AtLNA OJ PRIMORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !fk_ X. - Štev. 172 (2791) Prepričani smo da je misel slehernega udeleženca današnje veličastne proslave velikega praznika slovenskega ljudstva v teh odločilnih dneh z nami in da vsakdo z nami vred zahteva, da se nam učinkovito in brez možnosti izigravanja zajamčita naš nadaljnji narodni obstoj in razvoj ! Poštnina plačana v gotovim Spedizione ln abbon. post. 1. gr. TRST. četrtek 22. julija 1954 Cena 20 lir Dan vstaje slovenskega ljudstva Deseta obletnica zasedanja SHOS **like slovesnosti v Črnomlju se bodo zaključile s svečano *®*> Ljudske skupščine Slovenije in z množičnim zborovanjem ČESTITKE !N naše zahteve Ko danes 'nCL&i bratje v sv o-• 1 dorno *%)o •Qt>«j , novmi slovesno pro-sv o j ljudski in dr- k,nJfaznik — trinajsto ob-ItSfK °b°rozene vstaje slo-\^udstva proti faši- 1*.. ^ ITI ilnoirtievina . hpat"‘u m nacističnemu o-hjt0 rju Jim Slovenci iz «Mo z jadranske obale, t«ii vsi v zamejstvu ži-Mr^adniki slovenskega itttitk’ po**^a,no naše iskrene in B * !n pozdrave. Čestitke ie~ rave spremljajo naše *tSo]fBl2vršnega sveta v Pol-0, ki ,I1U gostu svečano Vsj ® se ga udeležili H««* ‘Jen ega *j‘ Predstavniki po-teT‘2a kulturnega živ- ^ožn!,°8fav'je. Tudi ob gov Judi 50 velike mno-lZvPj°d rvVvdolz ulic in tr-froj^egi, uinja do poslopja evh-i sveta navdušeno o abesinskega ce- evega spremstva 'Oeov0ar”“v‘ ,1,l° a. “kupne ^aterem 36 po' tek rti= Je Predsednik re-^aJ^govn,-1 .Tit° imel kra- .e.jhtvg pue hude izkušnje ibl^oje upne ideale in ‘io, iii thi^oie „ .» Wi» t,,eocivisnosti, ki so k'l; Pa čeg°slav‘j° ‘n Etl°* dajj zemii prav Sta obe dr- (je.ni. Jepisno precej 0j. Vai^OUdarn00 in vaš narod, Pn lmarSal Tito, užilo ?Sne s; as velik ugled in logi* llstih ?at‘ie- ki izhaja-tisr? >n n« ko st' ** od' Vb^u zavraano uPrli fa* tt, 8 in u3evanju. Vaša 'a , “ herojski odpor Zatem je maršal Tito dvig- rode, to popolnoma zaslužil. Maršal Tito se je za odlikovanje zahvalil in dejal, da predstavlja to tudi priznanje jugoslovanskim narodom. Doslej je bil odlikovan s to kolajno samo predsednik Eisen->wer. Zvečer je etiopski cesar sprejel v svoji rezidenci na Dedinj« šefe inozemskih diplomatskih odposlanstev v Beogradu. Nato pa je predsednik republike v Belem dvoru priredil svečan sprejem. B. B. S IfJ ki .uda za hudo bor- P11 nekoliko"let 8Voutovitev bojevati za VM°de ;n ne samo svoje tud, neodvisnosti, tem-Jo L°dnosi av°J obstanek. koM aavijain ? uanes uspešni obeh h°4 Pogubljajo v >d aI‘ miru av’ kakor tu' Ni narodf “ !n Pr‘jat;eljstva •SjNvija naš«* Pra^ tako Nsi0Vanje * gospodarsko los in i,,_ .nobro etiop-dov.a Jugoslovanih na- nil čašo na zdravje visokega gosta in njegovih sodelavcev ter na zdravje in blaginjo etiopskega ljudstva, V svojem odgovoru jugoslovanskemu predsedniku se je etiopski cesar prisrčno za-hvalil za izredno topli sprejem, ki ga je deležen med svojim obiskom v Jugoslaviji. «Ta obisk, je dejal, predstavlja za nas priložnost, da osebno pokažemo bližino in iskrenost prijateljstva, ki je značilno za odnose med Etiopijo in Jugoslavijo. Tako Jugoslavija kot Etiopija sta se dolgo borili in ogromno žrtvovali za pravico in svobodo. Pokazali sta svetu hrabrost svojih rodoljubov. Etiopsko ljudstvo je vseskozi od blizu spremljalo vašo veličastno borbo in smeli odpor proti napadalcu. V povojnih letih pa sta se Etiopija in Jugoslavija vseskozi skupno borili na mednarodnem področju, posebno pa v okviru Organizacije ZN za pravico in za svobodno opredelitev narodov. Sporazum o prijateljstvu in trgovini ki je bil nedavno podpisan, bo služil k<»! čvrsta osnova za bodoče gospodarsko sodelovanje med obema državama v interesu obeh narodov.« aEtiopija, je zaključil cesar, je globoko cenila vašo podporo za povratek naših bratov, ki so bili tako dolgo ločeni od domovine, kakor tudi za vrnitev etiopskih pristanišč ob Rdečem morju. Upamo, da bo mogoče doseči rešitev, zasnovano na pravici, za vse jugoslovanske probleme izhoda na morje«. Na koncu je nazdravil herojskemu jugoslovanskemu ljudstvu in njegovemu voditelju maršalu Titu. Danes popoldne je etiopski cesar izročil predsedniku republike maršalu Titu najvišje etiopsko odlikovanje velike kolajne kraljice iz Sabe. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da lahko odlikuje s tem najvišjim odlikovanjem človeka, ki je po vsem. tako po svojem življenju kot po tem, kar je napravil za svoje na- FanHievi lami RIM, 21. •- Novi tajnik de mokristjanske stranke Eanfa-ni je danes nadaljeval razgovore s predstavniki strank vladne koalicije, ki jih je začel včeraj. Danes se je raz-govarjal dolgo s tajnikom PSDI Matteottijem. Pozneje ie Fanfanija sprejel predsednik vlade Scelba. Nocoj se je Fanfani udeležil sestanka de-mokristjanske parlamentarne skupine v senatu. Kakor je znano, se je Fanfani včeraj razgovarjal s tajnikom PRI Realejem ter s političnim tajnikom PLI Ma-lagodijem. . . Razgovori s tajniki strank vladne koalicije so v zvezi z negotovostjo in z nelagodjem, ki ju je povzročila Fanfanije-va izvolitev v krofih teh strank kljub Fanfanijevi izjavi, da bo docela podprl šti-'ristrankarski blok centra. V ostalih strankah vladnega bloka izražajo zlasti bojazen spričo klerikalne usmerjenosti novega tajnika demokristjanov. kusije« zavrnile sovjetski predlog za pakt o kolektivni varnosti. Izrekel se je tudi za sklicanje nove konference štirih velesil. Vodilni odbor stranke je na kongresu predložil resolucijo, s katero se pozivajo velesile, naj začnejo pogajanja za omejitev mednarodne napetosti in za sporazum o sistemu kolektivne varnosti. Resolucija pravi dalje, naj se nemški prispevek k zahodni obrambi dovoli samo, če pogajanja med Vzhodom in Zahodom ne bodo uspela. Toda nemški prispevek k zahodni obrambi naj ne prekine prizadevanj za združitev Nemčije. Smoter, ki ga je treba doseči, pa je sistem evropske varnosti v okviru OZN. Resolucija pravi tudi, naj sporazum o nemškem vojaškem prispevku ne veže bodoče vsenemške vlade, ki naj ima možnost ta sporazum preklicati. Zahodna Nemčija naj uživa tisto varnost, kakor druge države udeleženke. Nadzorstvo nad nemškimi vojaškimi silami naj ima parlament. Socialni demokrati o nemški oborožitvi BERLIN, 21. - Včeraj po poldne se je začel šesti kongres nemške socialno demokratske stranke. Predsednik Ollenhauer je danes v svojem govoru kritiziral zahodne države, ker so «brez resne dis- luuiiega Višinama ŽENEVA, 21. — Vietnamski zunanji minister Tran Van Do je javil, da je sporočil vietnamskemu ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Izjavil je, da v Ženevi ni uspei izvršiti naloge, ki si jo je zadal, in da to, kar se je zgodilo, ni bilo odvisno od njega. Vrnil se bo kmalu v Vietnam. WASHINGTON. 21. — Urad. no so javili, da so zaradi premirja v Indokini ustavili vsa-| ko nadaljnje pošiljanje ameriškega vojaškega materiala , v to deželo. AMSTERDAM, 21. — Francoski predsednik Rene Coty je danes prišel s svojo soprogo z letalom v Amsterdam na štiridnevni uradni obisk. ŽENEVA. 21. — Sporazum za prenehanje sovražnosti v Vietnamu in Laosu so podpisali danes ponoči ob 3.45. Dokumenti nosijo datum 20. julija. Predstavnik Vietnama pa ni bil navzoč ob podpisu. Ob 12.38 pa > -podpisali sporazum o prenehanju sovražnosti v Kambodži. Tudi ti dokumenti nosijo datum 20. julija. Sporazum o prenehanju sovražnosti v Vietnamu, vsebuje šest členov. Prvi člen govori o demarkacijski črti, ki poteka, kakor je znano, približno ob 17. vzporedniku. Nasprotne sile se bodo zbrale na določenem področju na severu in na več področjih na jugu. Najpozneje v 300 dneh bodo postopoma evakuirali ta področja, tako da bosta obe coni postali homogeni. Drugi člen govori o postopku za prenehanje sovražnosti in o prenosu civilne uprave. Paragraf določa tudi razdobja, v katerih bo izvršena evakuacija oboroženih sil iz ene cone v drugo. Tretja točka prepoveduje dovažanje čet, materiala munici-je in orožja ter, ustanovitev novih vojaških oporišč in prepustitev oporišč tujim državam. Četrta točka govori o vojnih ujetnikih in civilnih internirancih, ki bodo morali biti izpuščeni v 30 dneh po podpisu sporazumov. Peta točka govori o raznih določbah, šesta točka pa o nalogah mednarodne in mešane nadzorstvene komisije. Mešano komisijo bo sestavljalo enako število predstavnikov obeh strani. Mednarodno komisijo pa bodo sestavljali predstavniki Kanade, Poljske in Indije. Mešana komisija ima nalogo nadzorovati izvajanje sporazuma o prenehanju sovražnosti, o grupaciji oboroženih sil in o spoštovanju demarkacijske črte. Mednarodna komisija pa bo nadzorovala, ali se spoštujejo določbe sporazuma. Razen treh sporazumov o prenehanju sovražnosti so danes podpisali ali pa samo prebrali sledeče dokumente: 1. dve izjavi Laosa. Prva se nanaša na volitve, druga pa govori o bodočem vojaškem položaju te dežele, 2. dve enaki izjavi Kambodže; 3. dve izjavi Francije; prva se nanaša na neodvisnost indokitajskih držav, druga P« na umik francoskih čet iz Indokine; 4. izjava v kateri se Kambodža obvezuje spoštovati nedotakljivost Vietnama. Kambodža je do sedaj namreč vedno postavljala zahteve do Kocinčme; 5. izjava s katero se ZDA obvezujejo, da ne bodo ovirale izvajanja določb primerja; 6. skupna zaključna izjava, s ka. tero ostalih 8 članov konference jemlje na znanje sporazum o premirju- Zaključna izjava ženevske konference ima 13 točk, in sicer' 1 Konferenca jemlje na znanje sklenitev treh sporazumov o prenehanju sovražnosti. 2 Izreka prepričanje, da bodo Kambodža. Laos in Vietnam odslej lahko kot suverene in neodvisne države vstopile v skupnost narodov. 3. Jemlje na znanje, da bodo splosne volitve v Laosu in Kambodži v teku leta 1955. 4. Jemlje na znanje, da je prepovedano dovažanje tujih čet in vojaškega osebja kakor tudi vojaške o-preme ali municije na vietnamsko ozemlje, ter da Kambodža in Laos ne bosta zahtevala tuja vojaške pomoči, razen če ne bo to napravljeno z dejanskim namenom obrambe domačega ozemlja. 5. Jemlje na znanje, da se na področju za grupacijo sil obeh strani ne more ustanoviti nobeno vojaško oporišče tujih sil in da ne bo smela nobena od obeh strani skleniti vojaških zavezništev ali pa izvajati politike napada. Prav tako jemlje na znanje izjave Laosa in Kambodže, da ne bosta sklenila nobenega vojaškega zavezništva, ki bi bilo v nasprotju z načeli listine OZN. ali pa, kar se tiče Laosa, ki bi bilo v nasprotju z načeli sporazuma o prenehanju sovražnosti. 6. Poudarja se, da je bil glavni namen sporazuma o Vietnamu prenehati sovražnosti in da vojaška demarkacijska črta ne more v nobenem primeru veljati za dejansko in dokončno politično in ozemeljsko mejo. Konferenca izraža prepričanje, da bosta sedanji sporazum in ta izjava v bodoče pripomogla k dokončni politični ureditvi Vietnama. 7. Jemlje na znanje, da bo vietnamsko ljudstvo lahko uživalo temeljne svoboščine, ki naj jih jamčijo demokratične institucije kot rezultat svobodnih tajnih volitev, ki bodo v vsem Vietnamu julija 1956 pod nadzorstvom članov mednarodne komisije. Posvetovanja o volitvah se bodo začela 20. aprila 1955 med predstavniki obeh con. 8. Določbe o prenehanju sovražnosti se morajo strogo izvajati in vsakomur v Vietnamu mora biti dovoljeno, da svobodno odloča, v kateri od obeh con želi bivati. 9. V treh državah Indokine ne bo nobenih političnih represalij proti osebam, ki so sodelovale na kakršen koli način na eni ali drugi strani med vojno, ali pa proti družinskim članom teh oseb. 10. Konferenca jemlje na znanje, da bo Francija umaknila svoje čete iz treh držav na zahtevo prizadetih vlad in v ča- su. ki naj se sporazumno določi. Določeno število francoskih vojakov pa bo ostalo v nekaterih področjih za določe-no razdobje. 11. Francoska vlada bo spoštovala neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko nedotakljivost Kambodže, Laosa in Vietnama. 12. V odnosih do Kambodže, Laosa in Vietnama se vsaka od držav članic te konference obvezuje, da bo spoštovala suverenost, neodvisnost, enotnost in ozemeljsko nedotakljivost teh držav in da se ne bo vmešavala v njihove notranje zadeve. 13. Člani konference se obvezujejo, da se bodo posvetovali o vseh vprašanjih, ki bi jim jih predložila mednarodna nadzorstvena komisija, zato da proučijo ukrepe, ki bi bili potrebni za zagotovitev spoštovanja obveznosti o prenehanju sovražnosti v Kambodži, Laosu in Viet namu Popoldne ob 15.15 pa je bila zadnja plenarna seja konference, ki se je zaključila ob 17.20. Predsedoval je britanski zunanji minister Eden. ki je v nagovoru ob otvoritvi seje izjavil, da so bili dogoiori »najboljše, • kar je bilo mogoče sedaj doseči«, in da bo sedai «vse odvisno od duha, v katerem se bodo dogovori izvajali in spoštovali«. Izrazil je nato upanje, da bo sporazum pripomogel k zmanjšanju medna rodne napetosti. Vietnamski delegat je prebral izjavo, s katero je protestiral proti sedanji rešitvi m proti zavrnitvi njegovega predloga za «premirje brez razdelitve«. Dodal je, da si tudi Vietnam «pridržuje vso svobodo akcije za zaščito pravic vietnamskega ljudstva glede politične enotnosti, narodne neodvisnosti in svobode«. Očital je Francozom, da so’določil; dan volitev v Vietnamu brez posvetovanja * Vietnamci. Mendes-France pa je poudaril, da je francoska vlada nastopala v okviru svoje oblasti. Zatem je anieriški delegat Bedeli Smith prebral napovedano enostransko izjavo ameriške vlade. V izjavi je rečeno, da ZDA sprejmejo na znanje podpis sporazumov o prenehanju sovražnosti ter izjavo konference. Ameriška vlada izjavlja v zvezi z omenjenimi sporazumi, da se bo izogibala grožnji ali pa uporabi sile, da bi kršila te dogovore in to v smislu listine Združenih narodov. Dalje izjavlja a-meriška vlada, da bo vsak nov napad in kršitev omenjenih dogovorov pomenil resno ogrožanje miru in mednarodne varnosti. V zvezi z izjavo o volitvah v Vietnamu pa pravi ameriška (Nadaljevanje na 4. strani) Eisenhower ni zadovoljen Nehru hvali vse, razen ZDA WASHINGTON, 21. Bela | stvari, ki ne odgovarjajo že-hiša danes ves dan ni hotela ljam ameriške vlade. Pouda-komentirati sklenitve, premir-1 ril je, da se ZDA niso ude- ja v Indokini- Sele popoldne je predsednik Eisenhower na tiskovni konferenci izjavil, da po njegovem mnenju s stališča ZDA sporazumi, sklenjeni v Ženevi, niso zadovoljivi. Takoj pa je dodal, da > ora-zumov ne namerava kritizirati, ker ne bi mogel predlagati nobene ((nadomestne rešitve«. Predsednik je nato prebral izjavo, v kateri izraža najprej zadovoljstvo nad tem. da je bil dosežen sporazum, s katerim se končuje prelivanje krvi v Indokini, nato pa pravi, da vsebujejo ti sporazumi P 100 200 S00 m 'Aerrbar.t? urane BANGKOK ležile te vojne in da je to rej glavna odgovornost za rešitev indokitajskega vprašanja pripadala državam, ki so se udeležile vojne, medtem ko je bila ameriška naloga v Ženevi predvsem pomoč Franciji, Kambodži. Laosu in Vietnamu, da «dosežejo pravično in častno ureditev, ki bi u-poštevala potrebe prizadetega prebivalstva«. Zaradi tega ZDA niso sodelovale pri sklepih konference in jih njeni sklepi tudi ne vežejo, vendar pa izražajo upanje, da bo sporazum koristil vzposta^ vitvi miru, ki bo upošteval pravice in potrebe prizadetih držav. Čeprav vsebuje sporazum stvari, ki ZDA niso všeč, bo «mnogo odvisno od njihovega izvajanja«. Predsednikova izjava omenja nato izjavo ameriške delegacije v Ženevi in naznanja nato, da je ameriška vlada kv znak pripravljenosti, da pomaga Kambodži in Laosu pri izpolnjevanju njihovih nalog v popolni neodvisnosti in suverenosti« sklenila imenovati svojega veleposlanika oziroma poslanika v obeh prestolnicah. V Saigonu je že ameriški diplomatski predstavnik. Končno pravi Eisenhovver-jeva izjava, da ZDA Kmarlji-vo razpravljajo z ostalimi svobodnimi državami, da bi bila čimprej organizirana kolektivna obramba v jugovzhodni Aziji, ki naj prepreči nadaljnje posredne ali neposredne komunistične napade na tem področju«. Tudi v krogih ameriškega kongresa presojajo premirje v Indokini bolj negativno. Demokratični senator Hubert Humphrey, član zunanjepolitične komisije, je izjavil, da je v Ženevi prišlo do ((tragedije za indokitajsko ljudstvo«. Dodal je, da je prenehanje sovražnosti sicer dobra stvar, da pa ga Kne bi smelo spremljati razočaranje, da so politična vprašanja na tem področju ostala povsem nerešena«. Predsednik ameriške senatne komisije za proračun, republikanec Everett Dirksen, pa je po tajni seji senatne ko misije za proračun, na kateri je poročal Harold Stassen. direktor ameriške uprave zn operacije s tujino, izjavil, da bo njegova komisija podrobno proučila sporazum o premirju v Indokini, preden bo sklepala o programu ameriške pomoči Daljnemu vzhodu. Nezadovoljstvo s podpisom premirja se opaža tudi med kitajskimi nacionalisti na For-mozi in v Južni Koreji. Formoški tisk primerja premirje s kapitulacijo in pravi, da je to ((predvideni rezultat politike koncesij Francije m Zahoda komunizmu«. Prav takšno nezadovoljstvo ’ se opaža v Cangkajškovih vojaških krogih, kjer so upali v poslabšanje in razširjenje m-dokitajskega spora, kar bi pripomoglo Cangkajškovi vojski do večje važnosti, ji priskrbelo večjo ameriško pomoč in ji omogočilo napade na kitajsko celino. Cangkajškov zunanji minister Jeh pa je uradno naznanil, da se kitajska nacionalistična vlada in vlada ZDA pogajata za sklenitev dvostranske varnostne pogodbe. Uradni predstavnik južno-korejske vlade pa je v Seulu izjavil, da pomeni podpis premirja v Indokini ((utelešenje kompromisarske in popustljive politike francoskega ministrskega predsednika Mendesa Francea«. Predstavnik je nato poudaril potrebo nujne sklenitve azijske pogodbe o kolektivni obrambi, Ki naj ((prepreči nove komunistične napade«. Agencija United Press pa poroča, da je angleški ministrski predsednik Churchill izjavil danes ožjemu krogu konservativnih poslancev, da ga je k potovanju na sestanek z Eisenhowerjem v Wa-shingtonu napotila predvsem možnost, da bi se indokitaj-ski spopad izrodil v atomsko vojno. Churchill je dejal, da je bil predvsem vznemirjen, ko je ameriški državni tajnik John Foster Dulles predlagal ameriško in angleško vojaško intervencijo v Indokini kot edino sredstvo, da se vprašanje reši. Se bolj je bil vznemirjen. ko je admiral Rad-ford med svojim obiskom v Londonu izrazil mnenje, da bi bilo treba oddelkom, ki bi tako nastopili v Indokini, dodeliti tudi atomsko taktično orožje. (Nadaljevanje na 4. strani) PRIMORSKI DNBVNLK — J — »fOMIMMKI UMKV1 Na današnji da je leta 1944 III, SNOV brigada uničila sovražno postojanko fiitvenfrerk. w DANES, četrtek 22. julija Marija Magd, Pribma Sonce vzide ob 4.36 in zatone » 19.46. Dolžina dneva 15.10. K vziidle ob 23.16 in zatone ob io.«, JUTRI, petek 23. jultja Apolinarij, Brana ti LICE IN PLOČNIKE M MhiSTU BODO V KRATKEM DOKONČNO POPRAVILI ZA RAZNA JAVNA DELA V TRSTU predvidenih 350 milijonov lir stroškov Popravilo predora Sandrinelli, zgraditev nove šole na Čampi Elisi ter novo občinsko poslopje na Opčinah najvažnejše postavke tega načrta - 40 milijonov lir za novo tržnico na debelo temeljito popravili. V mestu so že začeli oz. bodo v kratkem začeli asfaltirati Ul. Gep- pa, Ul. delle Torri, Ul. in Trg San Giovanni,. Ul Galli-na. Ul. XXX. Ottobre, Ul, Dante, Trg sv. Antona, dohod k staremu prostemu pristanišču ter Ul. Istria med Ul. P. Barkovljansko pristanišče polagoma spreminja svoje obličje. ZVU je odobrila načrt javnih del za tržaško občino, ki predvideva za okoli J5o milijonov lir stroškov. Med najvažnejša dela, ki jih bodo izvršili v okviru tega načrta, spada zgraditev nove šole na C. Elisi, popravilo »hiše bojevnikova na Trgu Oberdank, popravilo predora Sandrinelli, razna popravila in gradnje v klavnici pri Sv. Soboti ter zgraditev novega poslopja na Opčinah, v katerem bodo pisarne občinske delegacije. V tej vsoti so predvidena tudi dela za redno vzdrževanje cest. Med javnimi deli za katera so bili že odobreni potrebni zneski, naj omenimo 20 milijonov lir za popravilo cerkve pri Sv. Jakobu ter 70 milijonov lir kot prvi obrok za šolo na Greti. Dela so že šla na dražbo ter bodo izročena najboljšemu ponudniku do konca tega meseca. V avgustu botsa oddani na dražbo še dve večji deli, in sicer zgraditev novega trga za sadje in zelenjavo na debelo v skupni vrednosti 40 milijonov lir ter zgraditev novega mostu čez Ul. dellTstria. ki bo povezal Ul. Soncini in Ul. del-la Pace. Sedanji most, ki veže obe ulici, bodo podrli. V mestu in predmestjih so začeli asfaltirati cešte in pločnike, kj so jih do nedavnega Veromese in Largo Pestalozzi. Za ta dela bodo porabili okoli 15.000.000 lir. Približno enako vsoto bodo porabili za dela na Ul. Mainati, Ul. Galilei teina »topnišču Ul. F. Severo, ki so se že začela. Okoli 36 milijonov lir je občina porabila za popravilo pločnikov na področju med Ul. Carducci in Korzom Cavour ter 35 milijonov lir za dokončanje kosa ceste na C. Elisi med Ul. Calvola in Ul. Navali. Sedaj dokončujejo dodatni načrt za podaljšek ceste med Drevoredom C. Elisi in Ul. Schiapparelli. Z* promet so odprli tudi Ul. Orlandini, ki veže Ul. Istria z avtostrado. Po tej ulici bo speljana nova filobusna proga. IZLET SHPZ NA GRADIŠČE Ob 110-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše. Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se začne 22. julija t. 1. od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954. Narodna in Studijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 21. t. m. do vključno 20. avgusta. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. 1. Osvobodilna fronta Osvobodilna fronta IH. okraja. Vabimo članstvo in simpatizerje na sestanek, ki bo danes 22. t. m. ob 20. uri v Ulici Montec-chi 6, IV. Sestanek OF za sektor Sv. Ivan - Trst. Clanii OF sektorja Sv. Ivan - Trst so vabljeni na sestanek, ki bo v petek 23. t. m. ob 21. uri v običajnih prostorih. Razpravljalo se bo o aktualnih vprašanjih in tekočem delu. Sestanek OF za Plavje. Člani OF 3o vabljeni na sestanek, ki bo v petek 23. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Na dnevnem redu razpravljanje o aktualnih vprašanjih. Vabljeni vsi. 10 ZDRSVSTVEHIH ZAPOVEDI Zi POLETNE MESECE OB TEMPERATURI 30 STOPINJ nevarnost infekcijskih obolenj Z« obrambo pred nevarnimi bakterijami morajo potrošniki sodelovati i zdravstvenimi oblastmi ter upoštevati profilaktične predpise Znano je, da se v poletnih mesecih opaža večje širjenje želodčnih in črevesnih bolezni infekcijskega značaja. To se dogaja zato, ker se pri temperaturah okoli 30 stopinj C naglo razvijajo in širijo razne klice. Se prav posebno imajo ugodne pogoje za razvoj poleti klice, zaradi katerih nastane gnitje organskih snovi, kakor tudi bakterije, ki povzročajo infekcijske trebušne bolezni, kakor enterocolitis, tifus, pa-ratifus itd. Zaradi tega je jasno, kako je važno upoštevati razne profilaktične predpise. Zdravstvene oblasti opozarjajo zlasti na neko posebno bakterijo, ki povzroča često tudi kolektivna obolenja. Gre za bakterijo, ki je posebno razširjena in ki jo je v začetku najti v obolenjih vimen mlečnih živali ter v boleznih kože in ustne dupline ljudi. Ta bakterija je posebno nevarna, ker v kratkem času okuži jedila, ne da bi se to na zunaj kaj ponzalo. Živila, ki jih napada ta bakterija, se lahko zdijo, kar se tiče zunanjega videza vonja in okusa popolnoma zdrava, čeprav so močno okužena. Isto velja tudi za druge klice, ki najdejo ugodna tla za svoj razvoj v jedilih. Za obrambo pred temi klicami- Odgovor ilalntt Šovinističnim izoMnn Predstavniki tržaških italijanskih intelektualcev so izročili včeraj zastopnikom tiska izjavo, v kateri dvigajo svoj glas proti dodelitvi cone B Jugoslaviji; naravno, ne proti dodelitvi cone A Italiji. Čutijo to dolžnost v imenu «historične tradicije teh krajev, v imenu prostovoljcev vojne 1815-1« (ne zadnje bojne!, p imenu mrtvih in mučencev, v imenu trpljenja ezulov* itd., ter prihajajo do modrega zaključka, da dodelitev cone B Jugoslaviji ne le, da ne bo privedla do pomiritve med Italijani in Slovani, marveč da bo ustvarila med obema sosednima naroda ma še globlji prepad. Kadar človek prebira takle cvet lažnoptriotične proze, protest so namreč poleg dru-gih podpisali ti Trstu biuajo-či pisatelji, mora strmeti nad nesramnostjo in zmedenimi poj mi italijanskih izobražencev, Dokler gre za človeka kot «species», je marsikaj ra-zumljivo, toda kadar govore izobraženci; pisatelji, pesniki, inženirji in zdravniki, tedaj bi človek mislil, da se spodobi obravnavati politične probleme etudi v tej zanje (in tudi za nas!) odločilni ur is stvarno, objektivno in učeno, ne pa v obliki sentimentalnih izlivov, ki dišijo po neukosti, ignoranci, megalomaniji in narodnostni nestpnosti. Predvsem nam je nerazumljivo, kaj mislijo, ko govore o dodeljevanju cone B Jugoslaviji, ko vendar dobro vedo, kaj se je zgodilo leta 1943, leta 1945 in leta 1947. Dajati jim nauke na tem mestu, je škoda papirja. Je pa nekaj drugega, kar daje podpisnikom spomenice ne le »testi-monium paupertatiss, marveč kar jih postavlja v vrsto šovinistov in antiftumanistot) in to je edinstvena brezobzirnost do našega slovanskega ljudstva. Ni nam namreč razumljivo, zakaj bi »dodelile!)« Slovanov Jugoslaviji poglobila prepad med obema narodoma. Mar mislijo podpisani izobrsžsnci, da so Sloveni v coni B (n coni A kaki «pro-tozoi«, ki nimajo čuta narodne pripadnosti? Mar mulijo, da se s Slotiant dela kat z umetnimi gnojili? Ali ne vedo ti izobraženci, da bi sleherni Slovenec in Hrvat, razen nekaj pokvarjencev, v coni A in B, stokrat raje bil »dodeljen« Jugoslaviji, stiojt matični državi, kot pa imperialistični Italiji, ki jo predobro poznamo in katere miselnost tako na klasičen način izpričuje spomenica tržaških izobaiencev. Italijanskim tržaškim izobražencem lahko le rečemo, da se s njimi ne strinjamo in da si želimo, da bi sporazum med obema driu-vama prinesel resnična pomirjanje tudi med obema narodoma, tisto pomirjenje, ki »e ga tržaški izobiiienci tako bojijo, Slovenski izobraženec Prednostne lestvice za mesta na slov. sred. šolah Višja šolska uprava sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1954-55. Prednostne lestvice so na vpogled od 21. do vključno 30. julija 1954 na slovenski nižji srednji šoli v Trstu, Ulica Scuole Nuove it. 14-11, med 10. in 12. uro dopoldne. Prednostne lestvice za mesta suplentov v občinskih otroških vrtcih za leto 195*4-55 so na vpogled na občinski oglasni deski do 27. t. m. Zvišanje dragmjske doklade Zaradi zvišanja indeksa življenjskih stroškov se bo v dvomesečju avgust-september zvišala za eno točko draginj-ska doklada, za eno točko pa tudi družinske doklade. Zvišanje te doklade določajo v Italiji in velja tudi za Trst za delavce in nameščence, zaposlene v industriji in trgovini. Za delavce in nameščence nad 20 letom starosti bodo veljali naslednji poviški draginjske doklade; navadni težaki 10 lir na dan, specializirani težaki 11 lir, kvalificirani delavci 11 lir, specializirani delavci 13 lir. Uradniki 3. kategorije B 11 lir, 3. kategorije A 13.50, 2. kategorije 18.50 in prve kategorije 24 lir. Mladoletniki in ženske dobe sorazmerno manjše poviške v skladu z delovnimi pogodbami. Ezuli pri Fracassiju Italijanski politični svetovalec pri ZVU minister Fra-casli je včeraj, kot poroča Ansa, sprejel zastopnike ezulov z cona B, ki so mu izročili spomenico z nedeljskega sestanka. Predstavnik ezulov je ministru razložil stališče istrskih Italijanov v sedanjem političnem položaju ter njihove zahteve glede izboljšanja življenjskih pogojev njihovih sonarodnjakov v coni B. Minister Fracassi je zastopnikom odgovoril, da bo njihovo stališče sporočil rimski vladi. Neroden padec Med delom v lesnem skladišču pri Proseku je 16-letni Attilio Albi s Kontovela nerodno padel s i metre visoke lestve. V bolniinici. kamor se je zatekel z zasebnim avtom, so ga zaradi verjetnega zloma nosnih kosti in drugih poškodb pridržali Tudi drugi ropar za zapahi Agenti letečega oddelka so včeraj ponoči aretirali tudi drugega roparja, ki je sodeloval pri napadu na Bruna Pertota z Lonjerske ceste skupno s Coslovichem. Tako je tudi drugi zlikovec, identificiran za 30-letnega Floria-na Cernaza od Sv, M. M. Sp., končal v zaporu IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA I KAKO JE POLICIJA ODKRILA TATU ki je okradel stanovanje trgovca Castiglionija Pred sodiščem tudi fašistično razpoloženi mladenič, ki je pred dnevi napadel angleškega častnika - Nevaren potapljaški posel Kakor v pretekli razpravi tako smo tudi včeraj imeli priliko videti drugo žensko, tokrat Aldaruso Tasso, ki je prišla v Trst, kljub temu da je bila že izgnana iz našega mesta. Zensko so zasačili v družbi nekega vojaka in tako je sodišče odločilo, da se .še enkrat odpošlje z izgonskim listom v njeno mesto v Italiji, Pred sodnika so tudi pripeljali Renata Fratteja, katerega obtožujejo, da je 18. t. m. napadel nekega angleškega čast nika. Agent, ki vodi preiskavo, je predsedniku pojasnil, da je neki častnik 18. t, m. zvečer med hojo po cesti opazil skupino mladeničev, ki so žvižgali dvema angleškima vojaškima voziloma. Častnik se je približal skupini, se predstavil kot zdravnik angleških vojaških sil in jih naprosil, naj prenehajo z izzivanjem. Tedaj je iz skupine izstopil mladenič, kasneje identificiran za Fratteja, »e približal častniku in ga, potem ko go je vprašal če je Anglež, napadel in udaril. Takoj zatem je skupina zbežala, častnik pa je zadevo prijavil policiji, ki je Fratteja aretirala. Ker preiskavu še ni končana, je predsednik poslal Fratteja v zapor, kjer bo ostal verjetno 7 dni. Albertu BarOniju, Gregoriu Visintinu in Antoninu Ficheri, ki so bili obtoženi posesti vojnega materiala, ker so v njihovem skladišču našli pravcati arzenal praznih In tudi nabitih nabojev ter 80 kg ba-listita, so se včeraj pridružili na zatožni klopi še trije, in sicer Reisoll Rassador, Pietro Coccolo In Mario Reggente. Slednji so kot potapljači pobirali na morskem dnu naboje in jih produjali Baroniju in Visintinu, medtem ko jih je Fichera na njihov račun iz-praznjeval in s tem izpostavljal sebe in druge nevarnosti. Po odloku predsednika, ki jih je izpustil na začasno svobodo, se bodo morali vsi zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Datum razprave še ni določen. Giuseppeja Vuka pa obtolu-jejo, da je nezakonito hranil ameriške vojaške bone. Med preiskavo v zvezi z nekimi tatvinami je policija aretirala tudi Vuka in mu našla 11 bonov po 1 dolar, o kote-rlh se je mož izgovarjal, da Jih je kupil od nekega špansko govorečega človeka, ki jč bil po njegovem mnenju ameriški vojak. Bone je plačal po 600 lir za dolar. Ker civilisti ne smejo hraniti vojaških bonov Vuk pa je bil zapleten tudi v drugo zadevo. Obtožujejo ga namreč, da je skupno s Cesarjem Tesserinijera, Giovanni-jem Bandefo in Amodeo Vida-levo kupil nekaj ukradenega blaga. Policija je namreč v nedeljo aretirala 40-letnega begunca Stefana Fabčiča iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki je med zasliševanjem priznal, da je on izvršil tatvino v vili trgovca Mamelija Castiglionija ter mu odnesel precejšnjo vsoto denarja in tudi večjo količino zlatnine. Fabčič je policiji pojasnil kam je u-kradeno blago skril in tako so agenti našli v neki njivi v bližini Ul. S. Davis 500.000 lir in zlatnino. Ker je preiskava za prve štiri končana, so jih izpustili na začasno svobodo, medtem ko so Fabčiča pridržali v zaporu. Vsi skupaj se bodo morali vrniti pred sodišče čez teden dni. **■ * Policija pa je izdala v zvezi z aretacijo omenjenih poročilo z opisom policijske preiskave. Preiskovalni organi so izvedeli, da je neki begunec naprosil nekatere mladeniče, da bi mu prodali nekaj zlatnine. Eden od teh je bil Battera i.i med zasliševanjem je pojasnil, da je nalogo predal Tessari-niju. Slednji je po areciji pojasnil, da je zlatnino izročil, vedno seveda s prošnjo, da jo proda, Vuku. Vuk pa je zlatnino skupno z Vidalevo kupil. Zenska je proti denarnemu posojilu zastavila zlatnino 43-let-nemu Giuseppu Zanieriju iz S. Vito de Tagliamento. Slednji je zlatnino prostovoljno vrnil policiji Ugotovili so, da je bila omenjena zlatnina u-kradena 10. junija Josipini Bi-trrsnek por. Montefrisi. Med nadaljnjo preiskavo je policija identificirala begunca za Fabčiča, pri katerem so ob aretaciji našli kar 155.000 lir. Preiskava v nje/fovi spalnici v begunskem taborišču pa je odkrila nadaljnjih 450.000 lir, ki jih je begunec skrival v kovčku. Ker Je bila tatvina pri trgovcu Castiglioniju izvršena na podoben način kot pri Montefrisovi. so Fabčiča zaslišali tudi v tej smeri in begunec je končno priznal vse ter tudi pojasnil, kako jo je izvršil. Popoldne 7. t. m. je šel slučajno po Ul. ChiSdino in Opazil neko žensko (verjetno kuharico) priti iz vrta vile. On je tedaj stopil na vrt in se skril za grmom. Kmalu zatem se bo moral Vuk zagovarjati je privozil z avtom lam Ca-pred zavezniškim sodiščem. I stiglloni in ko se je ta nekaj KOMINFORMOVSKA POLOMIADA V VELIKEM REPNU f.e pretekli petek je bilo v Velikem Hepnu najavljeno »veliko* zborovanje kominjor-movcev. Hes so prišli, z avtom In aoočniki, ki so jih pričeli nameščati tako, da poslušalcem ne bi ušla kakšna beseda. Toda okoli avtomobila in pod zvočniki, iz katerih bi se moral razlegati glas dolinskega župana in Figara, se rti in ni hotelo zbrati ljudstvo, tako da so zborovanje nenadoma «odpovedali», češ da ni električnega toka. Jalov 'zgovor sicer, kajti če bi bili ljudje, tedaj bi Lavriha lahko govoril brez zvočnikov m bi ga vsi prav dobro slišali Dokaz za to je namreč dejstvo, da je nekdo z zgornjega konca vusi kričal na kominjotinoveke prišlece ter na ta način izzval splošno zabavo oaščanoo, ki so ob tisti uri sedeli za mizami pri večerji. Ker policisti, ki »o prišli na napovedano zborovanje, niso imelj nobenega dela, so raje odih k nenapovedanemu govorniku ter se še sami po vsej verjetnosti pozabavali nad stoodstotno po-lomiado kminformovtkih prevarantov. Ker jim zborovanje m uspelo, so korninjormovci dan kasneje izvedli akcijo v zaščiti teme in z belo barvo prč-plesknh nekaj zidov. Očitno jim italijanščina bolje teče, saj to večino napieOV »izdelali« v tem jeziku, morda tudi z ato. da bi nedeljskim izletnikom pokazali, da živijo v Velikem Repnu tudi Italijani. V svoji zaslepljeni vlogi iredentističnih pomagačev so pri tem šli tako daleč, do so na križišče ceste, ki se od- cepi proti Opčinam, napisali »Nočemo Jugoslaviji;». Vaščani »6 nad podlim dejanjem ogorčen i, sqj ne morejo ra-tunteli, da je Vidalijeva protijugoslovanska propaganda našla pot tud, v srca pripadnikov Slovenskega naroda, saj se zaVedajo, da je tudi to način, ki gladi pot italijanskemu imperializmu in pripravlja teren njihovim o-svajalnim načrtom. Naj bo rešitev tržaškega Vprašanju taka ali taka, pravijo vaščan t, mj smo in ostanemo Slovenci, Kot Slovenci pa pripadamo svoji matični domovini in kdor blati Jugoslavijo, ta blati tudi nas. Zato vidalijepski btrsaljerji niso vredn' drugega, kot da jtflt pljunemo v obraz, tako kot st pljune itriajalcrm tvojega naroda in domovine. časa kasneje odpeljal, je stopi! v pritličje, odkoder je žel v gornje nadstropje. V neki spalnici je našel šop ključev in s temi odprl omaro, v kateri je našel pravo zakladnico. Potem ko je nagnal Ca-stiglionijevo hčer s prijateljico, ki ga je zmotila pri delu, je skočil skozi okno na 3 in pol metra nižji vrt in se oddaljil čez zid. Zlatnino je skril v njivi nedaleč od Ul. S. Davis. denar pa'je delno nosil s seboj. Nesreča v kamnolomu Popoldne so zaradi raznih ran, verjetnega zloma roke in zloma reber sprejeli s prognozo okrevanja v 30 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku 50-let-nega Giacoma Radallija iz Ul. Vignetti 199, ki je pojasnil, da se je ponesrečil med delom v sesljanskem kamnolomu. Hotel je namreč odvezati od žerjava 1 stot težko skalo, katera se je nato sprostila vezi in se zavalila skupno z njim po 3 metre visokem pobočju. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen na 3 mesece zapora ker je slabo ravnal z otrokom Junija letos so začela prihajati na policijsko poveljstvo razna anonimna pisma, ki pa so bila vsebinsko več ali manj podobna. Vsi anonimni pisci so obtoževali 49-letnega Renata Gasparda iz Ul. Battera okrutnosti do o-troka, katerega je marca meseca tudi pošteno pretepel. Policija spočetka ni verjela pismom, vendar je kasneje uvedla preiskavo in začela zasliševati sosede in druge osebe: tudi ti so obtoževali Gasparda. Ko so preiskovalni organi zaslišali tudi Gaspar-dovega 6-letnega sina Guida, ki je potrdil, da oče slabo ravna z njim in ga je nekega dne hudo pretepel, ker ni hotel jesti neke »mineštre*, so krutega očeta 2. t. m. Mre-tirali in ga prijavili kazen skemu sodišču pod obtožbo slabega ravnanja z otrokom, kateremu je tudi povzročil telesne poškodbe, oedravljive v lo dneh. Gaspard je od Vsega začetka vse zanikal in se izgovarjal, da se je otrok, kateremu so resnično ugotovili neke poškodbe na desni nogi, udaril med igranjem na vrtu ali pri skrivanju pod posteljo. Potrdil je. da je otroka udaril po zadnji plati, ker ni hotel jesti, nikakor p« ga ni udaril, kakor ga je policiju obtože vala, z nekim železnim predmetom po nogah. Otroka so poslali v zavod III. armata v Redipulji, medtem ko se je moral njegov oče zagovarjati pred sodiščem, kjer je ponovno zanikal obtožbe Vse priče pa ro potrdile, da je oče surovo ravnal s sinom. Nekateri »o pojasnili, da je Gaspard sicer dober krojač, a se mu ne . delati ter zato živi v revščini v dvosobnem stanovanju skupno z ženo. taščo in s tremi otroki. Tožilec Je zahteval od sodi šča, da moža spozna za krivega obtoženega dejanja in ga obsodi na ieto dni zapora, medtem ko je zagovornik zahteval. dn se mora oprostiti vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, kHjti nihče izmed prič m videl dogodka, ki je Gasparda pripeljal v zapor. Sodišče je obtoženega očeta obsodilo na 3 mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov. Freda, Gitoich, tož. Amodtm, zapisn. Petrooelli, obramba odv. Padovani. , niso vedno dovolj profilaktič-ni ukrepi zdravstvenih oblasti ter morajo s temi oblastmi sodelovati tudi potrošniki. Zato naj se meščani ravnajo takole; 1.. Predvsem naj ljudje ne jedo .jedil, ki se rada pokvarijo, če niso sveža. Se prav posebej se je treba ogibati jedil, napravljenih iz mleka, jajc, omak, mesa in rib, ki ostanejo dolgo časa na zraku ob normalni temperaturi ali ki so bila pripravljena dan prej ter niso bila shranjena v hladilnicah. Ce gospodinje torej nimajo primernih hladilnih naprav, naj pripravljajo samo jedila, ki se takoj pojedo. 2. Gospodinje naj ne dodajajo svežim jedilom ostankov neporabljenih jedil. 3. Osebe, ki bolujejo za kožnimi in ustnimi boleznimi, naj se ne dotikajo jestvin in kuhinjske posode. 4. Sadje in zelenjavo je treba temeljito oprati s tekočo vodo, sadje s kožo pa olupiti. 5. Školjke in mehkužci (pe-doči) naj se jedo le če prihajajo iz pooblaščenih gojišč. Zato naj se ti mehkužci kupujejo izključno v ribarnicah in naj jih nihče ne nabira v pristaniških vodah, ki so vedno okužene. 6. Teh mehkužcev ter sploh morskih sadežev in drugih proizvodov ribištva ne jejte surovih. 7. Nihiče naj ne pije vode iz vodnjakov, niti naj ne pere zelenjave in sadja s to vodo. 8. Izogibati se je treba prevelikega uživanja ledenih pijač ter lubenic (cocomeri). 9. Muham je treba preprečiti dostop v stanovanja in v javne lokale, predvsem pa je treba preprečiti muham stik z jestvinami. 10. Smeti ne smejo os.tajati dolgo v stanovanjih ter jih je treba vedno hraniti v dobro pokritih posodah. Za zboljšanje prometa j Izlet v Opatijo po mestnem središču za vasi zgoniške občine Po mestu je bilo zadnje dni videti mestne stražnike, oziroma člane upravne policije, ki so si zapisovali podatke o številu vozil in prometu sploh na določenih križiščih mestnih u-lic. Ti podatki bodo služili za preusmeritev cestnega prometa, ki stalno narašča in povzroča vedno večjo zamudo časa za prehod vozil. Ta preusmeritev prometa je seveda možna le na določenih mestih ter bo zato razbremenila le nekatere ulice, kajti težko si je zamišljati, kako bi na primer razbremenili Ul. Carducci, ki je najbolj prometna središčna ulica v Trstu. Sedaj so na vrsti ulice, ki vežejo Ul. Carducci s Korzom. S popravilom Ulic XXX. Ottobre in Dante in s polaganjem nove plasti asfalta se bo tu mnogo okoristil promet. Po teh ulicah je svoj čas vozil tramvaj št. 5, ki je bil spremenjen v filobus in ki so ga nato preusmerili po Ulicah S. Spiridione in Filzi ter s tem pa ti dve ulici preveč obremenili zlasti ker jih prečka večje število prečnih ulic. Ko bosta Ulici Dante in XXX. Ottobre popravljeni, nameravajo uvesti po teh dveh ulicah kakor tudi po Ul. San Spiridione in Filzi enosmerno vožnjo za avtomobile, zlasti pa za filobus št. 5, ki se bo na ta način razcepil v tem delu na dvoje prog. Seveda pa tudi to ne bo brez težkoč, ker bodo morali preurediti tudi semaforje na križiščih s prečnimi ulicami, o čemer je bilo govora tudi v diskusiji na eni izmed sej tržaškega občinskega sveta. S temi ukrepi bo vse področje Korza bolje povezano z Ul. Carducci, to je s prometno magistralo in po tej ulici tudi z glavno postajo. Smrtna nssreča Včeraj okoli 18.30 se je 20-letni soboslikar Gualtiero Vecchiet iz Skednja 115 vozil s svojim motorjem «Iso-moto» po pokrajinski cesti Nabrežina - Prosek v smeri slednje vasi. Nekako v višini begunskega taborišča mu je nepričakovano počila zračnica zadnjega kolesa, v katero s? ,ie zapičil kos bodeče žice in V chiet, ki je zaradi tega izgubil oblast nad vozilom, se po 15 metrih vožnje zvrnil na tla, kjer je negibno obležal, dokler ga niso z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zaradi rane na glavi in prask po rokah ter možganskega pretresa takoj sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer pa je. kljub hitri in skrbni zdravniški pomoči, ob 20,25 podlegel poškodbam. Sulligoieva izpuščena Kakor smo izvedeli, je Lui-sina Sulligoieva, ki je bila glavna priča na Bozzolovem procesu in katero so obtoževali, da je napisala anonimno pismo, zopet na svobodi. Izvedelo se je, da so Sulli-gcievo aretirali v soboto v bližini njenega stanovanja. Odpeljali so jo v pisarno letečega oddelka, kjer so jo baje zaslišali. Uro kasneje pa so jo poslali v Koroneo. Sulligoievo je pretekle dni zaslišal tudi tožilec dr. Visalli, nakar so jo na zahtevo njenega odvetnika Ja-cuzzija izpustili iz zaporov, katere je zapustila v torek. Ni znano, ali so jo že obtožili lažnega pričevanja, dasiravno o tem krožijo glasovi po mestu. Kakor smo že javili, je policija ponovno uvedla preiskavo v upanju, da odkrije morilce-ali morilca pok. trgovca Olin-da Rosa Bianca. Padec s kolesa Med vožnjo s kolesom po Ul. Valdirivo je 46-lteni Josip Pegan s Scale Sante nerodno padel ter so ga morali zaradi ran odpeljati v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom ključnice, rano na zatilniku in razne praske. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno ostal 30 dni. Na zadnjem sestanku Osvobodilne fronte za zgoniško občino je prišla do izraza želja občanov, predvsem mladine, da bi se organiziral izlet v Opatijo. Odbor je želji ugodil, tako da bo izlet 8. avgusta. Prijavijo se lahko vsi člani in somišljeniki OF iz vseh vasi zgoniške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Grzunovih v Salcžu do 29. t, m. Izleti IV. okraj OF organizira 1. 8. 1954 enodevni izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje na sedežu v Skednju 122 vsak dan od 18. do 20. ure, Mladina iz Lonjerja organizira 1. avgusta izlet, na Bled. Vpisovanje samo še danes 22. t. m. na sedežu prosvetnega društva. SPDT sporoča, da je odhod izletnikov ter udeležencev planinskega letovanja kot običajno v nedeljo ob 5. uri iz Ul. F. Severo 5. Bodite točni! Izlet na letni planinski tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. Machiavelli 13, vsak dan med 18. ifl 20. uro do 30. t. m. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkovljab. Sporočamo vsem pevcem, da bo prihodnji torek 27. t. m. pevska vaja za nastop na proslavi 50-letnice godbe na Proseku. Prosimo, da se za to priliko obveščate med seboj. Prosvetno društvo »Ivan Vojko« na Proseku vabi pevke in pevce za četrtek 22. t. m. na vajo za nastop na proslavi naše godbe. ( GLEDALIŽČE VERPl ) Danes ob 21. ur| prva predstava Verdijeve opere «Rigolet-to» pod vodstvom dirigenta Pina Trosta. Sodelujejo v glavnih vlogah Ugo Savarese, Lina Bo. nello, Hianni Raimondl, Bruna Ronchml in Ugo Novelli. Zbor vodi Adolfo Fanfani, koreograf Nives Poli, režiser Domenieo Messina. Prodaja vstopnic se nadaljuje. V ZVEZI S PONEVERBAM I NA T E H NIČ M EM URADU Aretacija dveh uslužbencev civilnega tehničnega urada Govori se, da gre za neupravičeno prisvojitev enega milijona lir ter poneverbo nekega čekovnega nakazila Povratek otrok iz počitniških kolonij Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vrnejo otroci iz. počitniških kolonij iz Škofje Loke, Kranja ln Radovljice jutri 23. t. m. ob 19.30 z vlakom v Trst. Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke. Urad za obveščanje javnosti pri ZVU je izdal včeraj naslednje uradno sporočilo: «Pri upravno-računski kontroli na civilnem tehničnem uradu (Genio Civile), ki jo je ukazal glavni urad za javna dela, so odkili poneverbe denarja. Ugotovljena dejstva so bila prijavljena sodnim oblastem, ki so odredile aretacijo gdč. Ercelli Valerije in g. Bizzaija Marcelin, nameščencev civilnega tehničnega urada.« O nerednostih in o poneverbah na tehničnem uradu se že dalj časa govori in piše. Da je bilo pisanje dnevnih listov o tej zadevi kljub dosedanjemu molku odgovornih oblasti popolnoma upravičeno, dokazujeta prav ti dve aretaciji. Gvori se, da gre za neupravičeno prisvojitev večjega zneska, baje enega milijona ter poneverbe nekega čekovnega nakazila. V koliko te vesti odgovarjajo resnici, bo pokazala nadaljnja preiskava oz. razprava pred sodiščem. Menimo pa, da Je to šele prvi del zaključene preiskave, kajti javnost bi rada vedela, kako je bilo z gradnjo ceste do vil ob barkovljanski obali ter z ostalimi nepravilnostmi, o katerih smo že večkrat pisali. Še en roparski napad V prvih jutranjih urah je 48-letni šofer Mario Komar iz Rtcmanj Št. 138 začutil precejšnje bolečine na nogi in se je zaradi tega oglasil na bližnji policijski postaji, kjer je pojasnil, da je predvčerajšnjim zvečer okoli 23. ure med povratkom domov postal žrtev dveh roparjev. Med hojo po cesti, ki iz Zavelj pelje v Ricmanje, sta nenadoma skočila iz teme dva neznanca, ki sta ga zahrbtno napadla. Spočetka se zaradi presenečenja Komar ni niti branil, a le trenutek zatem je spoznal nevarnost in se je začel pošteno otepati zlikovcev, Slednja sla se prestra- šila in zbežala v noč. Po napadu je odšel domov, a ker je zjutraj opazil nekaj poškodb, se je odpravil na policijo, kjer so ga najprej zaslišali in ga nato z avtom poslali v bolnišnico, kjer so mu izprali v 8 dneh ozdravljive praske na čelu, nosu in kolenu leve noge. Policija je uvedlo preiskavo V upanju, da bo zlikovca prej ali slej izsledila. Zaboj na nogo Med dviganjem zaboja v pristanišču se je slednji izmuznil 42-letnemu Giuseppu Vidaltju iz Ul. Duca d'Aosta iz rok in mu priletel na nogo, zaradi česar se je moral mož zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma desne noge in raznih prask pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali 30 dneh. Rossetti. 16.30: »Veleizdaja«, 11, Taylor, E. Taylor. Exceisior. Zaprto zaradi obtiove. Fenice. 16.30: »Taborišče 111», L. _ Genn, L. Lowert, Nazionale. 16.30: »Vam na uslugo gcspaii, B. Hope, L. Bali Fllodrammatico 16.30: «Rdeči panter«, R, Stack, J, T.aylor. Arcobaleno. 16.00: «Otok na nebu«, J. Wayne. Auditorium. 15.30: »Žrtvovani«, J. Wayne, R, Montgomery Astra Rojan. 16.00: »Živio revija«, W. Chiari, C. Dapporto. Cristallo. (Trg Perugi.no) 16.00: «Krvavo znamenje«, A. Ladtd, M. Freeman. Crattacielo. 16.30: «Zbogom Mr. Harris«, J Kent. A la barda. 16.30: «Plesala je samo eno poletje«, U. Jacotoson. Mladoletnim prepovedano Armcnia. 15.15: «Mandy», p.' Cal-vert, T. Morgan. Aurora. 16.00: «Ponosni», M. Morgan, G. Phlllpe. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitaje A Farnese Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: »Ljubezni pol sto, letja«, A. Sordi. Mladini Izpod 16 let prepovedano. Itaila. 16.30: »Deželam v Parizu«, C. Bloom, Viale. 16.00: ((Pogubljeni«, R Ba-sehart. Kino ob morju. 16.30: «Tragičen nokturno«, R. Montgomer.y Massimo. 16.30: »Pustolovščine kapitana Davidsona«, m. Lock-vvood. Moderno, 17.00: »Damask 25», H. Boyart. Savona, 16.00: «Okovi preteklosti«, J. Mac Dona Id. S. Marco, Zaradi počitnic zaprto Vittorio Vencto. 16 30: «Poinladni zvoki«, C. VVebb. Azzurro, 16.00: »Vesela vdova«, L. Turner. Belvedere. 16.00: «Norost» W. Holden, Marconi. 16.30: ((Tihotapci v Macau«, T. Curtls. Novo cine, 16.00: «Ljubila sem Izobčenca«. S. Wlnters. Odeon. 16.00: «Zbogom sin moj!« M. Vicario. Radio. Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: «Džingiskan», M. Conde. POLETNI KINO: Arlston. 20.30 In 22.00: «SiJajrtl izobčenec«, R. Ryan Rojan. 20.15 in 22.00:' »Bagdadske tančice«, v Mature Paradiso, 20.30; «Mož v sivem«, J. Mason. Ponziana, 20.30: ((Krilati vragi«, J. Payne. Arena dei fiori. 20.30: «Vem, me boš ubil«, J. Crawforo. Garibaldi. 20.15: «Onečaš£e«» M. Vitale. Secolo. 20.30: «Turek - Nap** taneč«, Toto. . Pattinaggio. 20.45: «Rdeči sne»' R. Ryan. ČETRTEK, 22. juMja »>*' ,IIJKOSl,OVA3ii»* CONA T IC S TA 254,6 m ali 1178 KC Poročila v slov. ob 5.40, * 13.30. 19.00 in 23.30. „ „ 5.50 Jutranja glasba; 6.50r, gled tiska: 7.00 Jutranji koljnj 7.30 Zenski kotiček; 8.00 k je dihati svobodni zrak - "Jjj de slovenskih pisateljev, , Partizanske in delavske g. koračnice; 9.00 Prenos s sla« ^ nega zasedanja skupščine ® j obletnici zasedanja SNCo j zborovanja ob dnevu vsa?, Črnomlja; 14.45 do 15.30 j morska slavi obletnico slovenskega ljudstva«; 17J»« gorske narodne; 18.00 .P“j v hrvaSčini; 18.15 VladaUjU) vec: Pisma, 3 skladbe za ” in klavir; 19.20 Šport. TU S T II- 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12J% vsatoega nekaj; 13.00 OPJjUj; melodije; 13.30 Zabavna 14.00 Lahke melodije; turni nfamraiifV• 14 ‘J.S ■ ev: St. 3;' 18.26 Schubert: 4. iz simfonije št. 4; 18.40 Rapsodija za zbor in. or ijjl 19.00 Mamiči na pravljic3;, M Pestra glasba; 20.00 Spor U Lepe melodije in lepj A' 20.30 Zabavna glasba; 212 rmatizLrana zgodba; 21.30 y Jp na medigra; 21.40 Kohj-i; m rista Belizarja Sancina beno predavanje; 22,30 m -jjl Neue Liebeslicder VValzer, Večerni ples. T K » T I. 11.30 Operna glasba; 13'3? (jj4 tazija lahkih melodij; 2 iitank1 Betti: »Naše sanje«, trodei KLUVISSllJA 327,1 m, 202,1 m, 213'4 » - Poročila ob 7.00, 13.00, 19.30 In 22.00. -.daj« 6.00 Pozdrav dnevu Js< 6.05 Borbene In partizan*4'Vami; 7.15 Pesmi in plesu VkM goslaviji; 8.00 Beseda sl° 5, f pisateljev; 8.20 Partizan***, K delovne pesmi in koračni-^jn]) Prenos slavnostnega , z:35 rVej> skupščine ob desetletnici v tjt zasedanju SNOS in z^%i!l’' ob dnevu vstaje iz h/* kpF 12.00 Slavnostni simfonični^ cert; 13.15 Želeli ste - P^Ljo t te!; 15.15 S hrastniško partizane...; 16.00 Govori p-> Osvobodilna fronta; 17V41 «»(>' rrnenadoi koncert; 18.00 P°,- pitr njah očetov, reportaža; tSA,- i* nirskl zbori pojo partizan^ delovne pesmi; 20.00 P3r. j|,(j skladatelji se spom ibjajOjfjjš Koncert jugoslovanskih “F-pevcev OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE ladja »Monginevro«, proti S. Be-Dne 21. julija so se v Trstu nedettu del Tronto s 115 t nafle rodili 4 otroci, umrlo pa je 7 ital. ladja »Etra«, proti Bottighi oseb. z 230 t Olja Ital. ladja »EdgardO«, UMRLI SO: 85-letna Teresa proti Benetknm s 1.000 t raznega Tedenchi vd. Saivadori, 41-leirvi blaga in 3 potniki argent lad- Bruno Gasparet, 81-letni Stefan Bohorc, 52-letna Elvira Ipavlz por. Saccbi, 73-letrvi Mauro Croce, 69-letnl Giuseppe Galles, 61-letni Mennato Lupore, PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk s 460 t raznega blaga in 2 potnikoma ital. ladja «Otranto», z Reke s 60 t raznega blaga in 2 potnikoma Jul. ladja »Lastovo«, iz Gra-deža s 146 potniki ital. ladja »Grudo«, iz Tunizije s 661 t raznega blaga holandska ladja «Almeas», iz Barija s 23 t raznega blaga in 20 potniki ital. ladja «Celic«. ODHODI: proti Reki z 9 pol-nikl Jug. ladja »Baliar«, proti Gradezu s 27 potniki ital. ladji »Grado«, proti Benetkam s 5.915 t raznega blaga in 5 potniku it. Ja «BHgrano», proti Benetkam s 132 t raznega holandska ladja »Almeas«, proti Benetkam s 375 t raznega blaga In 49 potniki ital. ladja »Messapia«. VREME VČERAJ Nnjvlšja temperatura 26, naj-nižja 18,4 ob 17. uri 25. Zračni tlak 1012,2 pada. Veter zapadnik 18 km/h, vlaga 68 odstot., n-ebo Jasno, morje razburkano, tempe ratura morja 23.4 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKAHN INAM . Al Camrnello, Drevored XX, septembra 4; Godina, Trg sv, Jakoba 1; Sporiza, Ul. Moniorsino 9 (Rojan); Verrilrl; Trg Vulmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12; HBrgbaglia v Barkovl,jah in Nicoli v Skednju, A D E X 1Z L £ Tj 31. julija in l. avg«51* dvodnevni izlet v OPATIJO na REKO v AJDOVŠČINO v VIPAVO 1. avgusta 19S4 enodnevni izlet v -TOMAJ - DUTOVLJ Vpisovanje še danes- 7. in 8. avgusta iz*et DRAGUC PAZIN SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED 8 avgusta izlet v MATERIJO-OBROvO a Vpisovanje do 29. ju^ j 14., 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB -m AJDOVSCINO-VIP*’ 14. in 15. avgusta iz*e* ** REKO-OPATIJO d v TAR PRI POR£cu KOMEN VOJSCICO ( Vpisovanje do 9. aV®U(Jl, pri «Adria-Rxpress»- F. Severo 5-b - tel. ^ - izlet) TURISTIČNEGA URAD' E. u. v, s. Ul. F. Filzi 5 - Tel 35 5»* 8. avgusta 1954 i*let VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. — , 13., 14. in 15. avgusta Izlet v CELOVEC UV),! genfurt) na cei° velesejem uSt*. Vpisovanje do 4. avg 14. ln 15. avgusta izlet v LJUBLJANO na BLED „lcTnlC0 v ILIRSKO BlSTH OPATIJO na REKO v KANAL (JV- MOST NA SOC1 Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. avl 22. avgusta 1954 I*1®* KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ Dl ITOVI.JE kumobski Plevnik 22. juljja 195L O dosedanjih obvezah glede londonski pakt - Rimski pakt - Rapalska pogodba nief71^0”^ pakt- ~~ V res- [ ovreči, toliko bolj, ker je i vilne obveznosti nasproti bd že porazni Ion- bil sklenjen s privolitvijo manjšinam, ki so prišle v aontkt pakt tisti <26. april ' ' Simi’ P Je dOlOČti USGilO fantke .in nemške manj- ST W0i. S tem paktom in Franclja s jj!15®!kom Rusije, ne da ■ ^oštevali mnenje ras ttn2!Todov. in zato, da bi stn v wlnl na njihovo len i , Zljubili Italiji po-spiir, jZne Tir°lske tudi vso n£nj0 Julijsko krajino, Postojne (Postumia, tijo srednl° Dalmi, f Zadrom (Žara) in (,no -n- kakor tudi ve- S(ib«n Ikom, Je™0««-**0® jadranske oba- so MU Hrvatsko Dnhl Severna in Južna toki C^a z nekaterimi o-nluni ?° en‘ strani nameni ni °odoči hrvatski drža-r? drugi pa nekakšnima jZ u‘ma Srbl'jl in črnl i.Razumljivo, v paktu kih n‘ti besedice o ka morebitnih l€ nasproti narodnim obvezah »*>». ki so pretežno liuhu le Prebivalstvo ob-fjenega ji ozemlja. Ko lem %osl°vani, k{ so bili na tfnw\ se odcepijo od Av khi„Is1ce' zvedeli za do-le h tPjne pogodbe, ki skn 2 n j'hov ega pristan-nain,m da bi jim dala nizagotovilo glede turno! narodnih in kul-ltnu-i Pravic prepuščala I-Zl1 malone milijon Slo-če«, v: s.° m še pred kon-bi rini0Jn:e prizadevali, da Ijenie*6?!’' njeno razveljav-ksolr nhavi napori niso trdni bmajati italijanske 'ibbratnostt ^ hiuT^K.pakt. - Po raz-Kohnr.llalljanske jronte pri lain ldu (Caporetto) leta *l( ITI „ z ~ : t .• v nrJO'. votlem ko so stopili k n . t srm :.° i* predsednik Wli- lo %n? Amerikanci, je bi-m.ernhkomti neko spre-i;:.*. 9 v italijanskem sta- son o iinJV0^ znani noti z dne gim u?rJa 1918 med dru-Vtu«določen po-J'talllanskih meja na so očitno v ijosfih 2 maoelom o narod-janji, • te takratna itali-obijva vlada odgovorila v memoranduma, za- Zahtc?’ da so «italijanske iu . Popolnoma v skla- tlim 7!?CeJi. ki jih je pro- Or)

tn^,rn- brvatskim ter »Oh ,jkm, znanim tudi wlenom iugoslovanske-S!a»n,v a’ priznavajo predla „ Ki obeh narodov, da takratnega italijanskega ministrskega predsednika M. Orlanda, ki mu je na sprejemu, prirejenem v čast udeleženčev kongresa dne 12. aprilu, dal svečano potrdilo. Mar ni končal svojega govora, v katerem se je spominjal skupnih žrtev obeh narodov, s temi besedami: «Ce se ne motim je to (važnost sosedstva z narodom, ki je iskren zaveznik Italije) osnovna misel naše resolucije. In ne morem izreči drugega, kot svoje popolno soglasje/» Rapalska pogodba. — Nekaj mesecev po zaključku premirja je Italija kmalu pozabila na te svoje obveze in ne samo da je zahtevala zase vsa ozemlja, ki so ji bila obljubljena v Londonu, ampak povrhu še Reko in sicer zaradi tega, ker da v nasprotju z njenim pričakovanjem in vojaškimi cilji na vzhodni jadranski obali niso bile ustanovljene tri, ampak samo ena država. Bilo ji je odobreno, du lahko zasede vse pokrajine, ki jih je zahtevala. Zaman se je predsednik V/tlson trudil, da bi našel rešitev, ki bi ne bila v odkritem nasprotju z njegovimi načeli, zaman sta se Francija in Velika Britanija trudili, da bi ublažili italijanske zahteve. Dne 12. novembra je bila med Jugoslavijo in Italijo podpisana rapalska pogodba. Italija je dobila Julijsko krajino, Zader, otoke La-stovo in Pelagruz. Reka in kakih 20 km2 ozemlja, sicer povezana z Italijo z ozkim koridorjem, sta postala svobodno mesto, vsaj po imenu, zakaj dejansko je Italija tu, uradno ali ne, ze od samega začetka izvrševala svojo suverenost. Ko je condottiere d’Annunzio zasedel Reko. je odklonil priznanje rapalske pogodbe, kakor tudi to, da s svojimi legionarji zapusti mesto, tako, da je bila Italija priznanje rapalske pogod-vmes, cla bi zagotovila izvedbo rapalske pogodbe, in je mesto postavila pod italijansko kontrolo. Na po- mlad leta 1922, je bila po ustavi izvoljena vlada, s predsednikom Zanello, .na č&lu, odstavljena po Italijanskih fašistih. Na to mesto pa je prišel njihov mož — Depoli. Po njegovem odhodu je v imenu Italije upravljal Reko general-se-nator Giardino. Kratko, ves čas od podpisg rapalske pogodbe je bilo mesto pod italijansko suverenostjo, in pogodba, sklenjena med Jugoslavijo in Italijo dne 27. januarja 1924 v Rimu, ni predstavljala nič drugega kot formalno potrditev priključitve Reke k Italiji. Končno, v tem ko je bila Jugoslavija s splošnimi določili mirovne pogsdbe iz leta 1919 prisiljena na šte- okvir njenih meja, pa se je Italija, velika sila, uspela ogniti taksnim obveznostim.. Ta ista Italija je na osnovi rapalske pogodbe in raz- ličnih nakngdnih aranžmajev dosegla za svojo manjšino nekaj tisoč duš v Dalmaciji takšne pravice, kakršnih verjetno ni bila deležna nobena druga manjšina na svetu, in to ne da bi vsaj približno iste pravice dala Jugoslovanom v okviru, njenih meja, razen nekaj izjem pri Zadru (Zara) in Reki (Fiume)! Kar zadeva 600 tisoč Slovanov Julijske krajine, nobenih obveznosti, nobenega jamstva! (Iz knjige dr. Lava Čermelja: La minorite slave en Italie). ■ ■Ji.-'"* '■ • v v i .J* V NASPROTJU S POTSDAMSKIMI SKLEPI Značilna stara slovenska kraška hiša tržaške okolice, krita s skrlami in z značilnim dimnikom našega Krasa. V svoji dolgi zgodovini je ta hiša, kot vsa naša zemlja mnogokrat zamenjala oblast in gospodarje, ki so skušali iz nje iztrgati njeno bistvo. Kljub vsemu pa je ostala trdna in neomajno slovenska tilniformirano* blago in cene - Skrajna koncentracija nemškega gospodarskega potenciala ■ «Rodovniki> nemških finančnih in industrijskih hiš Pred časom je kancler Ade- I bi hoteli v nefcaj besedah izra-nauer v svoji programski iz-1 žiti bistvo spora, bi rekli javi pred novim nemškim parlamentom obšel vprašanje kartelov. Nasprotno pa je šet socialdemokratov in hkrati šef zapadnonemške parlamentarne opozicije Ollenhauer to priložnost izkoristil in ljudske poslance opozoril, da je vprav ta »pozabljivost«, ki jo je pokazal Adenauer, znak, da bonnska vlada zastopa interese bančnikov in industrialcev, ki stojijo za karteli. Ollenhauer se je pri tem vprašanju ustavil delj časa ter trdil, da predstavljajo karteli veliko nevarnost za srednja in mala podjetja ter seveda za življenjsko raven nemškega ljudstva na sploh. Kaj je na vsem tem? V Nemčiji se že dolgo .et vleče med političnimi voditelji in gospodarstveniki spor o zakonu o kartelih. Ce bi hoteli ta trenutno še vedno samo notranjepolitični spor izraziti na kratko, odnosno če takole: ali naj bonnska vlada in nemški parlament izglasujeta zakon o prepovedi kartelov, ali pa samo zakon proti zlorabi kartelov, O tem problemu je bilo že več zakonskih predlogov, ki so pa bili sestavljeni v različnih variantah in seveda po različnih koncepcijah. Doslej pa ni še noben zakonski predlog prodrl niti pred parlament, kaj šele da bi prodrl v parlamentu samem. Kot vse kaže, ne bodo predloga obravnavali niti na letošnjem zasedanju. Kot smo že omenili, je Ollenhauer rekel, da predstavljajo karteli nevarnost za srednja in mala podjetja in za življenjsko raven nemškega ljudstva. Kaj pa pravi o tem nemško ljudstvo? Doslej se nemški državljan ni oziral na to, saj je bila njegova razmeroma visoka življenjska raven dovolj veliko jam- ENA NESLAVNIH STRANI ITALIJANSKE ZGODOVINE iarnarsiiio in rae« zaupna jo na strani liallje“ Mnenja, francoskega, angleškega in nemškega tiska o italijanskem napadu na Abesinijo €Nadaljevanje take pustolovske politike bi moglo stati Italijo njeno enotnosti - Crispi pred sodbo italijanskega parlamenta, general Baratieri pa pred vojaškim sodiščem v Asmari (Nadaljevanje in konc) Zelo . zanimivo je, kako je tedanje italijansko javno mnenje sledilo italijanskemu napadu proti Abesiniji. Res je, tudi druge velike sile so 0-svajale afriške pokrajine in zaradi tega ali’ bolje zaradi rivalitete in konkurence, so te sile gledale po strani in obsojale italijanski napad na Abesinijo. Kljub temu pa so bila neka poročila o vsem tem točna, na vsak način pa zanimiva. Najvažnejši francoski dnevnik «Le Temps« je 28. novembra 1895 v svojem dopisu iz Abesinije, kamor je poslal svojega posebnega dopisnika Meutona, poročal; «Ta država je živela v največjem miru in tedaj je prišla Vest, da Italijani prodirajo proti Ansadu, Novi napad italijanske vojske pa ni po hujskaškem govoru generala Baratieri j a v Rresci nikogar iznenadil. In vendar so tukajšnji Evropejci z obžalovanjem zvedeli, da se je napad začel, ne da bi se bil prej napravil najmanjši oo-skus sporazuma. Celo ni bil izročen Meneliku nikak ul-timatum«. «Kot vidimo je Rim že mnogo pred nastopom nacizma In fašizma uvedel prakso vojaških napadov brez vsakih ultimatumov m podobnih običajnih formalnosti. Pozneje se je ta način obravnaval in o tem je nastala posebna teorija, o kateri so neki italijanski strokovnjaki pisali cele razprave in dokazovali, Nos k? nost in neodvisnost ‘Mu0 Ruskega naroda za ilviienjskega pomena ob% da je dokončno n°sti italijanske enot- t/a i.i^njskega pomena j^kit ?0slovanske narode. J>eh £0a, se predstavniki 2 boJ!,arociov obvezujejo, u Ikh)?, borili vse napore tot, 0 dosego teh ci-. s)c(e?0, med vojno, kot 5. mvi miru. hi°bmLiavliaio. da sta o-? ® oh Jadrana in nje-»fanjijjdmba proti vsem , k°hi iij? bodočim sOvraz- oL ll^nUkega pomena 6. “ haroda. ih 0 v °bvezujejo se, da h ^rpn Interesu prisrčnih J1*1 a n„lfl odnosov med o-1 171 u Sodoma v prijatelj-n ^°ria)t u rešili različna .''hopi , a vprašanja na Vravir^dnostnih načel n a0ain 8 narodov, da raz-a s seboj, in »*a0a!j‘Ce narodov, da raz- ihttak «««*»* s ,aeb°1- in oiSrtsi ' da življenjski %hsi enega in drugega rkrsni hr??odov‘ takšni, Jphih izhajali iz mi- jniem a°db, ne bodo niin\,Nar(>dnim manjši-Jle.iah enf bodo »našle v el. bori drUOe 0beh rdvice l 0 zagotovljene ,.ui'ur0 ^JVtevajo jezik. >Tsfce in/ rtV/8rT»- Valjal Z, ta Paht pred- > £c?,PaZaZUm meddve-?v°hta i ,7na tn ne med h>ein dr,lavama, t.odg. v V:i° takšne He, ohveznostl »akrSriokoU' (,a bl Uh n°dharodnpn 'poirn<>vanje **>_ neoa Pravg moglo N°5ulS!K:do^bi j'°niisijjV0^' sPrejelf ve^da ^{“^/'podarstvoLR,-™*; daN“vl Gorici. v zaCptHu°pr|h'dhko »teli pr|nodnJega ieia s* i? - i« I V Ženevi so končno prišli do sporazuma. To je velik uspeh iu hkrati velik dogodek mednarodnega pomena. In tudi kainbodžski vojak, katerega kaže naša slika, se je tega dogodka prav gotovo razveselil, kajti tako on, kot z njiui tudi tisoči in tisoči drugih indokitajskih, kambodžskih, In drugih vojakov azijskih držav, katere Je francoski pohlep pognal v vojno, bodo odložili ono tako zasovraženo orožje In se raje in z mnogo večjim veseljem posvetili boljšemu, bolj koristnemu delu na polju, v delavnici odnosno tovarni da je ultimat nepotreben in celo škodljiv tistemu, ki je pripravil napad. Nenaden napad je omogočil začetne u-spebe' in posamezni predeli ob abesinski meji so piešli v roke italijanske napadalne vojske, seveda dokler se Menelikove čete še niso niti zbrale niti uredile«. 23. Januarja 1898., ko se Je vojna sreča že izmaknila iz italijanskih rok, je pariški časopis «Temps» pisal; «Ce je bila italijanska vojska tako slabo poučena o Abeseni-ji, kot je o Abesiniji slabo poučen italijanski tisk, ki piše o slabosti in razpadanju Abesinije, tedaj ni nič čudnega, da je general Baratieri začel tako neumno vojno Nobena žrtev v Evropi ni v zadnjem času uživala tako popolnega miru kot Abesini-ja. Italijani 50 zatrjelali, da rasa Tekla Havmont in Mi-kael komaj čakata priložnost ' za napad na Menelika, seveda na račun Italijanov. Nasprotno pa se je ras Tekla liavmont na Menelikov poziv prvi odzval, dočim se ra-su Mikaelu niti ne sanja o pustolovščini, ki bi ga stala več kot izgubo pokrajine.« Pariški «Journal» je opozarjal italijansko vlado, naj se pravočasno ustavi in preneha z vojno. V «Journalu» smo v številki z dne 20. januarja 1898. čitali: «Ustavite se, ne bodite trmasti in ne hitite za problematičnimi in iluzornimi u-spehi. Abesinci niso pristali in verjetno ne bodo nikoli pristali na italijanski protektorat. Opustite to in se zadovoljite z Eritrejo » Pariški list (iL#a Bantepne«, ki .je vodil zelo ostro gonjo proti italijanskim napadom, je v številki z dne 30. januarja 1898. pisal, da že samo italijansko ljudstvo uvideva nepravičnost te nesmiselne vojne. Med italijanskim ljudstvom se opaža veliko nezadovoljstvo zato ker se v italijanskem tisku objavljajo lažne vesti " o razmerah no bojišču in zato, ker bi se hotela prikriti žalostna resnica o porazih, Ta časopis je takole pisal o italijanskem civilizatorskem poslanstvu v Afriki: «Italija zatrjuje, da hoče 0-svojiti Abesinijo v imenu civilizacije. To je le izgovor za zasužnjenje svobodnega ljudstva. Nasprotno pa, odkar sc je začela vojna in posebno ob osvoboditvi Makale, so Abesinci pokazali vsemu svetu, da je civilizacija na njihovi strani, barbarstvo in kršenje zakona pa na strani Italije« Svet ge je namreč razburil zaradi zločinskega postopka italijanske vojske nasproti a-besinjkim ujetnikom in ljudstvu. Menelik pa je pokazal nasproti ujetim in premaganim Italijanom največjo humanost in spoštoval vojne zakone. Francoski dnevnik »LTntransigeant« je dne 5 marca 1898. pisal o Abesiji in Italiji takole; »Negus Menelik je baje barbar, toda on je. zahvaljujoč svoji zdravi razsodnosti in svoji taktikf in s tem, da je bila pravica na njegovi strani, na poti, du prikaže Svojo superiornost nad italijansko raso. In v tem je dejansko superiornost.« O barbarstvu in civilizaciji so tedaj pisali mnogi listi in dokazovali, da Italija nima pravice v imenu civilizacije zasužnjevati starega ponosnega naroda, ki že ima svojo civilizacijo in, kar je glavno, svojo pravico do svobodnega življenja. Pariški «L‘Echo de Pariš« je 5. marca 1896. pisal: «Vsi Abesino ln njihov cesar Menelik so narod in država, ki ima svojo civilizacijo in pravico do življenja. In tudi bo živela, ker se ve braniti, Ravnati s tem narodom kot s kakimi uporniki, kl ne spoštujejo obvez nasproti Italiji kot s tolpami potepuhov in roparjev. kot se to vsak dan piše v italijanskem tisku in v uradnih poročilih, je nesmiselno . in krivično. Italijani nimajo pravice do tega in niso imeli niti vzroka, ki bi upravičil napad.« 2e prej smo rekli, da niso bile niti ostale velike sile v svojih odnosih z afriškim narodi ni£ kaj bolj poštene kot Italija. Vendar pa je značilen odmev dela svetovnega tiska, ki smo ga ravnokar navedli. Generalu Baratieriju je u-spelo rešiti živo glavo iz onega krvavega plesa, Umaknil se je proti Adi Kaje, za njim pa je bežala njegova vojska v razsulu. Meneliku ni šlo za tem, da bi jih lovil in zato jih je pustil bežati, misleč, da so vendarle prišli do pameti in da ne bodo nikoli poizkušali podobnih pustolovščin. Ko je general Baratieri prišel v Eritrejo, je bila njegova prva skrb, kako rešiti to kolonijo. Vendar pa Menelig ni imel namena premagati ga tudi tu. Morda je napravil napako, kajti po tem, kar se je zgodilo v Adui, bi mu ne bilo težko vreči italijanske vojske tudi iz Eritreje in s tem iz vse afriške celine. Neki italijanski novinar je srečal generala Baratierija kmalu po porazu pri Adui in spremljal njegov beg v Eritrejo. O Baratieriju priše novinar takole: «Bil je povsem zrušen. Ni se mogel držati niti na nogah in zato sta ga podpirala dva vojaka, da ne bi padel«. Baratierija so takoj za tem aretirali in ga postavili pred vojaško sodišče v Asmeri, v Eritreji. Bilo je to 5. junija 189(1. V obtožnici je bilo i\ sane,- da je »zapustil mesto«, da je bil predrzen in da je ravnal lahkomiselno ter da ni bil sposoben za poveljevanje. Baratieri se je obupno branil in zvračal krivdo na rimsko vlado in na Crispija, ki naj bi bil dajal diletantske naloge. Toda za poraz je bilo krivih cela vrsta okoliščin, Baratieri seveda ni govoril da leži glavna krivda za poraz v pomanjkanju hrabrosti in borbenosti. Abesinci so namreč vedeli, kaj branijo, italijanska vojska pa ni vedela niti čemu niti za koga se bori in to še na tuji zemlji. General Baratieri pa i Naslednik Menelika, sedanji abesinski cesar Haile Selasi nadzira potomce nekdanjih zmagovalcev pri Adui — sedanjo abesinsko vojsko kljub vsemu ni bil ustreljen. Odvzeli so mu položaj, na njegovo mesto so postavili generala Baldissera kot guvernerja Eritreje in poveljnika tamkajšnje vojske. Novi poveljnik general Baldissera je nekaj mesecev pozneje zahteval, naj mu Rim da pooblastilo za ponoven napad na Abesinijo, da bi »maščeval Aduo« Rimska vlada pa tega ni odobrila. V Rimu so bili delj časa pod vtisom sramotnega poraza pri Adui. V tem času pa je prišlo tudi v Rimu do sprememb. Crispi je dal ostavko že 2. marca. In ko je dal ostavko v parlamentu, je ta sprejel njegovo ostavko s kričanjem in skoro bi ga ljudski poslanci bili fizično napadli kot Menelikovi sporazumi z evropskimi državami Nerazpoloženje proti Crispi-1 ke pustolovske politike moglo ju je bilo tako močno, da jel stati Italijo njeno enotnost.« ------i, -u vse to pa je bilo odvisno od Menelika. Če bi bil Menelik hotel prodirati iz Abesinije v Eritrejo in vreči itali bilo v nevarnosti cel6 njegovo življenje. Poglejmo kaj piše o tem francoski list «La Lanterne« v svoji številki z dne 7. marca 1996. leta «Na zasedanju parlamenta je predsednik vlade v ostavki Crispi, da bi se izognil demonstracijam, moral vstopiti v zgradbo parlamenta skozi stranska vrata«. V pariškem «Journalu» od 6. marca istega leta pa či-tamo; »Crispi nosi na sebi prekletstvo italijanskih mater. Njegova domišljija o veličini je treščila Italijo v velike finač-ne težko-če, iz katerih se bt> Italija težko izvlekla. 9e do včergj je bil Crispi diktator, ki je po svoji volji ukazoval vojski, financam in državi. Razpuščal je parlament in kršil ustavo. Časopisi skušajo zvaliti vso krivdo za poraz pri Adui na generala Baratierija. Toda Crispi bo za večno obsojen«. Obstajala je nevarnost, da se Italjja povsem zruši ln da zaradi poraza pri Adui pride do hudih notranjih prelomov. Londonski «Daily Cronicle« piše v svoji Številki z dne 7. marca takole; «Glad*tone (tedanji predsednik britanske vlade op. ur.) misli, da bi nadaljevanje ta- jansko vojsko v morje, bi se bilo v Italiji lahko marsikaj pripetilo. Toda on Je nasproti svojemu napadalcu in hkrati poražencu velikodušen. V nemškem listu «Boersen Zeitung« je izšel 11. marca 1896. leta članek, v katerem je bilo pisano tudi to (kar je posebno razburjalo vojno-hujskaško usmerjene italijanske kroge); «Svetujemo Italiji, da se o-meji na to, da proizvaja tenorje in baritone, ko pa ne more poslati na bojišče dovOlj discipliniranih vojakov, ki bi bili sposobni premagati množico poldivjih in slabo oboroženih bojevnikov.« Iz tega odstavka je razvidna sicer znana nemška nadutost. ki se bo javljala tudi pozneje, ko bosta Mussolini in glavnega krivca za poraz pri Adui. »Pred izbruhom splošnega ogorčenja in prezira se je podli Crispi prestrašil in zato so tudi njegovi ministri dali ostavko. Zato je tudi v tem smislu imel Menelik mnoge zasluge za Italijo, ki se bo morda spametovala in se o-tresla imperialističnih načrtov,« Francoski »Figaro« pa Je pisal; «Pp vsesplošnem priznanju se je osvajanje Abesinije in osnivanje velikega afriškega cesarstva, s čimer se je ukvarjal pet let Crispi, pokazalo kot utopija, ki se ne more uresničiti « Po porazu pri Adui se je zgodilo sledeče: Med Italijo in Abesinijo je bila določena meja, ki je tekla ob reki Mareb v Eritreji. Tako je ostalo vse do leta 1935, ko je Mussolini ponovno napadel Abesinijo. Italija je morala plačati A-besinijl vojno škodo v znesku 10 milijonov frankov. Menelik je postal še močnejši. Njegov prestiž je porasel, meje njegove države so se pomaknile proti jugu do Rudolfovega in Stefanijinega jezera, poglavarji — rasi so postali bolj pokorni. V Abesiniji je uvedel nove zakone tn reforme in seveda v določenem merilu tudi moderniziral državo. Kot razumen državnik Menelik ni hotel povsem prekiniti odnosov z Italijo. Nova vlada v Rimu se mu je zdela nekoliko bolj razumna in je že leta 1897 sklenil z njo trgovski sporazum. Leta 1906 pa je Menelik sklenil sporazum s tremi evropskimi državami in sicer s Francijo, Veliko Britanijo in Italijo. Po tem sporazumu so te države zajamčile Abesiniji celovitost in neodvisnost in se obvezale, da bodo skupno podprle njegovo vlado. Seveda pa niso mogli v Rimu nikoli pozabiti poraza pri Adui in so vedno čakali na Hi*ler začela skupno osvajati priložnost, za protiudarec. To Afriko. Tako je mislil o ita-1 se je zgodilo leta 1035, ko so lijanskih divizijah v Libiji tudi maršal Rommel leta 1943. Pisanje nemškega lista iz leta 1896 pa je tembolj značilno, ker je bila tedaj Italija v trojni zvezi z Nemčijo in z Avstro-Ogrsko. Pariški list »LTntransigeant« je ob Crispijevem umiku iz vlade pisal takole; italijanske žete v smislu Mussolinijevega gesla «maščevanje Adue« ponovno napadle Abesinijo, Toda to je problem, ki bi zahteval nov članek, ki bi ponovno prikazal imperialistične in ekspanzionistične težnje rimskih vladajočih krogov. IVE MIHOVILOVIC stvo za nekak miren pristanek na gospodarske ukrepe in širšo gospodarsko politiko tudi brez njegovega vmešavanja. Z visoko gospodarsko politiko, s karteli, trusti, koncerni in podobnem so se ukvarjali v glavnem le politični delavci in seveda veliki teoretični in praktični go spodarstvenikl. Povprečen nemški državljan je gledal le na to, ali se njegov mesečni proračun sklada s prejemki odnosno izdatki in mu je ta visoka gospodarska politika bila v glavnem deveta skrb . Toda kljub visoki življenjski ravni postaja sedaj tudi povprečen Nemec pozoren na nekatere pojave vsakdanjega življenja. Ti pojavi se začenjajo že na vsakem koraku, kajti gospodinja, ki stopi v trgovino, da bi si nabavila najnujnejše potrebščine za vsakdanje življenje, opaža, da je vse blago nekako «uni-firmirano«, kakor so tudi «u-niformirane« cene. Ta pojav je šel tako daleč, da je celo trgovec, ki je nekoč vplival na cene in vrsto blaga, postal navaden robot pri enostavnem in najnavadnejiem posredovanju blaga od proizvajalca, ki se opaža v »uniformiranem« blagu, in navadnim potrošnikom. Vse to «u-niformiranje« pa je znak naj večje koncentracije gospodar stva. Se prej smo rekli, da je življenjska raven razmeroma visoka in to kljub strahotnim posledicam zadnje vojne. Življenjska raven celo raste, 10 da nemški človek je vendarle postal pozoren na čedalje večjo »uniformiranost« vsega potresnega blaga. In zato se začenja spraševati, zakaj in čemu vse to. Vzroki temu so, kot je razvidno, v skrajni koncentraciji proizvodnje in vsega gospodarskega potenciala Nemčije v rokah izredno majhnega števila ljudi. Za Francijo se trdi, da ji vlada 200 družin. Ce danes govorimo o Zapad ni Nemčiji, moramo reči, da je stanje v Zapadni Nemčiji po vsej verjetnosti še hujše kajti nemško gospodarstvo je spet skoncentrirano v nekaj kartelih, trustih in v posameznih panogah se nakazujejo že monopoli. Mnogi teoretiki in tudi praktični politični in gospo-darstveni delavci so povsem utemeljeno ugotovili, da so bili vprav karteli, trusti in monopoli tiste velike gospodarske sile. ki so pripravile in vodile nacistično vojsko in vojno. Zato je bilo taKoj po zaključku druge svetovne vojne toliko govora o tem in zaradi tega je bilo na potsdamskem zasedanju sklenjeno, da se morajo ukiniti in nekako razpršiti koncerni premoga, jekla in kemične industrije ter trije največji nemški denarni zavodi, ici so imeii odločilno vlogo v pripravah in vodenju druge svetovne vojne. V splošnem sporazumu je bila sprejeta tudi klavzula, kl je prepovedala kartele. Ta prepoved je, povsem razumljivo, imela svoje posle dice tudi v splošnem javnem mnenju v Nemčiji, ki je dejansko obsojalo kartele in podobne gospodarske končen tracije. Toda leta minejo in s časom so s spremembo razmer šli v pozabo tudi ti skle pi, Hkrati je povsem razumljivo, da so ljudje, ki so nekoč te karteie sestavljali, splošno »pozabljivost« izkoristili In po zapadnonemskih poročilih se je v zadnjih nekaj letih Eapadni Nemčiji sistem car-telov, koncernov in podobnih »ustanov« tako u.eijavu, d imamo danes v zapadnonem-šKem gospodarstvu tako veliko kuncentracijo gospodarstva in- spiošnih proizvajalnih ter denarnih sii. kakršne skoraj da nismo imeli niti pred vojno, hes je, da to ne velja za vse panoge gospodarstva, vendar pa veija to za Osnovo vsega nemškega gospodarstva, ki je združeno v rokah zelo ozkega kroga ljudi. S tem v zvezi je izšla pred kratkim v Duesseldorfu knjiga pod naslovom «njuuje, moč, monopoli«. Knjigo je napisal nemakl publicist Kurt r-riezkoleit, V knjigi pisec kot kronist beleži nekaicšne biografije 500 največjih nemških finančnih ih industrijskih »hiš«. To so bolj »rodovniki« teh hiš, kajti vsaka teh družin ima svoje ožje sorodnike v Nemčiji ali kje v tujini, in ti so mod seboj tako prepleteni in povezani v raznin industrijskih in bančnih podjetjih, da smemo trditi, da je gospodar vsega nemškega bazičnega gospodarstva komaj Kukin 260 uo 300 nemških ljudi. V njihovih rokah, v rokah teh nekaj sto ljudi je dejansko vsa gospodarska moč Zapadne Nemčije. Ne bomo naštevali posameznih imen. Omenili pa bi-mo samo Pferdmingesa iz Koelna. Ta mož je zelo poznan kot bančnik, dočim je kot politična osebnost — seveda na listi vladne koal.ci-je — povsem nepoznan. Kot najmočnejši delničar je udeležen v 3o nemških industrijskih in bančnih, podjetjih. Ce trdimo, da živi neposredno od podjetij, kjer je on glavna oseba, najmanj pol milijona Nemcev, ne bomo pretiravali. Poleg tega pa so delničarji njegovih podjetij odnosno podjetij, kjer je on predsednik, predsedniki ali podpredsedniki upravnih odborov neštetih drugih tovarn, bank ln trgovskih družb, tako da vse to skupaj sestavlja nekak mozaik najrazličnejših gospodarskih ustanov, kateri stoji dejansko in to posredno ali neposredno na vrhu kot glavna oseba gospod Pferdminges iz Koelna. Navadil smo en primer, dodali pa bomo še nekaj šte-Vtlk. Pred vojno je 7 nem- (Nadaljevanje na 4. strani) Delovni učinek velika hiba sovjetskega gospodarstva Povečanje proizvodnosti dela in znižanje proizvodnih stroškov — to je osnovno vprašan je, s katerim se danes bavi sovjetska propaganda. Zakaj, če je j-es, da je proizvodnost dela najboljši kriterij pri ocenjevanju življenjske sposobnosti določene ju družbeno-ekonomskega sistema, potem bi glede tega morali reči, da niso okoliščina v SZ prav nič rožnate. Prav okoli tega bistvenega vprašanja, kakor tudi glede znižanja proizvodnih stroškov, lomijo danes svoja kopja i dr-žavno-partijski i sindikalni birokrati i delovni ljudje, neposredni proizvajalci. V tem pa je eden najjasnejših dokazov o nesposobnosti sovjetskega birokratskega aparata, da bt napravil kar koli poštenega in dobrega za razvoj in povečanje proizvajalnih sil. Toliko časa so gazili po docela zgrešeni poti, dokler niso zašli v slepo ulico, iz katere se zdaj zaman skušajo tešiti. Zavedajoč se svoje nemoči, kakor tudi breruspeš- nosti svojih naporov, se vendarle trudijo, da bi s pomočjo propagande pripravili delavce, da bi bolje, hitreje in ceneje delali. V ta namen se organizirajo razna tekmovanja, toda snavduševanje« kaj kmalu splahne, čemur se ul čuditi, ako upoštevamo, da jih organizirajo prav tiste sile, ki že s samim svojim obstojem preprečujejo napredek sovjetskega gospodarstva. V tvornicah se čedalje boij pogosto organizirajo tako ime-novata eproizvodna posveto-vanja|>, na katerih se na ost načine, toda vselej brezuspešno, iščejo oblike in sredstva* da bi z njihovo pomočjo podžgali delavsko iniciativo za povečanje proizvodnje. Urafa ni tisk se tu in tam spomni celo na obveznosti, ki jih ima država do delavcev, kakor tudi na to, da niso izpolnjeni kolektivni sporazumi, ki urejujejo odnose med to in njimi. V prvi vrsti so kritike naperjene proti tako imenovanemu nradniško-birokrat-skemu vodstvu vodilnega kadra do najvažnejših vprašanj proizvodnje. Toda po vseh teh jalovih priznanjih o svoji nemoči, to je o nemoči državnega aparata, da bi rešil ta vprašanja, se s to propagando zahteva, da morajo prav delavci popraviti to, kar so skozi vrsto let uničevali uradniški paraziti sovjetskega državno-kapi-tnlirtičnega apaiata. Med vsemi najglasnejši je pri tem organ sovjetskih sin-diktatov «Trud». Z vso močjo svoje avtoritete se ta zaganja proti pojavom kot so neizpolnjevanje nalog glede znižanja proizvodnih stroškov V Dnnbasu, pravi «Truds. v rudnikih Aneskaja, Nikanor in drugih, se dogaja, da stoje, odnosno da mirujejo kombajni nad polovico delovnega časa. Namesto, da bi se polagala uečja skrb tehnični izpopolnitvi obratov, se v rudnikih stalno viša število delavcev, kar samo podražuj* proizvodnjo. Na isto stanje se naleti v tvornicah. V metalurškem zarodu o Krema-toljsku so se v prvem četrtletju t. I. in v primeri z istim obdobjem V letu 1953. zvečali proizvodni stroški za 4,4 odstotka. Izguba zaradi slabih izdelkov znaša za ta ča* nič manj kot 600 milijonov rubljev. Velike so tudi izgube. piše «Trud», do katerih prihaja zaradi številnih in vse češčih popravil obuvala, tkanin, votnenih in trikotažnih proizvodov v podjetjih lahke industrije. «Delnbec mora intenzivno de'ati vseh 480 minut delovnega časa...s to je najnovejša parola sovjetskih sindikatov, «... računati je ne samo z minutami, ampak s seltundamin, tako meni »Trud«, ko analizira vzroke neuspehov in daje napotila, kako naj se ti odpravijo. Govoreč o primerih popolne pasivnosti in nezainteresiranosti delavcev ter inženirjev za povečanje proizvodnje, navaja »Trud« tudi leningrajsko tvornico Skoro-hod, kjer je bilo to leto izgubljenih nad 63 tisoč delovnih ur. «Dnevno je bilo odsotnih z deia okrog 107 o-seb... Tvornica mesec za mesecem ne izpolnjuje svojega plana glede zvečanja proizvodnosti dela«. Tako piše «Trud». Podatki so torej več kot verodostojni. V neki drugi tvomici, pravi dalje v tvor-nici cementa sBoljševik«, ni nič bolje in prav tako se rte morejo pohvaliti z boljšimi u-spehi v številnih drugih tvornicah in podjetjih širom po Sovjetski zvezi. Obtožna Usta postaja od dne do dne večja in bolj prepričljiva navzlic temu proizvodnost dela pada, odnosno se v najboljšem primeru ne premakne. Razumljivo, da hkrati s tem rastejo tudi proizvodni stroški. Vsa bremena, ki izhajajo is tega, pa se nalagajo na delavska ramena. ln to toliko bolj, ker se V zvezi s tem zahteve privilegiranega birokratskega aparata prav nič ne manjšajo. Vsa propaganda torej ne zaleže prav nič. Tudi delavci se zaradi nje ne vznemirjajo kdo ve kaj, se pravi, da ne kažejo volje, da bi ji sledili, razen morda v primeru, ko bi ih *a njihovo kožo. Sl ■ IK Vremenska napoved ta danes' *■** * AI-M. m-A Jasno vreme z vmesnimi po- oblačitvami. Pričakuje se zvišanje temperature. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26 stopinj; najnižja pa 18.4 stopinje. TRST, četrtek 22. julija 1951 PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na -sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00: Prenos s slavnostnega zasedanja skupščine ob 10-oblet-nici zasedanja SNOS in zborovanja ob dnevu vstaje iz Črnomlja. Trst II.: 18.00: Prokofjev: Koncert št. 3. Trsti.: 11.30: Operna glasba: Slovenija: 12.00: Simfonični koncert. ŽENEVSKA KONFERENCA (Nadaljevanje s 1. strani) izjava: «V. primeru narodov, ki so sedaj razdeljeni proti svoji volji, bomo še dalje skušali doseči enotnost s svobodnimi volitvami pod nadzorstvom Združenih narodov, zato da se zajamči, da se izvedejo pravično«. Glede izjave predstavnika Vietnama pa izražajo ZDA «u-panje, da bodo sporazumi omogočili Kambodži. Laosu in Vietnamu, da bodo lahko uživali polno neodvisnost in suverenost v mirni skupnosti narodov*. «ZDA poudarjajo tudi načelo, da imajo narodi pravico sami odločati o svoji bodočnosti, in se obvezujejo, da ne bodo podpisale nobenega kompromisa, ki bi kržil to načelo*. Ko so vsi delegati izjavili, da so vzeli na znanje dokumente, je konferenca ugotovila, da je zaključena izjava sprejeta. Konferenca je tudi odobrila brzojavke za Kanado, Poljsko in Indijo v zvezi z u-deležbo teh držav v mednarodni nadzorstveni komisiji. Pred zaključkom seje je govoril še Molotov, ki se je zahvalil vsem delegatom in poudaril. da podpis sporazuma pomeni važen uspeh v borbi indokitajskega ljudstva za narodno neodvisnost ter zmago sil miru in da prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti. Pripomnil j je tudi, da sporazum dokazuje, da ni takih mednarodnih spornih vprašanj, ki se ne bi dala rešiti s pogajanji in sporazumi. Tudi voditelji ostalih delegacij so se zahvalili delegatom ter predsednikoma Molotovu in Edenu. Cu En Laj je poudarjal potrebo, da se azijske države stalno posvetujejo med seboj v interesu miru na azijskem kontinentu, Zadnji je govoril Mendes-France, ki je poudaril duha sodelovanja in kompromisa, ki je omogočil, da je bil sklenjen mir. Konferenca je bila s tem zaključena. Mendes-France je danes iz Ženeve govoril po radiu in televiziji francoskemu ljudstvu. Poudaril je, da sta zmagala razum in mir. Jutri bo obrazložil v narodni skupščini vsebino sporazuma, čigar temeljne točke so že znane. Poudaril je tudi. da so pogoji, pod katerimi je bilo sklenjeno premirje, najboljši, na katere je bilo v sedanjem stanju mogoče upati. Nocoj je Mendes-rance obiskal Krišno Menona, ki mu je izročil pismo s čestitkami indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Britanski zunanji minister Eden se je nocoj že vrnil v London in je ob prihodu izrazil zadovoljstvo nad sklenitvijo premirja ter je pri tem pohvalil neutrudna prizadevanja Mendes - Francea. Tudi Molotov je nocoj odpotoval z letalom. im M ^'1 XIII, ETAPA NEZANIMIVA, RAZ EN... KOBLET JE ODSTOPU. Brnyne drugič zmagal Zaradi prevelike izčrpanosti, ki jo je Koblet občutil kot posledico nedeljskega padca, je moral opustiti nadaljnjo vožnjo - Bauvin še nadalje nosi rumeno majico (Nadaljevanje s 1. strani) Nasprotno z negativni rean-cijami v Washingtonu, Tai-pehu in Seulu, pa je odmev premirja v Indokini povsod drugod v svetu ugoden. V krogih Združenih narodov v New Yorku je bilo opaziti skoraj soglasno olajšanje. V krogih OZN sodijo zdaj, da ni verjetno, da bi Siam še nadalje vztrajal pri svoji zahtevi naj se skliče glavna skupščina OZN in razpravlja o komisiji mirovnih opazoval-cev, ki bi jo poslali na meje Siama, Laosa in Kambodže Nekatere osebnosti pa izražajo pomisleke, ker ostaja O. | pri reševanju velikih vprašasi ob strani in ker odraža to stanje tendenco, da se usouu sveta poveri skrbi nekaterih velesil. Vendar pa ti pomisleki ne zmanjšujejo zadovolj stva spričo doseženega pre mirja. NOVI DELHI, 21. - Indijski ministrski predsednik in zunanji minister Nehru je izdal ob podpisu premirja v Indokini posebno izjavo, v kateri izraža veliko zadovoljstvo nad tem uspehom, »Ko prvič v povojnem času ne ho vojne nikjer v svetu*. Nehru pravi, da je to velik korak naprej, »vendar samo korak, ki mu morajo slediti nadaljnji napori za zagotovitev miru v prihodnosti* Nehru pravi nato, da so bile težave, s katerimi se je morala boriti ženevska konferenca. ogromne, in da gre vsa zasluga državnikom, ki so jih znali premagati. Pri tem izraža Nehru »posebno pohvalo* zunanjim ministrom Anglije, ZSSR. Francije in K. tujske, zlasti pa francoskemu ministrskemu predsedniku Mendesu Franceu. in prav, da so pri uspehu sodelovali tudi predstavniki pridruženih držav in Vietminha, Končno pravi Nehrujeva izjava, da so azijske države zadovoljne, ker se je v vso Azijo vrnil mir, in poudarja, Ua je konferenca voditeljev jugovzhodnoazijskih držav v Colombu nedvomno vplivala na potek ženevskih pogajanj in da je mnenje azijskih narodov imelo svojo težo, čeprav Azija ni bila predstavljana v Ženevi. Politični opazovalci zlasti poudarjajo, da Nehrujeva poslanica niti enkrat ne omenja ZDA. Zadovoljstvo nad sklenitvijo premirja izražajo tudi številne druge uradne izjave ih komentarji časopisja povsod po svetu, razen v ZDA, na Formozi in v Južni Koreji, deloma pa tudi v Saigomi. Zlasti pa so z olajšanje 3 sprejeli ženevsko vest v Franciji. V>VTNI RED NA CILJU XIII. ETAPE LUCHON — TOULOUSE (203 km): I. De Bruyne (Belg.) 5.19’13”; 2. Privat i. č.; 3. Stablnski i. č.; 4. Dacquay; 5. Bergaud; 6. Mirando; 7. Dotto; *. Alomar 3.20’07”; 9. Darrigade S.24’15”; 10. Kiibler; 11. Ockers; 12. Faanhol; 13. Forlini; 14. Gil-les; 15. Derycke; 16. Van Est; 17. Kain 5.24T5”; 18. z enako oceno v času Darrigada skupina, med katero so tudi asi. Nato zadnji 82. Morn 5.37’28”. Odstopili so: Koblet (Sv.), Huber (Sv.), Metzger (Sv.), Huot (SO). TOULOUSE, 21. — Na današnji etapi je pri 87 km odstopil Hugo Koblet, osrednja osebnost letošnjega Toura. Poročali smo že včeraj, kako se je mučil med vožnjo na včerajšnji etapi. Omenili smo tudi kot bolj verjetno možnost, da bo odstopil kot pa da bi še nadalje dirkal zgolj še kot po. močnik Kublerja in Schaera. Danes zjutraj je pred startom v Luchonu vse govorilo o tem, ali bo Koblet nadaljeval dirko ali ne. Koblet res ni nudil spodbudne slike. Ne da bi se pritoževal, pač pa je njegov obraz izražal skrajno demora-liziranost. Rekel je tudi, da namerava nadaljevati, da bo pomagal Kiiblerju in Sehaeru, toda vsi, ki so ga videli, so malo verjeli, da bo ta mož še dolgo v njihovi družbi. Seveda pomeni odstop Ko-bleta tudi hud udarec za švicarsko moštvo, ki je bilo do sedaj absoluten gospodar na Touru. Sedaj pa Kiibler in Schaer lahko računata le še na Clericija. Znano pa je, da je imel Clerici smolo v začetku Toura, ko je vozil z influenco in je precej zaostal. Razen Kobletovega odstopa pa na današnji etapi res ni bilo nič posebnega. Današnja etapa je pravzaprav služila le kot zveza med Pireneji in Ce-vennesi. Bilo je pač nekoliko nenevarnih pobegov in končno se finalni beg drugorazrednih dirkačev, ki asom nič ne morejo, čeprav si z begom pridobe kako minuto. Prvoplasi-rani pa se niso hoteli preveč naprezati in jim je bila etapa tudi za počitek. Današnji zmagovalec Belgijec De Bruyne si je osvojil že drugo etapno zmago; toda to drugim ne more škoditi zaradi njegovega 39-mi-nutnega zaostanka. Jutrišnja etapa bo zopet naporna. Pot bo vodila čez štiri vrhove, dva druge in dva tretje kategorije. Velika razlika Toura z letošnjim Girom je očitna. Med tem ko so na italijanski dirki ze kar kmalu od začetka nastali v skupni oceni veliki presledki med posameznimi dirkači, pa tega na francoski dirki ni. Tu odločajo o mestu večinoma sekunde in tako je n. pr. danes Dotto prešel s 17. na 9. mesto, pri tem pa je pridobil le 4 minute. JULES AUMONT SKUPNA OCENA PO XIII. ETAPI: 1. Bauvin 76.19’29”; 2. Bobet zaostanek 3'52”; 3. Schaer 13’40"; 3. Kiibler 14’32”; 5. VVagtmans 19’20"; 6. Mallejac 20’16”; 7. Nolten 22’19”; 8. Ockers 25’47”; 9. Dotto 28’34”; 19. Mahe’ 29’15”; 11. Bergaud; 12. Vitetta; 13. Geminiani; 14. Van Genechten; 15. Lauredi; 16. Deledda; 17. Ruiz; 18. Bran-kart; 19. De Bruyne 33’39”; 20. Le Guilly; 21. Van Est; 22. Alomar; 23. Lazarides A.; 24. Voorting; 25. Forlini; 26. De-mulder; 27. Vivier; 28. Clerici 45’1”; 29. Van Breenen; 30. Bahamontes. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA: 1. Švica 229.09’02”; 2. Holandska 229.21T7”; 3. Belgija 229.26’15”; 4. Francija 229.27’55”; 5. NEC 229.30’20”; 6. Zapad 229.45’30”; 7. SE 230.11’24”; 8. SO 230.17T8”; 9. Španija 230.2059”; 10. Ile de France 230.21’07”; 11. Luksemburg - Avstrija 231.41’U”. ACQUI, 21. — Coppi se je podvrgel skrbnemu zdravniškemu pregledu. Zdravniki so mu naročili, naj se ne preveč utruja ter mu predpisali šest blatnih kopeli. Coppi se namerava zelo natančno držati zdravniških . navodil; sicer pa je dejal, da se počuti zelo dobro. Darrigade se letos odlikuje kot specialist za zmage v sprintu pri glavni skupini; ni pa še dosegel etapne zmage. ŠAHOVSKO PRVENSTi/O SLOVENIJE Trampuž - presenečenje turnirja je postal mojstrski kandidat V štirih nadaljnjih koiih je Filipovič remiziral s Pucom, izgubil s Preinfalkom ter premagal Omladiča in Usarja Rapid-Dmamo (Moskva) 1.-0 Predvčerajšnjim je pred 60.000 gledalci dunajski Ra-pid premagal moskovski Dinamo z 1:0. Bilo je prvič, da je Dinamo iz Moskve nastopil na Dunaju. Lansko leto je bil Rapid v Moskvi in je izgubil z Dinamom 4:0, nad Spartakom je zmagal z 2:1. Connol!y se je ponesrečila S. DIEGO (Kalifornija), 21. — Večkratna vvimbledonska in ameriška prvakinja, mala Maureen Connolly. se je močno poškodovala. Bila je doma in je jezdila konja, ko je pripeljal mimo kamion, naložen s cementom. Konj se je nekoliko ustrašil ter pri tem vrgel 19-letno igralko na tla. V bolnici so ugotovili, da ima zlomljeno piščal. Connollv tako ne bo mogla nastopiti na tekmovanju za državno prvenstvo, ki si ga je osvojila že trikrat. Na lahkoatletskem tekmovanju za industrijski pokal je moštvo Fiat premagalo moštvo Pirellija z 11 točk razlike. Na tekmovanju je bilo nekaj o-membe vrednih rezultatov, ki so sicer razen Consolinijevega meta diska danes že zelo povprečni, drugi pa so ze celo zelo »podeželski*. Relativno bolj. si rezultati so: Kladivo: 1. Taddia 53.93. Disk: 1. Consolini 53.09 ; 2. Meregatti 48.21. 100 m: 1. Leccese 10”9. Všina: 1. Marchisio 1.80. Končni rezultat: Fiat 72, Pi-relli 61 točk. * * * Roland Nilsson je zopet izboljšal švedski rekord v metu diska s 54.54 m. * * * Pred dnevi je Hyytiainen vrgel kopje 73.15 m in zmagal pred Američanom Heldom, ki ej dosegel le 68.11. Na isti prireditvi je Shelton (ZDA) skočil v višino 2.04 m. Rezultati IX. kola: ing. Či-sar - Longer remi, Guzel -Preinfalk prekinjeno, Prein-falk ima kmeta več; Filipovič -Omladič prekinjeno v dobljenem položaju za belega. Siska - Puc 0:1, ing. Levačič -Trampuž 0:1, Gabrovšek - Gro-sek remi, Vošpernik - Bavdek 1:0. Rezultati prekinjenih in odloženih partij: Longer - Vošpernik in Puc - Filipovič remi (brez nadaljevanja) in Vošpernik - ing. Levačič 1:0. X. kolo: Longer - Bavdek 1:0, Grosek - Vošpernik preki. njeno — Grosek ima kmeta več, Trampuž - Z. Gabrovšek remi, Puc - ing. Levačič prekinjeno v dobljenem položaju za belega, Omladič - šiška pre. kinjeno, Preinfalk - Filipovič 1:0, ing. Cisar - Guzel remi. Prekinjene partije IX. kola so se končale takole: Filipovič - Omladič 1:0 (brez nadaljevanja) in Guzel - Preinfalk ponovno prekinjeno v znatno boljšem položaju za črnega. Trampuž je dosegel naslov mojstrskega kandidata. X. kolo: Ob času poročanja so bile končane partije: Guzel - Longer remi. Filipovič -Cisar 1:0. Vošpernik . Trampuž 0:1, Bavdek - Grosek 0:1, Prekinjena partija: Grosek - Vošpernik remi. Vodi Trampuž 8.5, Puc 6.5 (2), Filipovič 6.5 (1). 0:1. Vodi Osterčeva s 5 točkami. ------- SAHOVSKI DVOBOJ ITALIJA — JUGOSLAVIJA V Sirmionu ob Gardskem jezeru bo 23. in 24. t. m. dvokrožni dvoboj na 12 deskah med Jugoslavijo in Italijo. Naso reprezentanco bodo zastopali tile: Pirc, Gligorič, dr. Trifunovič, Rabar, Fuderer, Matanovič, Mitič, dr. S. Ne-deljkovič, Janoševič, Udovčič. Djuračevič in Nikolac. HERR PFERDMINGES IZ KOELNA (Nadaljevanje s 3. strani) VČERAJ JE BILA SEJA OBČINSKEGA SVETA Resolucija občinskega odbora za rešitev gospodarske krize V njej se govori o deželni avtonomiji, zboljšanju gospodarskih odnosov z Jugoslavijo, delovanju proste cone itd- - Želimo, da bi se vse to, kar je tudi v našem programu, tudi uresničilo liji so torej zelo širok pojem in lahko pod njimi razumemo tiskanje slovenskih časopisov. Pa tudi morebitno izbijanje zob s pretepanjem pripadnikov manjšine. Prometna nesreča na Majnici Na Majnici v bližini gostilne Marega se je v torek zvečer okrog 21. ure dogodila prometna nesreča. Prišlo je namreč do trčenja dveh vozil, in sicer avta «Fiat 500». ki ga je vozil 19-letni Vittorio Lupi iz Ul. del Prato štev. 17 A. ter motocikla s šoferjem 44-letnim bolničarjem Rolandom Andria-nom z Majnice štev. 9. Pri ne- sreči se je huje poškodoval An. drian, katerega je Lupi z avtom odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Pri pregledu so mu ugotovili razne poškodbe na čelu in obrazu, za kar so ga pridržali v bolnišnici. Prispevki za štajerske poplavijence Povabilu SFS. naj bi tudi goriško prebivalstvo prispevalo za štajerske poplavljence, so se te dni odzvali še naslednji, ki so svoj prispevek oddali na sedežu ZSPD v Gorici: podjetje N. N. 3.000 lir, N. N. 1.000. podjetje Semerl 500, N. N. 200 lir. Nabiralna akcija se nadaljuje. NEZASLIŠANO RAVNANJE NEKEGA ŠTEVERJANSKEGA OROŽNIKA S pretepanjem naj bi izbil Karlu Škorjancu tri zobe Kdaj bodo prenehali z ustrahovalnimi metodami? V Steverjanu in v Gorici je zavladalo veliko ogorčenje zaradi nezaslišanega dejanja nekega orožnika, ki naj bi baje po govorjenju ljudi pretepel števerjanskega fanta Karla Škorjanca in mu pri tem izbil tri zobe. Po govorjenju ljudi se zdi, da so orožniki odpeljali Škorjanca iz gostilne v vojašnico. Med potjo naj bi ga stalno brcali, v vojašnici pa so z njim dokončno obračunali: posledica pretepanja naj bi bila, da je danes Škorjanc brez treh prednjih zob. Kakor so nam sporočili, je šel Škorjanc v Gorico k zdravniku po zdravniško izpričevalo. Vse kaže, da bo povzročitelja poškodb prijavil sodišču. Z naše strani moramo proti takemu ravnanju štever-janskih orožnikov najodločneje protestirati, ker ni v duhu zakonov, niti niso taka dejanja znak civiliziranosti in srčne kulture. Škorjancu škoda RAZVESELJIVE VESTI Z OMSTRAK REJE V Brdih gradijo najmodernejšo vinsko klet v Srednji Evropi šali 340 milijonov din - V njej bo prostora za 300 vagonov vina Letos je dobilo vodovod še IS briških vosi Osterčeva vodi na ženskem prvenstvu Rezultati drugega kola ženskega prvenstva Slovenije: Kokol - Svarcer odloženo, Primec - Štekar 0:1, Osterc -Puc 1:0, Lorenz - Lenarčič 0:1, Korban - Koren prekinjeno. Partija III. kola so se končale takole: Koren - Kokol 0:1, Lenarčič - Korban 1:0, Puc -Lorenz 1:0, Stekar - Osterc 0:1 in Svarcer - Primec remi. Prekinjena partija iz III. kola: Korban - Koren 1:0 (brez nadaljevanja). Rezultati IV. kola: Kokol -Primec 1:0, Osterc - Svarcer 1:0, Lorenz - Stekar 0:1, Korban - Puc prekinjeno in Koren - Lenarčič 1:0. V. kolo- Puc - Koren 1:0, Stekar - Korban 0:1, Svajcer . Lorene 0:1, Primec - Osterc ških koncernov razpolagalo s 76 odst. celotne nemške premogovne industrije. Danes pa ima 9 delniških družb v rokah že 70 odst. nemške premogovne in jeklarske industrije in po dosedanjih znakih sodeč, bodo te delniške družbe v najkrajšem času razpolagale z 80 odst. vse nemške premogovne in jeklarske industrije. Pred vojno so obstajala v Nemčiji tri velikanska bančna podjetja, ki so bila dejanski gospodar vsega nemškega denarnega bogastva.To vlogo je prevzelo danes 9 velikih denarnih zavodov. In če bi ne bilo zaradi uradne tajnosti nemogoče odkriti povezavo med vsemi temi koncerni, karteli in denarnimi zavodi, bi se gotovo moglo ugotoviti, da so skoraj vsi med seboj do podrobnosti povezani in da jih vodi le skupina najvplivnejših ljudi, ki po mreži najrazličnejših filialk odločilno vplivajo na celotno nemško gospodarstvo in posredno ali neposredno tudi na nemško politiko. In če postavimo ta problem v zvezo z vrsto problemov, ki so povezani z vprašanjem evropske obrambne skupnosti, z naglim in nepopustljivim prodiranjem nemškega gospodarstva v svet in drugimi mednarodnimi vprašanji, se pred svetovno javnostjo pojavlja še nov problem. Vsem dosedanjim eie-mentom se torej pridružuje element nemških kartelov, koncernov in monopolov in s tem v zvezi tudi vse ono kar smo omenili glede priprav in vodenja druge svetovne vojne. In kdo nam jamči da ne bi to za sedaj notranje nemško vprašanje v doglednem času ne utegnilo ponovno postati mednarodno vprašanje. Včeraj je bila seja goriške-ga občinskega sveta, ki je nadaljeval s proučevanjem gori-ške gospodarske krize. Na vrstnem redu so bili številni govorniki, ki so predložili svoje predloge. Kot je znano, je svoje predloge poslal tudi socialdemokratski svetovalec dr. Devetak, ki se zavzema za vzpostavitev posredovalnega odbora med Gorico in Rimom. Občinski odbor pa je pripravil obsežnejšo resolucijo, ki obsega osem točk in v katerih se obvezuje, da se bo trudil, da bi se čimprej rešila številna vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo ljudskih hiš, cest, bolnišnic itd. S tem namenom bo skušal pri osrednjih oblasteh doseči popolno odobritev predloženega proračuna. Dalje je odbor mnenja, da bi bilo treba poskrbeti za vajence. Sprejeti bi bilo treba zakon, ki bi se nanašal na vajeništvo naše pokrajine, ki pa bi ga kasneje po možnost razširili na celo Italijo. Posebej pravi, da se bo zavzemal za vzpostavitev deželne avtonomije, ki bi preskrbela našim krajem sredstva. s katerimi bo mogoče laze zdraviti hudo rano. «Zaradi predvidenega zmanjšanja napetosti med Jugoslavijo in Italijo* bo občinski svet skušal ustvariti iz Gorice most zbii- Gradili jo bodo tri do štiri leta - Gradbeni stroški bodo zna- žanja med dvema državama j . #predvsem v gospodarstvu*. S tem namenom bo skušal priti do dogovorov glede železniškega prometa in do zboljšanja avtoprevozništva. Imenoval pa bo posebno komisijo, ki bo proučila poslovanje proste cone. Na koncu resolucija občinskega odbora pravi, da bi sestavili obsežno in s statistikami podprto poročilo, v katerem bi podrobno analizirali sedanje stanje, in ga poslali vsem vidnim predstavnikom državnega političnega in gospodarskega življenja. Podrobneje bomo o poteku seje pisali prihodnjič. Včeraj je bila seja sovodenjskega obč. sveta Včeraj popoldne je bila v šolskih prostorih seja sovodenjskega občinskega sveta, ki je razpravljal o številnih točkah dnevnega reda. Poročilo o poteku seje bomo objavili v jutriš.nji številki. Politične svoboščine so širok pojem Proslava desetletnice ustanovitve Italijanske unije v Jugoslaviji je nudila tedniku »istrskega in dalmatinskega revizionističnega gibanja Areni di Pola» novo priliko, da je napadla Jugoslavijo in njeno oblast zaradi «skrajnega zatiranja italijanske manjšine v Juaoslaviji». Napadla je o-sebno voditelja italijanske u-nije in poslanca v hrvaškem Saboru Andrea Henussija. )e* da je »prodanec», «izdajalec» itd. Napadla pa ga je samo zato. ker ne more prenesti, da bi celo Italijan pohvalil jugoslovansko ravnanje z manjšinami. Ze v samem uvodu skuša Arena di Pola nevtralizirati citirane odstavke Benussija, ki jih je napisal v listu »La Voce del Popolos, in govori o pretiranih političnih pravicah. ki jih uživajo Slovenci v Italiji. Dalje trdi, da morajo manjšine v Jugoslaviji hvaliti državno ureditev. Toda zakaj bi morale manjšine hvaliti jugoslovansko državno ureditev, ko pa so se vendarle med vojno in po njej stalno borile za socialistično ureditev. Torej je sedanja državna ureditev sad njihove borbe in jo zategadelj hvalijo, ker jim je pri srcu. V Italiji, 3 Yorka». 3 S Sestavljena u najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih lebrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo sa 5 let Zahtevaj)« jo pri svojem urarju! predvaja danes 22. t m. z začetkom ob 18. uri fil®: „ MESEČNICA" Igralci: Gino Sinimberghi - Paola Berlin' TRST — UL. TIMEUS 4 B — TELEFON 4l'103 javlja cenjenim odjemalcem, da postreže s svežim miek01® tudi na dom. — Cena neizprrmenjena. — DosTavlja °* dom tudi druge mlečne proizvode, jajca, piškote in dru*0-Naročila osebno ali po telefonu 41-103. 1 la Clessišit Prodaja ur in pribora na lrmt- UI.Battlall, 14 - Tal- 309 t ZASTOPSTVO UR: »Loagtr* »Aureole* «Mo«ris» »lemama* «Kalos» »Dicki« Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 * • lil. "^-Telefon Kevine. #3-808 in £63k - ****>> nredal 9tH - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA *, 30 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASU: od 8. do U.J0 in od 15 - 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov Za vsak mm vtSine v Urini 1 atolpcs trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice »0 lir — Za FLRJ ta vsak mir. glrliie I stcUpca ta ™ tTorll pS ST- dm- Tiska Tiskar*, »vod ZTT - Podružn. Goric Ul. 8. Pe.lico I II Tek 33-83 _ Rokopisi se n- vračajo. din- NAROČNINA: Cona A: mesečna 3SO, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod '.0, mesečno 21° PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba SI‘’V ulje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D, 'ZOZ . Tt*t