druge prakse, ki po socialni razvitosti morda celo zaostaja za našo. Treba je iskati lastne pob in pri tem delamo tudi napake. Gre nam pa za to, da vsi organizmi naše družbe delajo dobro in da bi bilo napak čim manj. Tu pa mora partija odigrati odločilno vlogo. V ideološkem pogledu se kot dve osnovni postavki pojavljata predvsem kadri in informiranost. Kadrovska problematika je ključna z vseh gledišč: članstvo ZK, njegova struktura in pomlajevanje, vpliv komunistov na kadrovanje zlasti vodstvenih položajev, izobraževanje. Tu je pred ZK vrsta konkretnih delovnih nalog in med njimi kot osrednja usklajevanje teorije in prakse. To pa zadeva že vprašanje informiranosti, brez katere si ne moremo misliti uspešnega dograjevanja samoupravnega sistema. Iz vrst naših komunistov prihaja pogosto do ostre kritike našega načina in konkretnih pojavnih oblik ter vsebine obveščanja. Na tem področju je dosti lažje postavljati stvari na splošno, to je pri nas sorazmerno v redu, odpovedujemo pa v konkretnih primerih, kadar se ni mogoče posluževati splošnih metod in šablon, ampak je treba živo in odgovorno reagirati v aktualnih situacijah. „Toda tudi to je izogiblje družbena vloga partije. Delo organizacije ZK v naši občini je programirano, v zadnjem času pa so programi še dopolnjeni in zaostreni z ugotovitvami in sklepi, sprejetimi na 5. seji konference. Na prvem mestu je predviden kritični pregled dosedanjega dela, stanja in aktualnih nalog. Posebna pozornost bo v prihodnje veljala ‘l L. ■ D Pogled nazaj na iztekajoče se leto je spričo obilice tekočih nalog in tistih, ki jih prinaša leto 1973, lahko le bežen. Za družbeno politično delo so učinkovitosti delavske kontrole nad uveljavljanjem samoupravnih pril v delovnih organizacijah, nad poslovno politiko in razvojnimi proj delitvijo dohodkov, kontrolo skladov in delovanjem sistema obvcšcaiy»i i javi socialne diferenciacije, kontrola politične aktivnosti komunistov in nečlanov ZK zlasti na vodstvenih položajih ter pomlajevanje ZK in ustre izgraditev njene strukture obenem s političnim izobraževanjem, vse W ta postavke, ki prav tako vidno izstopajo v delovnem programu in bodo najmočneje vplivale na delo komunistov v prihodnjem letu. Zveza združenj borcev v naši občini je ob koncu 72 in v začetku znamenju rednih letnih občnih zborov združenj borcev in vojaških v0 invalidov (47 organizacij s 4860 člani). Že opravljeni zbori kažejo, d najtežja materialna problematika članstva sicer rešena, da pa z oziro# neurejen perspektivni razvoj kmetijstva v naši občini še vedno nastajajo1 socialni in zdravstveni problemi. Borci v naši občini v programih dela za leto 1973 ne mislijo opi , reševanja svoje specifične problematike, želijo pa odločneje poseči v < janja v naši celotni družbi. Borci so že doslej vztrajno opozarjali na nap* naši družbeni praksi in so zahtevali ustreznih rešitev, Titovo pismo pajil> teh prizadevanjih še utrdilo in aktiviralo. Borci se zavedajo, da je le enotnost politične akcije zagotovilo za i" malni uspeh. Dobro poznajo območje in področje svojega dela in se s izkušnjami vključujejo v ostale družbenopolitične organizacije. V svetili jevnih skupnosti, štabih civilne zaščite, odborih splošnega ljudskega o4 pa so borci sploh v večini. Prav aktivnosti borcev tudi izven njihove oi| zacije (v tej je aktivnih 85 % borcev) velja poudarek, pri čemer se bodo ki vnaprej zavzemali za izpolnitev že doslej deklariranih načel: za akcj|" |( [ interesi ostalih mladincev. Ti in podobni problemi nam usmerjajo “« ( tem diktirajo nalogo sistematskega reševanja. Na podlagi okvirn«y i grama, ki smo ga na eni izmed zadnjih sej sprejeli, in resolucije njej vidimo željeni "i ference ZKJ, je naša pot jasno začrtana in v i; potrebni cilj. ^ j V preteklem obdobju nam je ob tem zmanjkalo časa za uresn-j« načrta družbenopolitičnega usposabljanja. Le-tega smo se v novem J že lotili s seminarjem v mesecu novembru. Praktični del bo potekal % ( mesečnih debatnih večerov, kjer bo tekla beseda o najaktualnejših ilr"j i : bomo z delom ostalih družbenopolitičnih 7)1 dogodkih, seznanjali sc bomo z delom ostalih družbenopolitičnih m ’r|if ## ziranih organizacij itd. Načrt usposabljanja je namenjen tudi širšem mladih. m Dobro je steklo medsebojno sodelovanje med šolskimi in l«, jj aktivi. Uspehi so doseženi na področju športa, kulture, kvizov, o" glasbeni še poteka, proslav, solidarnostnih akcij itd. ,- V družbenopolitično dogajanje smo se vključili z razpravo o t«zll|1|l' konf. ZKJ, ki je potekala v 7 aktivih. Ob njej smo spoznali, da s?„ji toku družbenega dogajanja in da so ga sposobni ocenjevati v preCfl _ realno, kar se je po tej seji že pokazalo, Pripombe na teze s® . p A izobraževanje delavske in kmečke mladine, šolski sistem in idejno* j ni T stanovanjsko problematiko, zaposlovanje mladih idr. (<1 Izobrazbena struktura mladinskih aktivistov je zelo različna, ^"Liij ^ tudi v programih aktivov. To pa nam tudi nudi pestrost pri nadalj";. JL žal pa tega še nismo znali povsem izkoristiti. S tem pa nam idej I more zmanjkati, saj se ponujajo kar same od sebe. ' rt.|li|j Vse zastavljene naloge moramo premišljeno tudi časovno ra/rm;>’',i bodo le-te uspešno izvedene in da bo cilj dosežen. Ne nazadnje jr': pozabiti tega, da ima vsakdo izmed nas tudi svoje obveznosti bodi*1 A organizaciji ali pri študiju, kjer moramo izkazati svoje sposobnost' - Delovna skupnost Veletrgovine MERCATOR želi vsem svojim potrošnikom in poslovnim prijateljem, srečno in uspehov polno novo leto. NASA KOMUNA Glasilo občinske *c0'J1,ilc' SZDL Ljubtjana-Vič-R^V haja mesečno. Urejata ski svet - častni pred*",^; Josip Vidmar - in lU«"" h'1 bor: Milovan Dimitrič,,"^!*? ?*l| Habjan, Slavo Kobe, B‘" , $l’ {M šič in Sandi Sitar (gla)''l;iv« <4 govorni urednik). Ured" aji' uprava Ljubljana, Ti* $1 yj tel. 20-728,'tekoči račuV k'. 50103-678-51173. JJ* ne vračamo. Tiska i } Ljudske pravice v LjuH^/K o OBČINSKI UPRAVI IN SE O ČEM Med dvema kamnoma J Razgovor s tajnikom občine Darkom Perovškom I Ifciinit8* ^ kolje sogovornik v našem letošnjem novoletnem pogovoru je Hrehn n“e občinske skupščine - Darko Perovšek. Mislim, da mi ga ni po-■ svoiim'*>°SK)e^ Postavljati, saj ga mnogi občani poznajo bolje od mene. S *TiiiniL-' P/oolenii in problemčki se nemalokrdt zatečejo po nasvet k njemu. občinske skupščine je obenem tudi vodja občinske uprave in njeno 'Vemni?6 !Udi aajbolj pozna. O občinskili upravnih službah verjetno ne Pogovor zasuk S° ^raV zarad’ te8a tudi neupravičeno kritizirane, smo naš LNAŠA KOMUNA: Kakšno je i' nika?apraV de*° občinskega taj- PEROVŠEK: ..Občinski ,iAnuc .opravlja pravzaprav dvojno -ni' .vo<1ja občinske uprave na družbenega značaja. Je namreč ne-dan« i0r®an.‘zator a*’ bolje pove-skim*ii^0i0rd‘nator Pr‘ reševanju MPfe»Ske Problematike." na d, A KC»1UNA: Je lahko Ukš-itujoča? ”0St funkc‘je tud' naspro- :ki?ahi° PEROVŠEK: , Jo je delo, 1 enj ysebuje tudi nasprotja. Po ščine !m Zas,0Parn interese skup- r——________________________ OPRAVIČILO i*”1 zvestim sodelav-Dodoi- 80 aam za t0 številko nam L SVOte . Prispevke, pa da h.t® "manjkalo prostora, stani .J^! vs? objavili. Nepre-izhaianf11!^ po Pogostejšem šalijanju bomo namreč sku-nckai vJAdieloma “dostiti z zatn č številkami na leto, števiit3 Se bomo odpovedali r$kam z večjim obsegom, vili t ^ ki j'h nismo obja-^v “• UREDNIŠTVO J občinske uprave, torej »državnih služb" neposredno zastopam njene interese. Zato bi bilo morda bolje funkcijo ločiti na dve. Tako je ze nekaj časa v SR Hrvatski, kjer delo opravljata dva: tajnik skupščine in dnektor uprave." NASA KOMUNA: Naj sedaj obrnemo pogovor na problematiko občinske uprave. Ali so upravne službe idealno urejene? Darko PEROVŠEK: »Službe kot idealne, torej takšne, kot bi si jo želeli, ni. Če bi tako mislili, bi bil to znak, da nam primanjkuje notranjih sil za napredek in -boljšo učinkovitost v primerih, ko so pred nas postavljene zahtevnejše naloge in spremembe v načinu izvrševanja le-teh.“ NAŠA KOMUNA: Delo občinske uprave. ni torej rutinsko ali celo monotono? Darko PEROVŠEK: »Pri nas smo daleč od tega. Poglejte, nekje državne službe, recimo zaradi nespremenjenih predpisov, opravljajo svoje delo rutinsko tudi dalj časa. Pri nas pa so predpisi (če vzamemo ta primer) pogostokrat površni, neusklajeni in določenih konkretnih situacij ne predvidevajo. V praksi zato mnogokrat naletimo na zapletene situacije. V delo se je potrebno poglabljati in tudi učiti. Prav zdaj zopet stojimo pred novim valom predpisov, ki bodo stopili v veljavo z uvajanjem ustavnih amandmajev." NASA KOMUNA: To vsekakor zadeva tudi našo občinsko upravo? K PrAKSE DRUŽBENO POLITIČNE DELAVKE *rQievna skupnost kot najširša 'Neresna skupnost občanov *ievan?u Ha^^anj" potreb občanov in njihovih družin po zadovo-osnovi i,0 • k . družbenega standarda moramo širiti programske vPliv oh* eVndl ^upnosti, krepiti finančne možnosti in povečati skupnost>,nOV na krajevno 'n občinsko politiko. V mnogih krajevnih "adniih i , i.so komunalna vprašanja še med prvimi nalogami, toda v Skrb z ' Se r.azvyaj° še druga interesna področja. s°cialne st?r.ejše, bolne in socialno ogrožene občane uresničujejo k°vnih c„°!TYsije °b sodelovanju Rdečega križa in s pomočjo stro-socialnih in zdravstvenih služb. Vse bolj v osj - - f^vlja skT ispredje p; in v obči a se in ali tem pod- it! tožju, sp^r* "druži prizadevanja nekaterih dejavnikov na £ l Juvanju ter V0^306’ ",ast' mlade, k večjemu kulturnemu udcj-“Tenu. r vP''va na večjo aktivnost kulturnega društva na širšem ^di gied( Več "hamo dol Za v"?0j° 'n varstvo otrok. V republiki družbene01®0rodne m kratkoročne programe otroškega varstva in kjer se real-1®-3"6 "a to P?dročje, medtem ko v krajevnih skupnostih, "resničev, •113 skrb za otroka, ni programov in ne kooordinacije pri yrtcCv tp u !krbi "a °troke. Pri tem ne gre le za gradnjo šol in Ustvariti K za ^uoko zasnovan vzgojno-varstvcni program. \a bo vsak , ba Pogoje in razviti tako organizacijo vzgojnega dela, v vsat; i?„otr°k deležen vsaj ene oblike družbene vzeoie in varstva. • Vsaki (zc0tro.k deležen vsaj ene oblike družbene vzgoje in varstva, 'griščii, ov l?aj b' uredili igrišča in poskrbeli za vzgojno delo na ^zvijati tiiH’ * m’ ko razv'janio vzgojne oblike z otroki, bi morali ževanja tes.nejše sodelovanje s starši, organizirati oblike izobra-j|r°k. Krai > V- 'n pb vključevati v skupna prizadevanja za vzgojo • e> kjer ii|V,U- skupnosti so v veliko oporo društva prijateljev mla-Je Doirlni’ pb je potrebno ustanoviti. V vseh krajevnili skupno-PPM, vzEn- no ustvarit' večjo koordinacijo med vzgojnimi dejavniki nf ktajevp: b JUo-varstvenimi ustanovami, šolami in starši) ter pripraviti ot! h Etav »atu otroškega varstva. si I ^ajevni st,, “ražajo občani večji interes do kulturnih vprašanj. V )((i namenom ,Pno?(' Y'^ so ustanovili komisijo za kulturna vprašanja z ni ^ ^ Združi nAlratAriTi H Al' i L' rwr no n r\ri u?sti več ,p®»stanoyanjske politike bi morale imeti krajevne skup-^osti in več pruvic pri dodeljevanju stiiuovunj potreb- ®bčanovkQatttyne_skupnosti lahko uresničevale vsakodnevne potrebe ..:0v 'n svc,ov r?,n’so Potrebni premiki v kadrovski strukturi orga- stemsko devi’ ,krpP'ti je treba finančno moč krajevnih skladov in gjPŠčjno j' J,] * ^delovanje med krajevno skupnostjo, občinsko Lil-1treba a??°'Jn'mi organizacijami, v katerih delajo občani. Pove-iew fugočei1 V k.rajevnih skupnosti na občinsko politiko, ker bo le .? | ^ progra,,, rcsničcvati občinske programe, ki so sestavni del kra- d1! »a Vsa k?. Pripravljamo krajevne programe, moramo misliti \\ \ Pevali k nijuja. življenjskili potreb občanov, ker bomo le tako pri- tl, večji aktivnosti in k večjemu zadovoljstvu občanov. ANGELCA ŽIBERNA ^inkovito s°oobno *ovo j^OKl SIJAJ | ' BREZ LOŠČENJA! slUpS8' (Ta rex plastic Darko PEROVŠEK: »Naloge, ki stojijo pred občinsko upravo, se vedno boh kopičijo. Poleg starih so tu sedaj še nove, dodatne, npr. izpopolnjeni davčni sistem, ki je zelo zapleten in še mnoge druge. Številčno je največ zemljiško komunalnih problemov. Tu pa moramo imeti pred očmi obsežnost naše občine, saj je večja kot vse ostale štiri ljubljanske občine skupaj. Pri tem pa so problemi posameznikov, ki jih je ogromno, prav tako zahtevni kot družbeni." NAŠA KOMUNA: Občinska uprava je nemalokrat kritizirana? Darko PEROVŠEK: »Vsaka kritika je lahko upravičena, kadar gre za spodrsljaje, kadar se neko vprašanje slabo rešuje, o tem hi dvoma. Vendar je potrebno vedeti, kaj lahko občina reši, katera so vprašanja, ki jih lahko ona rešuje, tu pa je žal še vedno precej nerazumevanja med občani. Kritike so zato nemalokrat neupravičene. Vendar pa menim, da je za reševanje takih vprašanj potrebno več doslednosti pri upoštevanju predpisov, tudi če ima to za posledico rešitev, ki se prizadetemu zdi neživljenjska. Le z doslednostjo smo lahko učinkoviti." NAŠA KOMUNA: Verjetno to tudi poskušate razložiti občanu? Darko PEROVŠEK: »Vsekakor. Ob tem pa je zanimivo, da lahko preprostemu kmečkemu človeku lažje dopoveš kot pa drugim, ki skušajo biti nekje, vedno privilegirani," NAŠA KOMUNA: Katerih očitkov in kritik je največ in kam so najbolj usmerjene? Darko PEROVŠEK: »Vidite, tu pa se situacija bistveno menja. Pred jeti, če pogledamo nazaj, vidimo, da je bilo največ negodovanj na prispevek iz osebnega dohodka. Toda ko ljudje le sprevidijo, da je predpis le predpis in se mu ni moč upirati, s časom to mine. Sedaj pa je na račun oddelka za komunalne in gradbene zadeve največ očitkov npr. omejitev prometa z zemljišči." NAŠA KOMUNA: Kaj pa pohvale na račun dela uprave? Darko PEROVŠEK: »Razen kakšne izjeme in kakšnega odbornika ah predsednika skupščine, ki se ob koncu mandata zahvalijo za uspešno delo upravnih služb, ne pomnim, da bi sprejeli kakšno drugo pohvalo. Pri tem naj pograjam tudi tisk in dru|h javna občila, ki mnogokrat za naše delo tudi ne najdejo razumevanja." NAŠA KOMUNA: Kot je znano, se občinska uprava spoprijema tudi s perečimi kadrovskimi problemi? Darko PEROVŠEK: »Strokovni kader je danes težko dobiti. Po več let razpisujemo delovna mesta, vendar pravega odziva ni. Pri tem naj povem, da navsezadnje tudi osebni dohodki pri nas niso tako slabi. Marsikje so višji, marsikje pa tudi slabši." NAŠA KOMUNA: V čem je torej vzrok? Darko PEROVŠEK: »To je služba, ki je vedno izpostavljena pritiskom družbene kritike, lahko rečem, da je zahtevno delo, saj so uslužbenci poleg rednega dela nemalokrat postavljeni pred naloge, ki jih je potrebno hitro rešiti in ki zahtevajo polno mero odgovornosti. Poglejmo samo, kako so uslužbenci zaposleni pred družbenimi akcijami kot so referendum ali volitve. Po napornem delu pa navsezadnje niso deležni niti pohvale, čeprav je od njihovega dela marsikaj odvisno." NAŠA KOMUNA: Koliko uslužbencev je trenutno zaposlenih? Darko PEROVŠEK: »Siste- miziranih-je 144 delovnih mest, trenutno pa je zaposlenih 104. Trideset delovnih mest je torej nezasedenih, vendar smatramo, da je bolje tako, kot da bi prazna mesta zasedali ljudje z neustrezno izobrazbo in bi delo uprave potem šepalo. Stremimo za kvalitetnim in učinkovitim delom. Moram pripomniti, da precej naših uslužbencev prav zaradi dokaj nesimpatičnega dela tudi odhaja, zato se spopadamo še z dodatnimi težavami." NAŠA KOMUNA: In kaj bi povedali na koncu našega razgovora? Darko PEROVŠEK: »V letu 1973 želim vsem občanom več delovnih uspehov nasploh. Posebej pa želim, da bi iz naše hiše odhajali bolj zadovoljni, da bi njihove probleme prav tu s skupnimi močmi tudi uredili!" NAŠA KOMUNA: Hvala za pogovor in srečno novo leto! JANJA DOMITROVIC Januarja vrtec za dojenčke Spričo perečega stanja otroškega varstva, še posebno najmlajših malčkov - dojenčkov, katerih število je v zadnjih letih precej poraslo, se je že pred leti vrtec Malči Belič znašel v precejšnji stiski. Iz leta v leto je bilo odklonjenih vedno več prošenj. Občinska skupščina je priskočila na pomoč in odkupila bližnjo stanovanjsko hišo na Tržaški cesti 79 (vila Battelino). Letos so stavbo adaptirali (napeljali so centralno kuijavo, potrebna je bila funkcionalna preureditev prostorov za pripravo hrane, nova pralnica in sušilnica ter prizidek za otroške vozičke) in po vseh računih sodeč, bi moral biti vrtec nared že konec oktobra. Toda zaradi nesoglasja o napeljavi kanah-zacije s sosednim blokom in zaradi spremembe projekta kuhinjske opreme (na zahtevo sanitarne inšpekcije bo sedaj' nameščena gostinska kuhinja) se je rok močno zavlekel. Kot so nam povedali, bo vrtec lahko sprejel dojenčke naslednji mesec. S tem bo poskrbljeno za varstvo 60 do 65 malčkov. Medicinske sestre, ki bodo skrbele zanje, pa trenutno pomagajo pri negi malčkov v matičnem vrtcu. Vendar moramo na žalost zopet ugotoviti, da s tem potrebe po varstvu še daleč ne bodo pokrite. Približno osemdeset dojenčkov te nege in skrbstva ne bo deležnih. Posebna komisija je zato sklenila, da bodo imeli prednost otroci mater samohranilk, socialno ogroženi in pa seveda malčki, ki prebivajo na območju krajevnili skupnosti Malči Belič, Milan Česnik in Vii' J. D, ' 'o '• V ^ i J >. 1„' y\ x.i x,\ v v 'i Sx 1 | ! « *«*«* ® # f * « * * # *»% • »*. | ’ :'y . JjB'. . ' - T;.' Tl : | | l||»i«§*I^^ I ■ , M'! j| M ar Uuiiljaiis-lič E L E K T R 0 M 0 N T A Ž A elektromontažno in projektivno podjetje LJUBLJANA Rožna dolina c. VI/36 - PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO ELEKTROINSTALACIJE JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA V STANOVANJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN TRGOVSKIH OBJEKTIH, RAZDELILNE BATERIJE IN KOMANDNE OMARE Servis obrat Ljubljana, Borštnikov trg 1, opravlja servisno službo in prodajo za Izdelke »►TIKI« ter popravila električnih napeljav in instalacij. > Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom želimo prijetno praznovanje NOVEGA LETA. Iz delovnih organizacij Tovarna vijakov Ljubljana: Konjunkturna gibanja v tem letu niso bila nič manjša od tistih v letu 1971. Močno so se zaradi cen reprodukcijskega materiala dvignili stroški, medtem ko so prodajne cene ostale plafonirane Družbeni produkt se je tako po prvih ocenah dvignil za okrog šest odstotkov, zabeležili pa smo tudi manjši odstotek v izvozu, na kar so vplivale doma sklenjene pogodbe z domačimi kupci. Najpomembnejše, kar nas čaka v naslednjem letu, pa je pridobitev dveh novih oddelkov ki bosta predvidoma zgrajena leta 1973 in tako bomo razširili naše zmogljivosti za trideset odstotkov. ŽIČNICA Smatramo, da je bilo leto 1972 v poslovnem smislu za nas relativno ugodno. Planirani obseg proizvodnje, ki je bil v primerjavi s podatkom za leto 1971 kar za četrtino višje postavljen, smo dosegli. Največji problem, ki nas je bremenil, pa je nelikvidnost. Ker se leto še ni izteklo in ker so trenutno poglavitne ovire že mimo, upamo, da bomo že to poslovno leto končali kot likvidni. Kolikor tega ne bomo dosegli, pa je to hkrati tudi ena naših glavnih nalog, ki nas čaka v naslednjem letu. Sicer pa predvidevamo, da bomo leta 1973 povečali našo proizvodnjo za približno 26 odstotkov. puuaiKi nedavnega reterenduma v Žičnici že pričajo da obstajajo realne možnosti za pripojitev tega podjetja k Slovenijalesu. V sklo- združcnega8deia ZiamCa P° lntograc'j‘ nastopala kot temeljna organizacija HOJA Poslovno leto za nas tu$li še ni končano, zato ne moremo trditi, ali smo izpolnili letošnji plan ali ne. Prodaja nekaterih artiklov je bila zaradi zamrznjenih cen slabša kot prejšnja leta. To velja še posebej za izdelke serijske izdelave kot so velox plošče, rolete, obešalniki.. . Nasprotno pa smo zabeležili nadvse ugodno prodajo ostalih neserijskih izdelkov, zato lahko vseeno upamo, da bo uspeh zadovoljiv. Leto 1973 bo zaradi številnih ekonomskih ukrepov, ki bodo prav naslednje leto stopili v veljavo, bržkone precej »naporno". Zmanjšana investicijska potrošnja, v kateri je naše podjetje udeleženo s kar 80 odstotki, je že eden izmed takšnih ukrepov. Prodajo svojih artiklov pa nameravamo v naslednjem letu usmeriti predvsem na tuja tržišča, ker nam domači kupci ne poravnavajo svojih obveznosti. J. D. SILVAPRODUKT, Ljubljana, Dolenjska c. 42 Letošnji plan dosežen sredi novembra, do konca leta 1972 bodo presegli plan predvidoma za 15 %, zaradi višje storilnosti cene maksimirane. Celotni dohodek ostane na višini iz leta 1971. V letu 1973 imamo v načrtu preselitev proizvodnih obratov in skladišč v nove prostore na Igu. ISKRA, tovarna elektronskih merilnih instrumentov, Hoijul Izvršili letni plan 90 %, plan izvoza izvršili v celoti, čeprav je 2 x večji kot lani. Dohodek manjši kot predviden zaradi devalvacije dinarja in zamrznjenih cen. Izgube ni V letu 1973 novosti na področju brezžičnih zvez in elektronskih merilnih instrumentov. KIP, Ljubljana, Opekarska 13 Letošnji plan na področju trgovine izvršen občutno nad planom: 200 do 300%, na ostalih področjih pa 80%, brutto prometa do konca leta 1972 približno 45 milijonov din. V letu 1973 je predvsem perspektiva na šamo-terski skupini in pečarjih. DUŠAN KOMAR Leto 1972 je bilo pomembno, prešli so na ofsset tisk. Stroj in oprema so veljali kolektiv 102 milijona starih din, od tega so dobro polovico prispevali sami, pa tudi kredite so že odplačali. Modernizirali so knjigoveznico, pri čemer-so si pomagali z inozemskim (vzhodnonemškim) kreditom za 3-letno odplačilo. Plan za leto 1973 predvideva razširitev offsetne dejavnosti na kvalitetni komercialni tisk in tisk obrazcev — potrebna investicijska sredstva 100 starih milijonov so že zagotovljena. V prvih devetih mesecih so realiziranih 792 milijonov presegli in so dosegli 890 milijonov, tako da pričakujejo ob koncu leta več kot 10 % presežka. i rvu n KiKsJ 111 lOIVC Sir rvt-IVItl 25. oktobra so praznovali 20-letnico obstoja podjetja. Plan za leto 1972 bodo presegli za 8 %, v letu 1973 pa se bodo preselili v novo proizvodno halo v viški industrijski coni. To jih bo veljalo ca. 1 milijardo 700 milijonov dinaqev, od katerih je kolektiv prispeval kar 75 %, pa tudi krediti so že zagotovljeni. ELEKTROMONTAŽA V tem podjetju so v letošnjem letu posvetili večji del svojih programiranj načrtovanju širjenja podjetja. Celo leto so se dogovaijali za zemljišče, kjer bi lahko gradili novo tovarno, saj je na sedanjem mestu premalo prostora in tako ni možnosti razvoja. Elektromontaža je finančno sposobna takoj iti v gradnjo, le če bo zemljišče pripravljeno. To pa ni odvisno od podjetja, temveč od občine in bi bilo zato treba čimprej najti ustrezen prostor za to solidno podjetje. Elektromontaža oziroma njen delavski svet bo prisiljen razpravljati o drugem območju, kjer bi lahko gradili - tudi izvep občine -če ne bodo v kratkem dobili ustreznega zemljišča za gradnjo, ki je za podjetje in njegov nadaljnji razvoj nujna. UTENSILU V Utensilii so letos posvečali več pozornosti delavcu in njegovim osebnim dohodkom, saj so bili njih dohodki v primerjavi z ostalimi podjetji v občini nizki. To so sedaj popravili, saj se je gospodarsko stanje podjetja zelo izboljšalo zaradi_prodaje na tuja tržišča. Zato bodo v Utensilii tudi v prihodnjem letu posvečali veliko pozornost zunanjemu trgu, saj imajo tam lepe možnosti za povečano prodajo. Zato bodo morali povečati proizvodnjo. ILIRIJA Ta ena največjih delovnih organizacij v naši občini je tudi v letošnjem letu dosegala zavidljive uspehe. Ilirija je vložila veliko truda v naša splošna stabilizacijska prizadevanja, saj so tudi njo prizadeli nelikvidni partnerji. V Iliriji pa so uspeli to omiliti, tako da so realizirali celoten plan in ga nominalno celo presegli, tako da so dosegli 12 milijard brutoprodukta. Kot velik uspeh si Sejejo tudi prodor na poljsko tržišče, kamor so letos izvozili kar za 1 milijardo izdelkov. V prihodnjem letu bodo proizvodnjo še povečali, tako da bo dosegla 14,5 milijarde in torej 15-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. V letu 1973 bodo povečevali proizvodnjo, cene pa bodo ostale iste, ce ne bodo dobavitelji dražili surovin, načrtovali pa bodo tudi svojo novo tovarno. Dogradili bodo skladišča in tudi uvedli IBM sistem. Povečevali bodo izbor izdelkov, vendar bodo vsi izdelki podvrženi stalni selekciji. M. D. ISKRA - ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO je raziskovalno razvojni inštitut, ki pretežno dela za tovarne Združenega podjetja Iskra. Tudi v letu 1972 so dosegli pomembne uspehe zlasti na naslednjih področjih, kjer trajajo raziskave že dlje časa: telekomunikacije, elektrooptika, elektroakustične naprave, avtomatizacija in zaščita v elektroenergetiki, krmiljenje delovnih strojev, varilne naprave, fluidna tehnika, elektromerilni inštrumenti, rotacijski električni stroji, študije dela, avtomatizacija informacij, usmerniške naprave, raziskave kvalitete in zanesljivosti itd. Celotni dohodek v letu 1972 znaša 75 milijonov dinarjev, v letu 1973 pa pričakujejo povečanje za 8,5 %. Poročila iz delovnih organizacij so pripravili M. Dimitrič, J. Domitrovič, D. Komar in S. Sitar Novoletne želje iz naših krajevnih skupnosti Ištvan Gedei — Kolezija Predvsem bi bilo treba aktivirati čimveč ljudi v delo krajevne skupnosti, drugo pa, da bi pospešili stanovanjsko gradnjo in gradili tako, da bi postala stanovanja dostopna tudi poprečnemu občanovemu žepu. Vedno hujše onesnaževanje zraka v Ljubljani in tudi že v Koleziji in Trnovem bo zahtevalo že v prihodnjem letu energično akcijo tako naše občinske kot mestne uprave. Vera Goijup — Rob Mislim, da naše in moje želje lahko strnemo v eno samo misel. Vsi delajmo pridno in pošteno, pa bo vse delo teklo gladko. Jernej Čertanc — Brdo Želim, da bi na Brdu v prihodnjem letu vključili v vrste vseh druž-beno-političnih organizacij čimveč mladine. Menim, da smo starejši prispevali za našo stvar dovolj velik delež in je čas, da si odpočijemo. Ivan Šubic — Butajnova-Šentjošt Moje želje v zvezi z našim razvojem so zelo konkretne. Želim, da bi občani naše krajevne skupnosti v prihodnjem letu dobili vodovod Sent-jošt-Potok in elektriko na odseku Planina-Butajnova-Suhi dol. Skupaj z občani želim, da bi v Šentjoštu stal kulturni dom, in da bi dobili gasilski avto.^ Predvsem pa, da bi občani s tega dela naše občine končno našli skupen jezik in se skupno lotili akcij. Viktor Čeč -Malči Belič Da bi bilo v preoblečeni dvorani Svobode veliko prireditev, predavanj in vsebinskih razprav. — da bi končno uredili oddelek WU Malči Beličeve za dojenčke v Battelinovi hiši ob Tržaški cesti in končali gradnjo nove vzgojnovarstvene ustanove v Bonifaciji; - da bi se resneje pričeli pripravljati na gradnjo nove osnovne šole na Viču; - da bi pričeli na kakršenkoli način spreminjati podobo Tržaške ceste, sicer bo res doživela 200-letnico ..Ilirije oživljene" v takratni podobi, postala živ spomenik na slavne Napoleonove čase ter za vselej ostala Seliškarjevo predmestje Ljubljane z vsemi svojimi tegobami; — da bi nova Zavetiška ali Gregorinova ali Koprska cesta enkrat le povezala južni del krajevne skupnosti s severnim m Rožno dolino, pri tem pa ohranila sedanjo obnovljeno dvorano Svobode prebivalcem krajevne skupnosti in širšega območja za kulturno prosvetno življenje. Peter Raztresen — Hotjul Želim, da bi se organizacija Socialistične zveze v prihodnjem letu končno postavila na noge. Za uspešno delo pa bi pričakovali večji zagon tudi od partijske in mladinske organizacije. Ivanka Gorenc — Vnanje gorice Pri političnem delu bi želela, da pomaga več kmetov, ki so se po mojem mnenju preveč oddvojili od našega dela. Sicer pa bi v imenu vseh prebivalcev naše krajevne skupnosti želela, da bi ob vedno večjem porastu vozil dobili cestarja in da bi otroci pozimi hodili v šolo po spluženih cestah. A nton Kozin - Iška vas Pri nas je morda malo obrnjen položaj kot drugje. V družbeno-po-litičnih organizacijah delajo pretežno mladi in si želimo, da bi prišli v naše vrste tudi starejši in prenesli k nam svoje izkušnje. Sicer pa bi bilo prav, da bi imeli prihodnje leto dvorano za mladino in številne sestanke in prireditve. Upamo, da bomo končno dokončali tudi most pod Krimom, ki smo ga tako lepo začeli. Janez Jamnik — Golo __ Pred očmi v prihodnjem letu imam delo SZDL na našem območju. Mislim, da bi bilo naše delo mnogo uspešnejše, če bi bili člani naše organizacije enotnejši, če bi se vaščani okoliških vasi „vzeli skupaj" in enotno reševali probleme. V prihodnjem letu končno razširiti cesto. Severin Peruzzi — Barje Več zavzetosti za družbeno-politično delo. Menim, da bi v prihodnje morali v okviru naše KS' reševati gospodarske in politične probleme skupaj in z enotnim konceptom. Ali bodo kmetje v letu 1973 lahko po drugi uri na Ižanski cesti prejemali usluge na tehtnici? Srečko Božnar — Polhov Gradec Več sodelovanja in razumevanja med občani za politične ali pa gospodarske zadeve. Mnogim, ki si svetijo še s petrolejko (na pragu Ljub-Ijane \ pa luč in vse dobrine, kijih prinaša električna žica. Miro Makovec — Tomišelj Če bi se uresničilo vsa! •'"kaj zahtev in želja, ki smoijih letos že omenjali v Naši komuni Ji prav zadovoljni. Želeli bi - tako najbrž kot tudi drugi občani - uobre ceste in mostove, urejen kulturni in gasilski dom in še kaj. Tone Črnivec — Tmovo Vso pozornost posvetiti ..majhnim ljudem". Prepričana sem, da si bodo „veliki“ že znali pomagati sami. Želim, da enkrat, ko bi jih vsaj v prihodnjem letu, končamo z brezizhodnimi prepiri, ki dušijo naše akcije. Alojz Pušlar — Kozaije Družbeno-politične organizacije naj bi tudi vnaprej tako lepo sodelovale kot doslej. Če se nam priključi še mladina, bo naše zadovoljstvo še popolnejše. Komunalno pa naj bi v prihodnjem letu izbrali najboljši projekt za zgraditev hitre ceste in prometnega vozlišča. Lojze Dobrovoljc — Vič Družbeno-politične organizacije z območja KS Vič žele v prihodnjem letu s posebnim ozirom na novo strukturo prebivalstva uskladiti vse interese občanov z interesi naše in vse skupnosti. To niso le želje - ampak akcijski program SZDL in vseh ostalih družbeno-političnih organizacij Viča. Stane Berčič - Vrhovci Želja občanov in članov KS Vrhovci je, da bi v prihodnjem letu zanesljivo pričeli z izgradnjo Vzgojnovarstvenih zavodov iz programa za samoprispevek - hkrati pa želimo, da se razbremene prenatrpani šolski prostori. Jože Setnikar - Črni vrti Kmetje tu gori na Črnem vrhu nad Polhovim Gadccm želimo, da bi zdravstveno zavarovanje kmetov steklo tako, kot smo predvidevali. Člani družbeno-političnih organizacij, zlasti pa SZDL, upamo, da kmetje ne bodo več bežali s kmetij. Želim tudi, da bi zdaj, ko se je združilo Barje z Ljubljanskimi mlekarnami, kmetje dobivali več strokovne pomoči. Dušan Doljak - Milan Česnik Naj bi se izgradil in d ograd J program otroškega varstva, za katerega smo se izrekli na referendumu. Predlagam, da bi ga podaljševali za naslednjih 5 let, če ne bo izpolnjen. Sicer pa imam bližnjo željo, da bi hodili po lepših cestah. Slavko Novak - Škofljica Naša krajevna organizacija želi, da bi se razvilo vse tisto, kar nam narekuje Titovo pismo. Zaščiti naj se delavski razred in zmanjšajo socialne razlike. Želimo, da se temeljiteje rešujejo urbanistično-komunalne zadeve. Želimo, da piše Naša komuna, ki je še kako pottcbna za iji- , formiranje občanov, še več o krajevnih problemih in v jeziku, ki ga lahko r razume vsak občan. ZA NOVO LETO POGLED V ZAKULISJE SMEHA »Otroci, če se jim smejite, jokajo!« j Fran Milčinski-Ježek pravi v tem pogovoru, da so komiki v Če bi me nekdo vprašal, ali nosim po srečanju z velikim slovenskim komikom in satirikom Franom Milčinskim-Ježkom v sebi kakšen poseben vtis, vtis, ki je pravzaprav bolj neprevedljiv občutek, bi mu odvrnil: Da, to je skoraj vidni občutek, kako mu za sencami in za resnimi in malo žalostnimi očmi neprestano migotajo misli, in kako je bilo tam, v njegovi lepo urejeni in pjostorni delovni sobi moč videti med še črnimi lasmi in ob sencih električno iskrcnje. - .Veliko knjig imate tukaj, lepo je urejeno, red. „T\j pa imam v glavnem samo knjige, kar jih potrebujem." - Katero Zdajle potrebujete, ali potrebujete katero? „To je pa zelo različno. No, katero potrebujem? Zdajle sem ravno pri političnih stvareh, potrebujem kritiko LeBonove psihologije mase. To je namreč zelo glasna sociologija, ki hoče dokazati, da plural, da baza ni zmožna stopiti skupaj in začeti sistematično ustvarjalno delo, razen, kadar je v paniki, drenu, takrat pa je aktivna. Ta, pisec kritike, pa ima notri psihološke primere, kako vgč ljudi več naredi, in omenja, da je že Marx napisal, da je, če dela človek ob človeku, produkt večji, večji ob človeku. Gre pa za to, da človek plus človek, da se tu naredi organizacija med ljudmi. Tale Španec, LeBonov dojenček Y Gasset pa ima elito in maso tako, da masa sama ne zna nič, elita pa vse zna, elita, kije nad njo. Je pa zame tu važno tole, da on elite sploh ne speljuje iz mase, marveč jo prikazuje tako, kakor da so to bili veliki ljudje že od vsega začetka. Tega pa ni nikjer, od kod pa je prišla elita, da lahko zdaj vodi" - Zakaj pa to študirate? „Zato, ker imam zdaj pri tej novi stopnji, pa prej tudi, vtis, da bazi, pluralu premalo zaupajo. Spor je vendar trajal že od začetka druge Stanetove mandatne dobe, in zvemo za to šele zdaj. Če bi ob pravem času povedali, za kaj gre, ne bi bilo laži, in taka masa lahko včasih tudi pomaga, kot tudi že je, vojska, recimo. Jaz pridem veliko v stik z ljudmi. Oni vedo, da lahko meni vse povejp, v tem cimru lahko povedo vse, ker vedo, da skozi ta vrata ne gre ven. Ne smemo misliti, da so ti ljudje neumni. Ne znajo držati svinčnika, znajo pa ob pravem času pest stisniti. O politiki ne bom govoril, drugič, ko se bo pripetilo, in se sigurno bo, juha mora vreti, če hočemo, da bo dobra, in tudi včasih prekipi. Zato naj drugič prej povejo, kot so zdaj. Ljudje, ki stanujejo na desni strani Tomšičeve ulice, morajo poslušati glas Amerike, da vedo, kaj se nasproti, na cekaju dogaja." - To gre zdaj pravzaprav že nekaj časa v navado, kajne? „Skrbi me, da se vse to včasih približuje psihologiji mase, ne zaupat in spet ne zaupat, na drugi strani pa imate v eliti toliko in toliko ljudi, ki odpovedo. In zdaj, če bom jaz komu o tejn povedal, bomo zelo verjetno takoj dobJi samoupravljanje v odgovor. To je vse v redu, ampak meni se zdi malo premočno, da bo samoupravljanje steklo v nekaj letih. Sem poslušal delavce na televiziji, mi ne znamo načrtov neke mašine razbrati, so rekli. Je pač tako, da bo trajalo in trajalo, preden bodo te stvari organizirane tako, da bodo ljudem, ki bodo za to odgovorni, jasno, da jih bodo vedeli in ne samo verjeli, kajti fabrika ni vera, fabrika je znanje." - In te stvari so vas globlje zanimale in zato ste brali to knjigo? „Nekaj pa moram znati pri tem kšeftu." - Kaj pa drugače, ste zdravi? „Jaz sem zelo veliko bolan. Imam behterev na hrbtenici, zoženje prostora med vretenci, že od 1941. leta, ta arest sem občutil tako. Bil sem eno leto v zaporu, Italijani so me zaprli. BUa je hudičeva zima, deset, petnajst je bilo v celici, pa mi je bilo mogoče od tega prišlo. Hotel je vedeti, kdo bo vojno dobil, sem mu pa šel na roko." - Povejte, kaj je bilo? Ali ste o tem že veliko govorili drugje, mislim, ob drugih priložnostih, ali je bilo o tem že veliko pisanega? ,,Ne, ni bilo. Takrat sem šel na Vrhniko, tik po napadu na Rusijo. Tam je bila pa vojaška garnizija in med drugimi je bil tudi ta oficir. Me je pa vprašal: Kdo bo vojno dobil? Nisem se mu dal provocirati, na koncu sem ga bil sit, pa sem mu povedal, kdo jo bo dobil, pa sva šla v zapor. Prvo obravnavo pred vojaškim sodiščem na Sušaku so preložili, ker ni bilo njega, bilje na vzhodni fronti. Pri drugi se je pa izkazalo, da je revež tam padel." - Zanima me, kakšen organ morate imeti, da lahko vidite stvarnost v smešni luči oziroma, kako smešno, v smislu ustvarjanja komike, pri vas nastaja, kako se to sploh začne? „Začetek pride intuitivno, obe misli, ki bi morali iti ena po eni progi in druga po drugi progi, ki bi se lepo skladali, se pri meni zaletita, naprej pa je LJUBLJANSKE OPEKARNE ŽELIJO NA PRAGU 1973 VSO SREČO V NOVEM LETU! TOVIL Tovarna vijakov LJUBLJANA VOŠČI POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SOOBČANOM VSO SREČO V LETU 1973 glavnem depresivd obdelava tistega, kar je brez premisleka. Nato pa pride kup ugibanj,* bo to zanimivo, ali mu ne bo zanimivo. Koliko časa mine od trenutka,! šala rata in do takrat, ko jo moram kje izvajati? ! Potem so pa še specialni razmisleki, namreč za kakšne poslušalce moram nastopiti, ali slepi, ali invalidi v Valdoltri." — Tako torej vse zmeraj prilagajate vsakokratnim poslušalcem?* dolgo obdelujete šalo, ki se je rodila, ko sta se misli zaleteli? „Ves dan se pogovarjam, če imam zvečer nastop." - S kom se pogovarjate? „V začetku sem bil malo naiven, pa sem šel v Trbovljah zjutraj v ^ komite, pa sem rekel, naj mi povedo kakšne probleme, pa ni bilo not problemov tako, da sem pogledal okoli sebe, če nisem mogoče pt* cvetličarno, tako je bilo vse v redu. Potem sem šel pa med knape. V sp10_ nem pogovoru sem z njimi. Če se mu dobro godi, tedaj se bo bahal, ah P zašimfal, če se mu slabo godi. Na to se je pa treba obesiti. Morate u* živega človeka." j p aria Ali to pomeni, da nimate nič stvari vnaprej pripravljenih, napis da vse nastaja samo sproti? ; jateD „Nekaj stvari imam takih, ki so zelo splošne ali pa jih z majhno nM"" ^ 'MIT cijo prilagodim. Potem so pa kupleti, ki letijo na določene ljudi. V av,toj(jt sem jih pisal, ko smo šli gostovat iz enega kraja v drugi kraj. To je j , živčna napetost, ki nas dela bolj delavne. Tisti dan čisto nič nc P°je|nkj[n noč ne spim in drugo noč po nastopu verjetno tudi ne. Potem pa analiz^ ^ katere stvari so prijele in katere ne. Zadnjič sem nastopil v Katin'^^ osnovni šoli nad Trstom, po mojemu očetu so jo imenovali, in so se . kajti ves čas, odkar sem prišel in ko sem odšel, nisem dal nič v usta,rpro; črne kave, da je človek pri sebi in kakšne limonade." J- - Intuicijo si človek pravzaprav lahko umetno ustvari, da tako t® j - oziroma zavestno jo lahko sproži, ali morda še bolje rečeno, ve, nastala, kajti, kadar je človek utrujen, pa ne spi in pije črno kavo, morda za seboj naporno delo, in je notranje živčen, tedaj se običaj yr, čenjajo pobliskavati intuicijski pobliski, ali ni tako? J0jjj „Intuicija je, in znati morate vse te nervoze speljati v pravi kanal, boste v zid metali in jokali, ampak, da se bo na lepem program delal.1 T - Potemtakem seje treba le spraviti v stanje, v katerem nastopi'ntl1 ^ in počakati, kaj? J _ „Po mojem mnenju lahko neka ustvarjalna intuicija zraste ozitondL prešine samo, če že nekaj znate, to pomeni, da sta vsaj dve stvari, ki P0^ \ čita pri intuiciji konflikt." ih’ j - Da trčita? olit „Da, intuicija, ne da bi imeli kje spravljeno neko znanje, neko vedn0^ intuicija ne more biti ustvarjalna, ker nima biti od česa ustvarjalna, ra2 __ trenutne intuicije, in to mi tudi večkrat rata, to se mi večkrat zgodi n3 j pa človek nanjo ni pripravljen." Itjjj - .Tamle imate tudi Freuda, vidim, ga berete? Juflj „Imam Freuda prav o šali, ko govori o humorju, ena knjiga je 'Htrj samo o šali, in je tako, kot vedno pri njem, zadnji zaključek je tc napačen, spekulativen je, veste, nedokazljiv. Ima pa mnogo tega. uporabnega materiala. On pravi, daje tehle šal trinajst vrst. Da si boste JV predstavljali, zdaj se spomnim, nekoč je bilo v Pavlihi. Mi imamo nap1** Delo krepi človeka, tam pa je bilo napisano, delo krepa človeka. ^Tjkcl o, ki je nujna pri vsaki šali, se degradira neko 8cSLi)dri eni strani degradacijo, drugi strani je pa samo ena črka spremenjena, pa čisto drugače zveni-stvar, ki pa jo on spusti, pa je, da morate vi prej poznati geslo: Del0 j j,, človeka. On pravi, da jc smeh oziroma, da pride ugodje, ki ga povzroi-L od prihranka energije, ker je šala tako kratka. Ampak, če prezremo n11! nj degradacije kakršnekoli vrednosti, pri šalah, ki se izražajo kot v primeNja)^ krepi človeka, ni nobena energija prihranjena, ni nič, ker vam bo del°Jj|0 ] človeka smešno šele takrat, ko se boste spomnili na delo krepi človeka- __ — Potem ljudje ob šalah izgubljajo energijo? Ji pi „Kakor se zasmejejo, odrcagirajo afekte, ki so se v njih nabrali, od^Tp je sprostitev." , jM - In izguba energije? Jhp „In izguba energije. Jaz tukaj sploh ne bi o energiji govoril, ker iMate mem Freudu s te plati. Ampak to, da je sprostitev smeh, to jc pa 1 Koliko se te psihične ali fizične energije izgubi, to je, saj veste, te^/tin meriti, sigurno pa je, da smeh sprosti afekte, ki so se nakopičili *n »SILVAPRODUKT« Podjetje za proizvodnjo eteričnih olj, zaščitnih sredstev za les in kovine VOSCI POSLOVNIM PARTNERJEM M VSEM OSTALIM ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO I G 0 INDUSTRIJA ,, GOSTINSKE OPREmr 1 V NOVEM v&f OBILO SRH^i IN DELOVNI'/ uspbH^L ___________c NOVOLETNE ŽEUE OBČANOV Vsaj tako kot 72! Leto 1972! Kaj lahko rečemo ob njegovem izteku? Hitro je minilo. Najbrž se ob obibci aktualnih notranjepobtičnih dogodkov, ki so nas spodbudili v skupni, enotni in odločni akciji za dosledno izgradnjo naše samoupravne družbe, niti zavedali nismo, kako hitro ugašajo dnevi leta 1972. To pa seveda še ne pomeni, da smo v tem času storili manj ali celo premalo. V našem že tradicionalnem novoletnem intervjuju z občani, „kako so bili kot občani zadovoljni in o tem, kaj naj bi se v naslednjem letu še uredilo11 (tudi tradicionalno vprašanje), le-ti niso prav nič skoparili s svojimi mnenji. Sicer pa preberite! ANTON MAROLT, upokojenec in podpredsednik KS Malči Belič; „V tem letu smo precej naredili, zato lahko resnično rečem, da sem zadovoljen. Kar poglejte! Kulturni dom Svobode je dokončno adaptiran in tako smo pridobili težko pričakovane prostore za kulturne prireditve, kar pa ni pomembno samo za našo krajevno skupnost, pač pa tudi za občino nasploh. Tako je istočasno zaživelo že zamrzlo kulturno življenje. Dalje, zgrajena je nova Merčnikova, vse je pripravljeno za izgraditev in preselitev industrijskih objektov v industrijsko cono, pospešila pa se je tudi močno stanovanjska izgradnja predvsem borčevskih stanovanj. Naslednje leto? Zelje bi navezal kar na delo, ki je steklo 2c v tem letu. Naj se končno zgradijo stanovanja še za ostale borce, želim še več raznovrstnih prireditev v Svo- bodi, uresničiti in izvesti bo potrebno tudi ustavne amandmaje. Da ne pozabim! Želim in v tej želji nisem osamljen, da bi se enkrat za vselej že končali spori med hišnimi sveti in Domom, kj vse prej kot skrbi za vzdrževanje stanovanj, če ne, bo prej ali slej potrebno poiskati neke druge povezave, kajti hišni sveti ostajajo nemočni." ANA KOZAMF.RNIK, gospodinja. Srečali smo jo na Tržaški cesti, ko je čakala avtobus, da jo popelje domov. In kje je doma? „Prav na koncu Tržaške ceste stanujem, veste to je pa še kar precej dalj od Dolgega mostu. Med Brezovico in Ljubljano, če bi hoteli natančno vedeti. Kar zadovoljna sem, da so prometne zveze tako urejene. Vsake pol ure imam avtobus na razpolago. Kje kupujem? Zapeljem se na Brezovico. ►♦♦n ali pa sem na Vič. No, dm10?« še na pošto, pa sem tu. N' morem pritožiti, ko pa je zai° zaprav vse urejeno od trgovi0^ busa pa do ceste. Ampak bom pa malo pokritiziral3’ J zemlje imam tam pod Plc^ il tako nekaj tudi pridelam, kako je vse drago, čeprav r službi. Zato kar sir *i, r ib, ne morc^f^1 davkov. Meni se zdijo še cej visoki. V letu 1973 si ž<-’u j vsem zdravja, da bi bDi zadovoljni kot letos, no ja> F,, p-bi bili lahko tudi malce nižJ1' LLON BAVDEK, zidar ^ gorice je bil kar takoj priprto kratek pogovor. „Kaj ne s smo pri nas dobili ".vi dolgo čakali. Dobili s01s j) e s Letos smo vod, denar zanj smo z.brali. prispevkom. Tudi elektrik j,' ijava bo najbrže že letos n3* i 5h .odni. Zato je smeh ugodje. Potem imate tu še tisoč aspektov. Čisto gotovo nf. da smeh sprošča, na drugi strani je pa res, da ima smeh toliko in toliko ? ant> ker smeh čisto gotovo, da ni mlajši bratec agresije, ampak z moralno 1» preko je mlajši brat, namesto agresije se človek smeje." Kdkšnc variante smeha so še na primer? Ko ste na odru, vidite ljudi, ki ('drugače, različno smejejo? "jiš" ne v'dirn. ko sem na odru, vidim sivo maso, ampak zelo dobro “h. Mogoče je to zaradi mojega poklica, ko sem na sluh vezan. Vem pa, 'Ič56111 z^avnaj nehal s tem, da bi v publiko gledal, ker je nujno, da \ Potem, kakor pravijo, koketirati z nekom, zato mi je šlo v meso, da if gledam. Slišim pa dobro, in poznam vse nianse tega smeha, ali nedolžno prošenje ali agresivni smeh." M T a11*' a8res*vn> smeh imamo oziroma, ga slišite, kakšen je to smeh? MLjg* Ostaja. Kadar boste imeli čas, pojdite v muzej NOB. Tam je foto-%Ja' ”a njej je gruča Nemcev, spredaj je klada in na njej drži glavo v an’ en Nemec mu vleče telo stran, drugi Nemec pa že seka, sekira je že jojj. to ni najstrašnejše, ampak najstrašnejši je smeh tistih Nemcev, ki piik° Hotel sem povedati, kaj je agresivni smeh. Tega lahko v milejši j - t ■ dostikrat srečate. Imate nianse v jeziku, zasmehovanje. ■ j, 0 Je agresivnost, mislite? e[Veh težav nisem imel z ljudmi, seveda imate težave z urednikom, vi olla‘e tudi gotovo, a pri meni so bile bolj ostre, kajti, če je šlo za hi, no> je šlo za presojo: če črtam, ga ne polomim, če pa ne črtam, ga pa polomim, namesto, da bi premislil." j aj bi moral premisliti? Bzai ^ nisem nikoli dal papirja in čakal, daje scenzuriral, in potem papir Judi '[ZC*' ^az st:m za vsa*co vprašal zakaj? ! Za vse te stvari sem :,j lt a bogvekoliko časa. Se še zdaj spomnim, da sem za politični šanson, ki "S to , *r' m'nute> študiral tri mesece. Zdaj ni nič, zdaj ga lahko vrtijo komu l',ideftn' t*an’ ,0 J6 bilo še pred govorom' Tita v Splitu. Slo je za ljudi, ki f1 << i na v>5ji položaj in tu izgubijo perspektivo do svojih ljudi. Ne vedo '* so s.1 S° tu’ c*a b' za ljudi skrbeli, marveč so tako gledali navzgor, dokler "tel- šj10 ^ Sebe videli. In ko sem v tistem šansonu prišel na vrh lestve, sem Xlrč I l30Zabite, na tej strani gre lestvica gor, na tej pa gre dol, in sem se l^l'Tu ’ ln SCrn SCt*e* na Heb- Okoli mene so bile same noge, jaz pa sem ’{i ui njs - U SkeiBM 1)31 nC P°licaja’ ne boga, ne jarca, zelo se pa vedno bojim: ker ,% r* al’^° “koli prenesem, svojo vest pa je težko, zato pri teh stvareh • ^ ^niislim, kaj bo dobro delo, kakšen bo končni učinek." 1 Dr' 01 a °b va^‘b političnih satirah so govorili, da ste v zaporu, da so vam S „(‘o!'OVajam, da so ljudje potrebni, pač, da jim po svojih močeh 0 'litn "i s^rbl- Konec je bil čisto političen. To bi še rad povedal v zvezi s ’ a gledalcev ne gledam, marveč, da jih slišim. Tudi po stolih vam ;0Xlrč i Pozabite, na tej strani gre lestvica gor, na tej pa gre dol, in P ke|-t °*’ 'n scrn sede* na ^“b- Okoli mene so bile same noge, jaz * (^j u Pa ni nobene perspektive več. To danes nič ne pomeni, takrat pa ■ Ihvar • 1‘ to vrc^l ven’ a smo zašvindlali. Po tistem govoru pa smo bili 1 nkJeni ot* lstcSa človeka, kije hotel ven vreči. Človek čuti odgovornost, r*nc Šebenik. J|varstvo ytibljana Vič. Tr*o8ka 315 s tlj ^E5Ll vsem bralcem d nase komttne 'i ^ SREČNO j), hn uspeha polno V Novo LETO 1973 JELKA in TINE TURK. avtopralnica, mehanična delavnica, montaža in premontaža gum, Tržaška 332 Ljubljana Vič Želita VSEM STRANKAM IN BRALCEM NASE KOMUNE SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973 T Pa 1Jtu,ttiransformator. Priključi-Misli nU b° dolgo trajala. dolgo If>Obč,Tnb da ,abko kar v ., <1 vsem ]°v lzrazim zadovoljstvo iiaslednie ’i , ^ ie bilo storjenega. 1% kaj Kar malce težko je ^ot °Wan želel v na-„ tebno bi toa' NaCr,ov ie veliko. 1 tv l0- tauKo sc SD 1 za njih. Zato se bomo in n‘Ce s nruza izgradnjo Pra^n? n.'m str°jem, saj vsem ( Talen i Stroi ^e vedno ni do-v, tzovati ni'*1 ne b° vei potrebno ; ^0," ’ Pa Še delo bo prej oprav- ( Sa5* z Ižanske ce- r ' ‘Li n; '“lobijem letu zapo-1 Je avtoprevoznik in ima tako vedno dovolj dela, mi pri varstvu otrok, posebno najmlajše hčerke ni mogel vedno pomagati. Ustreznega varstva ni bilo na razpolago, tako da sem bila primorana ostati doma, kajti otroka le ne moreš pustiti samega. Letos, ko je mlajša hčerka- napolnila šesto leto, je bilo že lažje, saj me lahko počaka sama doma, sem se odločila, da se zaposlim. Varstvo za starejša otroka, kf obiskujeta šolo in sta tam tudi v podaljšanem bivanju, je tudi urejeno in tako sem zdaj kar zadovoljna. Tudi kot gospodinja se nad preskrbo in urejenimi prometnimi zvezami ne morem pritoževati. V letu 1973 si najbolj želim tako kot vsak človek, predvsem zdravja, ki se nas doslej še kar drži, no ja, pa davki na dohodek bi bili lahko tudi malce nižji!" TADEJA PLAH je bila naša najmlajša sogovornica. Obiskuje prvi razred gimnazije, doma pa je v Ulici borca Petra pri Dolgem mostu. „Veste, nič lahko ni takole povedati, s čim sem bila kot občanka v tem letu zadovoljna in s čim ne. Sedaj ko imamo prometne zveze tako dobro urejene, saj imamo na razpolago kar dve progi, ,šestieo‘ in Vrhničana, je že precej bolje. Sicer pa mislim, da nas, ki stanujemo bolj daleč na periferiji, včasih kar zane-maijajo. Poglejte, zadnjič, ko je padel sneg, je bila električna napeljava v okvari in tako smo bili kar dva dni brez električnega toka. Pa še sami si ne moremo pomagati! Takšne stvari bi pa že lahko prej popravili, saj smo navsezadnje še vedno lahko povem, če škripljejo, ker se ljudje dolgočasijo, ali pa, ker so se razživeli, ima čisto drug ton." - Kaj pa bi bilo, če bi v dvorani zaslišali agresivni smeh? „Tega nisem hotel. Ne, bflo je obdobje, ko tega nisem hotel, nekaj takega je bilo, da je bila v ljudeh nakopičena jeza. Moj račun je bil, da bi v tem obdobju, ko so bili ljudje polni agresije, sprostil to agresijo prav v tem smehu, kolikor se pač da. Nisem pa hotel agresivnega smeha. Izpadlo pa je tako, kot da prilivam olje tej njihovi agresiji. S tem hočem reči, da se lahko pri vseh teh računih, pri vseh teh študijah, zmotite. Čeprav so kakšne stvari nepomembne, se mi smejijo, še danes ne vem, zakaj so se mi smejali. So pa stvari, ki se mi zdijo smešne, se mi pa ne smejijo." - Kako resen in stvaren človek ste pravzaprav, ne? „Komiki so v glavnem depresivci." - Kako to, da so depresivci? „To je kompenzacija, je pa vseeno nekoliko slabo, kajti, kadar se ljudje človeku smejijo, je sicer čisto v redu, vendar pa poglejte otroke, če se jim smejite, se zmeraj jokajo, nastane circulus vitiosus iz tega, zato je pri komikih zaznamovano veliko samomorov, ali pa zblaznijo na koncu še bolj, kot so sicer." - Povejte mi, kako se počutite, kadar vidite, oziroma zaslišite, da vaša šala sploh ni bila smešna in da se nihče ni zasmejal? Najbrž se takrat zelo slabo počutite? „Saj, še če užge, se strašno počutim, naj vam žena pove, če sem kdaj zadovoljen." - Pravzaprav sem prepričan, da se v tistem hipu silno slabo počutite. Sploh pa, če ste kdaj gledali druge komike, recimo po televiziji in ste videli, kako je njegova šala propadla, ali se niste tedaj sami zelo neprijetno počutili? Sploh je za opazovalca takrat strašansko neprijetno, kar zdrzne se, kaj ni tako? „Zelo slabo, čudno je to, da imam toliko poguma. Je pa zelo znana stvar, ki gre v dobrobit opazovalcu, opazovalec se indentificira s tistim, in ima sočutje do njega, če ni toliko zanič, da ga preklinja. Pred časom sem bral v Valdoltri članek, pisal ga je boksar o tem, kakšno napako delajo neki trenerji, da ga zredijo od maksimalne teže kategorije, ker je s tem njegov udarec močnejši, ker s telesom udari, pravi, in zdaj nastopite pred publiko, ki ne drži' ne za enega, ne za drugega, pa je zmeraj na strani slabšega. Toliko in toliko kilogramov težji udarec, kar je velika stvar za boksarja, pa se vseeno vedno boji tega, da ne bi za drugega navijali. V prenesenem pomenu je to pri nas isto." - Ampak, lahko pa bi se tu pokazal tudi sadizem, da bi gledalci navijali za močnejšega in uživali, ko bi tolkel šibkejšega in bi tu pravzaprav mogli odkrivati ljudi? „Da. Lahko ljudi odkriješ. To je tudi podobno, koliko pomeni pri nogometu igrati na domačem in tujem igrišču, pa igrajo isti ljudje, pa je taka razlika. To so naši, govorijo ljudje, mi smo zmagali, in samo to, da se čutijo, da so s publiko isti, jim da toliko več možnosti. Zadnjič, ko sem bil pri starčkih, ampak ne smete reči starčki, na tej prireditvi, sem poleg veselja, ki ga ima človek, res čutil slabo vest, da se ravno za te ljudi premalo brigam." - Vi se premalo brigate? ! „Jaz, ja, drugi naj zase odgovarjajo, če se upajo. Greva z ženo malokrat na sprehod. Če greva, greva mimo doma slepcev, in še vedno meje zapeklo, da tam že toliko časa nisem bil, bogvekoliko." PRIMOŽ ŽAGAR UTENSILIA LJUBLJANA VIC-RUDNIK, Dolenjska cesta 83 — 0 izdeluje vse vrste les- # nih in kovinskih uten- # zilij za tekstilno in- # dustrijo VOSCI VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1973 ISKRA- Zavod za avtomatizacijo VOSCI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM USPEŠNO IN ZADOVOLJNO 1973 Ljubljančani. Precej dolgo je tudi trajalo, da so splužili ceste. Ali pri nas deluje mladinska organizacija ali ne, to res ne vem, čeprav bi morda marsikdo rad sodeloval, vem da so bili zelo dobro organizirani seminarji oziroma predavanja s področja narodne obrambe, več pa že ne bi vedela povedati. Za naslednje leto bi bila lahko ena izmed želja pravzaprav tudi ta, da bi nas tam pri Dolgem mostu tudi malce bolj upoštevali, zase osebno pa bi želela uspeh v šoli." ANTON KONČAN je delavec, doma iz Polhovega Gradca in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano, kjer je zaposlen v Žimnici „Če sem kratek, lahko rečem, da sem bil zadovoljen, saj ni primanjkovalo ne dela ne hrane, (o pa je še vedno dovolj, kajne. Mislim, da so bili tudi ostali Polhograjčani zadovoljni, saj smo dobili že dolgo pričakovani vodovod, denar smo zbrali deloma s samoprispevkom, nekaj pa je prispevala tudi občina. Sodelujem po svojih močeh tudi v mladinski organizaciji tu v Polhovem Gradcu. O našem delu pa se ne morem preveč pohvaliti, saj smo še vedno premalo aktivni. Upam, da bomo v letu 1973 uspešnejši, saj imamo precej skupnih interesov. Radi bi imeli več razvedrila, vsaj kino, veseli pa bi bili tudi gostovanj raznih igralskih skupin, tako bi ostali tudi bolj povezani, sedaj pa vsak, če le utegne skoči v soboto in nedeljo v Ljubljano. To bi bila tudi moja novoletna želja, poleg osebnih, med katerimi bi želel biti tudi uspešnejši pri delu, ki ga z veseljem opravljam." JANJA DOMITROVlC Jože Levstik — Lavrica Želim, da bi Lavrico prihodnje leto vsaj za silo urbanistično uredili. Predvsem pa, da bi začeli graditi kulturni center in trgovino. Oto Camino — Ig V prihodnjem letu naj bi kmetijstvo resnično zaživelo in kmetovalcem čim več uspehov. Andrej Suhadolnik — Rakitna Rakitna je turistično naselje - zgrajeno do četrtine. To ni problem, ki bi se dal rešiti v enem samem letu. Pa vendar bi morali v prihodnjem letu poskrbeti vsaj za to, da bi vzdrževali tisto, kar že imamo. Prav letos smo bili priča, da smo zaradi malomarnosti Ljubljanskih mlekarn zastali za dva koraka. Tako torej prebivalci želimo, da bi se to velepodjetje bolj zavzelo za nas. Sicer si pa želimo, da bi prišli čimprej do šole ali dvorane za kulturno in politično izobraževanje. Franc Malovrh — Dobrova Gradnja osnovne šole, s čimer bi občani končno prišli do kulturnega in športnega središča. Prihodnje leto bi moralo teči vsaj deloma v znamenju urbanizacijske ureditve in komunalnih del. Zlasti bi morali dobiti kanalizacijo. Pri vseh naših naporih si želimo čim uspešnejšo vključitev mladine. Jože Sojer — Notranje gorice Naše želje v Notranjih goricah obsegajo za naslednje leto asfaltiranje ceste Notranje gorice-Luše-Log in ureditev električnega omrežja Plešivice. Če bi uspeli urediti pokopališče v Notranjih goricah, bi bile naše želje za prihodnje leto temeljito izpolnjene. Angelca Strman — Rožna dolina Želim, da bi se občani v prihodnjem letu aktivneje vključevali vdelo krajevne skupnosti in se udeleževali razprav, da bi se sprejeti amandmaji dosledno izvajali in da bi imeli mirno 19/3. leto. I van Roš — Krim-Rudnik (še ni predsednik) Čeprav naša organizacija še ni dokončno konstituirala svojega odbora SZDL, želim vendarle, da se po poldrugem letu popolnega mrtvila v organizaciji res prične delati. Drugo, kar želimo je, da bi bili novi prostori družbeno-političnih organizacij zgrajeni, kar bo tudi pogoj za uspešno delo. Pavla Centa - Želimlje Želja odbora SZDL Želimlje je, da se v prihodnjem letu uredi, zlasti razširi cesta Pijava gorica-Želimlje. Hinko Pižmoht — Podpeč-Preseije Naša organizacija želi občanom krajevne organizacije SZDL Podpeč-Preserje, da bi dogradili dokončno odsek ceste, ki bi povezoval Gornjo Brezovico s cesto, ki pelje od Kamnika do Rakitne. Gre predvsem za šolarje in naš problem št. 1 — kmetje, zlasti tisti z mehanizacijo, pa si žele v letu 197-3 dokončanje bencinske črpalke. Se naprej si želimo, da bi se občani vsega lotevali s takim prizadevanjem kot doslej. Alojz Rigler — Velike Lašče SZDL želi vsem prebivalcem tega območja, da bi v kraju vladala enotnost, strpnost in da bi naloge, ki stoje pred njimi, rešili v skupno korist vseh občanov. Vsi odbori krajevnih skupnosti z družbeno-političnimi organizacijami želijo srečno novo leto vsem prebivalcem svojega kraja, vsem občanom in vsem delovnim ljudem Jugoslavije! Iz aktiva KS »Milan Česnik« Dne 9. novembra 1972. je bil sestanek aktiva družbeno-političnih organizacij krajevne skupnosti „Milan Česnik" v dvorani občinske skupščine Vič-Rudnik, na katerem so bili prisotni vsi sekretarji in člani sekretariatov osnovnih organizacij ZKS L, II., UL, predsednik Sveta osnovnih organizacij ZKS Krajevne skupnosti ter vsi predsedniki in člani odborov družbeno-političnih organizacij Krajevne skupnosti in to: SZDL, ZB, ZROP, ZVVI, DPM, RK, predsednik in člani sveta Krajevne skupnosti „Milan Cesnik". Politični aktiv je enoglasno, v celoti podprl pismoTita, Poli-biroja ZKJ in sklepe 29. seje CK ZKS. Po analizi političnega stanja v krajevni skupnosti, ki so jo pripravili na predhodnem sestanku predsednikov in sekretarjev omenjenih družbeno-političnih organizacij ria čelu z ZKS, je politični aktiv po vsestranski razpravi soglasno sprejel 24 sklepov, med katerimi sta 2 tudi neposredno namenjena Naši komuni in ju zato posredujemo: — Priporočamo, da bi bilo v „Naši komuni" čim več kritičnih zapisov in da bi občane informirali čim hitreje in pravočasno. Nujno bi bilo potrebno, da bi list izhajal 14-dnevno. Za to obstajajo vsi vsebinski in poUtični pogoji. Trdimo, da je list kot specifični medij za našo občino izpolnil vse pričakovanje, ko opravlja informativno politično poslanstvo med občani. V „Naši komuni" je potrebno občasno objavljati tudi rezultate občinske komisije za ugotavljanje neupravičenega bogatenja in druge stvari v zvezi s tem, ki so za občane zanimive, kolikor ni objavljanje v nasprotju s konspiracijo dela. Preko „Naše komune" apelirajmo na vse občane, naj s terena javljajo in pošiljajo resnične podatke občinski komisiji o pojavih socialnega razliko-vanja, ki bi bili koristni za obdelavo in postopek. - Krajevna skupnost „Milan Cesnik" predlaga, da bi občinski odbor SZDL organiziral posvetovanje vseh svetov krajevnih skupnosti z uredniškim odborom „Naše komune". Pogovorili bi se o vsebinski vlogi lokalnega glasila, o informiranosti občanov in aktivnem sodelovanju krajevnih skupnosti s svojimi problemi, akcijami, nalogami, predlogi v listu „Naša komuna". Poudarek posvetovanja bi moral biti na popolni neodvisnosti uredniškega odbora od občinskih in drugih faktorjev, ki zavirajo kritično pisanje ali presojo dogodkov in akcij na terenu. Po razgovoru maršala Tita z uredniki „Nove Makedonije" morajo postati informativna sredstva vsebinska last delavcev, to je občanov. Zato mora to misel dosledno izvajati tudi naše lokalno glasilo „Naša komuna", seveda ob podpori krajevnih skupnosti in njenih občanov. — projektiranje In Inženiring za energetske in industrijske namene ŽELI VSEM OBČANOM USPEHOV IN SREČE POLNO NOVO LETO 1973 TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA ZELI SREČNO NOVO LETO 1973 VSEM OELOVNIM LJUDEM OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ■ J OBČINSKE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE 72/73 ZKPO Smo sredi največje aktivnosti kulturnih ustvarjalcev amaterjev, ki so v tej sezoni razširili svoj krog tudi na področja, ki so nekaj let mirovala, a so v tej sezoni prav mladostno zakipela. Če smo še spomladi ugotavljali, da se je v naši občini najbolj razmahnilo zborovsko petje, medtem ko druge zvrsti kulturnega življenja ali stagnirajo ali se le zlagoma pomikajo naprej, lahko ob koncu leta zapišemo, da tako burnega vzpona vseh zvrsti kulturnega udejstvovanja prav gotovo ni bilo že deset let. Še aprila smo ob XI. občinski reviji gledaliških skupin ugotovili, daje bilo v občini le 8 premier amaterskih gledališčnikov iz šestih društev, sedaj pa se nam obeta v tej sezoni podvojen rezultat: 10 gledaliških skupin ima v načrtu 21 premier. Med temi gledališkimi skupinami najdemo po krajšem ali daljšem premoru gledališčnike z Iga, iz Podpeči, iz Škofljice, iz Notranjih goric, iz Polhovega Gradca. Tudi zasnova repertoarja v marsičem presega to, kar smo doslej videli pri naših amaterjih, a tudi v celoti vzeto je repertoar obetaven. No, utegne se zgoditi, da se bo tu ali tam kaj zataknilo in ne bo moč uresničiti vseh načrtov, a že pogumni načrti vlivajo optimistične upe v malce pesimistično obarvane napovedi stabilizacijskega jutrišnjega dne. Vzpon zborovskega petja je ta hip nezadržen. Že so bili prvi letni koncerti, za marec je napovedano tretje občinsko srečanje pevskih zborov odraslih, ki ga že nestrpno pričakujejo pevci in občinstvo, želja po organiziranem petju pa se širi: ustanavljajo pevski zbor na Viču, radi bi peli v Velikih Laščah in na Šentjoštu in še kje. V ljudskih knjižnicah, ki sicer delujejo manj hrupno, a vztrajno in učinkovito, seje letos tudi nekaj premaknilo naprej: padli sta dve nezavzeti trdnjavi - Polhov Gradec in Velike Lašče. Knjižnici v teh krajih, ki že nekaj časa nista redno poslovali, sta spet začeli z delom. Morda bo v prihodnjem letu dosežen podoben uspeh, čeprav ne bo mednarodno leto knjige. Naši otroci in mi ob novem letu Vsi, otroci in odrasli, se veselimo novoletnih praznikov. Otroci bi radi veliko snega, da bi se sankali, smučali in breskrbno igrali na belem snegu. Želijo si lepo okrašeno novoletno jelko in že ugibajo, kaj jim bo prinesel dedek Mraz. Vzgojitelji v vrtcih in šolah jim bodo pripravili mnogo novoletnih radosti, starši pa se bodo potrudili, da bodo otroci v družini deležni čimvečjega družinskega veselja. Ob novem letu se vsi radi spominjamo uspehov in težav, ki so nas premijah v preteklosti, ter si želimo srečo za prihodnost. V tem trenutku pa je prav, da se starši in vsi občani vprašamo, ali smo dovolj storili za dobro počutje, vzgojo, varstvo in izobraževanje vseh naših otrok? Ali smo v družini storili vse tisto, kar od nas pričakujejo naši otroci? Morda bi v trenutkih prostega časa lahko dali otrokom več, kot jim pomenijo igrače in druge materialne dobrine? Prav je, da se v tem času vprašamo, kako živijo naši otroci? Še mnogo je staršev, ki živijo s svojimi otroki v kletnih, majhnih, temnih, vlažnih stanovanjih. V teh prostorih ni otroških sob niti prostora za ležišča vseh otrok, morda še novoletne jelke ne bodo mogli okrasiti. Zaradi majhnih družinskih dohodkov bodo ostale novoletne želje mnogih otrok samo želje in grenki občutki in ostalo jim bo nerazumljivo vprašanje: zakaj mi starši tega ne kupijo? Še dedek Mraz jim bo ostal v slabem spominu, kajti nekaterim otrokom uresniči vse želje, ne glede na njihovo pridnost in uspehe, nekaterim otrokom pa prinese malo ali skoraj nič. V družinah z večjim družinskim materialnim standardom bodo otroci dobili vse, morda še več kot potrebujejo. Starši, ki najbolj poznamo potrebe otrok, njihovo srečo in žalost, bi lahko največ storili, da bi bili vsi otroci v naši družbi deležni vsaj približno enakih pogojev za vzgojo, varstvo in izobraževanje. V delavskih svetih, v občinskih skupščinah, v krajevnih skupnostih bi morali vplivati, da se v korist otrok včasih odrečemo tudi večjemu osebnemu standardu. Saj so vsi otroci naša skupna skrb, sreča naših otrok je odvisna od skupne sreče vseh otrok. Zato se odločneje zavzemimo za pospešeno stanovanjsko gradnjo, da bi otroci rastli v svetlih stanovanjih, za izgradnjo šol in otroških ustanov, kjer bodo vsi otroci deležni vsaj ene od oblik varstva in vzgoje, poskrbimo v krajih in naseljih za mrežo rekreacijskih centrov, v katerih bi otroci smotrno preživeli svoj prosti čas. Starši smo še posebej poklicani, da pri otrocih in v okolju prebujamo in privzgajamo socialno kulturo v skrbi za vse otroke. Že otrokom moramo privzgajati čut solidarnosti, kar najlaže storimo starši z zgledom. Praznujmo Novo leto v mislih na vse otroke in ustvaijajmo pogoje, da bodo vsi otroci vsak dan deležni naše skrbi in ljubezni. ANGELCA ŽIBERNA Za prihodnje leto je prvič občinski svet ZKPO predvidel razširitev dejavnosti tudi na likovno področje, skromno sicer, a z upanjem na večji razmah v prihodnje. Ostal je najtežji problem: razširiti amaterizem na mestno področje. Tu bi marsikje morali začeti povsem znova. V ta namen je občinski svet ZKPO navezal pristen, neposreden stik z mladinskim občinskim vodstvom, ker le v takem sodelovanju vidimo pot do uspeha. Resda seje nekaj premaknilo tudi na tem področju, ko je zaživela dvorana na Viču, v kateri nastopa zdaj sem ter tja Mestno gledališče ljubljansko in v kateri - tako upamo — bodo našli tudi gledališki amaterji primeren prostor in primerno občinstvo, vendar to še ni tisto, kar iščemo in predvsem to še ni vse. Morda bo tudi prihodnje leto prekratko, da bi dosegli bistven premik, kakpr bi si ga že želeli in kakor bi se zanj še trudili. Vsekakor pa pomeni izjemen korak naprej izvedba kulturnega programa po izvenmestnih krajevnih skupnostih, za katerega sta dala pobudo kulturna skupnost Ljubljane in mestna ŽKPO. S tem bo omogočeno tudi prebivalcem teh krajev neposredno kulturno doživljanje kot je na voljo prebivalcem mesta, hkrati pa bi v kraje, kjer nimajo lastne kulturne dejavnosti, vnesli nekaj življenja. No, morda ne bo moč uresničiti vsega programa kulturne akcije, kot je bil zamišljen, a tudi za to velja, da sta nekaj vredna že spoznanje, daje treba nekaj storiti in pogum, da se akcije lotevamo. B. MAKOVEC RK V letošnjih številkah Naše komune je bilo precej napisanega o delu občinskega odbora RKS Ljubljana Vič-Rudnik. Ob koncu leta naj še na kratko povzamemo letošnjo dejavnost in seznanimo naše občane s kratkim programom dela za prihodnje leto. Delo občinskega odbora RKS Ljubljana Vič-Rudnik poteka po komisijah. V letošnjem letu so pokazale veliko prizadevnosti in delavnosti. Vse delo Rdečega križa temelji na humanosti in prostovoljnosti naših aktivistov. Ti so v letošnjem letu opravili vrsto pomembnih in odgovornih nalog. Komisija za elementarne nesreče in prvo pomoč se je aktivno vključila v program izobraževanja in tekmovanj na področju prve pomoči. Na osnovnih šolah je tečaj 20-urne PP opravilo 485 učencev, ki so se udeležili tudi občinskega, mestnega in republiškega tekmovanja. V mestnem in republiškem merilu so mladi člani RK osnovne šole Vrhovci zasedli drugo mesto. Ekipi odraslih sta izpopolnili svoje vrste in se udeležili mestnega tekmovanja v PP, kjer sta zasedli 5. in 6. mesto. Krvodajalski plan smo kljub velikim težavam uspeli realizirati. Zahvala zato gre predvsem požrtvovalnim organizatorjem in nekaterim vodstvom podjetij, ki z velikim razumevanjem pristopajo k tej humani in za našo družbo nadvse pomembni akciji. Ob tej priliki apeliramo na vsa podjetja, ki se zaradi kakršnihkoli vzrokov slabo ali sploh ne odzivajo klicu po krvodajalcih, da spremene svoj odnos do tega problema in uvidijo, kako pomembna je v današnjih razmerah ta akcija. Tudi v letošnjem letu smo izvedli vrsto predavanj s tematiko svetovnega dneva zdravja. Naši predavatelji so se pohvalno izrazili tako o udeležbi kot o zanimanju, s katerim naši občani spremljajo in sodelujejo pri predavanjih. Komisija za socialno dejavnost je bila letos izredno aktivna in beleži lepe uspeha. V sodelovanju z osnovnimi organizacijami RK je naredila popis starih nad 70 let, tako da bomo prihodnje leto sistematično začeli izvajati sosedsko pomoč. Ob priliki fluorografske akcije, ki je bila letos uspešno izvedena, je naša komisija tesno sodelovala s strokovno službo pri občinski skupščini Vič-Rudnik. Ravno tako kot prejšnja leta je tudi letos izvedla zbiralno akcijo rabljenih oblačil, nakar je vsa oblačila tudi iz drugih ljubljanskih občin sortirala žadepoje mestnega in republiškega odbora RK. Delovanje RK na osnovnih šolah uravnava in vodi komisija za mlade člane RK. V šolah se izvaja poseben program RK, kije bil letos v celoti realiziran. Ob tej priložnosti naj se zahvalim ravnateljstvom in vsem mentorjem naših osnovnih šol, ki mnogo prostega časa žrtvujejo za širjenje idej in načel RK. Komisija za propagando je v Našo komuno poslala precej člankov, s katerimi je skušala informirati naše občane o delu RK. Zelo aktrtmo je delala tudi komisija za letovanje otrok. Iz lastnih sredstev in nekaj z delnim prispevkom staršev in delovnih organizacij smo poslali na letovanje 87 otrok. Naši otroci so letovali na Debelem rtiču. Vranskem in Pacugu. V letošnjem letu je bila na novo ustanovljena komisija za srednješolsko in vajensko mladino. Na petdnevni seminar na Vranskem, ki je bil namenjen poglabljanju in seznanjanju s programom RK smo poslali pet naših mladincev, ki v svojih šolah že aktivno delujejo. Za uspešno finančno poslovanje skrbi finančna komisija, kije v letošnjem letu svoje delo uspešno opravila in skrbela, da je finančno poslovanje potekalo v redu. Iz poročila je razvidno, da je to le bežen pregled našega dela. Za uspešno realizacijo našega programa je značilno td, da tesno sodelujemo s skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik, s sveti pri skupščini, z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami, ž RO RKS in MO RKS Ljubljana. Največja zahvala pa gre aktivistom v osnovnih organizacijah RK, ker ti kot naša baza opravijo nešteto nalog, ki jih sam občinski odbor ne bi mogel izvesti. ZTK 72/73 - SVETLA PRIHODNOST? Zakaj pa ne? Po vseh razpravah in prepričevanjih o njeni pomembni vlogi v našem življenju, po zastrašujočih podatkih o njenem stanju pri nas. Dva pomembna dogodka v letu 1972 nam dajeta upanje. Enega lahko označimo kot posledico delovanja telesnokulturnih sil, drugega kot produkt širših, družbenih sil. To sta osnovanje dveh zakonov o telesni kulturi in pismo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter delovni dogovor izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije kot njegov odmev. Morda sočasnost obeh dogodkov niti ni tako naključna ... Zakon o telesnokulturnih skupnostih daje organizacijam za telesno kulturo položaj ..samoupravnih organizacij, katerih osnovna dejavnost je telesna vzgoja, šport ali športna rekreacija". Zagotovljena je tudi družbena širina, saj se „v teles-nokultumo skupnost samoupravno povezujejo organizacije za telesno kulturo in njihova združenja kot osnovni nosilci telesnokulturne dejavnosti ter organizacije združenega dela in njihova združenja, družbe-no-politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge institucije - zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega, zdravstvenega in socialnega varstva, kulture in znanosti, družbeno-poli-tične in druge zainteresirane organizacije." Javna razprava o zakonu je končana, po najnovejših vesteh naj bi ga slovenska skupščina sprejemala na prehodu v leto 197,3. Odgovor na vedno pereče „de-narno" vprašanje naj bi bil drugi zakon, ,,o sredstvih za financiranje telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji". Pri tem pa seje rahlo zataknilo, Kaže, da ga ne bodo sprejemah hkrati s prvim zakonom, ampak posebej, morda še v letu 1973. Zakon predvideva trdno osnovo za razvoj prelomnica v> telesni kulturi telesne kulture, poseben odstotek (0,39%) od osebnih dohodkov zaposlenih. Odstotek ni mišljen kot nova obremenitev, ampak bi šlo za prerazdelitev. Sredstva bi se zbirala po občinah, del (0,11 %), ki je še sporen, pa bi odvajali republiški TK skupnosti. V občini naj bi tako zbrali okoli 2,5 milijona dinarjev, nasproti sedanjim 0,68 milijona din, ObZTK, 0, 10 milijona din občinskega strelskega odbora in 0,15 milijona din ŠD Svoboda. Drugi dogodek je pismo. V telesni kulturi pomeni močno oporo v času, ko iščemo načine, da bi o vprašanjih telesne kulture odločale osnovne organizacije, Športniki, delavci. Pomeni obvezo, da se v razvoj telesne kulture vključita predvsem Zveza komunistov in SZDL. Odmevi so že tu. Naj omenimo delovni dogovor ZTK Slovenije, ki konkretno obvezuje vse telesnokulturne organizacije k ustvarjanju novih odnosov v telesni kulturi, označuje negativne pojave in nalaga skrb za njihovo odpravljanje telesnokulturnim organizacijam skupaj z ZK in SZDL (gl. Delo, 27. nov. 1972). OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST V občini skrbe za politiko v telesni kulturi poleg skupščine Svet za telesno vzgojo in Občinska zveza za telesno kulturo, ki razporeja denarna sredstva telesnovzgojnim društvom in klubom, v skladu s splošno sprejetimi pravili. Posebej deluje še občinski strelski odbor. Z nekaterimi problemi telesne kulture pa se v občinskem merilu ukvaijajo še Društvo prijateljev mladine, Zveza mladine, in skupščinske službe pri neposrednih intervencijah. Za šolsko TK pa skrbi temeljna izobraževalna skupnost. V mestu so to Svet za telesno in tehnično vzgojo ter Mestna zveza za telesno kulturo, ki skrbi za koordinacijo med občinskimi zvezami. Iz omenjenih dokumentov lahko izpeljemo dvoje vodilnih misli pri ustvarjanju boljših odnosov v telesni kulturi občine: - v občini naj deluje samoupravna interesna skupnost kot edina, preko katere in v kateri naj se rešujejo vsi problemi in razvija telesna kultura v občini; - treba je najti način, da dobe vsi osnovni nosilci telesne kulture (telesnovzgojne organizacije, šole, vzgojno varstveni zavodi, društvo prijateljev mladine, športniki) in druge družbeno-politične organizacije (posebno ZK, SZDL, Zveza sindikatov, Zveza mladine, krajevne skupnosti) ter delovne organizacije in delavci neposreden vpliv na oblikovanje in sprejemanje rešitev. S takim organiziranjem lahko upamo, da - bomo bolj poglobljeno, trajneje in bolj samoupravno in zato bolj racionalno, ceneje in pravilneje reševali probleme in telesno kulturo hitreje razvijali. To je posebno potrebno v času, ko ne moremo računati na takšna finančna sredstva, da bi telesno kulturo lahko sunkovito potegnili iz zaostalosti; - bomo veliko bolj uspešno omejevali in odpravljali negativne pojave v športu ali na drugih področjih telesne kulture. Občinska zveza je v smeri ustanavljanja že storila načelne korake, ki so v smislu povedanega. Poverila je iniciativo pri ustanavljanju telesnokulturne skupnosti občine obč. konf. SZDL. predvidela je prene-hanje delovanja ObZTK, ustanovljen je tudi že iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za prehod na novo vsebino in obliko. POLITIKA DOGOVARJANJA V MESTU Ni naključje, da se v Ljubljani snuje pet telesnokulturnih skupnosti (TKS). Predlog za eno TKS do sedaj ni našel dovolj zagovornikov, odprta pa je tudi možnost s petimi občinskimi in mestno TKS. Zakon dopušča vse oblike. Ena od silnic za občinske TKS je prav gotovo finančne narave. Čeprav centralno zbiranje denarja je ekonomsko zdravo, pa očitno družbeni odnosi in razmere v telesni kulturi v Ljubljani ter njen položaj v širši družbi še niso zreli oz. primerni za kaj takega. Primerjava s temeljno izobraževalno skupnostjo prav iz teh razlogov ni čisto na mestu, ker vladajo v osnovnih ustanovah na področju izobraževanja poklicni odnosi. V telesni kulturi pa še zdaleč ni tako. Tudi kulturna skupnost v Ljubljani je že dve leti samo ,,začasna" in denar priteka bolj počasi nazaj v občino. Ne nazadnje je v mestu dovolj razlogov za dosledno uporabo pisma in delovnega dogovora ZTKS. Novi odnosi naj pomenijo predvsem odpiranje ozkih krogov, močan vpliv osnovnih družbeno-političnih in delovnih organizacij in predvsem vpliv baze: osnovnih telesnovzgojnih organizacij, športnikov in delavcev brez posrednikov. Ta vpliv lahko uresničimo tako, da priznamo vsaki občini samostojnost v telesni kulturi ter z medsebojnim dogovarjanjem na enakopravni osnovi, brez preglasovanja, rešujemo mestne in skupne probleme telesne kulture. Odločanje brez posrednikov o mestnih, tj. skupnih problemih in razvoju TK ima to veliko prednost, da bomo počasi vsi, do športnika in delavca začeli misliti v mestnem merilu, globlje spoznali probleme sosedov in s tem tudi lastne. Tako bo kasnejša združitev samo potrditev doseženih odnosov, ne pa nasilje. Morda ta pot ni tako hitra in lahka, je pa bolj prilagojena dejanskemu „amater-skemu" stanju v telesni kulturi v Ljubljani. 2 V prihodnjem letu bomo izvajali začrtani program, ki sc bistveno nel razlikoval od letošnjega. Prosimo vse občane, da nam pri izpolnjevanjul šega programa po svojih močeh in zmožnostih pomagajo. Občinski odbor rdečega križa Ljubljana Vič-Rudnik ob koncu delovna leta čestita vsem našim občanom z željo, da bi bilo prihodnje leto še M uspešno na vseh področjih našega sodelovanja. BAUS JOŽjotn |očv fcste; p se GZ0 Se pred nekaj leti je bila tehnična opremljenost gasilskih društev nap* jam ročju občinske gasilske zveze še dokaj zastarela in pomanjkljiva. Z nab! edk sodobne mehanizacije to je gasilskih tipiziranih vozil in modernih ntog tipa Rosenbauer pa se je požarna varnost močno okrepila. Naj navedemOi me je s sredstvi, ki so jih zbrali občani, podjetja, ustanove in krajevne skupno* ;obi ter s sredstvi dotacij Skupščine občine in mestnega gasilskega sklada »lun samo v letih 1970-72 nabavljeno za gasilska društva občine Vič-Rudnik' K,1J' — 3 avtocisterne 5.500 TAM s turbinko v vrednosti 600.000 din, sllu — 16 tipiziranih vozil,gasilec" Novo mesto v vrednosti 848.000 din, ^ — 19 motornih brizgaln tipa Rosenbauer v vrednosti 646.000 din — 5.500 m tlačnih cevi sintetičnih in konopljenih v vrednosti 165.™ «5 din. d) Uprava za narodno obrambo mesta Ljubljana je dodelila krajevnim sk« 'Je nostim občine Vič-Rudnik za opremo gasilsko tehničnih ekip razno teli«0' no opremo in orodje v vrednosti 150.000 din. v . rif Razen navedenih investicij za modernizacijo gasilstva pašo društva mn 'k' ma člani iz lastnih sredstev nabavili preko 200 novih gasilskih unif°I,,Dl1 armatur in zaščitne opreme v skupni vrednosti ca. 200.000 din. Torej je bilo v zadnjih treh letih nazaj za modernizacijo gasilstva in I žarno zaščito vloženih v naši občini preko 300 milijonov starih dinarjeV' '"lh pa niso všteti zneski, ki so jih vložila za požarno zaščito svojih obra1 Pa podjetja, tovarne in ustanove po predpisih Zakona o požarni varnosti fle gasilstvu v SRS. Zares ogromen napredek pri utrjevanju požarne varnosti c< zaščiti občanov pred elementarnimi nesrečami. u Na srečo v zadnjih letih na področju občine Vič-Rudnik ni bilo vwtPelJ katastrofalnih požarov ali drugih elementarnih nesreč. Požare, ki so nastal pos zaradi neupoštevanja preventivnih predpisov, neznanja, ali celo n'a'lta mamosti pa so gasilske enote v sodelovanju s Poklicno gasilsko brigad0?™1 industrijskimi gasilci uspele obvladati in že v kali udušiti, predno sc je i”0^, k’ požar razbohotiti v velepožar. Požarov po streli pa je bilo le malo. . ]fa Občinska gasilska zveza je vlagala posebno skrb za strokovno izobrat Je v-ri/v/uiarvu g,u.-uiotvxi z. v w.cl jv Vlagala pnavimu o t U 4,a MIUIVUVIIU , _ operativnega članstva. Naj navedemo, da je samo v preteklem in letošnJ® 0 letu opravilo izpite za izprašanega gasilca preko 400 mladih gasilcev. IzP' li lobi za gasilske podčastnike pa je opravilo 220 članov. Ne smemo pa iti mimo tesnega sodelovanja gasilcev s krajevnimi ^ nostmi pri strokovni vzgoji, ne da bi dali poudarka vzgoji občanov za spl°J n ljudski odpor. Nešteto je bilo sestankov in praktičnih vaj s pripadniki0^ zaščite z namenom, da jih naučimo tudi praktično upravljati s 8aah(t0l tehnično opremo in orodjem, ki ga posedujejo gasilska društva v P°san'f’ kraievni skunnosti nnnitnvamn Hn i<» na n]n vprašanj. I „ P Kii ZAKLJUČEK Z vsemi temi mislimi in n° inosi nam bo lažje rešiti t° probleme telesne kulture, vzf-< ^v,-športa v občini in v mestu. J) apv/tiu v irirv-nii Ul V ' ,.17 štejemo nekaj osnovnih vprašaj ^ konkretnih rešitev: .. - izkoriščenost obstoječih II t jektov, dobra razporeditev in nja novih ter vzdrževanje t°l ' Pii^ kulturnih objektov; £ - zaposlitev poklicnih cijah, ki bodo delali ob pom00 p l|-i jega števila amaterskih kadrov’ je osnova za množičnost; KRAJEVNE SKUPNOSTI IN TELESNA KULTURA - osnovanje stalnih Irt i*,*,l,* rtrftiS*** ..(C. * prezentanc, ki bodo predsta ,f(L / najvišjo kvaliteto v mestu in V ILh^K Krajevna skupnost je osnovna skupnost občanov, ki si samo- upravno urejajo življenje. Telesna kultura pa je sklop dejavnosti obča- IlUJVKtjU NVUUICIU V 11ICMW . iijlJVi , bo dotok iz vseh društev in, • 6»°/ petih občin urejen z medse0 dogovorom; 0j9V«JjQ| odpraviti, negativne P° nov vseh starosti, ki so prvobitno ve- športu v mestu in občini, i)?1'' Mazane predvsem na bivalno okolje, narski" odnosi do športnik0"^ Iniciative občanov glede telesnovzgojnih objektov, organizirane vadbe za različne interesne skupine morajo priti od tam. Tega smo se doslej premalo zavedali. V statutih lahko o nalogah KS na področju ,,kulturno prosvetne in telesnovzgojne" dejavnosti beremo samo: - sodelovati pri gradnji in mcrcializacija, klubaštvo, p' ,, gerstvo, težnje po monopom0 ložaju v mestu, odločanje krogih o temeljnih vPr.*jtf|i (j ustvarjanje izjemnega položaj8 s ali posameznika na osnovi pj' I- ranega dostopa do finančni'1 Ba j štev, itd.); \ ureditev položaja vrhu vzdrževanju telesnovzgojnih in kul- športnika in poklica trenerja! turno-prosvetnih objektov in naprav - rast kvaUlcte iz množ ter upravljati s tistimi objekti, ki so uvesti v mestno prakso; jim dani v upravljanje; . - skrbijo za ohranitev prirodnih znamenitosti in lepot ter zgodovinskih posebnosti. Problem organiziranja izven-šolskega prostega časa otrok in mla- - poudarek človeka. na vzgoji n ne pa hlastanje 1 je, stižem; - povezava šolske in izven*1' j k telesne vzgoje itd. ^ iPIS O BRANIMIRJU KOZINCU, ČLOVEKU, KI JE ŽIVEL ZA LJUBLJANICO IN VRNITEV NJENE NEKDANJE SLAVE IVLJENJE ZA REKO Poznal sem to reko. Poznal njen mirni, skoraj nepremični tok, njeno ognjeno pot, večno obnavljajoče se zelenje ob njej, ki se je stapljalo z mo globino; poznal razpršeno črto obzorja, v katero so se pogrezale cvirske ptice, vse osamljene topole, dvigajoče se visoko v nebo iznad !*wga oboda grmičja, ki se pne po vlažnih bregovih in ustvarja ob reki, brž nse ta 'zvije iz mesta, neprediren zid, katerega ponekod prekinjajo izse-w steze in majhni leseni pomoli, v mulj vklesane stopnice prekrite z 'to edt"' ^“^ih stopajo v jutrih ribiči, in potem žde nepremično ob vodi. Jk*0 J,®‘®j®n# kmetije se ponekod približajo reki, do vasie v daljavi vodijo non ki jih zagrinja zelenje. V vodi razpadajo drevesna debla. Kjer se "S ‘oh *6- °k brcgu za 1'ip odgrne, se v daljavi pokaže grajski grič. Najbolj iuh ■ a ,,anorama mesta izza premikajočih se bregov. Reka pa ostane L. 0samU<-*nim čolnom, ki zaidejo včasih do izliva Isčice, pusta in nedo-ilc: *‘lUena, kljub blestivki, ki se sledeč okornim čolnom trudi med vodnim TnJem, da bi premamila ribe. J®. Vcc*no prisluškujem njegovim besedam in sledim njegovemu pogledu, j. y obnošenili trenirkah v naslanjaču za težko pisalno mizo. Bil je ovit " j?.0™ m počasi si je prižigal cigareto. Zdravnik mi je prepovedal kajenje. . : j a°ma sc jeze, ker kadim. Boje se zame. Za moje zdravje. Veste, doktor hniteo naro^‘1> naJ počivam. Toda, rad bi končal še to knjigo. Potem se eh# govarjatn za nov prevod. Skoroda nimam časa za sprehod ob reki. Vabijo ilik*1 Se^c’ na sestanke. Tudi pri Turističnem društvu. To zimo smo imeli T,bi? Plavanj. Potopisnih in takih o urejanju okolja. Imamo stalno * ziko’ P°kazaI m> je seznam predavanj in omenil, da je prevedel iz tujih ■ ninm' i °*‘ traleset knjig. Kaže mi posvetila, podpise in pisma pisateljev, ^ Ijihknj'8e in slike. Gledam ilustracije. Govori o družini in o prija-av' iu ’ Ako bi ga hotel orisati z eno črto, z nekaj besedami, bi se v pivem -oi "ljennk -V ^re8i' Za trenutek bi me zmedla dolga in z delom bogata I če K* Pot’ izkušnje, ki so govorile iz besed ali nepomembnih pripomb °S aiač b' Prisiubnil načrtom, razmišljanjem, morda bi ga imel za hip za (čifceliar Pa .vemiar> to sploh ni bil, ker je vedno vedel, kje in kako mora *dsta nVOie na^rte- Qedam portret na steni; Tratnikovo delo. Slikar ga je ma ita 'aVa t ncko odločnostjo na obrazu, z nepopustljivostjo, ki pa je prede dar' ne'C° meb*to drlo, morda je ta mehkoba prišla najbolj do izraza, * rt,tkuJl!0mcnil svoj° ženo, kadar je spregovoril o kakšnem drobnem tre-- 'alaže ^ sta 8a preživela skupaj, kot da ji je v vsakem trenutku znova ati djerf0 Za S*cr*)’ ^ 1,111 -i0 Posvuda ter da se zaveda, da bi bilo njegovo oni nPr^rai5ano za marsikaj, ako je ne bi poznal. Lista po knjigi s posve-Izoi lobok r°kna knj'žica z rdečim ovitkom in silhueta mladega dekleta. z" le| ko vdihne dim in v trenutku ga strese sunkovit kašelj. Morda res ne bi 0 tem, da je bil pri zdravniku in da bo moral počivati, pravi, da *\ rijj^Prevcč skrbi, da bo prihodnje leto vse dobro, da bo tedaj gotovo t’’ i pr: 1 Prireditev na Ljubljanici. V hipu pozabi na bolezen. Tudi v tem letu il W pPr,av'k noč na Ljubljanici, kres ob praznovanju rojstnega dne maršala hi 'irerfir .a^c sk°zi okno proti Prijateljevi ulici, kjer so ob koncu šolskega leta trt ^Ini . kmovBnje mladih risarjev na asfaltu. izlušči iz kupa publikacij na f- itn o n'IZ^ članke, reportaže in slike, ki so poročale o prireditvi. Razmiš-« jih r e®°v-em portretu, o slikah, ki vise na steni, in o podobah iz življenja, tnfliip az8rtnja pred menoj. Vse, kar pripoveduje, razmišlja, govori ali samo ;a j. e omeni, vse je zajeto v neki širok tok, ki me spominja na rok reke. iJePričrno zar'!>ana smer, vedno enake poteze in gibi, ki se ponavljajo, “ >st D jOS( v nastopu, sigurnost, ki ne odbija, ampak jo obdaja domač-^ tinj °“,enost in volja do dela. Pritegovala me je njegova prepričljivost in Bktčila katero je gledal na probleme in rad sem ostajal pri njem; čeprav naju « Ni o, razkka let, je bil vselej trdno zasidran v sedanjosti. Wort. 8a y.e^- Skoda ga je bilo. Škoda, ponavlja njegova žena, kot da sc ne h tNijihn UZn^ 1 m*slij°> 113 ®a v resnici ni več. Pripoveduje o njegovih oi aedii, u^’ vendar tudi ona kmalu preide na njegovo delo, na misli, na ' n« sov n’ k' j>h je pripravljal. Pokaže mi zvezek s slikami, izrezke iz časo-it‘iištSmrtniea' Branimir Kozinc. Rojen šestega februarja 1890 v Zagorju 'ifl uff?<|nu' ^ovajalec. Društveni, kulturni in turistični delavec. Šolal se je v Č» rije n' ln izključen iz avstrijskih šol, ker je sodeloval pri organizaciji za odstranitev nemških napisov v Ljubljani. Nadaljeval je šolanje v reti k 13J( ' Pragi. Tam spozna mnoge znane kulturne delavce. Med drugo svetovno vojno v Gonarsu in Reniciju. Leta 1950 upokojen kot referent za strokovno šolstvo. Dolgoletni predsednik Turističnega in olepševalnega društva na Prulah. Zadnja leta življenja njegov častni predsednik. Umrl enajstega avgusta 1972. Spoznal sem ga pred desetimi leti. Tedaj je že presegel sedemdeseto leto življenja in bi bil lahko povsem običajen upokojenec, ki bi se spokojno sprehajal po poteh ob Ljubljanici, po parkih, ali zahajal k upokojencem, ki so balinali zgoraj na Špici, tam se razcepita Ljubljanica in Gruberjev kanal in tam je najlepši razgled na reko, na lope stare čolnarne, na Krim in Barje in na vrbov ter kostanjev drevored ob prulskem mostu. Vendar je gledal na ta del Ljubljane predvsem z očmi turističnega delavca, bil je zazrt v bogato izročilo sveta ob reki, v njegove legende, ljudi, običaje, in slutil z mislijo umetnika možnosti za obogatitev sedanjosti. Spomnim se njegovih besed, ko hodim ob reki. Tovorno pristanišče. Pomol, kjer je pristajala Barjanka. Okolje ob gostišču Livada. Okolje stare Ljubljane med Gradom in reko ter prekopom, na prelomu proti Špici, kjer se združuje atmosfera mesta in se razpne proti širini Barja, neizkoriščenega rekreacijskega področja Ljubljane. Tu, na Špici, tu bi moral stati hotel, je vztrajno ponavljal, tu bi bilo pristanišče za čolne, ki bi vozili proti mestu in po reki navzgor do gostišča Livade in do izliva Malega grabna. Ob Malem grabnu se sekajo uličice, kjer so živeli ribiči in čolnarji, ljudje, ki so navezani na reko in kjer še zasledimo tradicijo reke. Hkrati pa smo že sredi Barja in tu je mesto za ekskluzivno restavracijo v „koliščarskem stilu", pripoveduje o podobnih lokalih po svetu, ki izhajajo iz drugačnih izročil, se pa vključujejo v okolje mesta. Zgradba, oprema, jedila, čolni in širina Barja, majhna senzacija za tistega, ki mimogrede obišče mesto in ki le malo izve o njegovi preteklosti. Mestni odbor Ljubljane je že pred stoletji razpisal nagrade za tekme čolnarjev: zmagovalec v borbi s kopji dobi tovor vipavca. Zmagovalec v tekmi s čolni dobi sukno. V prvi julijski nedelji, prav na dan, ko je povodni mož odpeljal spogledljivo Uršiko s plesa v Ljubljanico, se vije po reki dolga vrsta čolnov. Pod vrbovimi vejami in hišami stare Ljubljane drse od Špice proti Tromostovju drevaki v kožuhe oblečenih koliščarjev. Na leseni kolibi se suše kože ubite divjadi. Slede godbeniki, oblečeni v narodne noše in slavni podkovani krap-simbol ribičev. Podkovapega krapa spremljajo v čolnih ribiči, Žabarji, ptičarji, pa lovci in uklonjeni ribji tat, ki ga stražijo policaji. Sprevod zaključijo čolni, okrašeni s cvetjem-cvetlični korzo, kjer podele najlepše okrašenemu čolnu posebno nagrado. Praznični poletni dan zaključi veselica, ki jo pripravijo ribiči. Sediva v njegovi sobi, pred mizo založeno z revijami in knjigami. Poletje na reki V kopališču nad prulskim mostom se gnetejo kopalci. Sedim v hladu sobe in poslušam; kako mi po drobcih odgrinja nov svet, ki spi pod površino reke. Preteklo leto je bil star petinsedemdeset let. Pravi, da to leto ne bo mogel več organizirati prireditve, da je odgovornost, ki jo prevzame, prehudo breme, da bi moral dobiti nekoga, ki bi prevzel psihično in organizacijsko breme, govori o ljudeh, ki so mu pomagali, o opremi, o denarju. Skrbi ga za opremo, ki leži na nekem podstrešju. Skrbi ga za čolne, ki jih je vsako leto manj. Leseni pomol je načela Ljubljanica, polagoma razpadajo stopnišča, ki vodijo k vodi, govori o okolju ob Gradaščici, pripoveduje, s kakšno težavo so uredili koliščarsko kočo, ki sojo priključili sprevodu. Upa, da bo končno v naslednjem letu le kdo pripravil prireditev: „Tistih ur, ki sem jih porabil za pripravo prireditve, mi nihče ne plača. Toda poglavitno je, da dobim denar za prireditev in da lahko organiziram sprevod čolnov po reki. Nihče ne bi s tem denarjem pripravil take prireditve. Ljudje me poznajo. Zato pridejo. Poznam jih. Da, radi imajo reko. Vsi ti ribiči in čolnarji in vrtnarji, ti pol kmetje pol rokodelci in delavci, vsi ti imajo radi reko. Veliko bolj kot lahko pokažejo z besedami. Kljub vsemu, da se hitro udarijo in da so včasih neprijazni ter me imajo za vsiljivca, ker jih hočem razgibati, kljub vsemu imajo radi reko. Zaprejo se vase. Toda jaz znam. Vedno sem jih znal prepričati. In poznajo me. To je pomembno. Vsakemu se ipustiš tedaj, ko je treba, potreboval desetkrat več imajo radi reko. Toda, če bi jim dal vedeti, da "morajo priti, da je to njihova dolžnost, če bi samo mignil v tej smeri, potem vem, da ne bi bilo nikogar. Nihče drug jih ne pozna tako kot jaz. Da, z ljudmi je treba znati. Velikokrat so sprti med seboj. In tako, ne da bi hotel, če si prijazen z enim, tedaj se zameriš drugemu. Poznati moraš vsakega posebej. Poznati vse njegove muhe. Ribiči ne trpe čolnarjev, veano sem jm znal prepričati, ln poznajo me. lo je pomen znam približati Vsak ima svoje muhe, in če ne popustiš tedaj ga ne bo več blizu. Če ne bi znal z njimi, bi potreb denarja. Tako pa pridejo. Enostavno zato, ker imajo radi akaj je toliko dedkov Mrazov? ;ad •i) hjeki šk‘ev,ia j? v.*so*co na severu naše okrogle Zemlje je živela srečna, a •jf^ehij ruzina' lmeId je kopico rdečeličnih sinov, tiho, delovno, :in! ^živji ?.Co ,nater, preudarnega, modrega in dobrodušnega očeta. ofl^dved 1 So 56 z *ovom na lose, tjulenje in bele, prebele severne 5 0. e- Lovili so tudi ribe. Dokler so bili sinovi majhni, je kar D °.So’ vsak dan malo, komaj opazno odrasli prvim copat-■Četu .m kožuščkom, prvim hlačam. Vsak dan so bolj pomagali Pptt^eJ51*1 !ovu ln kar hitro jim je minevala šestmesečna noč in Paterin ni dan- Severni sij jim je razveseljeval srce, fantičem je lterin 1,1 uan‘ a,everni S1J Jim Je razveseljeval srce, fantičem je % hasrneh ožaijal dušo in očetova beseda pohvale jih je bo- sebno h° 86 Jiroko in ponosno smejali, kadar se jim je posrečil Č noč' er u*OV- Kljob temu, daje bil dan podoben dnevu in ''&V tla j i Jen° spraševali po zdravju, po težavah, a ne oče, ne mati .--Nism prave8a odgovora. ijn,lai ° veC tako srečni, kot smo bili nekoč," je rekel starejši sin jšleka'1^111 Lratu. Taje molčal in bistro gledal svoje brate, Je .narobe v naši družini," je zaskrbelo srednjega brata, hč nj n 56Je oglasil drugorojenec: „Vse skupaj se vam le tako zdi. iif »Nim * e‘ Samo mi, sinovi, smo se zresnili." "i H. Najt P,rav' Nekaj je močno narobe. To vidi vsak, ki ni slep in V°," je J 0lie> da kar naravnost povprašamo očeta. Razložil nam Df kečf,,, etoval predzadnji modrijan. 0če u? s!OIieno. Pa je postajal oče vse tišji in mati se je vse redkeje Njene oči so temnele od neke zakrivane bolečine. Sinovi >7vil v „ 'U11 očm' in odvrnil: ..Zvečer se bomo pomenili," ter t, ° zd. Mati pa si je obrisala solze: ,,Vreme se bo sprevrglo, 2bra|anja nazaj." 'X)vali J s° 56 pri večerji. Niso kramljali kot običajno. Tudi pogle-^notr,;nf0- Vsak je buljil v svojo žlico in si želel, da bi večerja '■ho t ■ Jr ^ Sfcji a’ t‘st' nestrpni pa, da bi čimprej minila. Iti ncho c, So začutili pravi mraz. Take tišine niso bili vajeni. L ^lonii n° P°večeijali. Oče je odložil žlico, si prižgal pipo in se D« ^klieai m medvedjo kožo. Puhnil je enkrat, puhnil še enkrat in 'Vč °b tud' ti moraš biti zraven!" Mati je obrisala ■ flt kU in \le^pasnik, vzela v roke usnjene trakove, počepnila k Jlo i a in ^krbno sklonila nad prepletanje trakov. Bila je vsa i>ni n.08ljena, so videli sinovi. Strašno sojo imeli radi. Kar if jtj0' ^ pr‘ srcu’ da iroaj0 tako prikupno, majčkeno ilS. Sta"°*e ‘e s tem. fantje. Midva z materjo ne bova vsak dan Aa ttje 56- Poskrbeti boste morali zase, bolj kot doslej." ;l5l t6 J® z zrtk6 v567'31* v čedro čedrasto, ki da mu je ugasnila, mati e j'.antje s Za8rizla v usnjene trakove. b° heko^56 ?P°8'edali. Saj, tak je običaj v teh krajih. Vedeli so, V4®raj |cuiPrl!5*0 do tega. Toda, saj je vendar še prehitro. Saj so !oLb- Saj j„ 1Z oglavnicc, ki jo je imela mama privezano na 01 ie L . 5iaYIllvv» ju jc uiicui mama |>uvc/.am) na 4. .h. Snooi 1maj niak> časa od takrat, ko jih je oče še ujčkal na • kn!Vdl in 1 edaL so se in so videli, da je vseh pet krepkih, velikih, <7®na, zH a.aa starša drobna, nekako posušena in zdajle vsa ^‘tUi PhBlojTr.ajle bi bilo treba tolažiti očeta in mater. ii^Sledajj' ^0^ . SP 86 fantje; potem so pričeli kar drug čez drugega ’ kako lahko oni sami prevzamejo delo v hiši in zunaj nje in kako se tega veselijo in si želijo in kako bo to imenitno. „Nič ne pomaga, fantje. Še bolj vam moram razložiti," je rekel oče. „Tisto v hiši že postoriva z materjo. Tudi zunaj hiše bom še lep čas kos vsakemu delu. Toda narava tu pri nas je skopa. Če bomo vsi lovili divjad v teh krajih, nam bo zmanjkalo hrane. Zato, da ohranimo rod na tem domu, zato ga morate zapustiti. Dobro bo za vas, da greste med ljudi," je že bolj sebi kot njim dokazoval oče. „Pa ne vsi!" je kriknila mati in po licih staji spolzeli dve biserni kapljici. „Vsaj eden mora ostati z nama!" ,Seveda, mati, seveda," jo je miril oče. Fantom se je zazdelo, daje severni sij sovražno zablestel in daje polama noč zato še bolj črna. Čisto blizu je zalajal los in nekje se je zateglo oglasil medved. Zdelo se jim je, da so slišali zakašljati mroža in prav gotovo so se pingvini spet prepirali ... Vstal je najmlajši. Vstal je najstarejši. Brez besed sta pričela pripravljati svojo culo za na pot. Najmlajši je bil strašno radoveden, kakšen je svet in si je že dolgo želel od doma. Najstarejši je bil moder in razumen. Tudi samozavesti mu ni manjkalo. Zaupal je vase in v svojo pridnost. Znašel se bo. Trije srednji fantje so obsedeli. Obsedeh in gledali nebogljeno zdaj drug drugega, zdaj očeta in mater, zdaj oba brata, ki sta se že odpravljala. Niso se mogli odločiti ne na to, ne na drugo stran. „Kdo naj ostane? “ „Mati, odloči! Oče, ukaži!" sta se oglasila ostala dva. „Vse imava enako rada," je sramežljivo priznal oče. ..Najraje bi imela vse doma," je z zastrtim, nerodnim glasom povedala mati. ..Žrebajte!" je skoro zlobno svetoval najmlajši. ..Najbolj pravično bo," mu je pritrdil najstarejši. Poiskali so tri mehke zajčje tačke. Bile so razUčno velike. „Kdor bo potegnil iz materinega krila najkrajšo, ta bo ostal z nama," je odločil oče. Po vrsti so odlagali tačke na medvedovo kožo očetovega ležišča. Pri materi in očetu je ostal srednji sin. Oče je odbral najlepše kože, mati jih je izvezla in sešila hlače in kučme in kožuščke in rokavice. V nekaj dneh so bili vsi pripravljeni na pot. Štirje belo oblečeni mladi možje so sedli v sani, kijih je vlekla pasja vprega. Srednji brat jo je poganjal in brez besed so se oddaljevali od doma. V srcu jih je stiskalo domotožje po dimu, ki seje sukljal na kočo. Vsi štirje so molčali. Potem, ko je zmanjkalo gozda in sani niso več mogle drseti po kristalnem snegu, je srednji brat zateglo ustavil vprego. „Kaj boste pa zdaj? “je vprašal za slovo svoje brate. „Nič drugega kot dedki Mrazi smo lahko. Kar dobro nas poglej, pa boš videl, kako zmrznjeno se držimo!" je bil hudomušno zloben najmlajši brat. ..Takihle žalostnih prav gotovo ne bodo nikjer ve-seh. Ampak, če bi se naučili pripovedovati lepe pravljice, bi nas bili veseli otroci in odrasli," je spet preobrnil misel v modrost najstarejši brat. Ostala dva sta prikimala in rekla: „Veliko pravljic poznava in še veliko se jih lahko naučiva. Lahko se preživljamo s pripovedovanjem pravljic," sta se razveselila. Poslovili so se od srednjega brata, mu mahali, dokler ni izginil za ovinkom in si želeli, da bi lahko čimprej obiskali svoj dom visoko na severu. ž N V Naši komuni so se občasno pojavljali članki, ki so se vsak zase zavzemali za povečanje rekreativne in turistične funkcije Ljubljanice. V novem letu namerava uredništvo ta prizadevanja strniti v trajno akcijo. Vabimo k sodelovanju, zapis o enem izmed najzaslužnejših na tem področju, Branimirju Kozincu, pa naj velja za spodbudo. V._____________________;_____________/ ker jim ti plaše ribe. Čolnarji se jeze na ribiče, ker jih ti ne puste pri miru. Vedeti moraš, zakaj so se sprli med seboj, kdo je koga užalil in kdo je nasekal kakega mulca in je bil potem užaljen njegov oče, kdo je kaj rekel o njegovi hčerki ali babici. Toda radi se postavijo. Radi se postavijo drug pred drugim. Kot da je tako pomembno, kdo gre na čelu sprevoda. Turisti. Godbeniki. Ribiči. Čolnarji. Športniki. Folklora. Vsak se spominja, kje je bil preteklo leto, vsak ima svojo pripombo, vsakega moraš znati potolažiti in najti pravi izgovor. Nihče ne spusti rad drugih naprej. Toda vedno se najde kdo, ki hodi pred nami. Toda nihče ni prikrajšan, ako najde svoje pravo mesto in pusti tudi drugim njihovo veljavo, ako jim vsak hip ne oponaša napak in spodrsljajev. Kadar pa je v resnici kaj narobe, tedaj pritisnejo skupaj kot klop. Ce bi ga jaz polomil, če prireditev ne bi uspela, tedaj bi vsi planih po meni. Tedaj bi bili vsi prepiri v hipu pozabljeni. Nič. Tako naj bo, kot smo se dogovorili na seji. Čemu bi spreminjali potek prireditve. Bolje je, da to, kar smo se domenili, izvedemo najbolje. Vem, da bodo še zadnji trenutek skušah pretentati drug drugega, se malo ponorčevali, se izviti ali narediti nekaj po svoje, nato pa bodo v trenutku vzeli vse neskončno resno, kot da niso nikoli v življenju počeli drugega, ampak so se samo pripravljali na sprevod s čolni po reki Pomembno je, da se pri sprevodu kaj ne zatakne. Sprevod je srce reke, sprevod so njegovi ljudje. Za popoldanski turnir se jih je vehko prijavilo. Prišli bodo. Nagrade so lepe, nič hudega, ako se bo marsikdo okopal v reki Za veselico pa tudi nikoli ni bilo potrebno delati posebne reklame. Tam je bilo mnogokrat še preveč živahno. Da. Godba, godba naj gre spredaj. In držati se moramo urnika. Zamuda pubhko odbija. Tudi sodelujoči prično negodovati in potem opazijo marsikaj, kar jih drugače sploh ne bi motilo. Poskrbeti moram še čoln za turnir. In to v zadnjem hipu. Kakšna malomarnost. Starega je odnesla voda. Koliko smo se prerekali zaradi tega čolna. Drugega imajo ribiči. Morda dobim še enega zgoraj ob reki Drugače moram po čoln na jezero. Samo prevoz. Turnir nikakor ne sme odpasti. Samo še en čoln je ostal, ki je primeren za turnir, pravi čoln, kakršnega so uporabljali na reki že pred stoletji. Sam bom moral ponj. Brž, ko se sprevod premakne, moram po čoln. Tako je, ker sem se zanašal na druge. Tako pa ni nihče potegnil čolna iz vode. Morali bomo izdelati drug čoln, ki ga bomo uporabljali samo za turnir. Ribiči nam vedno mečejo naprej ta. čoln. In kostumi. Skoraj bi me kap, ko sem se povzpel na tisto podstrešje, kjer smo hranili opremo. Vedno je imel nekje pri roki peto številko „Yugoslav monthly magazine", tiskano v Beogradu leta 1965. Obsežna reportaža je posvečena Ljubljani, posnetek na naslovni strani pa v živih, razkošnih barvah, prikazuje sodelujoče in številne gledalce pred Tromostovjem. Povorka na reki. Povorka, na katero je bil ostareli predsednik turističnega društva najbolj ponosen. In kadar je spregovoril o njej, je bilo v glasu čutiti neko navezanost, skoro nežnost, ki je bila opazna samo še tedaj, kadar je govoril o svojih najbližjih. Zdelo se mi je, da je ta prireditev nekaj, v kar se je strnilo vse njegovo življenje in kar je toliko let z zavzetostjo pripravljal. Govoril je še o ureditvi okolja, o lokalih, o ureditvi trgov in gostišč, o bolj praznični podobi mesta v poletnih dneh, skušal je svojo vizijo reke posredovati naprej. Imel je jasno začrtan pogled in vedel je, kaj je mogoče uresničiti. Želel sije reko, ki bi jo imeli vsi radi, da bi pomenila vsem, kar je pomenila njemu. Samo, on je za to žrtvoval precejšen del svojega življenja. Ostal je spomin na prireditve in zdi se mi, da še marsikdo pogreša prav to, o čemer je razmišljal. Z njim pa je polagoma ugašalo tudi življenje ob reki. - Ni ga več. Škoda ga je, je dejala njegova žena, ko sem se poslavljal od njih. — Veste, tudi to ga je grizlo. Zaradi prireditve. BORIS V1ŠNOVEC Tako so prišli nekega zimskega večera, bilje zadnji dan v letu, v naše mesto kar štirje dedki Mrazi. Ljudje sojini radostno kimali, saj so bili sami napravljeni v puste obleke, za te mlade fante pa so ugotovili, da so prava pravcata zimska pravljica. Za enega vem, da so ga takoj zaposlili na televiziji. Tam je predstavljal otrokom pravljico za lahko noč in še kakšno igračo. Drugega so prosili zdravniki, da je obiskal bolne otroke v bolnišnici, jih obdaril in povprašal po ljubem zdravju. Tretjega so zaposlili v gledališču in v njegovem spremstvu so plesale drobne deklice snežinke in skakljali zajčki dolgouhci in brundali medvedki sladkosnedki. Tisti, ki je obljubil, da bo obiskal otroke doma, je seveda marsikaj zamudil", saj je moral obiskati tudi vrtce in šole in še peljati sprevod po mestu. Tako ga najbrž niste videli, ko je tiho pretiho stopil k vaši posteljici in vam pustil ob njej igračo, ki ste si jo najbolj želeli. Tako vidite, tak je odgovor, zakaj je toliko dedkov Mrazov. Konec zime se odpravijo fantje dedki Mrazi spet domov na svoje snežne poljane mladosti. Ko se dobijo pri srednjem bratu, pripovedujejo njegovim sinovom, kaj vse so doživeli in kako je še vedno premalo dedkov Mrazov. Kajti otrok, ki bi bili radi obdarovani od dedka Mraza, se nikoli ne bo zmanjkalo. Zato, ker pa jih je še vedno premalo, zato vas letos morda dedek Mraz ni obiskal. Nič ne žalujte, prihodnje leto boste prav gotovo tudi vi na vrsti. JOŽA ZAGORC ■: ■ ■ ■ ■ Grem, greš, gre — v kino * LETO 1972 - V ZNAMENJU FILMSKE KOMEDIJE Že po „tradiciji“ NAŠE KOMUNE bomo prvi objavili filmsko tOP LESTVICO najbolj obiskanih filmov v minulem letu. Iz nje se da brez težav razbrati, kaj Ljubljančane najbolj ..ogreva", kaj jim je najbolj pri srcu in kakšne ..sorte" ljudje so nasploh. Predvsem pa naj velja ugotovitev: film mora biti kvaliteten kot izdelek, da se zanj odloči večje število gledalcev. Torej - naša lestvica: 1. MAZURKA V POSTELJI 83.000 gledalcev švedska (erotična) komedija 2. HERBIE - AH, TA ČUDOVITI AVTO 48.000 gledalcev ameriška komedija 3. BOJEVNIKI 43.000 gledalcev ameriška vojna komedija 4. LETALIŠČE 29.000 gledalcev ameriška drama 5. V AVTOBUSU 28.000 gledalcev angleška komedija 6. PLAVI VOJAK 28.000 gledalcev ameriška zgodovinska drama 7. RVANOVA HČI 27.000 gledalcev angleška drama 8. PATTON, JEKLENI GENERAL 26.000 gledalcev ameriška vojna drama 9. ŠUM NA SRCU 26.000 gledalcev francoska družbena drama 10. SLAČENJE 26.000 gledalcev ameriška (družbena) komedija Lestvica nam torej odkrije, daje med desetimi najbolj obiskanimi filmi polovica komedij. Sodimo pač med vesele ljudi, kar budi upanje, da se to stanje tudi prihodnje leto ne bo spremenilo. Če pa je švedska MAZURKA V POSTELJI visoko na prvem mestu, tudi ni tragično. Nasprotno: dokler se bomo (v mejah razuma) ogrevali za razboriti seks, pomeni, da spadamo med ..normalno razvite srednjeevropske narode". ■ ■ I mm S : i NOVA KINO DVORANA NA VICU Nekaj smo o tem že pisali. Zdaj pa je zagotovo: iz stare kinodvorane bo čez poletje 1973 nastala „nova viška Komuna". Predvsem: podrli bodo balkon, kije povsem nefunkcionalen. In zmanjšali število sedežnega fonda na nekaj več kot 400 sedežev. Kot rečeno: majhna, prikupna, sodobna, predvsem pa kvalitetnim filmom namenjena nova dvorana. Odprto bo - kot zatrjujejo -na jesen 1973. KAJ PRINAŠA LETO 1973 NA PLATNA? Lahko vam zagotovimo, da bo tudi prihodnje leto filmsko bogato in zanimivo, predvsem pa aktualno in - kot se reče - na tekočem. Videli bomo najbrž vse, kar je lani in letos vzburkalo filmski svet in filmsko Evropo. Bržčas tudi slovitega BOTRA z Marlonom Brandom, ki je v ZDA ..posekal" vse dosedanje komercialne rekorde s filmom V VRTINCU vred: po dolgih letih se je prvič zgodilo, da so gledalci pred kino blagajnami prenočevali. In kaj boste videli prihodnje leto, torej 1973? Naštejemo vam lahko naslove nekaterih filmov: FRANCOSKA ZVEZA (režija William Friedkin, glavna vloga Gene Hackman, dobitnik 6 oscatjev72), KONJENIKI (režija John Frankenheimer, glavna vloga Omar Shariff), ZIMA LEVA (režija Anthony Harvey, glavni vlogi Katharine Hepburn, dobila je 1969. leta oskarja, in Peter OToole), PEKLENSKA POMARANČA (režija S. Kubrick, znanstvena fantastika, dogaja' se v prihodnosti), SPREHOD PO POMLADANSKEM DEŽJU (čudovita Ingrid Bergmann in Anthony Quinn), AVANTURA JE AVANTURA (francoski film, režiser Claude Lelouch, glavna vloga Lino Ventura), pa slavni UMOR LEVA TROCKEGA (z Richardom Burtonom v glavni vlogi), pa slavni italijanski film MORTADELA (Sophia Loren), nadalje eden najboljših filmov in seveda njegov zadnji izdelek A. Hitchcocka FRENZV - BLAZNOST, pa film MLADI CHURCHILL in vrsta drugih, nič manj znamenitih naslovov. In seveda „PIKA NOGAVIČKA"! Precej imenovanih filmov kandidira za letošnjega (1973) oscaija in težko bi bilo uganiti, kdo ga bo dobil. Eno pa drži: najbrž bomo prenekaterega videli tudi v novi dvorani na VIČU! In dobro filmsko leto vam želimo! MILAN LINDIČ ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ ■ I 8 ■ ■ ■ KINO PODJETJE LJUBLJANA ŽELI OBČANOM WC-RULXNTK SREČNO 73 IN MNOGO UŽITKA PRI GLEDANJU FILMOV KERAMIKA IN PEČARSTVO - KIP LJUBLJANA, Opekarska 13 ŽELI VSEM SREČNO NOVO LETO Nagradna križanka in ankeji Vsem reševalcem križanke sporočamo, da je naša novoletna križanka nagradna. Razpisane so tri nagrade, ki jih bodo pripravila podjetja Ilirija, Mercator in TTL. Vendar pa je pogoj za konkuriranje poleg pravilno izpolnjene križanke tudi izpolnjenje obeh anket. Po enega izpolnjevalca vsake ankete pa bomo izžrebali za nagrado še posebej, ne glede na križanko. Rešeno križanko in izpolnjeni anketi pošljite najkasneje do 7. januaija 1973 na naslov „Naša komuna", Trg MDB 7, 61000 Ljubljana, s pripombo KRIŽANKA - ANKETI. UREDNIŠTVO Katero slovensko himno predlagate ? RK SZDL vodi razpravo o slovenski himni. Posebna delovna skupina je v tem okviru uvrstila v ožji izbor tri predloge, ki jih obravnavajo sedaj družbene organizacije, samoupravne skupnosti in posamezniki. Kakšno je vaše mnenje? - Razprava bo hajala do 1. 2. 1973, vendar vas prosimo, da nam posredujete odgovor do 5. 1. 1973; o rezultatih te naše ankete bomo poročali v naslednji številki 15. 1. 1973, ko bomo tudi izžrebali nagrajenca. Predlagam naslednjo pesem za slovensko himno: A. NAPREJ ZASTAVA SLAVE - Tekst Simon Jenko, glasba Davorin Jenko B. ZDRAVLJICA - Tekst France Prešeren, glasbena priredba Stanko Premrl C. NAŠA ZEMLJA - Tekst Mile Klopčič, glasba Marjan Kozina D. Nobene od teh, ampak: Pripombe:. Ime in priimek:... Natančen naslov: Anketa o »Naši komuni« Priimek in ime -...................................Starost (neobvezno) Poklic Natančen naslov ............-......................—.............. Ali prejemate NK na svoj naslov? ....................-............ Če ne, ali bi to želeli? .......................................... Ali prejemate NK redno? ..................... S kakšno zamudo? Koliko ljudi prebere vaš izvod NK? ................................ Prosimo, ocenite NK s točkami od 1 (najslabše) do 5 (najbolje) .... Kaj vam je v NK najbolj všeč? ..................................... In kaj najmanj? ................................................... Česa bi si v NK želeli? ........................................... Kakšne spremembe si sicer še želite? Če bi morali izbirati med večjim obsegom ali pogostejšim izhajanjem NK, za kaj b‘ Kako bi zagotovili boljši dotok novic iz vašega ožjega območja? ................... Ali ste pripravljeni postati sodelavec (dopisnik) NK? Vaše ostale pripombe (prosimo, kritizirajte nas!) ....... Če vam prostor v tem okviru ne zadošča, prosimo, priložite poseben papir! — j pripombe bomo upoštevali za izboljšanje našega glasila. — Zahvaljujemo se vam ^ sodelovanje! SUROVINA podjetje za promet z odpadnim materialom. Cesta dveh cesarjev VOŠČI VSO SREČO V NOVEM LETU KOLEKTIV TOVARNE ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV v HORJULU ŽELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1973 KOVINSKA INDUSTRIJA IG J DELOVNIM NOVO LETT0 Jr L