**to XLVDI - št. 8 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 27. januarja 1995 stran 16 Stari vrh in Soriška planina lastninsko ločena Olimpijski veljaki odločili Kandidatura treh odpadla Desetčlanski kolegij Mednarodnega skupne zimske olimpiade Slovenije, Kolegij je izbiral med devetimi kandidaturami in se odločil, da gredo v končni jzbor štirje možni prireditelji zimskih iger leta 2002: ameriški Salt Lake City, švedski 9estersund, kanadski Quebec in švicarski Sion. Največ pohval inšpektorjev so poželi Američani in Švedi, kje pa igre bodo, bo odločil junija letos Mednarodni olimpijski komite na seji v Budimpešti. Skupna olimpijskega komiteja je odločil, da Italije in Avstrije leta 2002 ne bo. kandidatura Slovenije, Avstrije in Italije (nosilec Trbiž) tokrat ni uspela, čeprav je bila deležna simpatij in organizacija ni več utopija. Treba bo pač še počakati in poskusiti znova. Pet kandidatov je odpadlo. Ob Trbižu oziroma skupni kandidaturi še španska Jaca, avstrijski Gradec, slovaški Poprad in ruski Soči. • J. K. Niko Železniki pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 Niko prvi pridobil certifikat po dopolnjenih zahtevah Tečaji tj na politika ni naklonjena velikim izvoznikom, Niku je lani Pobrala pol milijona mark dobička Škofja Loka, 25. januarja - Pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 je za nas izjemen dogodek, saj Pomeni, da ne samo v proizvodnji, temveč v celotnem Poslovnem procesu obvladujemo kakovost in stroške, je ta poslovnem srečanju dejala Tina Nastran, direktorica Nika Železniki. Na poslovnem srečanju v se je tako pridružil 53 hotelu Transturist v Škofji slovenskim podjetjem, ki Loki, ki so se ga udeležili so doslej že vzpostavila Poslovni partnerji in drugi celovit sistem kakovosti, jfostje, je minister za gos- vendar pa je prvo pod- Podarske dejavnosti dr Maks Tajnikar slovesno »zročil direktorici Nastra-novi certifikat kakovosti ISO 9001. Niko Železniki je jetje, ki je certifikat prido-bilo po dopolnjenih zahtevah standarda ISO 9001. Nastranova in Tajnikar sta ob tem spregovorila o aktualnih gospodarskih razmevah, seveda vsak z svojega zornega kota. Direktorica Nika je kritično ošvrknila predvsem zaostajanje tečaja, kar jim je lani pobralo približno polovico dobička, minister pa je dejal, da se zdaj ukvarjajo z vprašanjem, kako uravnotežiti letošnji državni proračun, nikomur pa še ni jasno, kako jim bo to uspelo. (Več na 11. strani) • M.V. Blazne o Desi DANES . ima GOHTII.NA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: •doma zvarjeno pivo •malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu •praznovanje v posebnih sobah •ob Četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Danes, v petek, 27.1. vas bo zabaval Alberto Gregorič! eni! Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tU(*i Črtna koda) VODENJE POSLOVNIH KNJIG ^ in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) Jt^NALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA mobitel Uradni prodajalec 064/225-060 DOBAVA TAKOJ PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV Vertigo d.o.o., Škofja Loka Gorenjska^ Banka J W d.d. Kranj Banka d posluhom * Kaj jih čaka v Španiji - Nedvomno težka tekmovanja, če svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Sierra Nevadi v Španiji bo, obremenjena še z velikimi pričakovanji doma, saj javnost glede na dosedanje uspehe pričakuje kolajne. Tega bremena se zavedajo članice naše reprezentance (od leve proti desni) Nataša Bokal, Špela Pretnar, Mojca Suhadolc in Alenka Dovžan (na sliki manjkata Urška Hrovat in Katja Koren), zato ne dajejo velikih obljub. Enako velja tudi za fante Jureta Koširja (njegov cilj je kolajna), Mitjo Kunca, Gregorja Grilca, Andreja Miklavca, Jerneja Koblarja in Mirana Ravtarja. • J.K., slika L. Jeras Svobodni sindikati ob kolektivni pogodbi Socialnega miru ne bo brez povečanja najnižjih plač Ljubljana, 26. januarja - Ob pogajanjih o tarifnem delu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in socialnem mira za leto 1995 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, da bi najnižja izhodiščna plača za letos znašala 45 tisoč tolarjev. Za prve tri mesece so pripravljeni sprejeti tudi nižji znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred, 43.700 ali celo 42.800 tolarjev. To naj bo izhodišče tudi pogajalcem za panožne kolektivne pogodbe, ki lahko za svoje delavce terjajo višje zneske. Sicer pa v svobodnih sindikatih poudarjajo, naj bi bila osnova za sklepanje kolektivnih pogodb socialni sporazum. O slednjem se socialni partnerji še sporazumevajo. Za zdaj so se uskladili glede povračil stroškov prehrane, prevoza in drugih stroškov dela, ki naj bodo za vse enaka, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Predlagajo tudi, naj bi podjetja ločeno prikazovala plače zaposlenih in plače Ekonomsko socialni svet, v katerem so predstavniki treh socialnih partnerjev, je ta teden pripravil predlog do- 5',ovora o politiki plač za etos. Osnova za izračunavanje plač v januarju naj bi se določila tako, da se povprečna plača od januarja do oktobra 1994 lahko poveča za 10,3 odstotka, za 13,9 odstotka pa v podjetjih, kjer so bile plače v tem obdobju pod povprečjem dejavnosti in gospodarstva. dar v sindikatih izražajo pomisleke, kako bo poslej s sklepanjem kolektivnih pogodb, ki naj bi ne bilo več obvezno, pač pa prepuščeno svobodni odločitvi delodajalcev in delavcev. Bojijo se, da bo kolektivnih pogodb še manj, in da bo milosti in nemilosti delodajalcev prepuščeno odločanje o pravicah delavcev, ki jih zakon o delovnih razmerjih v veliki meri nalaga ravno kolektivnim pogodbam. • D.Z.Žlebir menedžerjev, oziroma tistih s individualnimi pogodbami. Kolektivna pogodba naj bi z zakonom, ki gre zdaj v drugo parlamentarno obravnavo, dobila večjo težo. Ven- PET ROI L UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA UNALNIŠK) KLUB 486/40 že od 123,982,00 SIT ali 7,192,00 SIT mesečno ! ,IT>1 ,/*■¥» 064/ ?,?, 10 411, NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE - začetek 15. februarja 1995 naložba v znanje. ■ pr/Cvapot kju$ythu z UUDSKO UNIVERZO KRANJ telefon 217 481 1?HRANILNICA LON OB 3. OBLETNICI iiSmomCESUmOSmMIHBODOCIK UKEULCEH, LOM Vladna koalicija išče trdnejše povezave Nezadovoljni na levi in desni Slovenski krščanski demokrati trdijo, da vladna koalicija še vedno ni uravnotežena in terjajo dodatne položaje v vladi, Združena lista socialnih demokratov pa zahteva skupno koalicijsko pogodbo za vse tri vladne partnerje. Zagrozili so, da za nove ministre ne bodo glasovali, če ne bo pred tem načelnega pristanka na takšno pogodbo. Ljubljana, 27. januarja - mokracija se je o teh stvareh voljna pogovarjati, vendar meni, da ne sodijo v koalicijsko pogodbo, in da so korak nazaj. Krščanski demokrati na to ugotovitev v sredo niso reagirali, niti niso napovedali umika svojega kandidata za ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka. Oglasila se je Združena lista socialnih demokratov, vezana na vladno koaliciji s pogodbo z LDS. V pismu predsednika Janeza Kocjan-čiča Liberalni demokraciji je povedala, da zahteva podpis enotne koalicijske pogodbe, in če načelnega pristanka na to zahtevo ne bo, ne bo glasovala za nova ministra Zorana Thalerja in Janka Deželaka. Liberalni demokrati soglašajo z zahtevo Združene liste, krščanski demokrati pa te zahteve niso komentirali, saj je bilo, kot so dejali, pismo naslovljeno liberalnim demokratom. Kot je povedal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pa sta se voditelja krščanskih demokratov in Združene liste o možnosti sklenitve enotne koalicijske pogodbe že dogovarjala. Na dogajanja v koaliciji so se že O razmerjih v vladajoči koaliciji treh strank smo pretekle dneve, v povezavi z glasovanjem o novih ministrih za zunanje zadeve in za ekonomske odnose in razvoj, slišali različna mnenja. Liberalni demokrati so bili prepričani, da je bilo dogovarjanje o dopolnilu k pogodbi med krščanskimi in liberalnimi demokrati uspešno, in da vladna naveza lahko zdrži do rednih volitev leta 1996. Na sredini seji sveta stranke so dopolnilo potrdili, dodatne zahteve krščanskih demokratov pa so ocenili kot korak nazaj in menili, da zahteve partnerice niso stvar koalicijske pogodbe. Krščanski demokrati so namreč v torek dokaj nejasno opredelili svoj odnos do koalicije in dodatka h pogodbi. Niso ga zavrnili, vendar so terjali še večjo uravnoteženost. Njim ne zadostuje le menjava ministrskih resorjev za zunanje zadeve in ekonomske odnose ter razvoj, ampak želijo več. Želijo državnega sekretarja v ministrstvu za šolstvo in šport, ki bi bil odgovoren za srednje šole, državnega sekretarja za tur- Kaj bo s Kračunom in Drčarjevo Glede na to, da premier za zunanjega ministra ni predlagal niti dr. Davorina Kračuna niti Mojce Drčar -Murko, ampak Zorana Thalerja, za ministra za ekonomske odnose in razvoj pa Janka Deželaka, so bila vprašanja, kaj bo z "odpisanima" kandidatoma. Premier je obema ponudil nadaljnje sodelovanje. Dr. Davorin Kračun naj bi še naprej ostal v najožji premierovi ekonomski svetovalni ekipi kot predsednik gospodarskega sveta, enako pa velja tudi za Drčarjeva, ki se bo odločila, ali bo prevzela vodenje vladnega svetovalnega telesa za zunanjo politiko. Premier je za sodelovanje z obema zainteresiran. izem, svojega predstavnika, v tem primeru predsednika stranke. Lojzeta Peterleta na mestu predsednika odbora državnega zbora za zunanjo politiko, zagotovila, da se zakon o denacionalizaciji ne bo spreminjal, ter poenotenje stališč glede šolstva, družinske politike, zunanjih zadev, zakon o popravi krivic pa naj bi bil sprejet do osrednje proslave konca druge svetovne vojne sredi maja. Liberalna de- odzvale nekatere stranke. Slovenska ljudska stranka je za menjavo ministrov, vendar pričakuje od novega zunanjega ministra boljše sodelovanje z državnim zborom. Demokrate skrbi, da se vladne stranke pogovarjajo predvsem o funkcijah, manj ali skoraj nič pa o programu, Socialdemokratska stranka pa je prepričana, da je to le krpanje koalicije, ki po šivih vedno bolj poka. • J. Košnjek Državni zbor odloča o novih ministrih Kandidata na zaslišanju Ljubljana, 27. januarja - Izredna seja državnega zbora, na katerih je predvideno glasovanje o novem zunanjem ministru Zoranu Thalerju in novem ministru za ekonomske odnose in razvoj Janku Deželaku, je bila sklicana za popoldne ob 17. uri, zato o izidu glasovanja in možnih zapletih ne moremo poročati. Oba ministrska kandidata pa sta bila pred sejo na "zaslišanju" pred ustreznima odboroma državnega zbora: za zunanje zadeve in ekonomske odnose. Thaler in Deželak sta zaslišanje uspešno prestala. S tem so izpolnjeni pogoji za glasovanje o njuni kandidaturi. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor nadaljuje januarsko zasedanje Dodatne olajšave ogrožajo proračun Poslanci državnega zbora so sklenili, da se osnova za obračun dohodnine lahko dodatno znižajjnov za največ 3 odstotke, sprejemanje zakona o igrah na srečo je bilo v sredo zaradi nesklepčno^pj^. prekinjeno, državni zbor pa je sprejel nacionalni raziskovalni program in resolucijo o razvoj"f ostCJ turizma ter šest mednarodnih sporazumov. Ljubljana, 27. januarja - Državni zbor je v torek ratificiral šest mednarodnih sporazumov, ki zadevajo reševanje vodnogospodarskih vprašanj med Slovenijo in Madžarsko, gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Romunijo, izročanje oseb med Slovenijo in Hrvaško, cestni prevoz med Slovenijo in Belgijo ter redni zračni promet med Slovenijo, Veliko Britanijo in Severno Irsko. Poslanci so sprejeli dopolnjen zakon o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zakon ureja obračunavanje in poravnavo obveznosti podjetij do delavcev iz naslov manj izplačanih osnovnih plač prek izdaje potrdil. Rešitev zadeva predvsem notranji odkup in zadržanje kapitala v podjetjih. Sprejet je bil dopolnjen zakon o dohodnini. Pripombe in dopolnitve so deževale še na sami seji, med njimi tudi take, da bi osnovo za izračun dohodnine lahko znižali tudi za 5 ali celo 8 odstotkov, in da bi uvedli v lestvici nov razred, v katerem bi bilo mogoče četrtinsko znižanje osnove. Na koncu zakon bistvenih sprememb ni doživel. Med olajšave so všteli naložbe v računalniško znanje in opremo, v naložbe in opremo, ki prispeva k čistosti okolja ter dodatno tudi javna dela. Za dve leti je tudi podaljšan moratorij na obdavčitev kapitalskih dobičkov iz naslova prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Finančni minister Mitja Gas- pari se je ostro postavil v bran sedanjega načina obračunavanja dohodnine zaradi stabilnosti državnega proračuna, čeprav so nekateri predlogi zanj sprejemljivi. Slovenska dohodninska lestvica ni višja kot v evropskih državah, s katerimi se primerjamo, pobiranje je zadovoljivo, okrog 10 odstotkov zavezancev za plačilo dohodnine pa je redno posebej kontroliranih. Leta 1993 so vzele dohodninske olajšave državnemu proračunu 5 milijard tolarjev, dodatne olajšave pa bi pobrale še dodatni dve milijardi. Proračun ne bi zdržal (planiramo ga na 510 milijard, zahtevkov ministrstev pa je za 650 milijard) in lahko bi se znašli v "mehiški situaciji", kjer so siromašili proračun in doži- —1 Kdo bo novi poslanec Zaradi predvidenih zamenjav v vladi (izvolitev poslanca LDS Zorana Thalerja za zunanjega ministra) in možnosti, da postane poslanec te stranke dr. Dimitrij Rupel poklicni ljubljanski župan, utegnejo priti v državni zbor novi poslanci. V poslanske klopi utegneta sesti Matjaž Peskat z Jesenic, ki je bil do leta 1992 poslanec v takratnem zboru združenega dela republiške skupščine, in Ljerka Bizilj iz Ljubljane. Vendar se je razprava zapletla. Popoldne državni zbor ni bil več sklepčen in se je zato razprava nadaljevala včeraj. Tudi s predlogom tega zakona niso vsi zadovoljni. Očitajo mu, da je pisan po meri igralniškega lobija, in da bo ta dejavnost še naprej nenad »gnil Tedaj Vnuk 'anto °ejali • lleRa > enakopravnosti pri lastn«"' prišli i jenju, ker bodo morali P j''hica i 01 lomov nad tal "Bil, »nih, k, »a p0| sem si N čevati državi koncesijski dajatve tudi od prometnega ^ davka in da zaposleni ! Mariji igralnicah ne bodo več sme" sem t obdržati napitnine. *a, zredn prepričani, da je o zakonu dve: ali ustanoviti igralnic ?asl' vse naprej odločeno in se podjetje, ki bo poslovalj! ^j*«. siromašni proračun in aozi- sprašujejo, zakaj še niso brez državnih koncesij, %QrJ 1« veli kolaps. Amerika mora razčiščene pretekle nečed- pa podeliti posameznim po* p» sedaj pomagati s 40 milijardami dolarjev, tuji kapital pa je začel bežati iz gospodarsko obetavne države. Igralnice spet problem Državni zbor je v sredo popoldne začel tretjo, zadnjo obravnavo predloga zakona o igrah na srečo. Zgodba o tem zakonu je že dolga. nosti in so na vodilnih polo- jetjem koncesije za oprav'' ^ janje igralniške dejavnosti i^Li-v.8! žajih še vedno ljudje, zoper katere so vložene obtožnice ■J Pomaj pri tem zagotoviti državu1 je ^ V zakon so se vtihotapili tudi nadzor. Predlog za oblik"" | pride elementi lastninjenja igral- vanje Casinoja Slovenija f 5topni je bil zavrnjen še pred pari*'! Že nic, čeprav je bilo dogovor jeno, da bo to urejeval poseben zakon. Hitovi delavci so pred dnevi prišli v državni zbor protestirati, ker se jim krni pravica do Thaler in Deželak na skupni glasovnici Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo dejal, da Zoran Thaler (LDS) in Janko Deželak (SKD) ostajata kandidata za zunanjega ministra in za ministra za ekonomske odnose in razvoj. Glede Deželaka je premier izrecno dejal, da kandidat kandidature ni preklical, čeprav se je že govorilo o umiku DeŽelakovega imena. Tudi pri načinu glasovanja so se pojavili zapleti. SKD je vztrajala, da poslanci najprej glasujejo o Deželaku, nato pa o Thalerju, LDS pa je terjala obratni vrstni red Stranki naj bi se dogovorili, da bo glasovanje skupno, in da bosta na isti glasovnici oba kandidata. Ministra bosta izvoljena, če bo zanju glasovala večina vseh poslancev, to je 46. mentarno proceduro. Pr* Pred dlog zakona predlag' J««*« podelitev koncesij za igr«1' ezur ništvo pravnim osebam, * ,aV*0, bodo delovale kot delnic: JJJ.V» družbe, ne pa fizičnim ^ikoni bam. Vladni urad za ništvo bo nadziral posloval igralnic in jim priz"', stroške, izračunane na osfl* vi preverjenih meril. Ig'* niške družbe bodo sme' denar vlagati samo v K dejavnost in ne v druge* tem bi se izognili negativni" posledicam na drugih pj dročjih. Dohodki se bod. delili med državo, hum«? tarne in športne organizacij turizmom in lokalnimi slw nostmi. • J. Košnjek Nacionalni program raziskovanja Desetletje za 5000 raziskovalcev Nacionalni raziskovalni program, ki ga je sprejel državni zbor, med drugim predvideva, da bi v prihodnjih desetih letih dobili okrog 5000 visoko usposobljenih raziskovalcev, kar predstavlja 0,25 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Od teh naj bi jih bilo 3000 z znanjem docenta ali z njim primerljivo izobrazbo, ki bi se z raziskovanjem ukvarjali polni delovni čas. V razvoju pa naj bi bilo zaposlenih okrog 10.000 strokovnjakov ali 2 odstotka vseh zaposlenih. Vlaganje v raziskovanje bi se tem ciljem primerno povečalo. Delež za raziskovalno dejavnost naj bi do leta 2000 dosegel 2,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Polovico tega denarja naj bi zagotavljali javni viri, polovico pa zasebni. Z davčnimi olajšavami je treba spodbujati zasebna vlaganja v raziskovalno dejavnost. Lokalna samouprava Februarja sprememba zakona Ljubljana, 27. januarja - Vladna služba za lokalno samoupravo je sporočila, da utegne državni zbor že na februarski seji obravnavati spremembe zakona o lokalni samoupravi. Vlada ne zanika težav lokalnih skupnosti in neusklajenost zakonodaje, ne pristaja pa na samovoljno tolmačenje zakonov in ustvarjanje konfliktov med občino in upravno enoto na njenem območju. Prav tako ni mogoč nikakršen moratorij na uresničevanje zakonov. Vladna služba spremlja pomanjkljivosti in zaplete ter skuša svetovati, spremembe pa bodo zadevale pristojnosti in sodelovanje župana in občinskega sveta, sklicevanje sej in oblikovanje dnevnih redov, volitve in pristojnosti podžupanov, občinski proračunu, pristojnosti občinskih odborov itd. Protest ženskega foruma Ljubljana, 27. januarja - Ženski forum Združene liste socialnih demokratov opozarja predsednika vlade na ne dovolj premišljeno rav- nanje glede evidentiranja v\ kandidiranja Mojce DrČafJ Murko za zunanjo minis^ co. Predsednik s tem zgyH sodelovanje maloštevil^ strokovnjakov, ki bi žc'fi zastaviti svoje znanje in H kušnje za napredek d^^i Forumu je žal, da je K membnejše nagrajeval koalicijskega partnerja njegovo nenačelnost kot F dobra zunanja ministrica- j Km sta prh "V nik •"az Osnovna šola Helene Puhar Kidričeva 51, Kranj razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE (PK ali KV) za nedoločen čas Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po objavi. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORfcNJSKl uLAb vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oelasnc storit" ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ' KRANJ 1 Marija Slanovic obtožuje blejsko dežurno zdravstveno službo: "Če ne bi bilo policije, bi izkrvavela" "ežurna zdravnica dr. Albina Alijeski očitke zavrača z mirno vestjo: "Reševalno vozilo je bilo takrat na drugi nujni vožnji, bolnico, ki je bila zelo nemirna, smo pravilno oskrbeli in jo nato napotili na Jesenice." 51 V' januarja - Jutri bo minilo dva tedna, ko je Marija *n°vic, upokojenka z Bleda, potrebovala nujno medicinsko 9V ir>n>0^' Vendar niti na vnukove, niti moževe telefonske iid Jr,')ro^nJe v blejski dežurni ambulanti zanjo niso imeli tj °stega rešilnega vozila, niti dežurna zdravnica ni mogla priti JaH*°V"«ne m m'° Poncije, bi doma lahko izkrvavela," sta a takšnim odnosom zgrožena Marija in Brane Slanovic. ,n> ko sem vstala, se umila in Se Pc»jo. Mogoče bi policisti . U! Pomagali? Poklical sem, razložil, ^l| ;-««u, za kaj gre in dežurni mi * Je obljubil, da policist takoj ► PHde. Komaj sem prišel po P; upnicah dol in pogledal ven, (»* *e je bila policijska "marica" re'pred hišo. Policist Boštjan i«;^*te j« ženo odpeljal v r«l'aezurno zdravstveno ambu-IP'anto, Oba se mu iskreno ^zahvaljujeva. Če ne bi bilo ^iMicistov, bi žena doma latici' *o izkrvavela.' iT i Mariji Slanovic se je tokrat že četrtič, očitno zaradi previsokega pritiska, ulila kri. Prvič je bilo v začetku junija 1993. leta. Takrat jo je v zdravstveni dom peljal bližnji sosed. Potem se je v mesecu dni ponovilo še dvakrat. Drugič jo je peljala soseda, tretjič pa je prišel ponjo reševalni avto, ki jo je kasneje tudi pripeljal domov. Vsakič je Marija Slanovic dobila injekcijo za zaustavitev krvi. "Drugič mi jo je dala prav. dr. Albina Alijeski, ki je bila dežurna tudi predzadnjo soboto. Zdaj pa je dejala, da takšne injekcije nima. Dobila pa sem injekcijo za pomiritev. Hotela me je tamponirati. Potem so me dali na voziček in v reševalni avto, s katerim so me odpeljali v jeseniško bolnišnico. V avtu so bili še drugi bolniki in spremljevalka, ki me je vso pot zmerjala, naj se umirim. Na Jesenicah so me brž odpeljali na urgenco, kjer sem se zaradi izgube krvi že začela izgubljati. Dobila sem injekcijo in infuzijo in prišla spet k sebi. V bolnišnici so me tamponirati, ostala sem štiri dni," pripoveduje Marija Slanovic in obtožujoče nadaljuje, "dr. Alijeski z Bleda pa zame ni imela ničesar. Videla sem avto za dežurnega zdravnika, ki je stal pred vrati. Če mi že "Strah meje," priznava Marija Slanovic, mož Brane, upokojeni farmacevt, pa se huduje nad blejsko dežurno službo. rešilca niso mogli poslati domov, bi pa zdravnica lahko prišla. Približno enako dolgo pot bi imela, kot jo je naredil policist." Zakonca Marija in Brane Slanovic se policistu ne moreta dovolj zahvaliti. Boštjana Starcta, ki je Marijo z "mar-ico" peljal k zdravniku, smo našli pred začetkom popoldanske izmene na blejskem policijskem oddelku. "Naša dolžnost je, da ljudem pomagamo, če lahko," je skromno dejal na besede pohvale. "Sam se ne čutim posebno zaslužnega. Ko je dežurni policist sprejel telefonski klic, sem bil pač pri roki..." Že res, da naj bi policisti ljudem pomagali, bili tudi humani poslanci. Res je tudi, da ljudje pogosto kličejo policijo, ko bi rabili zdravnika, socialnega delavca ali katerega od inšpektorjev, ker teh pač ne dobijo. Policisti so edini na voljo podnevi in ponoči. Vendar pa se ne moremo strinjati z mladim policistom Boštjanom Staretom iz Bohinja, ki je sicer dejal, da je bil prvič na takšni vožnji, da pa je to pač policistova dolžnost. Za to imamo namreč zdravstvo! Slanoviceva z Bleda nista ne prva, ne edina, ki imata z dežurno zdravstveno službo slabe izkušnje. Kritike "uporabnikov" so dokaj pogoste, izgovori medicincev pa tudi že dobro znani: rešilca ni, naj vas nekdo pripelje sem... Verjamemo, da reševalnih vozil ni dovolj, da dežurne ambulante trosijo več denarja kot jim ga je odmerjenega iz zdravstvene vreče, vendar za to niso krivi bolniki, ki rabijo in tudi pričakujejo hitro pomoč. Vsaka stroka, tudi medicinska, se mora predvsem sama boriti za take delovne pogoje, ki bodo omogočali dobro delo in s tem posredno utrjevali njen ugled. Ta je v zdravstvu, žal, precej zrahljan, slaba luč pa zaradi redkih posameznikov in objektivnih slabosti pada na vse. Seveda zgodba, ki sta jo pripovedovala Marija in Brane Slanovic, ne bi bila popolna, če ne bi vprašali tudi druge prizadete strani. Dr. Albina Alijeski, ki je bila v soboto, 14. januarja, v blejski dežurni ambulanti, odločno zavrača vse očitke. "Deset minut pred klicem Slanovicevih so me klicali zaradi drugega nujnega primera. Slo je za krvavitev iz požiralnika. Reševalno vozilo z ekipo sem poslala po bolnika. K Mariji Slanovic vozila nisem mogla poslati, ker je bilo edino v dežurstvu, rekla sem, naj za prevoz prosijo koga od sosedov, na kar so dejali, da se bodo že znašli. Bolnico je dejansko pripeljal policist. Medtem smo mi obvestili reševalca, obe vozili, reševalno in policijsko, sta tako rekoč hkrati prispeli pred ambulanto. Ženska je bila zelo razburjena, otepala je okrog sebe, nas zmerjala, ceš da reševalca nismo HOTELI poslati k njej. To ni res! Svetovala sem ji, naj se pomiri, da jo bomo lahko tam-ponirali. Zavrnila je. Injekcijo za zaustavitev krvi je dobila, ne drži, da bi ji dali injekcijo za pomiritev. Naredili smo, kar smo mogli, tri ženske smo se trudile okrog nje, tudi reševalec Pavel jo je skušal pomiriti, pa je nadrla še njega. Lahko bi tamponirano poslali na Jesenice, zagotovo vsaj nekaj minut prej, če se ne bi tako nemogoče obnašala. Tudi v reševalnem vozilu, ki je odpeljalo z utripajočo lučjo, je zmerjala in razmetavala. Zdravniški poklic opravljam 35 let. Imam mirno vest, tudi v tem primeru." Dr. Albina Alijeski je tudi povedala, da je o dogodku seznanila kolege na prvem sestanku v torek. Ne boji se nobene tožbe. • H. Jelovčan, Foto: L. Jeras Boštjan Sladic, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Z novimi "orodji" nad kriminal £akon o kazenskem postopku dovoljuje kriminalistom uporabo posebnih metod in tehničnih sredstev za razkrivanje kriminala, ki je tudi na Gorenjskem vse bolj organiziran, predrzen in nasilen K k ranJ' 27. januarja - Z novim letom je začela veljati nova »senska zakonodaja. Za delo policije in kriminalistične službe S« P°.membna predvsem dva zakona: kazenski zakonik ovenije in zakon o kazenskem postopku. O novostih, ki jih V! "lasata, smo se pogovarjali z načelnikom urada kriminalis-cne s'nžbe UNZ Kranj Boštjanom Sladičem. "V nit noT^ni kazenskem zako- materijo s področja matcrial-ra iUl K' le združil vso, prej po nega prava, se mi zdi zanimi-zhenih zakonih razpršeno, va sama definicija kaznivega dejanja. Po starem kazenskem zakonu, ki je ščitil predvsem družbenopolitično ureditev, je bilo kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje, v novem zakoniku pa je opredeljeno kot protipravno dejanje. Za delo organov za notranje zadeve je bistven predvsem posebni del zakonika, ki določa vrste in pomen kaznivih dejanj," pravi Boštjan Sladic. Zakon uvaja nov inštitut pregona, to je uvedbo kazenskega postopka na predlog oškodovanca. Se vam Kazenski zakonik Slovenije kot novost uvaja kazniva dejanja v zvezi Z okoljem, prostorom, naravnimi dobrinami. Gorenjski kriminalisti bodo torej le lahko stopili na prste krosis-tom, ki divjajo po Triglavskem narodnem parku. Zagrožena je kazen do treh let zapora. bf°kon o kazenskem postopku nam daje večja poo-"'astila v preiskavi, vendar za vsa, razen v nujnih oUm5"*' Pa Jih zakon natančno določa, potrebujemo °fredbo preiskovalnega sodnika. Posebne metode in sredstva bomo uporabljali (snemanje telefonskih pogo- nov, prisluškovanje, tajno policijsko sodelovanje, opazovanje, sledenje, slikovno snemanje, navidezni odkup predmetov, navidezno podkupovanje, dostop do r«cunalniškega sistema). Kriminal je namreč vse bolj 0r8aniziran, predrzen, nasilen, brez novih metod m tehničnih sredstev, ki so na zahodu uveljavljena, mu bomo vse teže kos. Tako zbrani dokazi bodo predstavljali tudi dokaz na sodišču." ne zdi, da bodo s tem nepridipravi uhajali pravici? "Pregon na predlog oškodovanca, ki je nov inštitut t.i. prcdlagalnih deliktov, velja predvsem za kazniva dejanja zoper premoženje in zoper življenje in telo. Doslej je med nami in tožilci veljal dogovor, kaj je neznatna družbena nevarnost (tatvina do 5.000 tolarjev), novi kazenski zakonik pa postavlja natančno mejo (do polovice povprečne slovenske mesečne plače, trenutno 3.000 tolarjev). Takšno kaznivo dejanje se še vedno uradno preganja, vendar je za pregon potreben predlog, pisni pristanek oškodovanca. Če tega ne bo, tudi postopka proti storilcu ne bo. Podobno velja, denimo, za primer lahke telesne poškodbe, kjer je oškodovanec doslej uveljavljal pravico z zasebno tožbo. Postopek po uradni dolžnosti bo lahko na tožilstvu stekel šele, ko bo oškodovanec podal predlog za pregon. Novost vsekakor pomeni precej več dela za organe za notranje zadeve, ker se z zasebnimi tožbami doslej nismo ukvarjali, razen na zahtevo tožilstva, in več neprijetnost za oškodovance." Nekaj sprememb oziroma novosti je tudi pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost? "Res je. Kaznivega dejanja mazaštva ni več, pri posilstvu pa so zdaj možne vse štiri variante, kar odpira nova pravna vprašanja. Primer: ženska posili moškega, zanosi in rodi; je oče dolžan plačevati preživnino?" Ste že obravnavali kakšen primer ženskega posilstva? "Ne. Bi pa dodal, da se tudi posilstvo, storjeno v zakonu ali izvenzakonski skupnosti, uradno preganja na predlog oškodovanke oziroma oškodovanca." Zakonik vsebuje tudi nekatera nova kazniva dejanja oziroma kršitve s področja gospodarstva, temeljnih pravic delavcev, pravic pri upravljanju? "Na zadnjih dveh področjih je še precej nedorečenosti; podjetja se lastninsko preo- blikujejo, manjkajo nekateri zakoni, pričakujem tudi, da bo nekatera vprašanja lahko primerno rešila le pravosodna praksa. Na področju gospodarstva zakonik ohranja nekatera kazniva dejanja (nevestno gospodarjenje, povzročitev stečaja, nevestno ravnanje z družbenim premoženjem, zloraba pooblastil itd.), ker družbena lastnina še vedno obstaja. Nova pa so kazniva dejanja s področja avtorskega prava, industrijske lastnine, novih tehnologij (vdor v računalniški sistem, uporaba tujih izumov), podkupovanja, bodisi legalnega (previsoke provizije) ali ilegalnega, novo je kaznivo dejanje pranje denarja..." Posebne finančne policije v Sloveniji še vedno ni; boste kriminalisti kos kriminalu "belih ovratnikov"? "Delo našega urada se bistveno ne spreminja. Še naprej se bomo aktivno ukvarjali s t.i. krajo družbenega premoženja, ki je trenutno zelo aktualna. Razkrivanje nekaterih vrst kriminala, denimo, pranja denarja, bo vodila kriminalistična služba ministrstva." Novi zakon o kazenskem postopku organom za notranje zadeve daje precejšnja pooblastila, ki posegajo v človekove pravice; 48-urni odvzem prostosti, uporabo posebnih metod in sredstev. "Osumljenca lahko zadržimo 48 ur (doslej 24), potem ga moramo privesti k preiskovalnemu sodniku ali ga spustiti. Ugotavljamo, da za to niti nimamo primernih prostorov (spanje, hrana), zaenkrat bomo uporabljali ljubljanske zapore. Vendar pa ima zdaj tudi osumljenec nekatere dodatne pravice; pravico do zagovornika v "Na območju UNZ Kranj opažamo strm porast nasilniških kaznivih dejani. Novi kazenski zakonik nam olajšuje delo, saj ni več fotrebno, da bi prejšnje ivljenje osumljenca dokazovalo njegovo nagnjenje k nasilju. To kaznivo dejanje je pisano na kožo raznih izter-jevalskih firm, ki prekoračujejo pooblastila." predkazenskem postopku, zagovornik mora biti, poleg tožilca, obvezno prisoten na okrožnem sodišču, lahko pregleda spise po prvem zaslišanju. Za nas to pomeni večjo natančnost pri delu in čimprejšnjo podkrepitev kaznivega dejanja z materialnimi dokazi." H. Jelovčan, foto: L. Jeras petek IZ GORENJSKIH OBČIN Gasilci vabijo na letno konferenco Cerklje, 27. januarja - Gasilsko društvo Cerklje prireja jutri, 28. januarja, ob 19. uri v cerkljanskem gasilskem domu letno konferenco. Poleg običajnih poročil o minulem delu in načrtov za prihodnje leto bo beseda tudi o lastninskem preoblikovanju, poročali pa bodo tudi o izrednem kongresu Gasilske zveze Slovenije. Zaslužnim članom veteranom bodo na letnem srečanju podelili plakete. • D.Ž. Sestal se bo preddvorski občinski svet Preddvor, 27. januarja - Drevi ob 18. uri se bo v domu krajanov na svoji drugi seji sestal občinski svet občine Preddvor. Obravnaval bo več statutarnih sklepov, se dogovoril o uradnem občinskem glasilu in imenoval tajnika občinske uprave. Tokrat bodo tudi določili, kako bo začasno poslovala občinska uprava, dogovorili pa se bodo tudi o županovih nalogah. Zupan občine Preddvor Miran Zadnikar pa bo tudi poročal o aktivnostih pri uveljavljanju nove lokalne samouprave. Na sejo občinskega sveta so povabili tudi predstavnika Jezerskega. To je za zdaj še del občine Preddvor, vemo pa, da se Jezerjani potegujejo za svojo občino. V občinskem svetu v Preddvoru tudi nimajo nobenega svojega predstavnika. D. Ž. Množično zborovanje razlaščencev Cerklje, 26. januarja - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije je danes sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je za prihodnji četrtek, 2. februarja, napovedalo množično zborovanje slovenskih razlaščencev v Cerkljah. Na tej manifestaciji nameravajo slovensko vlado opomniti na neustrezen odnos do razlaščencev in njihovih pogojev za vrnitev odvzetega premoženja. Po treh letih veljavnosti zakona o denacionalizaciji so se razlaščenci že naveličali čakanja in obljub. Tokrat bodo vladi postavili roke za odpravo tehničnih in političnih ovir pri izvajanju zakona. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije ob tej priložnosti predstavlja tudi novo knjigo "Nacionalizacija na ozemlji LR Slovenije od 1945 do 1963, katere avtor je dr. Jože Prinčič. • D.Ž. Dušan Gorišek zapušča Koblo "Zelene zime" odnesle direktorja Dolgoletni direktor odhaja z vse bolj svojo stroko, v gradbeništvo. 'nemirnega stolčka" nazaj v Bohinjska Bistrica - V torek smo v uredništvo prejeli sporočilo, da je na smučišču Kobla menda nekaj narobe, in daje direktor smučarskega centra Dušan Gorišek odstopil in že odšel v Rusijo. Ko smo novico v sredo preverjali, smo ugotovili, da drži samo delno. Direktor Dušan Gorišek je resnično začasno, do 1. oktobra letos, prekinil delovno razmerje v Planumu in odšel nazaj v svojo stroko, v gradbeno podjetje v Ljubljani, kjer bo ena njegova prvih službenih poti resnično pot v Rusijo. No, v sredo je bil še doma, saj nas je poklical po telefonu in tudi pojasnil razloge za odlo- čitev, da po več kot devetih letih službovanja v Planumu (sedem let je bil hkrati direktor in tehnični vodja) zapušča Koblo in odhaja na novo delovno mesto. "Razlogov je več," je dejal Dušan Gorišek in poudaril, da so "zelene zime" največ krive za poslabšanje razmer v podjetju. "Denarja ni. Odnosi v sicer majhnem kolektivu niso najboljši, pritiski vse večji. Izgubil sem avtoriteto Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur Četverica novih občin se že povezuje Šenčur, 25. januarja - Župani in predsedniki občinskih svetov novih občin Cerklje, Preddvor, Naklo in Šenčur so se na prvem srečanju pogovarjali o nekaterih skupnih načrtih. Poprej so bile del stare kranjske občine, zdaj pa ob osamosvajanju čutijo podobne probleme. Tokrat so si izmenjali izkušnje glede delitve premoženja s staro občino Kranj, nove občinske uprave in odnosa s krajevnimi skupnostmi. Pobudo za tako druženje je dal predsednik občinskega sveta Preddvor Florjan Bulovec. Prva skupna točka vseh štirih majhnih občin je zadevala delitev premoženja z nekdanjo kranjsko občino. Župani in svetniki so ugotavljali, da se je zataknilo pri bilanci Sklada stavbnih zemljišč, ki kljub dejstvu, da ima že dve leti imenovano ustrezno komisijo, še ni končala popisa skupnega premoženja. Predlagali so, naj ta svoje delo pospeši, sicer pa bodo vanjo imenovali tudi nekaj svojih ljudi. Sklad stavbnih zemljišč naj prednostno prenese tista zemljišča in stavbe na območju novih občin v njihovo last, kjer lastništvo ni sporno. Med predstavniki novih občinskih oblasti je bila tudi beseda o tem, kako naj delujejo dosedanje organizacije in društva z njihovih območij. To naj bi zapisali tudi v občinske statute. Tako so se denimo ustavili ob turističnem povezovanju novih občin. Miran Zadnikar je omenil, da se nekdanja občinska turistična zveza Kranj preoblikuje v območno turistično zvezo in da so nekatera turistična društva že podpisala pristop k njej. Ker pa ni znano, kako bo s financiranjem te organizacije, bodo župani štirih malih občin predlagali, naj njihova turistična društva podpise umaknejo. Turistična taksa naj bi namreč ostala v novih občinah, saj bodo te odgovorne tudi za turistični razvoj svojih krajev. Dodajajo še, naj bi se turistično raje povezovali prek Gorenjske turistične zveze in naj slednja res opravlja svojo vlogo, ne da daje prednost zgolj komercialnemu delovanju. Kakšne odnose bodo nove občine vzpostavile s krajevnimi skupnostmi, ki jim je mandat podaljšan za leto dni? Se bodo organizirale kot vaške skupnosti ali kot skupnosti več vasi? Bodo obdržale svoje žiro račune ali bodo imele zgolj možnost razpolaganja s svojim denarjem na skupnem računu? Pravice, kakršne imajo zdaj, naj bi krajevnim skupnostim ostale tudi v prihodnje. O kakem ukinjaju ne more biti govora, saj so bile krajevne skupnosti doslej mnogokje vlečni konj krajevnega razvoja. Pač pa se kaže dogovoriti o obliki, ko se bodo župani sestali s krajevnimi predstavniki in prisluhnili njihovim predlogom. Ta čas se oblikujejo tudi občinske uprave in v štirih malih občinah se dogovarjajo, da bi morebiti vzpostavili skupne službe, s čimer bi zmanjšali stroškov in povečali učinkovitost. • D.Z.Žlebir in začel popuščati tudi v primerih, ko to ne bi smel. Že dve leti nisem bil na dopustu, plače so slabe. Ob tem, ko smo uredili sistem za umetno zasneževanje, smo zapadli v precejšnje dolgove, ki bi jih z izkupičkom iz normalne smučarske sezone lahko sproti odplačevali. Zdaj smo sicer že za eno leto v zaostanku, vendar se bo odnose z upniki dalo urediti, če bo le prevladal razum." Dušan Gorišek priznava, da so mu zaposleni že lansko spomlad na tajnem glasovanju izrekli nezaupnico in da je s 1. aprilom moral odpustiti vseh osem delavcev, od katerih so se vsi z izjemo enega na začetku letošnje smučarske sezone že vrnili nazaj v podjetje. Programa lastninskega preoblikovanja podjetja niso pripravili in oddali, ampak se bodo "prepustili" republiškemu skladu za razvoj. "Doslej še nismo nič olastninili," pravi Gorišek in zagotavlja, da iz podjetja odhaja brez kakršnegakoli lastninskega deleža. Na vprašanje, kaj pomeni "začasna prekinitev delovnega razmerja" (do 1. oktobra letos), je odgovoril, da si ob odhodu iz podjetja ne želi povsem zapreti vrat za seboj. "V podjetje bi se vrnil, če bi to sam želel in če bi se s tem strinjali tudi zaposleni," pravi in poudarja, da se to verjetno ne bo zgodilo. V.d. direktorja je po Goriškovem odhodu postal Bojan Medja, sicer vodja žičnic na Kobh. • C. Z. Kamniški župan o načrtih Prednost kamniške občine je, da se ni delila in tako delo sedanje občinske uprave predstavlja kontinuiteto prejšnje, poleg vseh nalog povezanih z lokalno samoupravo zaenkrat zanašati le na svoje novinarske izkušnje. Sicer pa gospod Smolnikaf kot star Kamničan probleme Kamnika vidi predvsem na področju prostorskega urejanja, najprej se je potrebno dogovoriti, kje se bodo razvijale obrtne cone. Tako prejšnja skupščina zaradi nesklepčnosti ni sprejela vrste pomembnih razvojnih prostorskih zakonov, kar ovira med drugim začetek gradnje golfa v arboretumu v Volčjem Potoku, to pa bo poskušala čimprej urediti sedanja občinska uprava. Delo občine ostaja tako v glavnem v tirih stare občine, trenutno največ dela pa je tako kot povsod z reformo lokalne samouprave. V delovnem načrtu občine pa Še naprej ostaja projekt plinske; ga omrežja, s tem pa hkrati tudi zamenjava stoletnih vodovodov in kanalizacije v Kamniku. Izdelan je že projekt Šutne, prometno zaprtega področja, kjer pa je kljub temu vedno polno avtomobilov. Ena od možnih rešitev predvideva todi ponovno odprtost tega predela, dokončna rešitev pa bo padla po pogovoru s prizadetimi. Delo v občinskem svetu I Kamniku poteka po županov' oceni normalno, svet je ŽS izvolil predsednika, dva podpredsednika in tajnika občinskega sveta, prvič se je sestala statutarna komisija Župan upa, da bo sodelovnje med njim in svetom potekalo brez večjih težav, še posebej, ko se bodo tako on kot občinski svet privadili nove' mu načinu dela. Uroš Špeb*1 Kamniška občina je ena redkih občin, katere meje se z reformo lokalne samouprave niso spreminjale in je tako danes ena večjih občin. Novi kamniški župan Tone Smolnikar v tem vidi prednost, saj se občinski upravi ni potrebno ukvarjati z delitvami premoženja in določanju novih meja, kar bi vzelo vsaj celo leto dela. Občina je na posameznih področjih tipično kmečko območje, s centrom Kamnikom, enim najstarejših mest na Slovenskem, kar daje občini specifične probleme, tako v mestnem kot okoliškem območju. Gospod Smolnikar ima trenutno največ težav z delitvijo zaposlenih, delitve prostorov med občino in državno upravo se še niso lotili. Problem je nastal, ko je bivši predsednik Izvršnega sveta občine, sedanji načelnik Upravne enote, brez županove vednosti začel razporejati ljudi, pri tem pa sam vzel v glavnem vse strokovne delavce. Župan je trenutno brez tajnika, ki bi poznal upravo in bi ga opozarjal na stvari, tako da se mora O občinskih prostorih že tretjič Zadruga je dom dobro vzdrževala Cerklje, 27. januarja - O občinskih prostorih v Cerkljah si še niso docela na jasnem. Čeprav je sedež občine za zdaj predviden v drugem nadstropju zadružnega doma na Slovenski cesti 2, bodo morale občinske oblasti razmišljati o ljudem dostopnejših prostorih, bodisi v prvem nadstropju tega doma bodisi v stavbi policije. Občinski prostori bodo znova predmet razprave na občinskem svetu, ki ga sklicujejo za ponedeljek, 30. januarja. Morda bodo tedaj razjasnili tudi nesoglasje o tem, ali dom dovolj dobro vzdrževan ali ne. Cerkljanski župan pravi, da ni. Direktor Kmetijske zadruge Cerklje Jože Žun pa meni, da so 70 let star dom vzdrževali v skladu s svojimi denarnimi možnostmi. V zadnji 10 letih so asfaltirali zunanjo okolico doma, tlakovali stopnišče, obnovili pisarniške prostore, na novo prekrili streho, zamenjali okna, uredili tlak pred kino dvorano, obnovili trgovino. Ob očitkih, da je dom slabo vzdrževan, se zato čutijo prizadete, saj so čine Cerklje sem predlagal, da skliče vse organizacije, ki uporabljajo te prostore. Nova občina naj bi nudila te prostore v uporabo krajanom za različne dejavnosti, vendar urejeno in po urniku, za skupne prostore pa naj bi skrbel hišnik. Prepričan sem, da smo prostore v redu vzdrževali in upam, da bodo ljudje, ki jih prevzemajo za nami, to počeli enako dobro. Sicer pa je za zdaj dogovorjeno, da PREJELI SMO Svetniki na več dolžnostih ~, ux- i * xxi prepričani, da s prostori dobro Ob- občinskega sveta, tržiškemu £os£odarijo. Enako menijo de- županu in strankam, iz zako- fudf v kr.Jjevm skupnosti> Jki Tržič, 25. januarja - činski odbor Liberalne mokracije Slovenije v Tržiču se je po prvih dveh sejah občinskega sveta zamislil nad dejstvom, da so nekateri svetniki prevzeli eno ali več drugih funkcij v občinskih organih. Kot je zapisal predsednik odbora Anton Hor-vatič v pismu vodstvu POHIŠTVO, BELA TEHNIK A, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 na o lokalni samoupravi ima v zadružnem domu svoje namreč m razvidno, v kater- prost0re. J gfJFSrik P"*13^ do. nez~ Predsednik krajevne skup-družljivosti funkcij oziroma nosti Cerklje Peter Kepic položajev. Obenem niso jas- dodaja: "V gornjem nadstropna pravila, kako nadomestiti ju doma je KS uredila sanitar-svetnike v primeru, ko izvol- ije, pisarne krajevnega sveta, jenemu svetniku na listi na malo dvorano in hodnike, za kakršenkoli način preneha kar smo na občinskem nateča-mandat. Zato je odbor LDS ju v letu 1992/93 dobili tudi pozval pristojne službe, da si nekaj sredstev. Kupili smo tudi prek resornega ministrstva nove stole. Ti prostori so zdaj zagotovijo vsaj pravna tolmačenja oziroma obvezna navodila. Obenem priporoča, naj bi bile informacije o tem znane do naslednje seje občinskega sveta. • S. S. obnovljeni in lepo vzdrževani na voljo vsakomur, kdor jih želi uporabljati. Sprva smo mislili njihovo uporabo tudi zaračunavati, vendar smo to kasneje opustili. Županu ob- občina za svoje delo uporab ja dosedanjo sobo krajeV! skupnosti, prostori poleg $. pa bodo na voljo drug^ organizacijam. To je za ot>c no trenutno edina mož" prostorska rešitev, kasneje P bo treba prostore v druge^, nadstropju nadomestiti s mernejšimi in ljudem dostop nejšimi kje drugje." . Zadružni dom, ki je P; besedah obeh sogovornic dobro vzdrževan, bo v P^ hodnje potreboval še no pročelje, na novo pa 9 |any najbrž treba prekriti tudi su , s • ho. Ta je bila obnovljena pt6, ^ 8 nekaj leti, vendar je krit"1 ^ prelahka, v vetrovnem vrefl1 <: j ^ nu jo dviga, v deževnem Pa e nekatere prostore zamaka- • D.Z.ŽIeb|f: kem _ OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE objavlja prosto delovno mesto 1. ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednj0 pogoje: - da imajo diplomo medicinske fakultete, - opravljen strokovni izpit, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnih delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-dneh po zaključi objave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanj pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: V« Zdravstveni dom Jesenice, c. Maršala Tita 78, 64Z' Jesenice. Mar ogrevanje dražijo tudi neplačniki? Toplih radiatorjev visoka cena Jesenice, 26. januarja - Položnice, ki so jih dobili stanovalci na Jesenicah, so sprožile val protestov: 138 tolarjev zaf*kvadratni meter Je občutno preveč. Podjetje Kres pojasnjuje, da dolžniki niso in ne morejo biti vkalk-ulirani v višjo ceno. V jeseniški občini toplo-vod ogreva 3.000 stanovanj aH 350 tisoč kvadratnih Metrov. Podjetje Kres je uvedlo nove meritve porabe energije, ko so porabniki lani vsak mesec plačali akontacijo, nato pa sledi Poračun. Januarja so izračunali akontacijo glede na december v višini 138 tolarjev na kvadratni meter in upoštevali, da je januar za 7 odstotkov bolj mrzel kot december, in da je bila dovoljena podražitev energije lani 14 odstotkov. Porabnikom se je na položnicah ogrevanje zelo podražilo - in če so stroške Primerjali z ogrevanjem v zasebni hiši, je bila primerjava naravnost nevzdržna. več kot 8 tisoč tolarjev Mesečno za ogrevanje v dvosobnem stanovanju je razburila stanovalce Jesenic. Podražitev so v veliki meri prepisovali tudi dejstvu, da kar precej občanov in Podjetij na Jesenicah ogrevanja sploh ne plačuje, in da Podjetje neplačniški manko Pripisuje rednim plačnikom. . Direktor podjetja Kres inž. Branko Noč zavrača očitke: "Januarja je akonta-c,ja najvišja, februarja je Vedno manjša. Lani januarja so bili stroški za občana *a 11 odstotkov višji kot februarja, povedati pa moram, da cena ne pokriva dejanskih stroškov. Ce bi že veljal novi tarifni sistem, bi D»la cena ogrevanja za kvadratni meter 170 tolarjev, Jdaj pa je 138 tolarjev. Zneski bodo postopoma vedno manjši, poleti bo akontacija za polovico manjša, kar porabniki ne upoštevajo, ko, denimo, neupravičeno primerjajo našo ceno s ceno ogrevanja v zasebnih hišah. Ko se bo ogrevanje pocenilo, pač nihče ne bo protestiral... V zasebni hiši vsak vidi le strošek energije, ne obračunava pa tekočih vzdrževalnih stroškov, amortizacije naprav, cene dela. Tudi v nasi kalkulaciji predstavlja energija le 60 odstotkov stroškov. Zavračamo tudi pomisleke, da so neplačniki vkalkulirani v ceno. Res je, da imamo 29 takih najemnikov, ki ogrevanja ne plačujejo že pet let. Ti so brez uspeha toženi, postopki pred sodiščem so neuspešni, saj so večinoma nezaposleni, v socialnih stiskah ali kako drugače nerešljivi problemi, pri katerih dolg enostavno ni izterljiv. Skupaj z lastniki stanovanj bi morali vztrajati, da jih preselimo v socialna stanovanja. Lastniki stanovanj ogrevanje večinoma plačujejo, saj so pri nakupu morali preložiti potrdilo, da so redni plačniki. Podjetja, ki dolgujejo plačilo, redno tožimo in z zakasnitvijo stroške poravnajo, takih podjetij, ki bi šle v stečaj in oi bile dolžne visoke zneske, pa za zdaj še ni veliko. Obseg dolžnikov je po mesecih različen, od 7 odstotkov maja lanskega leta do 10 odstotkov junija. V povprečju jih je 7 odstotkov. Res pa je, da so zneski dolga, če ga seštejemo za zadnjih pet let, kar visoki. A pri redni izterjavi vseh upor abnikov smo kot podjetje nemočni, saj naletimo na širše družbene probleme, na katere pa nimamo vpli va." • D. Sedej Z GORENJSKIH OBČIN Zakaj radovljiških odpadkov ne vozijo na jeseniško deponijo Ponudili smo jim deponijo, a je niso hoteli Zanimalo nas je, zakaj se ob teh peripetijah z radovljiškimi odpadki niti enkrat ni omenjala možnost uporabe jeseniške deponije, ki ima edina v Sloveniji vsa dovoljenja. padki, so na Jesenicah pričakovali, da se bo kdo morda spomnil tudi teh razgovorov in jeseniške možnosti, ko so Jesenice tako rekoč ponudile Radovljici uporabo jeseniške deponije. Pomembno je tudi to, da Jesenice povečan kamionski dovoz ne bi motil, saj bi potekal po novi obvoznici ali avtocesti, na drugi strani kov na Man Mezaitii. jesems- pa bi radovljiški komunalni ^ ka deponija je namreč edina kamioni do Male Mežakle po ko deponijo na "šverc deponija na Slovenskem, ki avtocesti prevozili veliko manj kilometrov kot jih zdaj Na jeseniško Jesenice, 26. januarja - So Jeseničani zahtevali preveč denarja, je šlo za kakšne "šverc" vožnje ali kaj? Julija lani sta se radovljiška in jeseniška občina začeli dogovarjati o možnosti, da bi komunalne odpadke iz radovljiške občine začeli voziti na jeseniško deponijo odpadkov na Mali Mežakli. Jeseniš reševali le za dve občini: za Jesenice in za Kranjsko Goro. Upajo tudi, da bodo ob lastni udeležbi dobili republiška sredstva. Niso se tudi kakorkoli sporekli zaradi morebitnega "črnega" dovoza radovljiških odpadkov na jeseniško deponijo, čeprav se včasih dogodi - a primeri so bili osamljeni - ko je kdo le pripeljal odpadke na jeseniš- ima za obratovanje vso doku mentacijo, na njej je prostora za odlaganje odpadkov iz jeseniške občine za naslednjih 50 let. Jeseničani si želijo, da bi dobili sredstva in jo zatesnili, tako da bi odpadla vsaka nevarnost, da bi odplake oziroma izcedne vode onesnaževale bodisi Savo na eni strani ali Radovno na drugi strani. Predvsem predstavniki radovljiške občine oziroma radovljiške komunale so na teh pogovorih izrazili dvom, da morda taka količina odpadkov ne bi onesnažila izvira Radovne na drugi strani Mežakle, saj naj bi bilo pogorje Mežakle zelo propustno, Ra-dovna pa je izvir pitne vode za radovljiško občino. Čeprav je izvir Radovne višje, so se med drugim na teh sestankih domenili tudi to, da čimprej naročijo geološke raziskave. Jeseniška deponija bi lahko postala regijska, predvsem pa bi republika ob ustreznih jeseniških sredstvih iz proračuna zagotovila denar za dokončno ureditev deponije. A iz te moke nikoli ni bilo kruha. Ko se je zdaj hudo zapletlo z radovljiškimi od- ponujeno roko" ni bilo po lanskih sestankih nobenega odgovora, zato smo na Jesenicah povprašali, ali so morda Jeseničani zahtevali preveč denarja za uporabo jeseniške deponije. Na Jesenicah pravijo, da ne, da so Radovljičani očitno in iz njim neznanega vzroka pozabili na jeseniško ponudbo in da jim pač jeseniška deponija ni všeč. Zdaj so naroČili projekte in bodo problem zatesnitve deponije Novo vodstvo Čebelarskega društva Tržič V članstvo želijo privabiti mladino Povprečna starost med 51 člani presega 55 let, zato bodo skušali Navdušiti za čebelarstvo tudi osnovnošolce. društv25'i?nuarJa * Čcoe'arsko elan*« ržič ima marljivo Več T?' ki skrbi za skupno Kazen tkoč čcbeU«h družin. b0 Ji Pom,ajevanja članstva "osti8 g,avnih nalog v prihod-drev ZavSaJanje medovitega W n r so se ,oti,i ze spr' teb načrtih so čebelarji •»em »KV0riu na nedavnem obč-»Ut dt-'ko Je novi predsed-* Br~??tva P°stal cveto Frelih ttre*J Pri Tržiču. kemj sodelujem v Čebelars- odkar u Tržič scdmo leto-Hel Jetm se začel ukvarjati s so si stVom- Tržiški čebelarji šestde2°ue,Zali med seb°J v J^tvu Si « h' daneS pajeV {ine v • članov iz vse ob- ČebeijihL skuPaJ »majo 1021 1,1,11» « ll«linw^*wre»./ čebelnjak, zato bomo skušali Hih čebeK!h 7JVeČ V Stal" Prijatelje," je ugotavil Cveto pridobiti za čebelarstvo nekaj 2a čebefii .i ?amrmV° Je< Frelih o dejavnosti čebelarjev, šolarjev k. bi ponovno skrbeli Vseh na i-L stoJno skoraj v ... . . zanj. V društvu si bomo pnza- Urji Jlh- Nekateri čebe- Koristni strokovni nasveti devali tudi za dokončno izde- družine v'Sr? PresenJ° čebelje "Na srečo smo tržiški čebe- lavo pašnega katastra, Zaradi n h u- m Je,endo1 larji uspeli ohraniti zdrave ohranjanje povezav v Čebe- x~k~i;„ Hm*inft ki iih ne larski zvezi in nadaljevanje sadik, s tem delom pa bomo še nadaljevali. Druga prednost za člane društva je ugodnejša oskrba s sladkorjem in zdravili, kar pride posebej do izraza ob slabših letinah. Razen na strokovnih predavanjih se člani občasno zberemo tudi na družabnih srečanjih. Takrat se znamo poveseliti v mešani družbi ob naših ženah, saj so člani sicer samo moški," je opisal namene povezovanja v društvu predsednik Frelih. "Ker povprečna starost našega članstva presega 55 let, smo si na občnem zboru zastavili kot eno pomembnih nalog za prihodnje zlasti pomlajevanje članstva. Bistriška šola je nekdaj že imela svoj čebelnjak, zato bomo skušali rednim Dr *i arjata tudi z zaslug za strokovno delo s sodelujejo tudi z Avstrijci BaJo dru? amern čebel na članstvom ima dr. Janez Pok- Kot smo izvedeli pri sosedih, xrirr»orskoar7 predvsem na lukar iz Seničnega, ki prenaša je njihova država doslej storila e' v rayr* .nac"rtno Pašo koristne nasvete in spoznanja veliko več za zavarovanje t*1^ Prid i • ODdoDJih je >z poklicnega dela v inštitutu domačih čebelarjev, upamo di za nr h - dovo,i medu za čebelarstvo Slovenije. Tako pa, da bomo podobno skrb *e^na naVK*i°' SJCer pa ima smo že lani zače,i z zasajanjem dočakali tudi v Sloveniji," je kelnjat e'anov s stalnimi medovitih dreves; vsak čebe- napovedal sogovornik. • S. med le zase in lar je posadil od tri do pet Saje Če bi bila jeseniška Mala Mežakla tudi radovljiška deponija, potem, pravijo na Jeseničan, bi takoj začeli iskati možnost za novo lokacijo, ki bi jo morali pridobiti v naslednjih letih. Jeseniški župan pravi, da bo probleme odpadkov treba v prihodnje reševati tudi s selekcioniranjem odpadkov. Ko sta se pogovarjala z blejskim županom, pa se je blejski župan strinjal, da bi blejske odpadke lahko vozili na jeseniško deponijo. • D. Sedej Predstavniki verskih skupnosti pri županu Jesenice, 26. januarja - Tudi letos jc jeseniški župan dr. Božidar Brudar povabil na sprejem predstavnike vseh verskih skupnosti v občini. V pogovoru na sprejemu se je predstavnik muslimanov zavzel za to, da bi bili muslimani, ki živijo na Jesenicah, tudi pri sprejemu na delovna mesta enakopravni s Slovenci; jeseniški Župnik se je zav-zel za hitrejfe reševanje pri denacionalizaciji jeseniškega župnišča in župnišča pri sv. Križu v Planini pod Golico. Adventisti pa si že nekaj Časa želijo, da bi tako kot katoličani, ki imajo na jeseniškem radiu svojo oddajo vsako soboto opoldne, enako oddajo imeli tudi sami. • D. S. ilPComSiriitl 064/223-111 KMEtttAtT DRUŽBA Več kot 50000 Slovencev ve, zakaj so dobili certifikat! Vložili so ga v Kmečko družbo in danes so delničarji Kmečkih skladov. Čestitamo! Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah ter v vseh Kmetijskih zadrugah. informacije tel: 061/ 132 60 47 Z GORENJSKIH OBČIN (Ne)sporazumne delitve Primer v novi občini Kamnik, na katerega je opozoril in ga predstavil Članom občinskega sveta na zadnji seji župan Tone Smolnikar, o njem pa bodo obširno in najbrž celovito vsestransko spregovorili na prvi naslednji seji (kot je pojasnil predsednik sveta Igor Pod-brežnik), prav gotovo ni edini, kar zadeva oblikovanje in organizacijo novih občin še kje na Gorenjskem. Imenovanje vršilcev dolžnosti načelnikov upravnih enot pomeni po razlagi zagotovilo, da država funkcionira nemoteno naprej in da bi bilo prehodno obdobje čim-manj moteče za občane. Takšno "skrb države" velja v osnovi vsekakor pozdraviti, o pohvali pa vsaj za zdaj ne bi veljalo Še govoriti. Slednjo bi vsaj na kamniškem primeru težko izrekli ta trenutek, ko se ob pripravljanju na delitev premoŽenja z delovanjem in delom vršilca načelnika upravne enote že krešejo mnenja in besede zaradi delitve tistega premoženja, zaradi katerega se lahko zgodi, da bodo občine čez Čas lahko samo ugotovile, da so v določenem trenutku "zamudile vlak" in so jih peljali žejne čez vodo. Zakon z vsemi spremljajočimi navodili, sporočili, ukrepi.. je namreč tako nedorečen, da država v določenem trenutku, ko bo prišel čas za to, lahko ugotovi, da v občini nimajo pogojev, da bi same oblikovale prostor, stanovanjsko politiko in še kakšno vitalno infrastrukturno dejavnost v njej. Zato so se prav gotovo povsod tam, kjer so se župani in vršilci dolžnosti načelnikov upravnih enot odločili za sporazumno razmišljanje in okvirno oblikovanje jutrišnje občine, v trenutku odločili za najboljšo pot. V to pa vsekakor sodi tudi tako imenovana kadrovska delitev sedanjega premoženja na območju nove občine. Milo rečeno, "zelo nerodno" bi bilo, če bi država čez čas pojasnila, da ne hi imela nič proti, da v občini sami odločajo z razporejanjem in namembnostjo prostora, stanovanjsko politiko ipd., vendar žal nimajo ustreznih strokovnih kadrov za to. • A. Žalar Druga seja sveta Medvode - Predsednik občinskega sveta občine Medvode Mitja Ljubelj-šek je za torek, 31. januarja, sklical drugo sejo sveta. Na dnevnem redu je imenovanje komisije za pripravo statuta občine in poslovnika o delu sveta občine Medvode, predlog sklepa o začasnih mesečnih dotacijah krajevnim skupnostim za pokrivanje najnujnejših stroškov, predstavitev začetih del m investicij i:z leta 1993 v bivši občini Ljubljana-Šiš-ka, župan pa bo podal tudi poročilo o aktivnostih glede delitve premoženja. Člani sveta pa naj bi sprejeli tudi začasni sklep o pristojnostih občine, delovnem področju in sistematizaciji občinske uprave. • A. Z. Sedemsto let Sore Sora pri Medvodah - Člana Koordinacijskega odbora za praznovanje 700-letnice župnije Sora režiser Peter Militarov in tajnik krajevne skupnosti Medvode Tomaž Glažar sta se v začetku tedna sestala s predstavniki društev v krajevni skupnosti Sora.* Seznanili so se s programom praznovanja 700-letnice župnije Sora. Ob predstavitvi celotnega projekta so skupaj ocenili, da jih posebno pri osrednji prireditvi Pod svobodnim soncem, katere premierna in krstna izvedba bo na župnijskem traviku pod cerkvijo v Sori 4. septembra (ponovitve pa bodo takrat od 5. do vključno 9. septembra), čaka veliko dela. Člani domačih društev ne bodo vključeni le v igralski del predstave, v kateri bo sodelovalo okrog 150 igralcev in še 100 drugih sodelavcev, marveč tudi v samo organizacijo takratnih prireditev. Celoten projekt praznovanja, ki ga sestavljajo številne prireditve skozi celo leto, začele pa so se 26. decembra lani z otvoritveno slovesnostjo in blagoslovitvijo konj v Sori, pa bo tudi finačno zelo zahteven. Čeprav gre za slovenski oziroma državni projekt, je koordinacijski odbor odprl tudi poseben žiro račun za sponzorje in donatorje. Številka žiro računa je: Župnijski urad Sora, Krekova banka: 51800-620-336/11-200-0000056-49. • A. Ž. lii Pred dnevi so že zagorele nove luči ob cesti med križiščema z dupljansko in golniško cesto v naselju Križe. Posebno pomembna je osvetlitev križišč v skladu s predpisi. Da bo podoba kraja lepša, nameravajo prepleskati še stebre in namestiti okrogle senčnike na svetilkah ob cesti proti tovarni Rog. Spomladi bodo cesto preplastili s fino asfaltno prevleko, kar bodo zadnja dela pri urejanju kriške ceste. Besedilo in slika: S. Saje Tržiški socialni demokrati o volitvah Zadovoljni s podporo volivcev Tržič, 26. januarja - Glede na položaj stranke v občini je Združena lista socialnih demokratov lahko zadovoljna z rezultati na lokalnih volitvah, je ocenilo predsedstvo območnega odbora ZLSD Tržič. Med predvolilno kampanjo niso dovolili predstavitve stranke v Lomu, v drugem krogu volitev kandidatov za župana pa so jih pustili na cedilu Liberalni demokrati. Čeprav je drugega kandi- no, ker pričakujejo še nekaj data za župana podprlo skupaj sedem strank, je kandidat ZLSD zaostal le za 56 glasov. Tudi četrto mesto ZLSD in majhna razlika v odstotkih glasov za prve tri stranke so rezultati, s katerimi je stranka glede na varčnost v predvolilni kampanji lahko zadovoljna. Kot so odkrito priznali v predsedstvu, so jih nekoliko razočarali izidi glasovanja predvsem v mestu Tržič. Najslabši izid od vseh naselij je bil zanje v Lomu, kjer pa jim vodstvo krajevne skupnosti ni dovolilo niti predstavitve stranke. Morda bi se tudi drugi krog volitev za župana iztekel drugače, če bi se v LDS držali dane obljube za podporo kandidatu njihove stranke, so še med drugim ocenili na seji predsedstva območnega odbora ZLSD Tržič. Predvolilna kampanja je potekala v okviru vsebinskih in finančnih pravil, je ugotovilo predsedstvo. Finančno poročilo ni dokonč- prilivov obljubljene pomoči na njihov račun. S tem naj bi tudi pokrili za okrog 300 tisočakov trenutno negativnega stanja. Bolj pa jih skrbi financiranje stranke v prihodnje. Po novi organiziranosti stranke od centrale ne pričakujejo kaj dosti denarja. Vprašanje je tudi, koliko denarja bodo za stranke namenili iz občinskega proračuna. Ker niti tržiški niti loški odbor nimata svojih prostorov, se bodo na posvetu v Kranju zadnji dan januarja zavzeli za pomoč centrale vsaj pri pokrivanju najemnin za prostore. Razen tega se bodo bolj potrudili pri pobiranju članarine in pridobivanju novih članov. Ena prvih nalog bo prenova predsedstva, v katero bodo vključili tudi občinske svetnike. Že konec februarja pa bodo pripravili zbor stranke, na katerem bodo spregovorili o volilnih rezultatih in opravljenem delu v minulem letu. • S. Saje Mengeška marela Mengeš - Ob podpori Številnih sponzorjev, med katef" imi je tudi Gorenjski glas, bo' soboto, 4. februarja, v Mengi>f tradicionalna narodnozabavfl' prireditev Mengeška marelfj Organizatorji, med katerimi j(j tudi tokrat glavna MengeŠM godba, bodo pripravili $ prireditve. Prva bo ob 14. m druga ob 17. in tretja ob M uri. Vstopnice so že v prod* v Hramu Rožice v Meng^j nekaj za prireditev ob 14. pa smo si jih uspeli zagotovi"; tudi v Gorenjskem glasu in $ naprodaj v malooglasni sluŽ* na Zoisovi 1 v Kranju. Štiri (dvakrat po dve) brcf plačne vstopnice za priredil 4. februarja ob 14. uri P" lahko dobite, če se bos'1 odločili za sodelovanje v NA GRADNI IGRI. Na objavlj« nem kuponu vpišite števili katera Mengeška marela f vrsti bo letos 4. februarja,! Mengšu. Kupone na dopisih na naslov Gorenjski gl*j 64000 Kranj, Zoisova 1 po« jite do vključno torka, $ januarja, do 12. ure. Pyi srečna izžrebanca bosta dot": la po 2 vstopnici za priredij O prireditvi bomo pisali *i Gorenjskem glasu v torek, M januarja, v prilogi Na Meji i11* petek, 3. februarja. • A. %W KUPON V Mengšu bo 4. februaf ja................Mengeš^ marela Planinci o tovornih žičnicah Kranj, 27. januarja - V ponedeljek, 30. januarja 1995, ob 16. uri bo v protokolarni sobi PPC Gorenjski sejem v Kranju delovni pogovor planincev s predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo. Planinsko društvo Kranj je namreč sklicalo tista društva z Gorenjskega, Štajerskega in Primorskega, ki upravljaj0 tovorne žičnice. Spregovoriti nameravaj0 tako o zagotavljanju varnosti kot financif' anju transportnih sistemov, ki služijo raze«1 za oskrbovanje planinskih postojank tudi z3 transport opreme gorskih reševalcev v slabih vremenskih razmerah, ob elementaf' nih nesrečah ali drugih nepredviden1'1 situacijah. • S. S. Z druge seje občinskega sveta Naklo Prvi v občinski upravi bo tajnik To dolžnost bo začetek februarja prevzel Drago Goričan, dosedanji tajnik krajevne skupnosti Naklo. Naklo, 26. januarja - Druga seja je že potekala v preg-rajeni sejni sobi v nakels-kem kulturnem domu, kjer je drugi del prostora namenjen začasni občinski pisarni. V njej bo prvega februarja začel z delom občinski tajnik, uradne ure pa bo uvedel tudi župan. Veliko pozornosti so namenili pripravi statuta, ki naj bi ohranil sedanjo organiziranost po krajevnih skupnostih. Svetniki so najprej potrdili veljavnost odlokov in drugih predpisov iz prejšnje kranjske občine, da bi se izognili pravni praznini. Strinjali so se, da naloge občinskega tajnika prevzame 1. februarja 1995 Drago Goričan, ki je bil celo desetletje tajnik KS Naklo. Menili so, da je 33-letni domačin zaradi svojih dosedanjih izkušenj in sodelovanja v vrsti društev primeren za to dolžnost. Tako bo tajnik prvi poklicni delavec v novi upravi občine Naklo. Za občino so določili tudi njen začasni žig. Kar precej časa in energije je svet porabil za odločitev, kdo naj objavi javni razpis za pripravo gradbenega dovoljenja in izvedbo regulacije potoka Dupeljščica od Du-pelj do Strahinja in od te vasi do regulacije ob avtomobilski cesti. Krajevna skupnost Naklo je za ta namen dobila iz zapuščine kranjske občine 2,3 milijona SIT, vendar sama ne bo zmogla tako zahtevnega projekta, je prepričal udeležence svetnik Tadej Markič. Menil je tudi, da je treba zaradi večmesečnega pridobivanja dokumentacije pohiteti z razpisom, če bi hoteli nadaljevati začeta dela še letos. Čeprav občina še nima svojega proračuna, so sklenili objaviti razpis za omenjeni projekt; hkrati so imenovali komisijo za odpiranje ponudb in izbiro najboljšega ponudnika. V nadaljevanju seje so se posvetili zlasti pripravi statuta in poslovnika občine Naklo. Kot je svetnike seznanil pravnik Erjavec, se je komisija odločila za strokoven akt brez političnih usmeritev, upoštevala pa bo krajevne razmere. Želela je tudi odgovore na nekaj odprtih vprašanj. Občinski svet je predlagal, naj organiziranosti sedanjih krajevnih skupnosti ne bi spreminjali. KS naj bi ohranile tudi žiro račune za lastne prihodke, občinskega denarja pa ne bodo delili. Razen tega dopuščajo možnost oblikovanja vaških skupnosti oziroma odborov. Glede občinskih odborov so menili, naj bi imeli vsaj dva, za gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti. Glede občinskih simbolov se zaenkrat niso opredelili; predlog za izdelavo celostne podobe občine Naklo so prestavili v čas, ko bodo rešili nujnejše probleme. Potem ko je župan Ivan Štular seznanil svetnike z izpolnjevanjem tekočih nalog, so se pod točko razno najdalj zadržali pri aktul-nem ekološkem problemu. Izrazili so nasprotovanje odločitvi kranjskega župana Grosa za sprejem odpadkov iz drugih občin na deponijo v Tenetišah, saj ta objekt ni le kranjski. Obenem so se spraševali, zakaj je ves denar za odškodnino pobrala le KS Tenetiše, čeprav so nekatera njihova naselja celo bliže deponiji. Nekaj očitkov je bil deležen tudi njihov član Zelenih Slovenije Markič, od katerega so prej pričakovali javni protest kot zagovarjanje solidarnosti pri odlaganju odpadkov. S. Saje Gasilci pregledali delo Križ, Smokuč - Na rednih občnih zborih so gasi^j gasilskega društva Križ pri Komendi v občini Kamnik 'J gasilci gasilskega društva Smokuč v občini Jesenice pregled^ enoletno delo. V gasilskem društvu Križ so ocenili, da so v minulem let uspešno uresničili program tako na vzgojnoizobražcvaln*^ kot operativnem področju. Na občnem zboru, ki so se | udeležili tudi predstavniki GD Šmarca, Homec in Lahovef' so podelili priznanja Članom za dolgoletno službovanje delo v društvu in mentorjem. Priznanja za gasilca veterana r je dobil Martin Ocepek s Križa. 5 Za uspešno in delovno so ocenili delo med dvema zboroi" tudi gasilsci GD Smokuč. Na občnem zboru, ki so se $ udeležili tudi gostje iz sosednjih društev in iz sosedi Avstrije, so razvili nov prapor, katerega botra sta t*1' Tatjana Noč in Božidar Lindel. Podelili so tudi priznanja Ij, in odlikovanja. Na zboru sta se predsednik in povelj^, društva med drugim Še posebej zahvalila za pomoč spon#>. jem in občinski gasilski zvezi, ki je društvu v materialu J^; namenila za 660 tisoč tolarjev pomoči. Sicer pa so bili Čl3 društva uspešni tudi na tekmovanju. Od šestih desetin se $L pet uvrstilo na državno prvenstvo, mladinke pa so osvoji četrto mesto. • A. Ž. Trgovina z gradbenim materialom STOB, d.o.o. Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 061/711-415 Ugodne cene gradbenega materiala: - opeka modularna 57 SIT -cement 450 510 SIT - apno 380 SIT - strešnik Bramac 97,50 SIT - termo in hidro izolacije (popust 10 %), betonsko železo, armaturne mreže, keramika in drugi gradben' material. Cene so z davkom! Za polne kamionske pošiljke - dostava na dom- SE PRIPOROČAMO! J ^verjetna "iznadljivost" turistične agencije Meggi Tours - Fly Na originalu ena, na kopiji druga štampiljka Nizki leti" nekaterih podjetnikov so prav neverjetni, najkrajši konec Pa običajno potegnejo zaposleni lk°^a k0*43' januarja - Turistična agencija Meggi tours iz k°fie Loke je že nekaj časa na slabem glasu, zlasti pri tistih Str tet »C g$« vn> e\i šk* tli 2« iVl' Jfveda, ki so imeli opravka z njo, saj gre za manjšo, zasebno j'Lsn«>o agencijo. Drugi podjetniki vedo, da je zelo slab P acnik, gostje pripovedujejo zgodbe, kako jih v hotelu, an»or jifi je napotila agencija, niso sprejeli, kako so na ao §enčur in od takrat jjpaka se hitro ma8čuie. Mor- Gardalandska zgodba pa naprej so imeli v Meggi tour a pa so si nekateri obetali le ima danes že razlago. Šofer in vodička naj bi namenoma uprizorila popotovanje do Milana, saj sta menda imela neporavnane račune z direk- ..jga boji. zdržalo, turizem je pač zelo občutljivo področje in vsaka nai " da hiter in dober zaslužek in jim naPak ni mar, saj delajo po Jacelu: dokler bo šlo, bo pač J0' Potem pa... kaj drugega. Kar nekaj takšnih zgodb poz-JaJo na Zvezi potrošnikov Jjovenije, tudi na televizijs-klh zaslonih v "potrošniški P°roti" lahko že slišali neverjetne zgodbe, kako so študentje odhajali na počitnice. Jakaj smo nabirali kilometre proti Milanu ^kofJeloški Meggi tours očitno sodi med takšne "niz-K° leteče" turistične agencije, ne zdi se jim denimo vredno odgovarjati na reklamacijo, ki Je bila več kot upravičena, saj se niso držali programa potovanja. Šofer je namreč veselo rjabiral kilometre tja do predmestij Milana, ker bojda ni vedel, kje je Gardaland, niti ni opazil ogromnih opozorilnih tabel ob cesti. Vodička, ki je jmela več kot dovolj časa, da bi videla vsaj eno od tabel, če že ni vedela, kam pelje svoje Potnike, pa je raje veselo Puhala oblačk raje vesel cigaretnega torjem in po gri s potniki naj bi se ubadal s kopico pritožb. Toda Slovenci smo očitno zelo potrpežljiva bitja, saj plazu reklamacij ni bilo, vemo le za eno. Namesto plač le nekaj denarja na roko Nezadovoljstvo med zaposlenimi pa je pred časom doseglo vrhunec, saj so se štiri zaposlene zapustile agencijo, ker so se naveličale prositi za plače. Čemu bi še naprej vztrajale, Če ne dobimo plač, kako naj preživimo, so se spraševale in zapustile firmo ter odšle iskat delo na zavod za zaposlovanje. Delo je danes težko dobiti, zato verjamemo, da so dolgo potrpele, preden so se odločile za to skrajno rešitev. Njihova delovna mesta so hitro zasedli novi, ki jih verjetno čaka podobna usoda. Meggi tours ima namreč denarne težave že od septem- su dvojno poslovanje. Na primer: na prvi izvod blagajniškega prejemka, ki ga ob plačilu dobi stranka, so udarili štampiljko Meggi toursa, na kopijo pa štampiljko Flya. Navzen so torej še naprej nastopali kot Meggi tours, navznoter kot Fly, slednji je seveda pokasiral denar, dolgovi pa so se kopili pri Meggi toursu. Dnevni iztržek je direktor zvečer kar osebno prevzel. Zato je razumljivo, da so v Meggi tours vse pogosteje prihajali iztrjevalci, ki so posedeli nekaj ur, zaposlene spraševali vse mogoče stvari, vlekli na ušesa, kaj se pogovarjajo po telefonu itd. Sredi vročega poletja so nosili usnjene jakne! Ko so se čakanja naveličali, so začeli odnašati inventar, naprej telefaks, računalnik zaposlenih pa grozili, če so se upirali. Zaposlenim tako res ni preostalo nič drugega, kot da "prostovoljno" zapustijo firmo. • M. Vblčjak Kranjčani bodo dihali vse bolj čist zrak P lin že ogreva tudi stanovanja ^°tem ko je na ogrevanje z zemeljskim plinom na začetku letošnje zimske Sevalne sezone prešla kotlovnica v Gregorčičevi ulici, s katero upravlja Merkur ra«j, se na plinovod priključujejo tudi posamezni lastniki hiš in stanovanj. *ra«j, 23. januarja ?"eStnih DlinovnHnil Z izgradnjo slovenskega plinovoda in - plinovodnih omrežij se je že kar nekaj slovenskim Jfajem ponudila možnost za zman jšanje onesnaženja zraka, •^anj se je tega programa lotil že leta 1991, ko je bila na Primer kotlovnici « 1 ■■1!"5 ■ bo*"-" »■»■»« Merkur *ačetku učena na zemeljski plin. Od začela ogrevalne sezone 94/95 Merkurjeva ko-vexnica v Kranju ne spada c med onesnaževalce zaradi J&revanja . Gregorčičevi ulici, s katero upravlja v1*"1"* določena vloga daljinskega oskrbovalca s toploto. Na Prikl " °£revame sezone lani jeseni pa je ta kotlovnica bila . s kurilnim oljem. Priklop na zemeljski plin ji je !*amreč omogočila plinifikaci-Ja Kranja z merilno reducirno Postajo Merkur, ki je z visokotlačnim plinovodom poveva s postajo Ibi. Od Jferkurjeve postaje potekata aya nizkotlačna plinovoda, zmenjena oskrbi s plinom *aširoko potrošnjo. Prvi poteka po Partizanski cesti, dru-*l Pa je usmerjen proti staremu mestnemu jedru. Na nizkotlačnem plinovodu Se prvi stanovanjski objekti že postopoma priključujejo na zemeljski plin. Sicer pa so pred koncem leta v Dompla-nu v Kranju zabeležili že več kot sto priključkov na zemeljski plin in od tega več kot 30 hišnih. Na plin je bila priklopljena kotlovnica v naselju Vodovodni stolp, s plinom je povezan tudi Šolski center. Prvi stanovanjski objekti oziroma hiše pa so se priključili na zemeljski plin na Partizanski cesti in na Cesti Staneta Žagarja. Sicer pa so bili pred koncem leta na severnem delu Kranja narejeni tlačni preizkusi, za priklop na plin pa so imeli takrat v Domplanu prek sto individualnih pogodb. Na plinsko ogrevanje je bil priključen tudi že zimski bazen. V Domplanu zato ocenjujejo, da bodo v letošnji ogrevalni sezoni izpolnili obvezo iz sporazuma o postopni porabi zemeljskega plina, ki so ga podpisali s Petrolom Zemeljski plin kot dobaviteljem plina. Sporazum namreč določa, da bi Kranj to sezono moral porabiti dva milijona kubičnih metrov zemeljskega plina. Med večjimi porabniki to sezono je vsekakor Merkurjeva kotlovnica v Kranju, ki je do letošnje sezone porabila okrog 800 ton mazuta. Pri takšni porabi se je sprositlo v ozračje nad Kranjem 20 ton žveplovega dioksida in nekaj ton trdih delcev. To zimo pa prvič takšnega onesnaženja v Kranju ne bo. S postopnim prehodom ogevanja na plin, v prvi fazi v severnem delu, pa bo zrak v Kranju v prihodnjih letih postopoma zagotovo vse bolj čist. • A. Žalar PR0ST0V0L|NA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE nima cene. je BOGASTVO vsakomur, ki ravna odgovorno. Ceno pa ima ZDJIAVLJENJE in STROŠKI so lahko zelo visoki. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Urejen m razvejan sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovani Zavoda za zdravstveno zavarovanj Slovenije zagotavlja pokrivanje stroškov zdravstvenih in drugih storitev za spreienilpvo premijo« Blizu milijon dvesto tisoč zavarovancev je Zavodu že doslej zaupalo in si zavarovalo doplačila za zdravstvene storitve. Sedaj Zavod ponuia se nova zavarovanja, ki bodo tudi potrdila zaupanje zavarovancev. Obiščite nas v na|blt/ji enoti Zavoda Radi vam bomo pojasnili novosti. 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 bodeng. 22 St Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahnjngsstr. 6 Wolf$berg Packerstr. 2x Špital Obersdorferstr. 4-5 Villacheistr. 106 ATS *-t-i.ikMW, IV "UJUI KRUH, štruca, 1 kg 9,90 MOKA, 1 kg 3,90 TESTENINE: široki rezanci, špageti, špiralce, rožički, ozki rezanci, 1 kg 12,90 BEU FIŽOL, 1-litrska pločevinka 5,90 KUMARICE, 720 ml 7,90 KUMARICE, 2 litra 14,90 PARADIŽNIKOV KETCHUP, 1.4 kg 27,90 ČOKOLADNI ali VANIUJEV PUDING s smetano, 200 g 2,90 PREKAJENO MESO v kosu, cena za 1 kg 54,90 BRAUNSCHVVEIGER SALAMA, 500 g J[4,90 BRIE, FRANCOSKI SIR, 200 g 14,90 STROČJI FIŽOL, narezan, 1- litrska pločevinka 7,90 VIŠNJE, 720 ml 11,90 MESO V MASTI - DORUČAK, 225 g 11,90 NAMAZ IZ PREKAJENEGA MESA, 225 g 11,90 MINI BAGETKE - KRUH, 300 g, 6 kosov 6,90 KRUHOVE REZINE ZA TOAST, 500 g 5,90 Hofer UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike na temo Pravljične pokrajine slikar Marjan Belec. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike akad. slikar Peter Abram. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike, akvarele in objekte akad. slikar Klavdij Tutta. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Marije Štarič Jenko iz Ljubljane. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij "Frankfurtski utrinki" Benjamina Vrankarja, člana FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Trofeje iz Namibije - Afrika. BREZJE - V gostišču - galeriji Zvon razstavlja fotografije dr. Tomaž Kunst. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu -pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji Fara razstavljajo plastike učenci šestih razredov osnovne šole Vodmat iz Ljubljane pod mentorskim vodstvom Mire Narobe. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljene slike Franc Rant, član likovne skupine Domel iz Železnikov. SARAJEVO, RANJENO MESTO Fotomonografija "Sarajevo, ranjeno mesto" avtorja Miroslava Prstojeviča je prvo tovrstno pričevanje o vojnih strahotah v obleganem Sarajevu. Konec januarja bo minilo 1000 dni in noči obleganja Sarajeva evropskega mesta, na katerega je Evropa očitno pozabila. Knjiga novinarja, literata in založnika, predvsem pa Sarajevčana Miroslava Prstojeviča, do izbruha vojne urednika v Oslobodjenju, je obsežen "poskus" osvežitve spomina na pekel, ki se je in se še dogaja v Sarajevu. Več kot 400 fotografij različnih avtorjev povezuje kronika oziroma dnevniško pričevanje vojnih dogodkov v letih 1992/93, ki jih je avtor primerjal z Dantejevo prispodobo devetih krogov pekla, na straneh knjige oplemenitenih z izseki Durerjeve grafike Štirje jezdeci apokalipse. Fotomonografija "Sarajevo, ranjeno mesto" je nekakšno nadaljevanje Prstojevičevih prejšnjih dveh knjig o Sarajevu, knjige "Pozabljeno mesto", ki je izšla tik pred vojno in pa vodiča za preživetje, "Survival Guide", ki je izšel v Angliji in ZDA. Knjigo "Sarajevo, ranjeno mesto" so založili pri ljubljanski DAG Grafiki, delo pa je izšlo v treh jezikih, jeziku Sarajevčanov, nemščini in angleščini. • Igor K. GLOBI POMAGA OTROKOM Pred kratkim sta se na knjižnem trgu pojavili dve knjigi za otroke, ki se na nov, drugačen način ukvarjata z varnostjo otrok. Globi v letalski reševalni družbi in Globi v prometu sta izšli ob finančni pomoči Zavarovalne družbe Adriatic, izšli pa sta pri založbi Tamia Ljubljana. Švicarska založba Globi Verlag iz Zuericha že več kot šestdeset let izdaja otroške knjige, v katerih je glavni junak Globi. Ta prijatelj otrok, duhovit in iznajdljiv, na posreden način v besedi in v slikanici pripoveduje otrokom, kako ravnati v vsakdanjem življenju: se znajti v prometu, pomagati drugim, reševati v gorah, varovati naravo in podobno. Globi .v letalski reševalni družbi je knjiga, ki otrokom predstavlja, kako poteka reševanje v gorah. Pri nastajanju knjige je sodelovala švicarska helikoptrska reševalna služba Rega. Druga knjiga Globi v prometu pa ni le mala šola kolesarjenja, pač pa na nepisiljen in zabaven način seznanja otroke s prometnimi predpisi in z nevarnostmi, ki jih srečujejo na cestah. Sčasoma naj bi prvima dvema knjigama sledile še druge iz knjižnega programa Globi. Prvi dve so ob sodelovanju Adriatica poslali vsem osnovnošolskim knjižnicam v Sloveniji. • L. M. Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI sobota matica Lutkovno gledališče KOBANCI: JAZBEČAR TOBIJA v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 28. jan. ob 10. uri Pro Commerce -m, ffn-TV @@IBISBS"° °°°«»««»»i. iimu) Osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj, Šolska ulica 3 razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE v podružnični šoli Mavčiče. Nastop dela takoj. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Peter Militarov, režiser USTVARJALNO NA UUBITELJSKIH ODRIH Toliko kot zadnje čase Finžgarjevih dram že dolgo niso igrali. Sora je sploh izjema že zaradi Verige, vendar pa* lani v Turncu igrali tudi Divjega lovca, letos poleti bo pa na travniku pod cerkvijo v Sori uprizoritev Pod svobodni soncem. In konec leta decembra naj bi v nekdanji "Finžgarjevi štali" v Sori, kjer je pisatelj imel konje, uprizori Pastirsko igro, ne Finžgarjevo, pač pa Hartman-Srebotnjakovo. Pred dnevi je Peter Militarov z domačo igralsko skupino v Sp. Pirničah postavil na oder veseloigro, komedijo in satiro na račun politike in morale Detektiv Megla. Naslednji teden se bo v jeseniškem Gledališču Toneta Čufarja dogovoril podrobneje, kako bodo stekle priprave na uprizoritev Gold-onijeve komedije Impresarij iz Smirne, do pred kratkim še neprevedeno in pri nas neupri-zorjeno delo velikega komediografa. Prav veseli se te komedije, nasploh mu je ta zvrst najbolj pri srcu. Marca bo verjetno že premiera, toda takrat bo glavnina bralnih vaj za uprizoritev Finžgarjevega Pod svobodnim soncem že mimo. Do poletja naj bi bil veliki projekt, ki sodi v okvir praznovanj ob 700-letnici sorske župnije v glavnem na red, po poletnem predahu, ki ga okoli 200 sodelujočim seveda ne gre kratiti, bodo avgusta predstavo, ki jo je po Finžgarjevem romanu dramatiziral Jernej Novak, dokončali in v začetku septembra, natančneje 4., bo predstava na prostem doživela premiero in kasneje še pet ponovitev. Pri projektu se je zbrala vrsta sijajnih sodelavcev od scenaristke Mete Hočevar, glasbenika Slavka Avsenika mlajšega, kostume si bosta zamislila Svetlana Visintin in Leo Kulaš, med igralci iz cele vrste dramskih društev tako gorenjskih kot tudi od drugod, bo tudi cela vrsta poklicnih. Zato je te dni Petra Militar-ova mogoče srečevati nenehno s z dramatiziranim tekstom v rokah; kjerkoli ujame hip miru, se poglablja v studiranje prizorov, razmišlja o igralcih, nekatere bo še treba angažirati, skratka, skratka Finžgarjevo delo o bitki za prostor, za oblast, za svobodo in ljubezen zori v režiserju ne kot nekakšen zgodovinski spektakel, pač pa tudi kot predstava, ki prinaša sporočilo tudi za sodobni čas. Gre vsekakor za izjemen gledališki dogodek. Zdi se, da je režiser Peter Militarov eden redkih, ki si je izkušnje s tako velikimi predstavami na prostem nabiral že v prejšnjih letih. "Res se je v Sori že pred desetimi leti govorilo prav o tej uprizoritvi, vendar pa je vse skupaj moralo počakati. Le nekaj kasneje sem se na Koroškem lotil pripravljanja predstave Miklove Zale in malo kasneje še Požganice - oboje na prostem. Kaže, da so mi taki in podobni gledališki projekti na prostem nekako usojeni, saj se s koroškimi gledališkimi prijatelji prav zdaj dogovarjamo, da bi v Podjuni naslednje leto uprizorili Podkornoškega gospoda, legendo iz Podjune." Kot da mu je na kožo pisan tudi Finžgar in sploh dramatiki, ki so ustvarjali med obema vojnama - kot so poleg Cankarja (režiral je Hlapce), še Vombergar, pa Novačan. Lani poleti se je na primer lotil tudi uprizoritve Finžgarjevega Divjega lovca. Uprizorili so ga v naravnem ambientu v Turncu Eod Šmarno goro. Zamisel, da i gledališče v naravi, kot so ga Premiera otroške predstave v Gledališču "Tone Čufar" MUCA COPATARICA Novo ustanovljeni gledališki krožek, ki pod vodstvom mentorja Rada Mužana deluje v Gledališču Tone Čufar, se je že predstavil s svojo prvo premiero. V okviru nedeljske matineje je osem deklic v starosti od sedmega do desetega leta zaigralo v igrici Muca Copatarica. Kljub neizkušenosti so zaigrale sproščeno, njihov gib in govor pa sta bila jasna in razločna. V nekompliciranih kostumih ali kar v svojih vsakdanjih oblačilih so upodobile junake znane pravljice Ele Peroci: razposajene otroke, ki ne pospravljajo svojih copat, skrbno mamo in strogo, skrivnostno pa tudi dobro muco, ki otroške copate ne le skrije, ampak jih zna tudi sešiti in zakrpati. Muco Copatarico je prijetno zaigrala deklica v zanimivem črno-belem kostumu, ki je tudi zato, ker je precej večja od ostalih igralk, na odrskem prostoru in v pravljičnem svetu Ele Peroci deležna največje pozornosti. Glavna značilnost in posebnost predstave je njena scena, ki ji je prilagojena tudi igra nastopajočih. Sestavljena je iz Šestnajstih močno povečanih otroških kock, katere otroci na odru prestavljajo tako, da ob vsakokratnem sestavljanju stvarijo podobo novega prizorišča (vasi, gozda ali mucine hiše). Ker je sestavljanje kock otroška igra, se lepo vklopi v predstavo, hkrati pa je takšna scena dovolj enostavna in funkcionalna, da bo uporabna na skoraj vsakršnem prizorišču. Kocke, ki so poslikane z različnimi pravljičnimi podobami in prikupen gledališki list, katerega del je tudi mogoče sestaviti v majhno kocko, je izdelala Marina Bačar. Glasbeno opremo je pripravil Jelo Skumavec, za luč je skrbel Jernej Rihtaršič, režiser predstave pa je bil Rado Mužan. Le-ta se kot gledališki dedek pred začetkom predstave pojavi pred odrom, nagovori otroke, jih pripravi na predstavo in tako celotnemu dogodku zariše v okvir, znotraj katerega otroci lahko začutijo prijaznost in gostoljubnost gledališča. • Mirjani Novak poimenovali združilo ljubiteljske igralce in tudi poklicne igralce se je obnesla. Izkazalo se je, da se lahko društva iz Pirnič, Smlednika, Senice, Sore, Medvod sijajno povežejo v gledališki predstavi. To so začutili tudi gledalci, saj so avgusta igro ponavljali nekajkrat, skupnega obiska pa je bilo kar okoli deset tisoč. "Lani smo prizorišče pravzaprav na novo odkrili, preskusili in sklenili, da bomo to zvrst gledaliških predstav, ki so kot nalašč za uprizoritve slovenskih mitov in legend nadaljevali. Že tudi vemo, kaj bo naslednji dogodek, najverjetneje v prihodnjem letu - legenda o šmarnogorskem Zlatorogu. Tekst že nastaja. Sicer pa bo morda to imenitno naravno prizorišče živelo tudi letos s ponovitvami Divjega lovca." In medtem ko Militarov razmišlja, da pravzaprav ne bi bilo nič nemogočega zbrati ekipo za Finžgarjevo Razvalino življenja in spet znova postaviti okvire gorenjske gledališke skupine, pa mu pravzaprav te vrste projekti - namreč združevanje gledališčnikov iz različnih gledaliških skupin, tako ljubiteljskih z gostujočimi poklicnimi igralci vmes - nenehno nastajajo. Vsekakor je režiser, ki so mu gledališke muze od srca naklonjene. Za njegovo režijo se potegujejo tako dramske skupine na Koroškem, bila so leta, ko je tamkaj pripravil kar okoli trideset premier z otroškimi in odraslimi skupinami letno; Režiserski portret Petra turova pa bi bil seveda p{ manjkljiv, če ne bi omew njegovega dela z mladi* igralci. V medvoškem CW glej gledališču je živahno # v takem, kjer igrajo odraij Potem ko so pripravili * cembrsko predstavo, pa t zdaj h koncu priprava n°* predstave, v kateri nastop® tako lutke kot igralci. ček scrkljanček, kot ima slov, bo prav zaprl postavljena na oder v spoi$ pokojnemu Saši Kumpu, k* prav za to predstavo narti sceno in lutke, a uprizori ni dočakal, Marjan BeW, tudi že pokojni, pa je j' avtor teksta prav za to glw lišče. V kratkem bo premic razmišljajo še ali bo v Krofi? ali pa morda v Vodniki domačiji v Šiški. No, \ spomladi bo v CiciglejU ' ena premiera, za njih^. gledališko skupino je M»t Dekleva napisal Trije praP prašiči. _S vmes popotuje z evrops^ festivalom manjšinskih gleA lišč, razmišlja z Matijem ^ činskim o postavitvi Buta$ na oder in če prišteje " predstavi, ki jih bo delal naslednji sezoni v jeseniške" gledališču in eno bolj komo«11 stvar v švicarski Losani, pc#' je njegov režiserski del^( koledar že nabito poln. H letos sploh in za nasledi leto. • Besedilo in slika: ™ Mencinger N( Literarni večer s Silvo Brank PESEM ME POIŠČE Škofja Loka - Ponedeljkov literarni večer v knjižnici Ivana Tavčarja za Silvo Brank vsekakor ni prvi, na katerem se predstavlja s svojo poezijo in prozo.__1 Minulo leto je bilo za Silvo Brai^ med najpomembnejšimi. Dočakala j' leta za upokojitev, junija je preje'? visoko občinsko priznanje - srebn^ grb občine Škofja Loka in v začetku decembra odličje z zlatim listo^ najvišje državno priznanje za lju»"' teljsko kulturo, ki ga podeljuje Zve2 kulturnih organizacij Slovenije. 1 Ob vsem tem manjka le ' podatek, da ste izdali kakŠf0 novo knjigo? "Novo knjigo res pripravljaj vendar ob znanih težavah z iska"' jem založnika nekoliko zamuja." Doslej ste napisali dve pesniški zbirki, zbirko pravijo povest Mavrična jesen. Pravzaprav ste vsestranski - pi*e za otroke in odrasle, poezijo in prozo. "Najprej so bile pesmi, dolga leta so se nabirale, I pojavljale v Sejalcu, v Loških razgledih, jeseniških Literarni listih in še kje. Izšle so v dveh zbirkah Razpotje in odpuščanja. Pesmi seveda še pišem, četudi se trenutno ve ukvarjam prav s prozo." a Vaše zanimanje za literaturo je v Škofji Loki imelo t**, poseben pomen, saj ste spodbudili kar nekaj odmev** projektov: revija Sejalec, ki ste jo ustanavljali zdaj * pokojnim prof. Krekom, se je razvila iz loške v gorenjsk' "Ideja za ustanovitev je prišla naključno; neka kranjs*. literarna skupina me je povabila na literarni večer v Kra™' naj predstavim nekaj svojih pesmi, to je bilo kon sedemdesetih let. Pomislila sem, zakaj tudi v Škofji Loki^ bi imeli literarne skupine, pa smo ustanovili literarni klub. V tu do nastanka revije Sejalec je bil potem le še korak. Zal.C mi je, daje zaradi pomanjkanja denarja zamrla akcija Knj'P otroku, ki sva jo s prof. Krekom spodbudila že petnajstimi leti." ^ Upokojitev za vas najbrž ne bo pomenila ustvarjali mirovanja? I "Seveda ne. Mislim, da imam srečo, ukvarjala se boti* stvarmi, ki so mi že doslej veliko pomenile - branje, p>sa,r< proze in poezije. Zdaj imam za vse to pač dosti več časa. Besedilo in slika: Lea Mencinger NON SOB' 101 0 M o na 9A.okorjivim. klancu UL: (064)212 535 no* ,:4 M1 !'1 al t jni; ^ Velika izbira korekcijskih okvirjev za odrasle in otroke ► Organiziramo okulistične preglede ► Kvalitetna sončna očala Ray Ban ^Korekcijska stekla ZEISS ► Zaščitna očala z računalniškim filtrom P* Tekočine za kontaktne leče ^Etuiji- verižice, čistila ^Popravila očal \ ^^^^^^ RODENSTOCK ON LINE - SILHUETTE r^ct^ ScVK SFERO FLEX - CERRUT1 I optika A^cmokel ^[.-.212-535 °* TRGOVSKO PODJETJE Titova 22, Jesenice vabi vse zaposlene, nekdanje delavce in upokojence Trgovskega podjetja Delikatesa ter povezanih podjetij DO ZARJA, DO GOLICA, da VLOŽIJO SVOJE CERTIFIKATE v program lastninskega preoblikovanja. Ker še ni zaključena revizija poslovanja, zbiramo certifikate v predhodno hrambo. Vlaganje je možno od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure v kadrovski službi ^e&^e&Će£et>o.o. Zbiranje CERTIFIKATOV bo trajalo do višine potrebnega zneska notranjega odkupa. NALOŽBA V DELIKATESO JE DOBRA NALOŽBA! Zagrebački Velesaja 8POWT .0 \ KOLEDAR PRIREDITEV 1995 Zagrebški velesejem se zahvaljuje za sodelovanje ter teli uspešno novo leto. Intertekstil 24. - 27. 1. Mednarodni sejem tekstila in spremljevalne industrije Mednarodni teden kož, obutve in oblačil 21.-24. 2. Mednarodni sejem prometa 4. - 9. 4. Zagreb auto show 4. - 9. 4. Mednarodna razstava avtomobilov in spremljevalne avtomobilske industrije Zagrebški sejem športa 4. - 9. 4. Mednarodni kmetijski sejem 25. - 29. 4. Mednarodni sejem prehrane 25. - 29. 4. Mednarodni sejem obrti 25. - 29. 4. Inova 25. - 29. 4. Razstava izumov, tehničnega napredka in novitet Mednarodni sejem blaga za široko porabo 25. - 29.4._ Mednarodni gradbeni sejem 25. - 29. 4. Franex 25. - 29. 4. Mednarodna razstava poslovnih možnosti in franšizing ITTF - International Tourism Trade Fair 10. -14. 5. Mednarodni poslovni turistični sejem Mednarodni sejem vina in opreme za vinarstvo in vinogradništvo 10. -14. 5. Medicina in tehnika 23. - 26. 5. Mednarodni sejem medicinske, farmacevtske in laboratorijske opreme lnterprotex 31. 5. - 3. 6. Mednarodni sejem za zaščito dobrin in ljudi Interklima 13. -16. 6. Mednarodni sejem grelnih in hladilnih naprav, ventilacije, klimatizacije, sanitarij, čistilnih naprav, termoenergetskih instalacij in kogenerativnih sistemov Ekonova 13. -16. 6. Mednarodna razstava ekotehnologije in ekoproizvodov Jesenski mednarodni zagrebški velesejem 11. -17. 9. tli Intertekstil 11. -17. 9. Mednarodni sejem tekstila in spremljevalne industrije Zaf 11.-17. 9. Zagrebški sejem umetnin ambienta Ambienta 4. - 8. 10. Mednarodni sejem pohištva, notranje opreme in spremljevalne industrije Turistinvest 4. - 8. 10. Mednarodni sejem gostinske opreme ter opreme za hotelirstvo in turizem Trade 4.-8.10. Mednarodni sejem opreme za trgovino, skladišča in interni transport lnfo24. - 28. 10. Mednarodni sejem informacijske tehnologije mm Interliber 24. - 28. 10. Mednarodni knjižni sejem in opreme za knjigarne in knjižnice Educa 24. - 28. 10. Mednarodni sejem učil in opreme za vzgojo in izobraževanje Božični sejem 15. -30. 12. z mednarodnim sodelovanjem Avenija Dubrovnik 15 tel. + 38541/623-111 faks+ 38541-520643 faks + 38541 -52Ub43 7jiprphflflH rh ^veksltf am PREDSTAVNIŠTVO ZAGREBŠKEGA VELESEJMA LJUBLJANA, Cankarjeva 3 teL/faks 061/210-694 Občina z močno gospodarsko hrbtenico Lani so na Bledu in v okolici zabeležili okoli 367 tisoč nočitev, kar je približno 49 tisoč več kot leto prej. V rekordnem 1990. letu jih je bilo 660 tisoč. Za objavo pripravila novinar Cveto Zaplotnik in komercialist Tomaž Gruden Nova občina Bled obsega območje krajevnih skupnosti Bled, Bohinjska Bela, Gorje, Ribno in Zasip, v katerih je skupno 22 naselij. Deloma leži v Triglavskem narodnem parku. Ima okoli 11 tisoč prebivalcev, od tega blizu 5.800 žensk in domala 5.300 moških. Glavni gospodarski dejavnosti občine sta gostinstvo in turizem, dobro pa so razvite tudi lesnopredelovalna, kovinska in tekstilna industrija, trgovina, gozdarstvo in kmetijstvo. Samo na Bledu je 6.131 ležišč, od tega 1.073 v hotelih A kategorije, 1.382 v hotelih B kategorije, 610 v počitniških domovih, 1.500 v kampih ter 1.566 v zasebnih sobah, apartmajih in gostiščih, nekaj jih je še v okolici, predvsem v Ribnem in v Gorjah. Po podatkih radovljiške uprave za gospodarstvo so v blejski občini zabeležili lani 367.476 nočitev gostov, od tega 283.676 nočitev tujih gostov in 83.800 nočitev domačih, medtem ko je bilo predlani vseh nočitev 308.600, od tega 199.194 nočitev tujih in 109.406 nočitev domačih gostov. V hotelih je bilo lani 237.467 nočitev, v kampih 90.346, v ostalih ležiščih pa 39.663. Hotelske nočitve so lani v primerjavi s predlani porasle za 27 odstotkov, še vedno pa Pomembnejša podjetja Pomembnejša podjetja v novi občini Bled so LIP Bled, Vezenine Bled, Špe-cerija Bled, Gozdno gospodarstvo Bled (po novem Gozdarstvo d d, Bled), Elmont Bled, Kovinska Bled, Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grand Hotel Toplice, Hotel Krim, Hotel Jelovica, Hotel Astoria, G&P Hoteli Bled, Hotel Ribno, Perftech Bled, EP Commerce Bled, Kmetijska zadruga Bled, Gozdar s k o kmet i j s k a zadruga Gozd Bled.. Samo v TPC-ju 64 lokalov Za Bled je značilna tudi bogata trgovska ponudba. Samo v Turistično poslovnem centru je 64 različnih lokalov, med njimi največ trgovski/L V centru napovedujejo, da se bodo bolje organizirali, in da se bo v prihodnje v njem dogajalo več, kot se je doslej. jih je bilo za dobro polovico manj kot v času turističnega razcveta 1990. leta, ko so sicer na Bledu in v okolici beležili okoli 660 tisoč nočitev. LIP je izvozil za 48 milijonov mark Največje podjetje v novi občini Bled je koncem LIP Bled, ki v šestih družbah na Bledu, v Bohinju, Mojstrani in Podnartu ter v krovnem podjetju zaposluje 1.049 delavcev (in še štiri pripravnike), kar je celo šest več, kot jih je predlani. Proizvodnja narašča že tretje leto zapored, lani se je v primerjavi z letom prej povečala kar za 6,4 odstotka, še malenkost več (za 6,5 odstotka) je lani narasla prodaja. K temu sta največ prispevala programa "kruhonosca" -opazne plošče in vratna krila s podboji. Vrednost prodaje je lani dosegla 64,5 milijona mark, od tega vrednost izvoza 48,1 milijona mark. Nekaj manj kot petino izdelkov so prodali na domačem trgu, dobrih sedem odstotkov v države nekdanje Jugoslavije, domala 58 odstotkov v Nemčijo, desetino v Italijo, 5,6 odstotka v Švico... 60 odstotkov blaga, predvsem surovin in reprodukcijskega materiala, so lani nabavili na domačem trgu (les jim skoraj v celoti dobavlja Gozdno gospodarstvo Bled), uvozili pa so ga za 15,9 milijona mark (več kot 90 odstotkov iz držav Evropske unije). Pokritost uvoza z izvozom je bila lani več kot 203-odstotna. Bruto plače zaposlenih so bile nad povprečjem slovenskega gospodarstva in gospodarstva nekdanje radovljiške občine in tudi za več kot 44 odstotkov višje, kot jih predvideva kolektivna pogodba. Produktivnost se je povečala. Povprečna vrednost prodaje na zaposlenega je bila 61.254 mark in je bila za deset odstotkov večja kot leto prej; še bolj (za 14 odstotkov) se je povečala dodana vrednost na zaposlenega. Največje tekstilno podjetje so Vezenine Bled, katerih večinski lastnik je Toni Maglica s Kozine. Zaposlujejo 308 delavcev. Izdelujejo predvsem čipke, zavese, prte, slavnostne obleke, otroško in žensko konfekcijo. Največ delajo za tuje trge, samo lani so z izvozom ustvarili za 3,9 milijona mark prometa, vse večje povpraševanje po njihovih izdelkih pa je tudi na domačem trgu. Gostinski lokal za vsakim vogalom V novi izrazito turistični občini je dovolj restavracij, gostiln, gostišč, okrepčevalnic, pen-zionov in drugih lokalov. Kot je razvidno iz knjižice, ki jo je Obrtna zbornica Radovljica izdala ob 25 letnici, imajo samo njihovi člani na območju nove občine Bled deset gostiln, dve restavraciji, štiri penzione, dvaindvajset okrepčevalnic, tri nočne bare, en premični gostinski obrat, dve slaščičarni.. Gozdno gospodarstvo Bled (po novem Gozdarstvo d.d. Bled) se ukvarja s sečnjo in odkupom lesa, z gojitvenimi, varstvenimi in drugimi gozdnimi deli ter z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic. Zaposluje 184 delavcev, med katerimi je tudi trinajst invalidov; število zaposlenih pa se bo do poletja zmanjšalo še za trideset. Lani so posekali 52 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega osem tisoč "kubikov" v zasebnih gozdovih. Zgradili so tudi poldrugi kilometer gozdnih cest. A BLED ★ * * * * G&P enim PARK HOTEL C.Svobode 15 64260 BLED, SLOVENIJA Tel.: 79 30 Fax:741-588,741-505 Tu tcxt6tc \mARECORDS Podjetje za glasbeno produkcijo,založništvo in trgovino d.o.o. SLO- 64260 Bled, Ljubljanska 7 Tel.+ Fax; 064/741-063 Sporima 64260 Bled,Ljubljanska 4 Telefon: 741-778, 741-805 Telefax: 741-623 C/ostilna" Pri Planincu C/rajska 8 64 260 Bled Tel: (064) 741-613 G&M Avtoservis Bled Niko N Tečaj Ma Niko Uročil »ar. V so je pazn< ajnik toje , Prid vosti lzJemn SaJ pc proizv »em p, Jujem 'etnvei si sme ■torta! leto, si Jas pt anost, Nika' Jevanii m dn fbrali ekono fcaosi Pobrs Ved yedno dela, enake enca, ya ma izvozi tečajr Sod zimo. smo ( jem Ritenska 6, 64260 Bled, Slovenija Tel.: 741-317, fax: 741-411 |»am ] ko «| pilijo M Tu Tec tozac lemšl to sla tont i ka. i *vozi god ^atei nepo ^8-od stroši &ban 2mfl: *apo "ko i skrbi kolik držav Kar Pred >< Nej bitve ISO Sonj, dverr sVeto °dtc Vi Za H bat odi da§ ««!, Pol f ka, odi "tal *ol, km 3>i D T V T\ G. Svobode 15 ĐLliD 64260BLED,SLOVENIJA TURISTIČNO Tel.: (064) 741-122 DRUŠTVO Tel+Fax: (064) 741-555 IZDELAVA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE ŽALUZIJ IN DRUGIH SENČIL PINTARJOŽE PARTIZANSKA 18, 64260 BLED, tel.: (064) 77-996, fax: (064) 76-107 Trgovsko podjetje d.o.o. Bled. Grajska c. II Prodaja trdih in tekočih goriv Grajska c.11, 64260 Bled Tel.: (064) 77-081 in 76-124 Poslovalnica Tržič. Loka 117 tel.+fax: (064) 53-429 lip bled lesna industrija Ljubljanska 32 64260 Bled Tel.: 79 50 Fax:741-675 iip trgovina bleddoo Ljubljanska 27, 64260 Bled PRODAJA Tel.: 795-230 HOTEL JELOVICA BLED CESTA SVOBODE 8,64260 BLED TEL: 7 960, FAX: 741 550 REZERVACIJE TEL:796 511 BLED ★ * ★ * * G&P GOLF HOTEL Cankarjeva cesta 4 64260 BLED, SLOVENIJA Tel.: 79 20 Fax:741-768 NOVO V KOZMETIKI R E- E I> Hotel Ribno Bled Izletnišha 4r4r 64360 Bled, Slovenija Tel: 78 661, Fax: 78 184 GASI* Cesta svobode 9 Telefon: 741-644 mj Telefax: 741-387 Mobitel: 0609 613-388 PRESO TERAPIJA -PRVIČ ZA OBRAZ IN TELO Sf" BARBARA SOLARIJ, SAVNA NEGA OBRAZA TELESNA MASAŽA AROMA TERAPIJA CANKARJEVA 20 a BLED, TEL: 741-61« ZUB MAKLER BLED d.o.o. TURISTIČNO POSLOVNI CENTER I PRODAJA NEPREMIČNIN l 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 magenta - bled tiskarna »grajska 44 - tel./FAX.: 064 76-925 jifDDDtri Ljubljanska cesta 4, 64260 Bled Telefon: (064) 741-110 Pričakujemo vas v več kot 60 lokalih D z bogato trgovsko, gostinsko in turistično ponudbo! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK J^ko Železniki pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 Niko prvi pridobil certifikat po dopolnjenih zahtevah ^čajna politika ni naklonjena velikim izvoznikom, Niku je lani pobrala pol milijona mark dobička Tr°^a k°ka' januarja - Na poslovnem srečanju v hotelu v.?0su£rist je Uni Nastran, direktorici kovinarskega podjetja JK? Železniki, certifikat kakovosti ISO 9001 slovesno kav m.m'ster za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajni-Sor,vv Niku je projekt vodila Sonja Zavrl, ki je povedala, da °i>azn vzPoslav,JanJem celovitega sistema kakovosti sta ministru °P-«u znižan stroške nekakovosti. uoe pa _ j----T*jnikarju povedali, kaj žuli pretežne izvoznike, saj INiko na tttJe proda kar 85 odstotkov Pridobitev certifikata kako-y«sti ISDO 9001 je za nas 12Jemno pomemben dogodek, Sai pomeni, da ne samo v Proizvodnji, temveč v celot-jtern poslovnem procesu obvladujemo ne samo kakovost, l?rnveč tudi stroške. Cilj smo Sl smelo zastavili in intenzivno startali za začetku lanskega leta, saj certifikat kakovosti za |jas pomeni konkurenčno prednost. \f Aa.~\~ ai—\t*.—s~» j^j^^je dejala c a Tiha Nastran in v nadal-|levanju poslovnim partnerjem lr» drugim gostom, ki so se pali na slovesnosti, prestavi-Ja. Poslovanje podjetja in kritično ošvrknila tekoče e*onomsko politiko. zaostajanje tečaja jim je Pobralo polovico dobička Vedno smo bili neodvisni, ^edno smo živeli od svojega đela, tudi danes si želimo le enake pogoje kot tuja konkursa, zato upamo, da bo država manj mačehovska do velikih izvoznikov. Najbolj nas žuli SfUJ« in fiskalna politika, saj °? Odstotkov proizvodnje izvo-2,rno. Lani zastavljene cilje Srno dosegli, z doseženim ciljem pa nismo zadovoljni, saj !Jairi je država s tečajno politi-ko "pobrala" približno pol V Niku so lani količinsko proizvodnjo na zaposlenega povečali za 15,5 odstotka, leta 1993 so izdelali 83.785 mehanizmov na zaposlenega, lani pa 95.102 mehanizmov na zaposlenega. Za letos načrtujejo še večji obseg proizvodnje, v plan so zapisali, da bodo Izdelali 110.500 mehanizmov na zaposlenega slikovito izrazila. Vendar pa so uspeli dobiti dobro strokovno pomoč, pomagal jim je svetovalec mag. Sašo Starčič iz Škofje Loke, ki je že pred leti v Niku vodil uspešen projekt vrednostne analize. Pogodba z njim je vsebovala tudi del plačila glede na dosežene cilje projekta. Drugi problem pa je bilo zelo obsežno delo, saj je strokovni delavec za pripravo dokumentacije za pokritje enega poglavja potreboval mesec dni, samo to bi torej trajala 20 mesec. Stvar so zato zasukali in v projekt vključili 22 ljudi, na začetku lanskega leta so imeli tri ustvarjalne delavnice. Hkrati pa so izvedli tudi akcijo bilijona mark dobička, je "de-1*1 Tina Nastranova. Tečaji so namreč lani izrazito zaostajali za inflacijo, saj je nernška marka lani porasla le g slabih 7 odstotkov, angleški tont le za pol odstotka, dolar Pa je celo padel za 4,8 odstotki1- Približno 60 odstotkov !*vozijo za nemške marke in i7 odstotkov za angleške funte, čeprav uvozijo 80 odstotkov ^aterialov z nemškega trga, to ne. Pokrije "izgube" pri izvozu, 55 irnajo stroški materiala le ^odstotni delež. Vsi ostali JJroški so tolarski in njihovo IPbanjr -l\\ 2a Posojrila so pri nas Še vedno ije je bilo precej usklajeno 1 »nflacijo. Tudi obrestne mere a posojila so pri nas št Previsoke. Sprašujemo se, ko-«ko časa bomo še zdržali, ne 5*rbi nas za delo, temveč Joliko nam bo prisluhnila drzava, je dejala Nastranova. Kar 340 koristnih Predlogov .Projekt uvedbe celovitega sistema kakovosti in prido-?i^e certifikata kakovosti £° 9001 je v Niku vodila JJaJt Zavri, ki je dejala, da g se na začetku srečali z ^ema problemoma. Večina rftovalcev je želela svetovati 0(1 tod do večnosti, kakor se je v Niku so lani načrtovali Za pribliino 60 milijonov farjev čistega dobitka, *•/ bi predstavljalo 4,2 odstotka prihodka. Ven-J,r «<» je zaostajanje tečaja odneslo skoraj Polovico, saj so ga dose-f« 32,6 milijona tolarjev, KaJ je predstavljalo 2,3 odstotka prihodka Letos ^frtujejo 53,9 milijona tolarjev čistega dobička, «*r naj bi predstavljalo ■M odstotka prihodka. Projekt pridobitve certifikata kakovosti je v Niku vodila Sonja Zavrl. Foto: Lea Jeras zbiranja koristnih predlogov, spodbudili so jo tako, da so vsakega simbolično nagradili, saj te stroške lahko pokrije samo eden dober predlog. Nabralo se je kar 340 idej m predlogov o možnih izboljšavah v podjetju, kar pomeni več kot en koristen predlog na zaposlenega, saj je v Niku trenutno zaposlenih 314 ljudi. Pridobitev certifikata kakovosti je naložba, je priložnost, če bodo stroški nižji, potem je smiseln, je dejala Sonja Zavrl. Zanimivo je, da so že med samim uvajanjem celovitega sistema kakovosti uspeli zmanjšati stroške nekakovosti, saj so bili lani le 1,8-odstotni, leto prej 3,4-odstotni in leta 1992 3,8-odstotni. Tečajna politika tudi letos ne bo bistveno drugačna Narodnogospodarski pogled je seveda nekoliko drugačen, seveda pa se zavedam, da so za suhoparnimi številkami ljudje, kakršni sta gospe Nastranova in Zavrlova ter seveda številni ljudje, ki trdo delajo, je dejal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Z letošnjo gospodarsko politiko Tini Nastran, direktorici Nika Železniki je certifikat kakovosti ISO 9001 slovesno izročil minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, ki je ob tem dejal, da rad prihaja na Gorenjsko, saj so gospodarske razmere pri nas boljše in več je prijetnih dogodkov, kakršna je podelitev certifikata kakovosti. Foto: Lea Jeras naj bi ohranili tri lanske dobre stvari. Prva je seveda gospodarska rast, ki je bila kot vse kaže lani 4- do 5-odstotna, kar Slovenijo uvršča med države z najvišjo gospodarsko rastjo. Vseh podatkov o lanski zunanji trgovini še ni, v enajstih mesecih pa je izvoz porasel za 11,5 odstotka in za prav toliko tudi uvoz, pokritje je tako 95,5-odstotno. Drugi lanski dosežek, ki naj bi ga ohranili tudi letos, je uravnotežen državni proračun. Kako ga bomo uravnotežili letos, še nikomur ni jasno, je dejal Tajnikar, saj je veliko stvari že naprej določenih, številke pa so zelo visoke in uravnoteženje proračuna bo zato velik uspeh. Še vedno je veliko podjetij, ki se preoblikujejo, če bi mariborski Tam prepustili stečaju, bi bilo na cesti še 4.200 ljudi, kar bi pomenilo, da letos ne bo zaposlenih za odstotek več, temveč bi jih bilo še za dva odstotka manj. "Račun" za koprsko Slošno plovbo znaša 75 milijonov mark, naj jo prepustimo propadu? Takšnih Mehanizmi za registra-torje za mape so najpomembnejši Izdelek Nika iz Železnikov, saj imajo v proizvodnji 88-odstotni detei. Izdelujejo še sponke, vzmeti in vzmetne trakove. Kar 96 odstotkov mehanizmov za registra-torfe izvozijo, od tega 45 odstotkov na nemški trg, sledi Velika Britanija s 27- odstotnim deležem in Avstralija s 7,5-odstotninu in da so gospodarstveniki "prebudili" številne projekte. Vsekakor pa se letos še ne bomo mogli oddahniti in sredi leta brezskrbno oditi na dopust, uspeli bomo le z resničnim delom, je dejal minister Tajnikar. • M. Volčjak Čimprej do sporazuma o prosti trgovini Romunska ambasada in slovenska Gospodarska zbornica sta pripravili romunsko slovensko poslovno konferenco, na kateri so bili prisotni mnogi predstavniki romunskih in slovenskih podjetij ter ministrstev. Ljubljana, 24. januarja - Sodelovanje z Romunijo do sedaj ni bilo ravno veliko. Vendar se stvari spreminjajo, kajti vse večje je zanimanje za sodelovanje s to državo. Da je zanimanje za poslovanje oziroma za romunski trg vse večje, je pokazala tudi anketa med slovenskimi podjetji. Eden izmed razlogov za skromnejše sodelovanje do sedaj je, kot menijo slovenski podjetniki, pomanjkanje deviz. Pomembni zaviratelj je tudi nelikvidnost oziroma pomanjkanje finančnih sredstev v celoti, visoke carinske dajatve, slabe komunikacijske povezave in seveda veliko medsebojno nepoznavanje, kar naj bi se po tej poslovni konferenci spremenilo. Čimprej je treba priti do sklenitve sporazuma o prosti trgovini, o zaščiti in promociji investicij, izogniti se je potrebni dvojnemu obdavčenju in skleniti tudi prometni sporazum. Slovenija naj bi v prihodnje za olajšavo v prometu dogradila železniški trakt med slovensko in madžarsko mejo, ki sedaj poteka pb hrvaškem ozemlju. Madžarski tranzit (torej prek njenega ozemlja) je za Romune zelo drag in to povzroča nekonkurenčnost romunskih proizvodov. Romunski predstavniki so se pohvalili s tem, da je njihov izvoz liberaliziran, za letošnje leto pa, kot so zatrdili, so kontingentirani le še štirje proizvodi. V Romunijo Slovenija izvaža največ zdravil, tkanine, akumulatorje, mesne konzerve, glavne postavke pri uvozu iz Romunije pa so naftni derivati, traktorji, alkoholi, aluminij, olja. Obljubljena je tudi precejšnja mednarodna pomoč Romuniji, kajti to je država, ki je vse bolj zanimiva za svetovni trg, zato je predlog za skupno nastopanje Slovenije in Romunije, predvsem na vzhodnoevropskih in na trgih Kitajske ter bivše Sovjetske zveze, zelo zanimiv. • Š. Vidic Slovensko-bosanska poslovna borza Ljubljana, 26. januarja - Poslovne borze, ki je v začetku tega tedna potekala v Ljubljani, se je udeležilo 65 podjetij Zeniško-dobojskega kantona in 73 slovenskih podjetij. Z Bosno in Hercegovino Slovenija nima niti trgovinskega sporazuma. Gospodarstveniki Zeniško-dobojskega kantona BiH so zaradi velikega zanimanja obisk celo podaljšali za en dan, saj zaradi velikega obojestranskega zanimanja podjetij vseh pogovorov niso mogli opraviti v predvidenem roku. Tako slovenskega kot bosanska podjetja si namreč žele več stikov, zanimajo pa jih višje oblike gospodarskega sodelovanja, ustanavljanje mešanih podjetij oziroma skupna vlaganja in skupni nastopi na trgih drugih držav. Na poslovni konferenci so sodelovali tudi predstavniki obeh gospodarskih zbornic, ki bosta obem vladam predlagali, naj omogočita tesneješ gospodarsko sodelovanje. Slovenija si želi trgovinski sporazum o coni svobodne trgovine, sporazum o plačilnem prometu in o zaščiti naložb. Skleniti pa bi bilo treba tudi socialne sporazume, saj je v Sloveniji približno 20 tisoč državljanov BiH, veliko pa je tudi upokojencev iz BiH, ki so delali v Sloveniji. Kljub vojni slovenska podjetja trgujejo s podjetji v BiH, obseg menjave pa je seveda bistveno manjši kot včasih, lani je znašala le 65 milijonov dolarjev, pred vojno pa dobro milijardo letno. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki je član evropskega združenja teh institucij, je v Niku decembra lani opravil cer-tifikacijsko presojo in tovarni podelil certifikat kakovosti ISO 9001. Sistem kakovosti pa je v Niku vzpostavljen in dokumentiran v skladu dopolnjenimi zahtevami tega standarda, kar pomeni, da je Niko prvo podjetje v Sloveniji, ki je zadostilo dopolnjenim zahtevam standarda ISO 9001. Sicer pa ima certifikat kakovosti ISO 9001 le 53 slovenskih podjetij. SINDIKAT PODJETJA ISKRA TERMINALI, p.o., KRANJ objavlja prosto delovno mesto PROFESIONALNEGA SINDIKALNEGA ZAUPNIKA Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo objavljenega delovnega mesta so naslednji: 1. najmanj 4-letna srednja strokovna izobrazba (prednost imajo kandidati z višjo oz. z visoko strokovno izobrazbo, če izpolnjujejo ostale pogoje) 2. znanje s področja delovnopravne zakonodaje 3. delovne izkušnje na področju sindikalnega delovanja in zavzetost za sindikalno delo 4. preverjanje usposobljenosti ob izteku 6-mesečnega dela Kandidati lahko vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, navedenih pod 1-3 točko, v roku 8 dni po objavi na naslov: "Svet kranjskih sindikatov , Slovenski trg 3, Kranj - za Sindikat podjetja Iskra Terminali. O izbiri bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. računov za pretekli dve desetletji pa je še veliko. Ceneje pa je delovna mesta ohranjati, saj nova nastajajo zelo težko in na drag način. Presežek v plačilni bilanci je po osmih mesecih lanskega leta znašal 371 milijonov dolarjev, primanjkljaj v trgovinski bilanci le 42 milijonov dolarjev. Za Slovenijo je to seveda zelo velik presežek, zato je tolar trden in tudi letos tečajna politika ne bo bistveno drugačna.Tretja stvar pa je zasuk pri investicijah, saj je njihova nominalna rast kar 40-odstotna, kar ne velja samo za ceste. Vse torej kaže, da je gospodarski optimizem večji, d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. Kranj DENAR JE SVETA VLADAR Potnike za delo na terenu vabi k sodelovanju največji uradni prodajalec za MOBILNE TELEFONE v republiki Sloveniji. ZA POŠTENO DELO ODLIČNO PLAČILO Pogoji: komunikativnost, resnost, urejenost, lojalnost, lasten prevoz. Informacije na tel.:064/225-060, 225-061 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJ A VOLČJAK Kolesarstvo in turizem z roko v roki gMg NA ŠTIRIH KOLESIH Čeprav je kolesarstvo prvotno namenjeno rekreaciji, -zdravju, pa je v tem okviru vse pomembnejši tudi v turizmu. 2MW" tlOVJ pOStOpkJ f"© 011^ 111*3 fl j 3 tsr" Ljubljana, 24. januarja -Ideja seveda ni nova. Uporaba kolesa je prav gotovo trdno povezana z zdraviliškimi kraji, tudi pri nas. Tema o kolesarjenju in turizmu je PTFE < teflonska) maziva za avtomobilizem Industrijo In navtlko ^ggyp ^ "Tour car w8 iPPiip. rvn smoother, k jJkŠ coofer, and vse INCREASES ENGINE LIFE AND PERFORMANCE 'najbolj spolzka snov poznana človeku" -do 160.000 km zaščite •-7,3% večja moč motorja - ~ 5% manjša poraba goriva • do 90% manjša obraba motorja •zaščita pri hladnem motorju VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJA REŠUJE MOTORJE bila pomembna tudi za raz- Eravljalce na posvetovanju, i ga je pripravila slovenska Turistična zveza. Sodelovali so predstavniki ministrstev, Fakultete za šport, Turistične in Kolesarske zveze, Svet za preventivo in vzgojo in še marsikdo, ki že ima izkušnje na tem področju. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze, je menil, da kolesarjenje v turistični ponudbi pri nas ni na začetku, vendar ga je treba še bolje organizirati. Kolesarjenje je treba pospešiti in obogatiti turistično ponudbo vseh turističnih krajev, lepo pa bi bilo tudi povezati te kraje. Pomembni postajajo vse bolj tudi ekološki momenti. Glede na to, da je letos evropsko leto narave, naj bi svoj delež prispevalo tudi zdravo kolesarjenje. Marinko Tomaž s Turistične zveze je predstavil kolesarjenje kot sestavni del turistične ponudbe. Dejal je, da bo posvet prispeval k obravnavi predloga o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana naše države s poudarkom na kolesarski infrastrukturi. Beseda je tekla tudi o strategiji sponzoriranja kolesarstva. Krka iz Novega mesta k temu veliko prispeva in s tem k novim kvalitetam življenja. Na posvetovanju so se seznanili tudi s tujimi izkušnjami. Na avstrijskem Štajerskem so namreč kolesarske poti ne samo del prometne infrastrukture, ampak turistično in prometno zanimiv, pomemben in dinamičen sistem, kot se radi pohvalijo sosedje onkraj naše meje. Z vztrajnostjo, finančno pomočjo in s propagando se na tem področju res da veliko doseči. Kolesarjenje naj postane del vzgoje, športa, turizma. • Š. Vidic Letno srečanje ekonomistov Kranj, januarja - Zveza ekonomistov Slovenije bo s sodelovanjem ekonomske fakultete in gospodarske zbornice pripravila tretje letno srečanje ekonimistov. Tretje letno srečanje ekonomistov bo na temo "Ekonomski vidiki upravljanja" potekalo 10. februarja v prostorih ekonomske fakultete v Ljubljani. Tema je zelo aktualna, z referati bo sodelo-vala vrsta uglednih ekonomistov, ki bodo spregovorili o slovenskih izkušnjah pri lastninskem preoblikovanju in o upravljanju v poprivatizacijskem obdobju, o upravljanju bank, zavarovalnic, investicijskih skladov, zavodov, javnih podjetij. Spregovorili bodo tudi o ekonomskem kriminalu, o odnosu med gospodarstvom in politiko ter o oblikovanju slovenske razvojne industrijske politike. Pri bavarskem BMW-ju so v mestu Unterscleissheim samo 15 kilometrov od njihovega razvojnega in raziskovalnega centra odprli nov center za razstavljanje in recikliranje avtomobilov. V novem centru imajo BMW-jevi strokovnjaki možnost za uvajanje novih postopkov za recikliranje in izmenjavo izkušenj z drugimi firmami, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Z izboljšano logistiko in novo tehnologijo odstranjevanja tekočin in maziv, ki so v starih avtomobilih ter razstavljanja avtomobilov, naj bi novi center, kjer se strokovnjaki ukvarjajo tako z reciklažo zdajšnjih BMW modelov kot tudi z raziskovanjem reciklaže modelov, ki šele prihajajo v proizvodnjo. Med izboljšavami glede na dosedanje postopke recikliranja je zagotovo sistem za recikliranje plastičnih delov, s katerim v eni sami sekundi s pomočjo infra rdečega spektroskopa ločijo kar okoli 30 različnih plastičnih delov, kar zagotavlja učinkovito prebiranje in pripravo za ponovno proizvodnjo kakovostnih materialov. Seveda je delovanje novega centra popolnoma računalniško podprto, tako, da tudi BMW-jevim partnerjem, ki sodelujejo pri recikliranju omogoča, neposredno pridobivanje informacij in hkrati tudi praktično usposabljanje na konkretnih primerih. Razvoj novih postopkov recikliranja je BMW začel precej pred letom 1990, ko so postavili prvi obrat za razstavljanje avtomobilov in jih do lanskega aprila razstavili več kot 1800, predvsem za preizkušanje in raziskovanje novih postopkov. • M.G. Opel ponovil lanski uspeh Avtomobili Opel in Vauxhall (blagovna znamka v Veliki Britaniji) so tudi v lanskem letu pobrali največji tržni delež v Evropi, saj so odrezali kar 12,6 odstotka tržne pogače. Skupna prodaja ie bila 68.500 avtomobilov višja kot v letu 1993, kar predstavlja 4,8-odstotni porast prodaje. Opel je bil uspešnejši v kar devetih od šestnajstih evropskih držav, v kar trinajstih pa je imel več kot desetinski tržni delež. Še vedno ima največ zaslug za dobre prodajne številke najmanjši model corsa, ki so ga prodali kar za 110.000 enot več kot v letu 1993, zelo dobro pa gre v promet tudi nova ornega. • M.G. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža (sni avtoline ^^IjLasr ttgovina in servis d.o.o. _Vi i n i Kranj, Bleimisova 10_ POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL UGODNE CENE novih avtomobilov še do 31. 1. V zalogi vsi modeli - PUNTO (v) Tel.: 211-553,216-563 MEŠETAR Večja ponudba in večje povpraševanje Na torkovem avkcijsko borznem sestanku Splošne kmetijsk«! avkcijske in borzne družbe, d.d., Ljubljana so ponujali okoli 250 totj sadja, predvsem južnega, in vrtnin. Ponudba je bila večja k^l ponavadi, saj je na avkciji kotiralo okoli 30 pridelkov. Prevladoval*! je uvoženo "blago", medtem ko je bilo domačega bolj mal^j Zanimivo je, da se je povpraševanje povečalo, in da je bi'fl sklenjenih kar precej kupčij. Prodali so nekaj limon, cvetače, sW| mandarin, banan, suhih marelic, kislega zelja, kitajskega zelj*j marelic in solate. Kislo zelje, pakirano v polivinilaste vrečke po e" kilogram, so prodali po 100 tolarjev za kilogram, kitajsko zelrc domačega porekla po 85 tolarjev, italijansko solato endivijo po 81 tolarjev, čilenske slive po 380 tolarjev, hrvaško cvetačo po 13] tolarjev, ekvadorske banane po 67 tolarjev... Česen s Kitajske H ponujali po začetni ceni 179 tolarjev za kilogram, čebulo iz Avstrij* po 79 tolarjev, rdeči fižol iz Amerike po 188 tolarjev, belo grozdje'1 države Čile po 533 tolarjev, domači prvorazredni krompir desire'j po 54 tolarjev, kislo repo po 90 tolarjev - in tako dalje. Cene semenskega krompirja Zasebno podjetje Korotan iz Struževega v Kranju ima n* zalogi še manjše količine različnih sort semenskega krompirja Cene, ki jih navajamo, so brez prometnega davka (za kmete)' medtem ko morajo vrličkarji plačati še 5-odstotni davek, sorta elita original jaerla, ukama 96,00 desiree 90,00 agria, sante, resy, romano 110,00 kondor, fiana, cosmos 110,00 coneorde, arinda 110,00 primura, liseta 105,00 90,00 . 85,00 95,00 95,00 95,00 95,00 Prodajalna Semenarne v Šucevi ulici v Kranju (vse cene so btf* prometnega davka, pakiranje po 25 in 50 kilogramov, ponudba ^ dnevno spreminja): sorta elita A reprodukcija jaerla desiree agria, sante, resy, romano kondor, cosmos, coneorde kennnebeck mari sbard desiree 110,00 105,00 105,00 99,00 120,00 110,00 120,00 110,00 120,00 110,00 132,00 (superelita) 105,00 (superelita) Poslovalnica škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Trati (v* cene so brez prometnega davka in veljajo za krompir, pakiran v vre** po 50 kilogramov): sorta elita original desiree, jaerla 100,00 sante, romano 115,00 kondor, fiana, kennebeck 95,00 105,00 105.00 (&t33 Avtomarket ■■HgHMI magazin vsak patak pri vatam prodajalca V DANAŠNJI Sil Vilki »TEST: RENAULT LAGUNA 2.0 RXE"VOZILI SMO: OPEL TIGRA ■ ŠPORT: PREGLED SEZONE F1" NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE ' BREZPLAČNI MALI OGLASI "NAGRADNA KRIŽANKA _J, M0NTANA Y101.1 IEGAT. (92) 13.490 DEM Y10 1.1 IECAT.(94) 14.990 DEM UNO 1.0 IE CAT. (93) 12.490 DEM T1P01.4 S IE CAT. (93), MAQ 16.490 DEM T1P0 1.6 SX IE CAT. (93), MAQ, KLIMA 18.990 DfiM TIPO 1.7 DS ECO (92), KLIMA 15.490 DEM TEMPRA 1.6 SX IE CAT. (92), KLIMA 18.490 DEM TEMPRA KARAVAN 2.0 IE CAT 4x4 (92), MAX. OPR 26.990 DEM ALFA ROMEO 331.3 IE CAT. (93), KLIMA 16.490 DF,M ALFA ROMEO 33 1.3 SW IE CAT. (94), KLIMA 17.490 DEM ALFA ROMEO 164 Q 3.0 V6 (92), KLIMA ABS, USNJE, AKTIVNO PODVOZJE, 200 KM, MAX OPREMA 45.000 DEM IBIZA 1.7 SPORT LINE (93) KLIMA 5 VRAT 15.990 DEM IBIZA 1,5 SX-i (93) 5 VRAT 14.990 DEM STARO ZA NOVO, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-648 ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel. 064/241-358, fax 064/241-367 VERTI60 d.o.o. Mestni trg 27 Škofja Loka tel./f ax: 064/623-087 Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVTOCOMMERCE, BLEIWEISOVA14 064/213-977 LESCE: NBA d.o.o., F1NŽGARJEVA 8 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o, H. VERDNIKA 23 a 064/83-211 Kaposi 13. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Oblačno vreme se bo po napo vremenoslovcev nadaljevalo tudi v ^% soboto in nedeljo. Občasno bo deževalo, Meja sneženja se bo spustila tudi do nižin LUNINE SPREMEMBE V ponedeljek bo mlaj nastopil ob 23.48. To po Herschlovem vremenskem kjluču napoveduje lepo vreme, kajti pravilo HerscHIovega ključa je, da čimbližje polnoči se položaj lune spremeni, tem lepše vreme lahko pričakujemo. Kekec, valda C S ^ 4 f* y 1---— * Nekateri trdijo, da moderna, hrupna glasba v mladini vzbuja cksualne občutke, da so nekateri glasbeni idoli mladih ePrimerno oblečeni in s svojimi zgledi vlečejo mladino na pot nrata! Pokvarjenosti... Nekaj razvpitih, glasbenih zvezd pa je o seksu izjavilo: Madonna: ~ Seksi sem. Kako naj se temu izgonem? Poveznila sem si ječo čez glavo, da me ljudje ne bi videli. Toda moj glas je bilo še vedno slišati. In tudi ta je bil za ljudi seksi. W Pop: ~,Karse seksa tiče, sovražim ženske. Povejte mi vsaj en razlog, za«aj ne bi mislil tako. Whitney Huston: .' Ce bi bila lezbijka, pr'isežem, da bi to vsem povedala, vendar 'koli ne bi imela v svoji postelji ženske. Robyn je moja priJQteljica. Poznava se že zelo dolgo. Toda ne, nikdar nisem bila eZoijka in mislim, da tudi nikoli ne bom. Boy George: , ' Največja skrivnost med glasbeniki? George Michael je hteroseksualec. Rod Stewart: - Mislim, da imajo vsi ročk pevci nezakonske otroke. Janis Joplin: ~a °dru sem se ljubila z 25.000 moškimi, toda domov sem vedno odhajala sama. _JU>eJcar nekaj resnic je v teh izjavah, kaj? (Gi+<& ^ ŠKODA Volksivc^en Group Zdej, kako le bilo naslov filma ali Poslednji Kekec, Večerja s Kekcem, Štirje kekci in Rožle. Kekci v prometu, Gozdarska hiša Kekec ali celo Srečno Kekec... ha, ta zadnja Je pa res dobra, tako so rekli v Trbovljah, ko je bil leta 1962 Kekec na tudistič-nem obisku v tamkajšnjem rudniku (učas je bilo fest moderno hodit' v rudnike gledat', kako delavci garajo in presegajo normo pa to...). Vesna Je rekla čist prov, Kekec ima za ušesam vtetovirano Kekec, v levi roki ima na papirčku moj avtogram v desni pa Gorenjski Glas z Jodlgatorjem -saj ste opazili ta kader v filmu... a veste to je bilo takrat, ko je šel na obisk k Brinceljnu. No pa dajmo žrebat . Med gledanjem Kekca (vidokaseta pa to...) se mi je utrnila misel, da bi z roko segel med dopisnice. In evo ga... res sem to storil in na svetlo potegnil dopisnico, ki jo je napisala Nast-ja (mmm, niče name) Dolenc, Rodine 35, 64274 Žirovnica. Hej, hej. a poznaš unega Staretovega ta malga, ki je trenutno v Indoneziji, al' pa na Tajskem, kako bi človek vedel kje... No, počakat dopis, pol pa le po nagrado. TOP 3 1. Alien 2. Šifko 3. Cranberries NOVOSTI Pa dajmo najprej za podmladek - tanova od Romane Krajnčan "Romana in Cic", pol za malo starejše kaseta -Ansambel Jožeta Burnika, pa še m al za nas vmes -Ego Malfunction. pa Sniffl-lis, to so eni Domžalci, pa še malo countrva: Billy Ray Cyrus - Storm In The Heart-land in Kathy Matte - VValk-ing Away a Winner. Pol so pa tu še karte za Bistije... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 165: A damo še eno filmsko, no dajmo, no. A veste kva me zanima, kako je ime tistemu gozdarju, ki v eni nadaljevanki peca uno le-karnarco iz Berlina? Takim tipom recimo Andrej Šifrer napiše pesmico o njegovem... No, rešitve čakamo do srede, 1. februarja, kam, ja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlpato..." Misl'm, ej Mojca zakva pa jest tega sploh ne vem..., hmmm... kdaj pa Je bilo tisto, pa kje, pa..., zdaj me pa kar malo ferbca..., misl'm. Nataša valda je bil Švejk dober, tkao kot vedno... Beti. kar se tiče Designov, smo malu urgirali, valda bo hmalu, plakat pa valda zastonj - za tiste, ki pišete Jodlgatorju, da ne bo pomote... Jasnovidka K. , a se mi kaj vidimo na koncertu al' kva, karte so po jurjaosemstopetdeset... pa čav. GREMO . V GAULOISSES Prva zgodba: Policija na Poljskem je privedla na policijsko postajo nekega potepuha, ki so ga policaji dobili v podzemni Železnici, kjer je tudi spal. Na veliko začudenje na policijski postaji prisotnih policajev se je izkazalo, da je možakar konzul, ki ga je na Poljsko imenovala in poslala neka eksotična država našega planeta. Privedeni je izpovedal, da so ga kot konzula na Poljsko poslali brez vseh sredstev, da denarja nima, da sPi v podzemni, hodi pa na konzularne sprejeme na ^oljskem, da vsaj nekaj mal-ega použije. Poljakom je Postalo malo nerodno in so m« poiskali neko skromno stanovanjce in nekaj malega za denarnico... Druga zgodba: Tu, v naši državi, imamo nekega konzula nam daljne dežele, ki je sicer res pokupil nekaj nepremičnin in imovine ln sedi kot kakšen grof v svojih foteljih, a blebetavo okolje ve povedati, da v stacunah ne plačuje špecerije, ne najemnine, da se mu novogradnja turističnega ob-posipa, ker gradbeni firmi ni plačal... Tretja zgodba: Slovenija ima v Argentini odpravnika poslov, ki se je ob obisku slovenskega kulturne-8fl ministra in njegovega spremstva baje silno blamir-% saj ni naši delegaciji uspel zrihtati v Argentini niti enega Poslovnega pogovora. Slovenska delegacija bi se lahko n° licu mesta od sramu fSreznila v tla, ko je spozna-'a> kako v resnici obvlada španščino. Ko ga je namreč na sprejemu argentinski kul-lurni minister pred vsemi ^prašal, od kdaj da je kot slovenski odpravnik poslov v Argentini, je zajecljal: "Ja, ja, tukaj, tukaj..." Čemu vam pripovedujemo te zgodbice? Zato seveda, ker je v teh dneh v ospredju slovenska zunanja politika ali kandidat za novega zunanjega ministra v tej deželi. Ob vsem tem, kar se dogaja okoli novega kandidata, javnost samo vzdihuje in nekva-lificirno ocenjuje: kvačkanje. Drugi, bolj posvečeni v te v zadeve, so še celo bolj kruti, ko pravijo, da bi v takih da je jastreb! No ja... Zame bi bila bolj OK tista Mojca, že zato, ker je energična in razgledana ženska, ampak pri nas je politika najbrž res domena moških in ženske komaj prenaša. Pri nas še zdaleč ni tako kot, denimo, na Norveškem, kjer so ministrice in političarke Vsakdanji pojav in še več. Na Norveškem, kot pravi vic, ob poplavi ženskih junkcionark in ministric norveški otročki takole sprašujejo svoje mame: Mama, a misliš, da je pri nas tudi moški lahko minister? Tema tedna Naslednji, prosim... Dolgoročno gledano je čisto vseeno, kdo je zunanji minister ali fletni mladenič Zoran ali pa moja soseda, ki se tako krepostno nosi. Kmalu bomo prišli vsi na vrsto: če ne kot zunanji ministri, pa kot ambasadorji. političnih razmerah, kakršne so zdaj v deželi na sončni strani Alp, lahko imenovali za zunanjega ministra tudi - opico! Saj je tale Zoranček, ki so ga zdaj ven vrgli, kar postaven in lep fantič in lahko mu grozno imponira, da so ga italijanski Časopisi imenovali, Kakorkoli že: ko ti daš Zorana za zunanjega politika, se nato zgodijo politične rošade gor in dol! Zoran gre iz parlamenta, vanj pa potegneš naslednjega, ki je na strankarskem listku. Pri nas je v grobem takole: poslanci gredo v penzion, za ministre ali v tristo paradržavnih skla- dov in agencij, gredo za ambasadorje ali odpravnike poslov v Honolulu ali na podobne destinacije, nastane manko in v ta manko se pritegne nato naslednjega Slovenca, ki je nekje na terenu. Po tej logiki ni daleč dan, ko bomo vsi prišli na vrsto. Naslednji, prosim... Izumrli Slovenci ne bomo, ampak se bomo kot veleposlaniki razselili po širnem svetu, manjšina pa se bo v domačem parlamentu šla interpelacije. In se zna zgoditi, da bi se v taki ihti, ko bomo imeli veleposlanike po vsem planetu, komu le ponovila prva, poljska zgodba, saj država tega enormnega števila slovenskih konzulatov še registrirati prav ne bo mogla. Da pa se bosta ponavljali druga in tretja zgodba, je pa j a jasno... Dogoročno gledano: meni je čisto vseeno, ali je zdaj zunanji minister magari tudi Zoran. Ali pa moja soseda, ki se lepo napravijo in krepostno nosi. Prej ali slej bomo tako ali tako vsi na vrsti - če ne kot ministri, bomo pa kot zbegane ovce ali odpravniki poslov vandrali po širnem svetu. In ko nas bodo vprašali, od kdaj smo v njihovi deželi, bomo zamomljali: "Ja, ja, tukaj, tukaj..." Po svetu bomo v polomljenem domorodskem jeziku dežele gostiteljice dopovedovali, da smo iz samostojne in suverene ter demokratične Slovenije, kjer nas je cirka kakšen milijon. Nakar nas bodo kakšni kitajski sogovorniki obzirno pobarali: "A res? A cel milijon vas je na sončni strani Alp? V katerem hotelu pa stanu jete?" • D. Sedej ODDAJO VODI IN PRIPRAVLJA NATAŠA BEŠTER RADIO KRANJ, sreda, 1. februarja, od 17. do 18. ure čakam vas na frekvenci 97,3. Upam, da bosta z mano v studiu tudi DJ Alex in DJ Sash iz cluba GAULOISSES BLONDES v Kranju. DOMAČA LESTVICA: 1. ) Čuki - Vsepovsod ljubezen 2. ) ALI EN - Burek 3. ) Chateau - Mlinar na Muri 4. ) Agropop - Vzeli so nam sanje 5. ) Jan Plestenjak - Tvoj smeh Novi predlog: Danilo Kocjančič in Matjaž Jelen - Poišči me TUJA LESTVICA: 1. ) Luther Vandross & Mariah Carev - Endless Love 2. ) Bon Yovi - Always 3. ) Caballero - Himn 4. ) Tom Jones - If Y onlv knew 5. ) M. People - One night in heaven Novi predlog: Kellv familv - A'n angle Nagrade: - KAVBOJKE BLUE MOON V JEANS CLUBU PETRIČ v KRANJU dobi Nadja Debeljak iz Dolenje vasi. -Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Ani Eržen v Sovodenj - 2 pizzi v PIZZERIJI ORLI v Tenetišah pa je sreča ta teden namenila Marinki Jenko v Cerklje. - Nagradi DISCOTEKE GAULOISSES BLONDES pa dobita Milena Kožuh iz Voklega in Erika Sušnik z Jesenic. Čestitam vsem nagrajencem! KUPON DOMAČI PREDLOG TUJI PREDLOG MOJ NASLOV Kupončke pošljite na dopisnici na Radio Kranj, 64000 Kranj. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lav ta r Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. Večna lestvica - 28. januarja: 1. Diana - Paul Anka (5) 2. Rivers of Babilon - Boney M 3. Hey Jude - Beatles 4. Take A Chance On Me - Abba 5. AN Shook Up - Elvis Preslev (5) 6. (Sittin'On) The Dock od The Bay - Otis Redding 7. Do They Know It's Cristmas' - Band Aid 8. I Just Called To Say I Love You - Stevie VVonder 9. VVhafs Love Got To Do With It - Tina Turner 10. Like A Virgin - Madonna Nagrade: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: Cvetka Prevodnik, Tehniška 36, Naklo 2. Bon za 3.000 SIT, ki ga poklanja Mizarstvo Čadež: Katarina Nagode, Tomšičeva 106, Jesenice 3. Majica Radia Kranj: Majda Ceferin, Potok 18, Železniki Lep pozdrav vsem, ki radi skupaj z mano obujate spomine! Tudi v naši sedmi oddaji, prvi v novem letu, bomo imeli za to dovolj priložnosti. Preselili se bomo namreč v leto 1960 in tako razveselili vse tiste, ki jim je pri srcu nekoliko starejša glasba. O glasbi se bomo pogovarjali tudi z našo jutrišnjo gostjo, velikim imenom slovenske zabavne glasbe Majdo Sepe. Leto 1960 pa je bilo tudi leto veliko političnih pretresov, Sredvsem v Afriki, ki se je osvobajala kolonialnega jarma. O rni celini takrat in danes nam bo pripovedoval naš drugi gost, afriški Slovenec dr. Richard Sendi. Kupon pošljite do torka, 21. februarja, na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj, s pripisom VEČNO MLADI. 1. in 5. skladba sta tokrat zadnjič na lestvici, zato zanju ne glasujte več. Ostale skladbe in še cel kup novih pa boste slišali v naši naslednji oddaji, v soboto, 25. februarja. KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: euFtppizzA N0V0*N0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZ A del čas VSAK dan od 9. do 22.ure T^nCA/lll C 4 4 ob nedeljah 12 do 22. ure ILI UOt/JO I *J i I NOVO: KUPONI« VSAKA 10. P1ZZA BREZPLAČNO SAVNA SOLARIJ DOSTAVA PIZZ del čas VSAK dan od 9 do 22. ure ob nedeljah k»d 12 do 22. ure BRDO PRI KRANJU 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA TVS 1 8.50 Radovedni Taček: Krokodil 9.00 Moja enciklopedija živali: Sova 9.15 Čudovite prigode Barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje 9.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 4. oddaja 9.40 Pod klobukom 10.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Tarzan najde sina, ameriški film (čb) 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.17 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.10 Ona + on 21.10 Za TV kamero 21.20 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 22.00 Tv dnevnik 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.15 Videogrom, kanadski film TVS 2 10.00 Človek in glasba: Carska Rusija, 2. del 10.50 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 11.40 Turistična oddaja 11.55 Sova, ponovitev 14.20 Športna sobota: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (ž), posnetek iz Melbourna 16.10 Ljubljana: Dnevnikov turnir v malem nogometu, prenos 17.30 Košarka NBA, posnetek 18.30 Slovenski magazin 19.00 Podarim - dobim 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 20.10 Bird, ameriški film 22.45 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Koncert: Iron Maden; Glasbena lestvica HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 10.30 Sezamova ulica 11.30 Kapetan Zaspan, risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Narava telesne zgradbe, dokumentarna oddaja 14.45 Prizma 15.25 Poročila 15.35 Končna odločitev, film 15.40 Bony, nadaljevanka 16.30 Film 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Živa resnica, dokumentarna oddaje 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Osamljenec, film 21.50 V dobri družbi: Ivica Šerfezi, glasbena oddaja 22.35 Slika na sliko 23.15 Pogovor s teologom 0.15 Poročila 0.20 Sa-naje brez meja HRT 2 15.40 TV koledar 15.50 V avtobusu, serija 16.15 Ekran brez okvirja 17.15 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek 19.30 Poročila 20.10 KYTV, nanizanka 20.40 Cro pop ročk 21.30 Latinica 22.30 Športna sobota 22.45 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Hale in Pace, humoristična nanizanka; Ljudje mačke, ameriški barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 Spot tedna 9.05 CMT 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.10Dance sesion, ponovitev 11.45 Zločini stoletja, ponovitev 12.15 Spot tedna 18.00 Spot tedna 18.25 Prepozno za solze, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Krik, ponovitev 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.35 Ameriških deset 22.00 Do konca sveta, ameriški film 0.30 Vreme 0.Č35 Živeti danes - v Evropi norosti, ponovitev 1.05 Spot tedna 1.00/ CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriška komedija 10.45 Ukročeni trmogla-vec, ponovitev italijanske komedije 12.30 Hallo Avstrija, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Hura - deček, nemška komedija 14.35 Štirinajst let - kaj zdaj? 15.00 Otroški program 16.15 Bev- erly Hills 90210 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Zdravnica dr. Oueen 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v sliki/Vreme 19.55 Šport 20.15 Zadeva Lucona, nemško-avstrijs-ko-italijanski film 22.15 Morilec z rožnim vencem, ameriški thriler 23.55 Čas v sliki 0.00 Kdo razgraja v pritličju, angleška erotična komedija 1.30 Simon Templar 2.15 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 7.00 Tenis: Australian open, Finale - ženske, iz Melbourna 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 13.05 NLP 13.50 Poročila iz parmaneta 14.50 Domači prijatelj 16.30 Slika Avstrije 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče 18.00 Tenis: Australian open, Finale, ženske iz Melbourna 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Našega VVillija ne more nič omajati, nemška komedija 21.35 Čas v sliki 21.45 Čas na nabodalu 21.50 Šport 22.05 Kottan poizveduje 23.30 Monty Python's Flying Cirkus 0.00 Round Midnight 0.40 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 4, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Deja & band (ponovitev) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled, 48. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Horoskop meseca (ponovitev) 20.55 EPP blok - 3 21.00 Naša gostja: Mary Bučar - ZDA 21.30 Sarajevo Ground Zero 22.23 Iz lokalnih televizij Slovenije: Na juriš: Adi Smolar (TV Medvode) ... Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Club O. T. O. predstavlja: Mister Antonio show 20.00 Antonov obzornik LOKATV ... Videostrani (non stop) M MTV 7.00 Video strnai - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strnai - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 POPOTNIK, Andrej Strmecki - Južna Amerika, ponovitev 18.15 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLI-DAY'S, ponovitev 18.30 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 RED SURF, film 21.30 YIN AND YANG OF MR. GO, film 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.10 Štiri tačke 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - večno mladi R TRŽIČ V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in nekaterim drugim zanimivostim. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, oddaja Deutsche VVelle poroča, bo na sporedu ob 16.15. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič. Vmes boste dežurni ekipi lahko zaupali tudi glasbene želje, in seveda poklepetali z nami. ne nazadnje: predstavili bomo trgovino Pepelka. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 11.00 Mikrofon na poti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Male živlai in mi 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 19.30 Odpoved programa R RGL 7.00 Dej nehi, no... 7.15 Novice 8.00 Horoskop 8.40 Peter Stepic 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Notranjsko-kraški mozaik 11.30 Učimo se angleščine 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stam-peedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 20.10 TVS 2 BIRD Ameriški barvni film; igrajo: Forest VVhitaker, Samuel Wright, Michael Zelnlker, Hubert Kelly, Billy Mitchell in drugI; Chariie Parker, rojen leta 1920 v Kansas Cityju, odrašča v črnskem getu in že zgodaj pride v stik z mamili. Ker si njegovi starši ne morejo privoščiti, da bi sina poslali v šolo, že pri petnajstih nastopa v plesnih lokalih; igra tradicionalni jazz. Srečanje z Dizzyjem Gitlespiejem ga spodbudi, da ustvari svoj glasbeni stil -bebop. Uspeh mu ne traja dolgo. Neobrzdano vdajanje mamilom in alkoholu uniči njegovo zdravje. Obubožan umre, star komaj 35 let RADIO ŽIRI, FMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO CENTER amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 16.30,18.45 in 21.00 STORŽIĆ amer. kom. JUNIOR ob 16. in 18. uri, amer. psut. thrill. DIVJA REKA ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. pust. trhill. DIVJA REKA ob 20. in 22. uri ŽELEZAR prem. amer. rom. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. pust. trhill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SAM Z OČETOM ob 18. uri, amer. film ŠUND ob 20. uri NEDELJA, 29. JANUARJA TVS 1 8.50 Otroški program: Živ žav 9.40 Šest ta pravih in veselica, ponovitev nemške nanizanke 10.05 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.30 Domače obrti na Slovenskem 11.00 25. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični: Zamejski zbori, 2. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 3. oddaja 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Oueen, ponovitev 14.20 Gospa kmetica, nemški film 15.55 Majski cvetovi, angleška nanizanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.10 Zgodbe iz Ameriki: Od Indijancev do boeinga, dokumentarna oddaja 21.45 ščepec širnega sveta: Začimbe Indije, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.35 Sova; Balzac: Človeška komedija: Stri-ček Pons, francoska nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 R. Šeligo: Volčji čas ljubezni, posnetek gledališke predstave Drame SNG Ljubljana 11.50 Sova ponovitev 12.40 Ona + on 14.05 Športna nedelja: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (m), posnetek iz Melbourna 16.35 Ljubljana; DP v rokometu (m): Slovan : Kodeljevo, prenos 18.00 Pred začetkom SP v alpskem smučanju v Sierra Nevadi in Alhambra, športni film 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Beatlomanija, ameriški film 21.50 Biblija, 4. oddaja: Stvarjenje in človekov padec 22.15 Športni pregled HTV 1 9.10 Poročila 9.05 Zajčkove zgodbe 9.20 Risanka 11.00 Poročila 11.05 Malavizija 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 TV izložba 15.15 Opera box 15.45 Dražba, dokumentarna serija 16.15 Umetnine iz svetovnih muzejev 16.25 Živalski svet, dokumentarna serija 16.55 Poročila 17.00 Nori cesar, nemški barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila HTV 2 13.55 TV koledar 14.05 Cro pop ročk 14.50 Svet narave 15.40 Košarka: Pregled NBA 16.15 Tenis: odprto prvenstvo Avstralije, posnetek 18.45 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Zrinjevac -Cibona, polčas 20.20 Črno belo v barvah: Elizabeth Taylor; Po-slednjič sem videl Pariz, ameriški barvni film; Spomin; Everly Brothers; Iz arhiva HRT; Leteči cirkus Monthyja Pvthona KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Črna puščica, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Risanke 11.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.10 Helena 12.55 Spot tedna 13.00 Video strani 18.00 Spot tedna 17.30 Do konca sveta, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 22.00 Plinska svetilka, ameriški barvni film 23.00 Vreme 23.05 Spot tedna 23.40 CMT Watch 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.15 Za vse čase 21.05 K 1, kultura v živo 21.50 Čas v sliki/Šport 22.05 Čas islama 22.10 John Ford, portret filmske legende 23.35 Sadovi jeze, ameriški film 1.40 Toru Takemitsu 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 4.00 Tenis: Australian Open, finale, moški, prenos iz Melbourna 9.00 Poletje z mladim tjulnjem Selikom, zadnji del 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.40 Pan optikum 10.50 Dediščina v Oregonu, ameriški pustolovski film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dam, Koroška 13.30 Slika iz Avstrije 14.30 Umetnost in kič 15.00 Športno popoldne 16.10 Kraljica slonov, zadnji del dokumentarca 16.55 Klub za seniorje 17.40 Pos ledeh salome 18.25 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Zakladnica Avstrija 20.15 James Bond - moonraker, angleško-francoski triler 22.20 Poklicni klic 110 23.50 Čas v sliki 23.55 Morilec z rožnim vencem, ponovitev ameriškega trilerja 1.20 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Odštek (ponovitev iz izbora) 10.45 Praznični aranžmaji Hane Sumra-da 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 48. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Kolovrat domačih viž: Ansambel Francija Zemeta 12.30 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 23. oddaja 13.20 Film: (2. predvajanje) 14.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Muzej v Železnikih - 4. del AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Zunanjepolitična reportaža 9.30 Katoliška maša 10.15 Zmaji prihajajo 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Asso, italijanska komedija 15.00 Palec Nilsa Karlssona 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.00 Čas v sliki 18.05 Bay LOKATV 19.00 Nedeljska reportaža 20.00 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (Ustanavljanje Loške banke, Nov zakon o varnosti cestnega prometa, Begunci tu z nami,..., Smučarski asi pred svetovnim prvenstvom) 20.35 EPP blok 20.40 Film (podnaslovljen) ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 AVTODROM, oddaja o avto-moto športu 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 SLOVENEC LETA '94, ponovitev 22.00 ART OF DYING, film 23.30 MR. KINGSTREETS VVAR, film 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledila ot 10.30 Klepetalnica, pa oddajjj Potuj z menoj. Tedenski mozai" bo na sporedu opoldne, nedeljs* duhovni misli bodo sledile p0' drobnosti iz našega vsakdanjik* Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila ob 13.20 oddaja Iskrene čestitk«-najlepše želje, ob 14.00 novice J Radovljice in Jesenice, spore" bomo sklenili s Kolovratom dom* čih. Presenečenje pripravlja tu* pokrovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, cest* 7.00 Včeraj na tujem, včeraj dorfl'i 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 NOg na kronika 8.00 Mirin vrtiljak 8m Horoskop 10.30 Kuharski recep1 11.00 Radijski sejem 12.00 Osrnn niče 12.05 Čestitke 13.00 Nedelj ka tema 14.00 Čestitke 15.GJ Osrednja poročila 16.00 Čestitk 17.00 Tema 18.30 Minute za rest* glasbo RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 zgodovinski spomin 9.00 Danes! občini 9.30 Nasvet za kosilo 10.£ Kmetijska oddaja 10.30 Za IjUl telje narodno-zabavne glasj>. 11.00 Škofjeloški tednik 12-J Nedeljska duhovna misel 12™ Čestitke 13.30 Nedeljsko P°, poldne 16.00 Škofjeloških ' 17.30 Nedeljska srečanja 19™ Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 9*j; MHz-LJUBLJANA: 100<' MHz7.00 Calimero in otroci 9-.*J Naj, naj pesem tedna 9.15 NoV'jL 9.30 Kam danes v Ljubljani lO'jjj Horoskop 11.15 Novice 12j^ Duhovna misel - Rudi Kortf1'', 12.15 Novice 13.00 Nedelj«*, reportaža 14.00 Glasbena les^j ca 15.00 Vodeni program 15 Novice 16.45 Javna razsvetljava vreme 17.15 Hollywood - oddaja filmu 18.00 Mi smo pa od W, doma... 19.00 American top 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti 20.10 TVS 2 BEATLOMANIJA Ameriški barvni iiW> igralo: Nancv Allefl> Boby Dicicco, Marf McGuire in drugi; New York, 1964. Beatlesi prispejo na svojo prv° turnejo v ZDA. Na letališču jih dočaka ponorela množica mladih, ki jW nato sledi pred hotel^ v katerem stanujejo. Cf prav je njihov glas & segel v Ameriko in pov sem razburil duhove mnogih ljudi, pa se ji"1 vendarle nekateri upi1®'-jo... V tej nenavadfl' evforiji se znajdejo tuO' tri dekleta, ki so trdno odločena, da bodo Beav lese videle v živo. SATELITSKI sistemi " Amstrad 199 KANALOJ GRAFIK A NA EKRANU (11 JBZlK" 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTA1 ^ DEKODERJ1. KARTICE ZA FILM'st' SISTEMI ZA VEĆ STRANK VARTIJIVI SISTEMI ^j UGODNE CENE, OBR0> SAT - VRHOVNp ŠK.LOK A, GODEŠTC 1*' ■TTil..: 064/633-425 KINO 4*1 1. uri STORŽIČ amer. kom. JUNIOR ob 16. uri, amer. pust. thflj CENTER amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 16.30, 18 NIOR ob 11 uri ŽELEZAR amer. rom. kom uri TRŽIČ amer. P ust' DIVJA REKA ob 18. in 20. ZALJUBLJENA SRCA ob 16., 18. in 20. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. a*«ft film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LO^ amer kom. SAM Z OČETOM ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI arn» film ŠUND ob 19. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. a*"' film SPECIALIST ob 20. uri Odprte strani- mag. Tone Rop STRAN 16 Janja Krašovec STRAN 17 Privatizacija poteka Novost uprave je delavska direktorica celo bolje, kot sem pričakoval Niko Rant Prepričan sem, da bomo privatizacijo v Sloveniji izpeljali najbolje v Sitnri vrh lit Knrivkn nlnninn Evropi, pravi mag. Tone Rop, državni sekretar f "*r# J™ "\ ^rw*M ptUttmu Vzhodni in Srednji *a privatizacijo v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. lastninsko ločena Vse so moje... POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Predstavljajte si, da nekaj "prosto leži". Na cesti, denimo. Tako, da nima nikakega 'astnika in si ga lahko vsak prisvoji. V Človeški naravi je namreč, da si tisto, kar le "prostoležeče", vzame za svoje, ga Privatizira. In zdi se, da je med Slovenci ta sicer nadvse človeška nagnjenost še Posebej močna, mogoče celo prehuda, laka se nam pokaže, če jo opazujemo Z(laj in tu, po vnemi, s katero so se naši ljudje vrgli v privatizacijo. Posebno tisti, ** mislijo, da je t.i. družbena lastnina, kakršno smo poznali v socializmu, nekaj Prostoležečega. Zgodovinski viri nam vrh te8a poročajo, da je bila taka "vera" r da so dobili monopol na trgu." ob &o Rant Marija Volčjak | Janja Krašovec Stari vrh in Soriška planina lastninsko ločena Med kar dosti podjetji, ki programov lastninjenja niso pravočasno oddali, je tudi Šport in rekreacija iz Škofje Loke, direktor Niko Rant je pojasnil zaplete pri lastninjenju zičniških naprav na Starem vrhu in na Soriški planini. »'^Kakšno premoženje ima podjetje šPorLin rekreacija?" "Na Starem vrhu imamo sedežnico, wir) vlečnice, zgradbo in ostalo opremo, zemljišča na tem smučišču so zasebna last> za starejše naprave je služnost Urejala še občina, v sedemdesetih letih, k° je smučišče nastalo, saj je bilo P°djetje Šport in rekrecija ustanovljeno leta 1987. Za novejšo vlečnico Valentin, n°v objekt in za narčtovan sistem za *asneževanje pa smo z vsemi lastniki Zemljišč sklenili pogodbo o trajni stažisti in plačali dogovorjeno odškodnino. Na Soriški planini imamo tri vlečnice, I Saraže in ostalo opremo ter manjši bife. zemljišče na tem smučišču je splošno d°bro, pravica uporabe je bila knjižena na kmetijsko zadrugo, dejansko pa ga uPorablja pašna skupnost Sorica. Naše je Parkirišče, zemljišče ob njem je Litos-trojevo. Tudi tam je bila služnost urejena °b postavitvi naprav, pravico uporabe ^niljišča za garaže smo kupili od kmetijske zadruge in to tudi zemljiško Nižno uredili." '^Ukoje zaposlenih?" Redno zaposlenih nas je devet, trije na Starem vrhu, štirje na Soriški planini ln dva na upravi. Pri obratovanju vseh naprav pa imamo na Starem vrhu še 12 Pogodbenih delavcev in na Soriški do Sest." ^rfq/ ste začeli s postopki lastninjen- "Takoj po sprejetju zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij smo naredili Cer»itev družbenega premoženja, izdelana ]e bila konec leta 1993. Februarja lani smo preskrbeli še dokumentacijo o ^avbnih zemljiščih in se na zboru ^lavcev odločili za interno razdelitev jn notranji odkup kot običajni obliki lastninjenja. .Vprašanj, kako se bomo lastninili, je ll° s strani občine in kmetov na Starem Vrhu kar nekaj, zato bi rad spomnil, da Smo že leta 1991 občini predlagali Ureditev razmerij, predlagali smo, naj Uveljavi svoj delež na račun prispevkov *a ŽiČniško infrastrukturo. Vendar odme- va tedaj ni bilo. Ko je bil sprejet zakon o gospodarskih javnih službah, so na občini menili, da naše podjetje spada mednje, in da naj se torej lastninimo po tem zakonu. Občina je novembra o tem pridobila tudi mnenje agencije za privatizacijo, iskala ga je mimo nas, stališče agencije pa je bilo, da se podjetje Šport in rekreacija lastnini po zakonu o javnih gospodarskih službah, da moramo ugotoviti delež, ki bo last občine oziroma države, če to ne bo storjeno pa bo na občino preneseno celotno premoženje." " Stvari so se torej zapletle, vendar ste se z občino tik pred novim letom le uspeli dogovoriti?" "Zapletle, ker smo postopke vodili po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, seveda pa toliko bolj, ker se je oktobra že iztekel rok za ugotavljanje deležev po zakonu o javnih gospodarskih službah, kar je seveda predstavljajo nevarnost podržavljenja celotnega premoženja našega podjetja. Naknadno smo tako ugotovili, da delež občine znaša dobrih 32 odstotkov premoženja, vendar občina uradno tega ni potrdila. Sodili so namreč, da glede na majhno število lastninskih upravičencev ne bomo mogli olastniniti dveh tretjin premoženja. Ker smo tudi sami sodili, da bo to težko, smo se s posebno komisijo, ki je bila ustanovljena pri izvršnem svetu, dogovarjali o različnih kombinacijah in se dogovorili, da Stari vrh prenesemo na občino, mi pa olastninimo Soriško planino in tako pogodbo smo podpisali 27. decembra. Ob tem naj povem, da smo tudi sami že prej razmišljati, da bi olastninili le Soriško planino, Stari vrh pa presenali na sklad za razvoj, žal nam je, da tega nismo napravili, saj se postopki ne bi tako zavlekli." "Rok za oddajo programa lastninjenja ste tako zamudili, verjetno pa ga boste zdaj lahko kmalu oddali?" "Agenciji za privatizacijo smo že pred iztekom roka sporočili, da bomo zaradi dogovora z občino zamujali s programom lastninjenja. Pogodba je zdaj podpisana in program bomo oddali do konca januarja." Marija Volčjak Novost uprave je delavska direktorica V kranjskem Merkurju so ze zaključili lastninske postopke. Najvišji organ upravljanja je skupščina delniške družbe, ki se je decembra prvič sestala, nekaj dni zatem tudi nadzorni svet, ki je za pet let imenoval upravo Merkurja. Novost uprave je seveda delavski direktor, v Merkurju je to postala Janja Krašovec, vodja saldakontov, ki je v Finančnem področju odgovorna še za del izterjave, nadzor nad devizno finančno operativo, kadrovske zadeve in različne projekte. "Delavski direktor je pri nas novost, šele nekaj jih je, zato je zanimiv že sam postopek izvolitve, kako je potekal v Merkurju?" "Predlagali so me delavci s finančnega področja in računovodstva, na sindikalnem sestanku. Niso se namreč povsem strinjali s predlaganim kandidatom, bila sem presenečena, ko so predlagali mene, skušala sem se nekoliko braniti, po drugi strani pa se je težko ubraniti zaupanju sodelavcev. Popustila sem in se strinjala s pripombo, da hkrati kandidira še drugi kandidat, da nisem edina, poleg že predlaganega kandidata seveda. Na tem sestanku sem prvič slišala za to funkcijo delavske participacije, saj se prej nisem ukvarjala z reorganizacijo. Tako tudi nisem vedela, da je za kandidaturo potrebnih 50 podpisov, pričakovala sem, da bo izvolitev potekala na zboru delavcev ali z referendumom. Merkur je veliko podjetje, druge kandidate verjetno bolje poznajo, saj ne bom izvoljena, «em si mislila. Toda, stvari so se odvile drugače in hitreje, kot sem pričakovala. Zbrali so dovolj podpisov, volil me je svet delavcev, v katerem je 15 članov, predstavnikov vseh delov Merkurja. Dobila sem večino glasov in bila izvoljena." "Ženske so običajno bolj razumevajoče, socialne, morda je odtehtalo to?" "Morda, vedno sem imela občutek, da se z ljudmi dobro razumem, čas bo pokazal, ali sem upravičila zaupanje, upam, da ga bom. Sicer pa funkcija delavskega direktorja ni tako socialna, borbeno vlogo ima še naprej sindikat, funkciji sveta delavcev in delavskega direktorja pa sta bolj svetovalne narave, njihove funkcije se dopolnjujejo. Delavski direktor je pri viru informacij, pozna jih in lahko reagira, če so stvari v nasprotju s koristmi delavcev." "Prav informacije so najbolj dragocene, kako jih boste posredovali delavcem?" "Stike bom navezala predvsem prek sveta delavcev in sindikata, verjetno se bomo odločili tudi za pismene informacije. Če se bo pojavila potreba po neposrednih, osebnih stikih, bomo morda uvedli tudi uradne ure, takšne potrebe zaenkrat še ni, saj sem svojo funkcijo šele začela opravljati." "Koliko časa vzame, je to za Vas dodatno delo?" "Sodelujem na sejah uprave in kolegijih, na začetku mi vzame veliko časa, saj moram poleg gradiv za seje pregledati še vse pravilnike, uradne liste in podobno, kar zadeva delavskega direktorja, in to mi vzame precej časa, ker gre na račun mojega prostega časa." "Verjetno ni težko biti delavski direktor v urejenem podjetju, ki dobro posluje?" "Vedno je lažje tam, kjer ni veliko problemov, čeprav ni rečeno, da jih tudi dobro podjetje nima. Če boste vprašali ljudi v Merkurju, vam bo hitro kdo rekel, da ni povsem zadovoljen, res se nam ni treba bati za delo, za plače, toda z njimi nikoli nismo zadovoljni. Poglejte, lani so bile plače zakonsko omejene in nismo mogli izplačevati takšnih plač, kakršne si glede na poslovne rezultate zaslužimo, kar je pripeljalo tudi do tega, da ljudje niso tako zadovoljni, kot bi glede na rezultate pričakovali. Sploh pa, če se primerjamo z drugimi podjetji, ki so bistveno manj uspešne od Merkurja, plače pa imajo v primerjavi z našimi dokaj visoke in sprašujemo se, kako je to možno. Zakon sicer ne velja več, vendar pa so plače povezane z olajšavami pri uporabi dobička za notranji odkup, ki so možen le, če ne presežeš mase plač po kolektivni pogodbi, to je zanka, ki lahko omejuje plače." "Mislite, da bi delavski direktorji lahko vplivali na ekonomsko politiko, denimo pri plačah?" "Morda le s pobudo, saj je pogajalec pri kolektivni pogodbi in nato branžni še naprej sindikat. Problem pa je v tem, da v posameznih branžah podjetja poslujejo zelo različno in omejene so tiste, ki dobro poslujejo." "Vlada plače po kolektvni pogodbe jemlje kot maksimum in ne kot minimum?" "Saj v tem je problem, zato pride do nezadovoljstva in začne se začaran krog. Nezadovoljstvo delavca se odraža v njegovem delu in rezultat se poslabša, ni prav, da uspešno podjetje ne more nagraditi delavca toliko, kot bi ga lahko, toliko, kot si zasluži." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Gorenjci po gorenjsko s certifikati in delnicami V- iztT ^6 dobršen del invsticijskih skladov ie moral zaključiti z zbiranjem certifikatov, eklo se je £e fcar nekaj javnih prodaj delnic (npr. kranjskogorskega Hotela Kompas, r°njske Save...) in ker so skoraj vsa gorenjska družbena podjetja ie predložila i?h^rame Itutninskćg0 preoblikovanja Agenciji, smo v telefonski anketi naključno , r&ne Gorenjke in Gorenjce pobarali o odločitvi glede vpisa certifikata in o tem, kako 28 ravna^ s "certifikatskimi delnicami". Od 208povabljenih k sodelovanju smo dobili odklonitev sodelovanja, 180 odgovorov pa je bilo takih, kot je razvidno iz e8lednice. Nedvoumno je, da Gorenjke in Gorenjci s certifikati ravnamo po pravih pujskih (skrbnih, varčnih in premišljenih) načelih - in podobno bo z delnicami, Ijeniitii z vpisom certifikatov. Niti enega odgovora Gorenjke ali Gorenjca v Glasovi *eti ni bilo: "Takoj, ko bo možno, certifikatske delnice prodam za kakršnokoli ceno!" Ali ste ie vpisali vaš certifikat ? 02,2% da v celoti 11,1% da. vendar le delno j% /\ne,a Se nameravam svojega certifikata 2,2% sploh ne nameravam vpisati 148 20 Kaj boste storili x delnicami. dobljenimi xa certifikat T 20,0% takoj, ko bo možno. jih 0,0% kakrinokoli ceno proda vsekakor jih prodam . a le xa primerno ceno 33,3% delnic ne nameravam prodati 46.7% rte ven* m 36 60 84 Menite, da bo vrednost certi fikatstih delnic tolikšna, kot je njihova nominalna vrednost T 31,3*»%» dOjpribtiSno tolikšna bo nejbo precej n iij a ■mte vem 72 52 |7 Jfl A ZA GORENJKE, O GORENJCIH [> M-jJ \JfJr\. MED GORENJCI PO GORENJSKI IC Kdo bo Gorenjec meseca decembra 1994 Klemen Cente vodi za 106 glasov Danes je zadnji petek v januarju in v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri le še danes lahko glasujete za GORENJCA MESECA DECEMBRA 1994. Dopisnice z Vašimi glasovi pa sprejemamo še prvo polovico naslednjega tedna - bistveno je, da je na njih januarski poštni žig. Pravila so namreč stroga: cel mesec, od prvega do zadnjega dneva, izbiramo Gorenjko ali Gorenjca prejšnjega me- MARJAN BENEDICIC seca. Februar se začne sredi naslednjega tedna in čez 7 dni boste že lahko prebrali predloge za Gorenjca meseca januarja 1995. Zanesljivo bodo glasovi v zadnjem glasovalnem krogu še marsikaj spremenili. Doslej ste v radijskih kontaktnih oddajah in na dopisnicah poslali okroglo 420 glasov: 263 za Klemena Černcta in 157 za Marjana Bencdičiča. Klemen je torej v vodstvu za 100 + 6 glasov. Bo to dovolj za zmago? Nagrajenci v predzadnjem krogu glasovama: Sla* SORŠAK Cankarjeva 22, Radovljica; Darja REJC, to$ 16, Železniki; lože P1RNAT, Gu bceva 4, Kranj; Katarin BEKŠ, Podljubelj 215, Tržič in Fatti KOREN, Kokrške$< odreda 1, LesceJmdi v zadnjem glasovalnetn krogu boin? izmed glasov za Klemena ali za Marjana peteri« nagradili s po 1.000 SIT vredno nagrado. Še zadnjič kratka predstavitev obeh predlogov za GOR-ENJCA MESECA DECEMBRA 1994: Marjana Benedičiča iz Železnikov, ki ie 35 let kot tehnolog dela v podjetju Domel, prediag-mo kot prejemnika "Zlate ure kakovosti"; ure kakovosti je lani v Dometu prejelo 9 zaposlenih, Domel pa ima ie dve leti certifikat ISO 9001 -kar pomeni, da v Železnikih vedo, kaj je kakovost kako naporno je doseli obdržati; Klemena Černti z Bleda predlagamo za ker ga je občinstvo na d$, koncertih Prvi glas Go*\ enjske *94 z ogromno veČ$ glasov izbralo za omenja laskavi naslov - Klemen* namerava glasbi posvetiti* bolj in za vzpodbudo trt vključujemo med predlog za Gorenjce meseca. BODE IN BOZA EJGA Danes točno opoldne bomo uradno dobili prvo (in do nadaljnjega edino) gorenjsko fabriko čipsa. Reklo se ji bo Sločips, s tekočega traku pa bo prihajal ocvrt krompirček Papa Barzetti. lSHLtfA "Od surovine do končnega izdelka," je bilo svojčas geslo - zdaj bi bolj zadoščalo "Kupujmo slovensko blago!", ker se drugače z gorenjskim čipsom utegne zgoditi podobno kot z bobi palčkami iz Bohinja. BBfflj V švicarskem mestu Lozana so v torek zapečatili usodo Gorenjske do leta 2002. Z zimsko olimpiado Treh dežel, med katerimi bi bila tudi Gorenjska (oz. Slovenija), v začetku tretjega tisočletja ne bo nič. WLCf±\ Prav, bomo pa skupaj z Avstrijci in Italijani dali novo vlogo za ZOI v letu 2006. ISfltfA Približno tistega leta bo Slovenija sprejeta v pridruženo članstvo Evropske unije, zato ne bo nič zamujenega. 10HKfK\ Tehnični sekretar skupnega odbora Treh dežel Vojteh Budinek bo spet imel največ dela, kajti moral bo kupiti biro korekturo Edigs in "prepenzlati" letnico 2002 na papirjih, čez pa napisati 2006. f&ftffl Poleg te torkove katastrofe, da ne bo zimske olimpijade, so imeli v torek slab dan tudi jeseniški hokejisti. Izgubili so jubilejni 200.-U derbi z Olimpijo. TBMtE\ K sreči je statistika še za nekaj časa v prid Acroniksu: od 200 derbijev jih je Olimpia dobila le 78, Jeseničani + Rusi pa kar 111. fflliffl Da ne bi mislili, da v firmi Ejga ne znamo računati do 200: razlika so neodločeni izidi. WLtF.\ Pravi strah je v kosti "večnih ljubiteljev varnostnega pasu" ta teden vlil minister Andrej Šter z napovedjo, da bo kazen za neupoštevanje predpisa o obvezni uporabi varnostnega pasu v avtomobilu po novem 10 jurjev. f&CtfA Če bi lako kazen začeli uveljavljati takoj, bi precej gorenjskih voznic in voznikov padlo v minus na tekočem računu oziroma bi njihov družinski proračun gladko bankrotiral. Denarna kazen v košarkarskem klubu Smeli Olimpija čaka Borisa Gorenca, ker je bržčas preveč gledal oddaje "Nor na reklame" in je na derbiju s Triglavom Kranj v dvorani na Planini obrcal reklame ob igrišču. f&ftfA Martin Gorenc, občina Šenčur, trener košarkarjev Triglava, z domžalskim soimenjakom, ljubiteljem reklam v dvorani na Planini ni v sorodu. lOfftE} Košarkarski derbi na Planini je bil še najbolj podoben napornemu treningu KK Triglav Kranj: glavnino košev za Olimpijo so dosegli trije bivši Triglavani (dva Marka in Roman) v zelenih dresih. WIJflZ\ V občini Bohinj se bistrijo zadeve o elektrarni firme Bistrica na potoku Bistrica. Elektrarna trese že zdaj - kaj šele bo, ko bo iz nje prišla elektrika! Takrat bo verjetno - vse cvetelo zaradi nje. EJGA foto EJGA ... foto EJGA ... Zakon o volino kampanji (Uradni list Republike Slovenije št. 62/94), 11. člen: "Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest..". 28. člen Istega Zakona: " Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki ne odstrani plakatov In drugih volilno propagandnih sporočil v skladu z 11.členom tega zakona." Kruta realnostplakatno mesto na fotografiji Lee Jeras debelih 30 dni po dnevu glasovanja. Branko Remic, direktor podjetja Živila Kranj (s sedeže^ občini Naklo) županu kranjskemu Vitomirju Grosu: "Zdaji *L je kranjski olimpijski bazen odprt, bi ministru za šolsfi/o ^ šport morali predlagati gradnjo nogometnega stadion*« Naklem, saj morajo nogometaši NK Živila Naklo igrati v V* občini!" Gorenjska in svet •*. ali obratno Paintball po vietnamsko Tudi na Gorenjskem se uveljavlja nova oblika zabave in rekreacije: paintball. Lani poleti so ga, med drugim, prikazali pripadniki slovenske in ameriške vojske v "obračunu" na Pokljuki. Bistvo paintballa je "spopad" z običajnim pehotnim ali lovskim orožjem, pri čemer udeleženci uporabljajo posebno strelivo. Namesto krogel je v konici naboja barva in zadeti v spopadu so številu zadetkov primemo "pofarbani". Posebno obliko paintballa imajo policisti v Vietnamu. Na drveče motoriste, Id so (tudi) v Vietnamu hud problem na cestah, namreč lahko - streljajo! Strelivo je podobno kot za paintball in zadetega kršitelja cestno-prometnih predpisov, kije pošteno pobarvan, na ta način lažje odkrijejo. Ker je slovenski minister za notranje zadeve Andrej Šter ta teden predstavil osnutek novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, smo pokukali vanj: paintball označevanja kršiteljev cestnoprometnega zakona pri nas (še) ni predvidenega. $ * t * * * * * * * $ * * * * # # * t * * * * * # * * # # # Nobenih službenih avtomobilov! Vlada je sprejela grozljiv sklep: za državne uradnike nobenih službenih avtomobilov! Uradniki naj potujejo (če že morajo potovati v dobi, ko so kraji med seboj dobro povezani s telefoni, telefaksi in računalniškimi mrežami) z javnimi prevoznimi sredstvi ali (groza na kvadrat) - 5 kolesi. Kolesa so v državi pač priljubljeno prevozno sredstvo. Zanesljivo ste ugotovili, da ne pišemo o Sloveniji. Sklep, da državnih službenih avtomobilov ni, imajo na Nizozemskem, v deželi tulipanov. O tem, kako je s službenimi avtomobili za potrebe države (in občin) v deželi na sončni strani Alp, se ve. 9.35 Skral 10.O 12.3 nam 13.0 13.0 14.3 Pozr 15.5 16.2 17.0 17.1 ni Tj 17.2 mer 17. « 18. C 18.4 19.5 20.( 8kc 22. ( 22.1 22.1 22.. iSka 23. -nan I 11.: ken & 13.1 Zre 16. Por ni u 19. N» dol vaj jev Koi L. I 7.5 10. ki ho Po jev «1 Pr na Po 16 Hr 18 rtih 21 tel sh Nov fotoEjga prispevek za zgodovino Slovencev v rub*^ "Kdo je kdaj s kom kje": z leve proti desni so poslane*9. prvak SNS Zmago Jelinčič, predsednik Državnega sveta Kristan in predsednik države Milan Kučan. Kam je usman^ pogled? Po zagotovilu Gorazda Šinika, ki je slikal, tr°> najdražje. Župani novih občin Cerklje (Čebulj), Šenčur (Kem) (štular) ter predsednik kranjskega občinskega sveta (On I s Petrom Vencljem, državnim sekretarjem za Sloveniji zamejstvu in predsednikom kranjskega SKD: na začeta zmeraj težko, potem pa že gre. PONEDELJEK, 30. JANUARJA TVS 1 »•35 Otroški program: Pet otrok in »krat, angleška nanizanka >0-00 Bird, ameriški film '2.35 Znanje za znanje, učite se z nami J3-00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev "4.30 Povečava: Devetdeset let Pozneje 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik "10 Otroški program: Radovedni Taček: Školjka "25 Očividec, angleška dokumentarna serija !;-50 Risanka if-00 Regionalni studio Maribor 18-45 ABC - ITD, TV igrica 1*30 TV dnevnik *0-05 Svoboda govora - po amer-Jko in po naše «•00 TV dnevnik 22-16 Šport 22.20 Žarišče *2-45 Sova: Murphy Brovvn, amer-£JPANIJI KALCIJ DEL KNJIGE IME ZA ITAL UMETNOSTI V 18. .STOLETJU DEL MOTORJA OLIVER TVVIST HRV. IGRALEC ANTUN ŽIDOVSKI KRALJ RANO-CELNIK NEPOSfl. POSNETEK DOGODKA LESENA OBLOGA DEL NOGE AVAR GRŠKI REČNI BPG IZOBČENJE M PIŠ. BLVTON KNJIŽNA EDICIJA POLOTOK X IT. SLIKAR GOSPOD. MORJA V NORD. MIT. MESTO V S ITALIJI EVANS LINDA ELEMENT SEKANJA NADUTEŽI CIVILISTI ŠPORTNA IGRA JEZA 17 KONEC ŠAH. IGRE SVETA DEŽELA DAUI-NOMER ZEMLJIŠKA POSEST IRSKO ŽGANJE DUŠIK 19 ROBERT REDFORD MINISTER (JELKO) 18 čapek" KAREL HITRO PLOVILO TURŠKI VELIKAŠ TRAJNA VIOČVIRSKA ZELIKA ČEŠKO - DA TISOČ ENOT VEČJE NASELJE 14 NAPRAVE ANDREJ KURENT MESTO V DALMACIJI CITR0EN0V TIP AVTA VRSTA RAZSTRELIVA GOROVJE V BOLGARIJI V1AŠČ0BN0 TKIVO RIŽEVO ŽGANJE DEL TELESA TREPLJAJ ARABSKI ŽREBEC FR. PIS. IN FIL. JEAN-PAUL VRH V TURČIJI OKRASKI ZA BOŽIČNE JELKE ARG. TEN. IGRALEC FRANCO ANGL. KOVANEC "PrTOT ISTRE ROLAND REAGAN LIČINKA RTV NOVINARKA OLGA TUMOR" LEBON SLAŠČICA PAKIST. POLITIK MOHAMAD ZIAUL POLDRAG KAMEN VHSTA GOBE AV5TR. ' POROČ. AGENCIJA, GR. BOG VETROV PEVSKI GLAS POŽELENJE LITJE VRSTA PTIČA GLASBENIK 1RUŠ KAZNIVO DEJANJE NAPITEK HRUŠOVAR UREJENA GOSPA PEVEC JURGENS LITIJ NIZEK" ŽEN. GLAS PRAZNO PRIČAKOVANJE iT KOZAŠKI POVELJNIK bus. POLITIK POZDF.RAC TrlOMAS SCHMIT VOJNA LADJA iT ANGL. SVETLO PIVO OROŽJE ČEBELE JOKANJE ZMIKAVT REKA NA PELOPO-NEZU ENAKI ČRKI DIVJA MAČKA GRŠKA CRKA RIMSKI CESAR LEPOTNA DREVNICA TITAN NADLEŽNA ŽUŽELKA SESTAVIL F. KALAN MARMORJI. PODOBEN MINERAL 1 2 3 4 5 6 7 8 11 f '■' —■ 12 13 14 15 16 17 * 18 POSLI IN FINANCE f*tek, 27. januarja 1995 UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Poslovno srečanje Interprise ^[anj> januarja - Na sejmišču v Gorici (Fiere Gorizia) poteka ■ j ^26. do 28. januarja poteka poslovno srečanje Interprise, na U katerem se predstavlja 176 podjetij evropskih regij, ki stopajo šest gospodarskih panog. Interprise je program komisije Evropske unije, namenjen Pospeševanju sodelovanja in partnerstva med podjetji evrops-K"! regij ter iskanju novih poslovnih partnerjev. Na poslovnem Srečanju v Gorici svojo ponudbo za mednarodno sodelovanje Predstavlja 176 podjetij z Bavarske, Katalonije, Korzike, Italije, Estonije, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Zastopana 5o tekstilna, lesnopredelovalna in prehrambena industrija, 8radbeništvo, turizem in informacijska tehnologija. Predstavitev je zasnovana tako, da imajo podjetja tudi Posamične pogovore ter predvanja o medsebojnem sodelovanji- Tako prireditelji - komisija Evropske unije, Informest in ^ondimpresa - omogočajo podjetjem pridobitev novih poslovali partnerjev ter novih poslovnih idej. £a slovenske razstavljalce je poskrbela Gospodarska 2bornica Slovenije, ki je v skladu z merili Evropske unije Povabila sodelovanju 23 slovenskih podjetij. Tako se slovensko Sosoodarstvo predstavlja na 339 površinskih metrih razstavnega prostora. blagovna menjava s tujino Na Gorenjskem presežek ^»nj, januarja - V desetih mesecih lanskega leta je gorenjski P'esežek v blagovni menjavi s tujino znašal dobrih 200 jjrilijonov dolarjev, slovenski primanjkljaj pa 264 milijonov •tolarjev. Gorenjski izvoz v desetih mesecih lanskega leta je znašal 748 ^'Hjonov dolarjev, uvoz pa 547 milijonov dolarjev, v primerjavi z enakim razdobjem leta 1993 je bil izvoz večji za 17,1 °°-stotka, uvoz pa se je povečal za 21,4 odstotka. Slovenski izvoz je v tem času znašal 5.531 milijonov dolarjev, Uvoz pa 5.531 milijonov dolarjev, izvoz je porastel za 9,6 °°-stotka, uvoz pa za 9,2 odstotka. Na območjih bivših gorenjskih občine je bil tem času porast |?voza največji na Jesenicah, kjer je bil kar 40,4-odstoten, sledi *°fja Loka s 19,7-odstotnim porastom, kranjska s 14,6-°^stotnim, radovljiška s 11,3- odstotnim in tržiška s 7,7-j^stotnim porastom. Tudi uvoz se je najbolj povečal na ^enicah in sicer za 37,3 odstotka, v Radovljici za 26,7 °astotka, v Škofji Loki za 22,7 odstotka, v Kranju za 18,3 °astotka in v tržiču za 7,8 odstotka. Celovški sejem Gast '95 siranJ< 26. januarja - GZS in Območna zbornica Kranj bosta Kupni slovenski nastop na letošnjem celovškem sejmu Gast Pripravili pod geslom "Kakovost za sprejemljivo ceno". Podjetja in posamezniki, ki jih zanima nastop na letošnjem ^lovskem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme ^asl> ki bo potekal od 11. do 15. marca, se lahko pri Območni *°ornici v Kranju prijavijo do konca januarja. Najmanjša ^kupljena površina razstavnega prostora je štiri površinske ^etre, cena za površinski meter neopremljenega prostora naša 550 šilingov, za opremljene in aranžirane stojnice pa 4«0 šilingov. S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERNI S3EEPREŠERN JOŽE«* 64248 LESCE y •nrcsTf^ Savska 3 Kam bodo šli Nemci letos na dopust Slovenija ni posebej omenjena Več kot polovica Nemcev odpotuje na počitnice prek potovalnih agencij. Kranj, 26. januarja - Nemški gostje so od lanskega poletja pri nas spet na prvem mestu, vendar najnovejše raziskave kažejo, da Slovenije posebej ne omenjajo kot počitniški cilj, kar je Komembno opozorilo našim turističnim podjetjem pred erlinsko turistično borzo, ki bo potekala med 4. in 8. marcem. Berlinska turistična borza je eden najpomembnejših strokovnih turističnih sejmov na svetu, saj je v Berlinu živahno kot v čebelnjaku, tam so seveda vselej tudi naši turistični delavci. Nemški turistični trg je namreč velik in za nas posebno mikaven, saj od lanskega poletja naprej nemški gostje pri nas spet na prvem mestu, tako kot so bili do leta 1990. Za berlinsko borzo so nemški strokovnjaki pripravili zanimivo informacijo o počitniških navadah in načrtih Nemcev, ki nam jo je posredovalo Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS Slovenije. Nemške analize turističnih gibanj so posebej zanimive, saj pozornost namenjajo predvsem počitniškim pričakovanjem, ciljem in željam, pogled imajo torej uprt predvsem v prihodnost in ne v pretekle številke.Tako so lani nemške pšotovalne agencije s pomočjo Inštituta za pospeševanje turizma opravili raziskavo, ki vsebuje tudi napovedi o turističnih gibanjih v naslednjih letih. Med domačimi destinacijami sta najbolj obiskani Bavarska in dežela Baden-VVuerttemberg, najpogostejši evropski cilj pa so Španija, Italija, Avstrija, Francija, vzhodnoevropske države in Grčija, med izvenevropskimi pa je na prvem mestu severna Amerika. Več kot polovica Nemcev se na dopust odpravi z avtomobilom, 28 odstotkov se jih odloČi za letalo, pri potovanjih v tujino pa sta letalo in avtomobil skoraj uravnotežena. Z avtobusom se na počitnice odpelje le približno desetina Nemcev. Potovalne agenciej ima vse pomembnejšo vlogo, saj pek njih odhaja na dopust že 42 odstotkov Nemcev, pri potovanjih v tujino pa že 56 odstotkov. Najpomembnejši počtiniški motivi Nemcev sq po naslednjem vrstnem redu: sprostitev, beg od vsakdanjosti, doživljanje in raziskovanje narave, nabiranje svežihmoči ter skrb za lastno zdravje, užitek (privoščiti si čim več), svoboda in početi stvari, ki si jih sicer ni moč privoščiti, spoznavanje novega, imeti čas za partnerja, družino, prijatelje in znance, mir in preprosto nič delati, zabavati se. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo v naslednjih letih motivi in pričakovanja Nemcev pri izbiri počitniških ciljev spreminjala, večje število nemških gostov lahko pričakujejo na Kanarskih otokih in v Grčiji, bistveno več v ZDA in na Karibih, približno enako število pa naj bi se odločilo za Avstrijo, Veliko Britanijo, manj pa bodo odhajali na Nizozemsko in v francoske Alpe. Kljub gospodarskim težavam počitniška vnema Nemcev v prihodnjih letih ne bo popustila, saj počitnice načrtuje dve tretjini zahodnih Nemcev in kar tri četrtine nekdanjih vzhodnih Nemcev, le približno desetina jih pravi, da letos ne bodo odpotovali na dopust. Slovenija med počitniškimi cilji Nemcev torej posebej omenjena in za berlinsko borzo se bodo torej morali naši turistični delavci zelo dobro pripraviti. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo iti. A BANKA (Kranj, Tr*č) 80.10 AVAL Bled, Kranjska gora 80,80 BANKA CREDITANST ALT d.d. Lj 80,60 COPIA Kranj 80,90 EROS (Stari Mayt|, Kranj 80,70 GEOSS Medvode 80,70 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79.65 HRANILNICA LON, d.d Kranj 80,50 HtDA-tržnlca Ljubljana 80,85 IURIKA Jesenice 80,30 IN VEST Škofja Loka 80.80 LEMA Kranj 80,80 MIKEL StražJšce 80,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,50 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 80,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,99 SLOGA Kranj 80.50 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,65 SLOVENIJATURtST Jesenice 80,30 ŠUM Kranj 80,70 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,90 TALONZg. Bitnje 80,90 TENTOURS Domžale 80,50 UBK d.d. Škofja Loka 80,90 VVILFAN Kranj 80,70 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,70 ZORI Kamnik ZAPRTO 81,80 81,00 81.50 81,50 80,90 81.00 81,70 81.25 81.15 81,40 81.18 81.20 81.25 81.40 81.00 80,99 81.50 81,40 81.00 81.10 81,10 81,00 81.70 81,00 80,99 11.31 11.45 11.40 11,46 11,43 11,45 11,09 11.30 11.46 11,32 11.41 11,42 11.42 10,90 11,47 10,90 11.30 11.09 11.32 11.45 11.47 11,47 11.40 11,40 11,46 11,44 11,62 11.50 11,70 11,58 11.50 11.52 11.61 11,59 11,51 11,55 11,54 11,52 11,54 11,51 11,53 11,65 11,60 11,55 11,52 11.53 11,53 11,60 11,62 11,52 11,50 7,52 7.70 7,60 7,70 7,65 7,70 7,48 7,60 7,60 7,55 7,51 7,65 7.65 7.22 7.70 7,50 7,50 7,48 7,55 7,70 7.70 7,70 7,60 7,60 7.70 7,70 7.90 7,80 7,80 7,85 7,80 7,80 7,98 7,85 7,80 7,80 7,82 7,80 7,88 7,70 7.80 7,90 7,85 7.80 7,80 7,85 7,85 7,90 7,88 7,85 7,80 POVPREČNI TEČAJ 80,53 81,25 11,35 11.56 7,60 7,84 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Skodelica kave Ljubljana, januarja - V ljubljanskem Domusu bo do 2. februarja odprta tradicionalna razstava o kavi. Razstava je namenjena potrošnikom, gostincem, trgovcem in pražarjem, saj predstavljajo ponudbo surovih in praženih kav, kavnih izvlečkov, različnih dodatkov h kavi in kavnih aparatov. Razstavo spremljajo pokušine in predavanja, v petek, 27. januarja, jih bo pripravila Loka iz Škofje Loke. ura odobrim 30% popusta iz kraja nezgode Savska 36A' MOBITEL0609-61G-633 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200icm Po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303104,38 705, fax: 062 31 150 OuttUPUJE Kostanjev les PO NOVIH ODKUPNIH CENAH. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, Varn to napravimo mi! v$e Informacije dobite ?a teLštevilkah 0608/41-044 ali 41-349. Mirjam Toporiš - Božnik, samostojna podejtnica Čimveč sodelovanja med agencijo za delo in delodajalcem "Tisti, ki se zavedajo, da ima dober kader enako vrednost kot dober izdelek, tisti so nas že poiskali in nas spoznali." V Agenciji Orbita so se po letu uspešnega poslovanja na področju varovanja premoženja odločili za razširitev dejavnosti. Odslej bo v okviru Orbite delovala tudi agencija za delo, kjer se bodo ukvarjali tako s posredovanjem dela in zaposlitev kot s kadrovskim svetovanjem, v načrtu pa imajo tudi izdajanje izobraževalnih programov. Pogovarjali smo se z vodjo agencije za delo Mirjam Toporiš - Božnik. Zakaj prav agencija za delo? "Hotela sem delati nekaj, kar me veseli, zdi se mi namreč, da je prva stvar, ki jo mora človek Čutiti v svojem poklicu ta, da ga delo, ki ga opravlja, veseli. Seveda pa je pomembna tudi ustrezna izobrazba in znanje. Sama imam na kadrovskem področju večletne izkušnje, sicer pa je za pridobitev koncesije potrebno izpolnjevati tudi določene prostorske, tehnične in organizacijske pogoje." Za opravljanje dejavnosti ste pridobili koncesijo z ministrstva za delo? "Koncesijo za posredovanje zaposlitev in za kadrovsko svetovanje sem od ministrstva za delo pridobila pomladi '94. Sama koncesija zagotavlja predvsem obveznosti manj pa ugodnosti. Ugodnost je le v tem, da na ta način lahko razpolagam z veliko bazo podatkov, tako tistih, ki zaposlitev iščejo, kot delodajalcev, ki zaposlitev nudijo." Se pri vas oglašajo le brezposelni? "K nam hodijo tisti iskalci zaposlitve, ki so brez dela, kot tisti, ki imajo delovno knjižico doma in zaposlitve ne iščejo intenzivno in tisti, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov iščejo drugo službo. Za iskalce zaposlitve je vpis v evidenco brezplačen, storitev zaračunamo le delodajalcem." Tudi slednji prihajajo s ponudbo delovnih mest? "Seveda. Ugotavljam pa, da se podjetja iskanja sodelavcev še vedno poslužujejo na klasičen način, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Tudi v primerih, ko se podjetje recimo znajde v težavah zaradi presežnih delavcev, bi prav mi lahko poskrbeli, da bi se to zgodilo na manj boleč način, tako za delavce kot za delodajalca." Kakšni iskalci zaposlitve so najbolj pogosti, s kakšnimi kvalifikacijami, poklici, Šolami...? "Pri iskalcih zaposlitve gre za različne in vsakovrstne poklicne profile, različnih stopenj izobrazbe. Glede na to, da smo z dejavnostjo šele dobro začeli, imamo trenutno relativno veliko bazo ponudb. V večini so to kadri s poklicno ali srednjo šolo, tiste z osnovno šolo pa bi pravzaprav lahko preštela na prste ene roke. Največ potreb je po delavcih v proizvodnji, gre za delavce za priučitev, za polkvalificir- ane delavce. Predvsem mlade seveda, pogosteje pa firme iščejo moške kot ženske." Čemu ljudje dajejo prednost pri iskanju zaposlitve, oddaljenosti od službe, delovnem okolju, plači...? "Vsakega kandidata najprej vprašam, ali hoče dobiti predvsem delo ali mu je prioritetnega pomena višina plače. Najprej rečejo, da delo, a se kasneje izkaže, da je prav OD tisti, ki je primarnega pomena." Kakšen je postopek, ko delodajalec išče delavce pri vas? "Zame je poglavitno, da delodajalec dobi kvalitetnega sodelavca, zato se trudim, da moje delo ni zgolj posredovanje zaposlitev, ampak poskušam storiti nekaj več, zato analiziram pričakovanja delodajalca po drugi strani pa tudi karakteristike kandidatov. Skušam najti čimveč točk med obema stranema. To prednost so naša podjetja spoznala šele pred kratkim, medtem ko tuja predstavništva že sodelujejo z nami, pri njih je namreč tak način iskanja novih sodelavcev Že uveljavljen. Sicer pa sama naredim ožji izbor, seveda pa se za posameznega delavca odloči delodajalec sam." Delodajalci povedo kakšna bo plača? "Prosim jih, da povedo, a tega ne zahtevam. Je pa res, da so do sedaj še vsi povedali, kakšna naj bi bila višina osebnega dohodka." Kako potem iščete ustrezne delavce? "Ko v roke dobim ponudbo za delovno mesto, najprej Erevetrim bazo podatkov, s atero razpolagamo v Orbiti. Kadar gre za poklicne profile, ki jih je na običajen način težje poiskat, se poslužujemo tudi oglaševanja v medijih. Pomembni pa so seveda tudi osebni kontakti in sodelovanje s kadrovskimi službami po podjetjih." In če je delodajalec kasneje nezadovoljen z delavcem, ki ste ga posredovali vi? "Potrudimo se, da v roku enega leta poiščemo drugega, zato pa ne zahtevam nobenega doplačila. V bistvu je to neka garancija z naše strani." Za kunec? "V Orbiti želimo čimveč informacij s strani delodajalcev in čimveč komunikacije med delodajalci in agencijo Z nami bi lahko delodajalci precej pocenili iskanje novih kadrov. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Noj b: Spo, Krai klub nad: Odkup mleka na Gorenjskem in v Sloveniji Mlečni števec se vrti vse hitreje Gorenjske mlekarne (Kranj, Škofja Loka in Bohinj) so lani odkupile 39,2 milijona litrov mleka ali 2,2 milijona litrov (šest odstotkov) več kot leto prej. Kranj - Po podatkih Poslovnega združenja prehrane Slovenije je petnajst slovenskih mlekarn lani odkupilo nekaj manj kot 374 milijonov litrov mleka, kar je približno 27 milijonov litrov ali osem odstotkov več kot leto prej. Po odkupu so na prvem mestu Ljubljanske mlekarne, ki so odkupile več kot tretjino vsega mleka (okoli 36 odstotkov), Mercator - Mlekarna Kranj je po količini, ki predstavlja nekaj več kot 8-odstotni delež, na petem mestu, za Ljubljanskimi mlekarnami, Mariborskimi mlekarnami, mlekarno Hmezad - Celeia Arja vas in Pomurskimi mlekarnami. Deset mlekarn je v primerjavi z letom prej povečalo odkup, medtem ko ga je peterica zmanjšala. Najbolj so ga povečali v mlekarni Celeia v Arji vasi (za 18 odstotkov), v Mariborskih mlekarnah (za 14 odstotkov) in v Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka (za 13 odstotkov), najbolj pa so ga zmanjšali v KGZ Postojna Hruševje (več kot za četrtino) in v kmetijsko gozdarski zadrugi Vrhnika (za dobro devetino). Gorenjske mlekarne (Kranj, Škofja Loka in Srednja vas v Bohinju) naj bi po podatkih poslovnega združenja prehrane lani odkupile od kmetov in posestev nekaj manj kot 38,2 milijona litrov mleka, medtem ko so ga dejansko še milijon litrov več. V škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi namreč zatrjujejo, da so lani odkupili 7.058.000 litrov mleka, kar je 13 odstotkov več kot leto prej in največ doslej, medtem ko naj bi ga po podatkih združenja celo nekaj manj kot šest milijonov litrov. Kranjska mlekarna je odkupila 30,4 milijona litrov mleka oz. 1,4 milijona litrov (skoraj pet odstotkov več) več kot predlani. V mlekarni kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas v Bohinju so odkupili 1.785.800 litrov mleka ali malenkost manj kot predlani. H količinam mleka, ki so ga lani na Gorenjskem odkupile mlekarne Kranj, Škofja Loka in Bohinj, je treba prišteti še mleko, ki ga zadružni posestvi Poljče in Bled ter tri kmetije oddajajo v Ljubljanske mlekarne. • CZ. PREJELI SMO Kmet Jote Meglic - Tič "Vsaj pol gozdarjev je preveč" Potarje - "Živim na visokogorski kmetiji (na 1070 metrih nadmorske višine) in sem odvisen od gozda, zato bi vam rad napisal nekaj primerjav s sosednjo državo Avstrijo," je v pismo, naslovljeno na naše uredništvo, zapisal kmet Jože Meglic, po domače Tič, s Potarjev in poudaril, da ga je k pisanju spodbudil članek v nedavni prilogi o gozdu in gozdarstvu. Takole piše: "Pri nas v Sloveniji imamo zaposlenih 755 gozdarjev od 824 predvidenih, od tega okoli 20 lovcev, medtem ko jih ima Avstrija 1640. Slovenija meri 20.251 kvadratnih kilometrov in pride na vsakega gozdarja 2682 hektarjev, v Avstriji, ki meri 84 tisoč kvadratnih kilometrov, pa 5121 hektarja. Ti podatki katejo, da je v Sloveniji vsaj pol gozdarjev preveč in da so gozdarji peljali žejne čez vodo vse, ki so glasovali za novi zakon o gozdovih. Nam lastnikom so prepustili vse dolžnosti, od gozdnih cest naprej, sami pa še vedno tivijo v socializmu. S to armado brezdelnežev bomo zelo teiko prišli v Evropo." Kmetijska zadruga Cerklje, z.o.o., Slovenska cesta 2, razpisuje po sklepu upravnega odbora KZ Cerklje, prosto delovno mesto: PRODAJALEC (trgovina Šenčur) Pogoji: - srednja kmetijska šola rastlinske smeri - šola za blagovni promet IV. stopnje -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po izidu razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Cerklje, z.o.o., Slovenska c. 2, 64207 Cerklje. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. LASTNIKI GOZDOV IN GOZDARSKA PODJETJA! Prodaja in servis motornih žag JONSERED in HUSOVARNA Orodje in oprema za posek in spravilo lesa Zaščitna oprema za gozdne delavce Kvalitetne avstrijske jeklene vrvi za traktorske vitle in gozdarske žičnice! INTCR GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/241-670 Vzdrževanje gozdnih cest Se obeta konec slabemu vzdrževanju? Za vzdrževanje 615 kilometrov cest v gozdovih nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine bi letos potrebovali okoli 94 milijonov tolarjev. Kranj - "Ker je zaradi sprememb v gozdarstvu denarja za vzdrževanje E;ozdnih cest primanjkovalo že več et, so nekatere ceste zdaj tako slabe, da bodo potrebne temeljite obnove," pravi Miran Hafner, vodja odseka za tehnologijo dela in gozdne prometnice v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Zakon o gozdovih je gozdne ceste razdelil v dve skupini: na ceste, ki so namenjene predvsem gozdarskim potrebam, in na ceste, ki so pretežno javnega značaja, saj omogočajo tudi dostop do zaselkov, kmetij, turističnih in drugih objektov. V kranjski enoti zavoda za gozdove to ločitev šele pripravljajo, vendar že zdaj ocenjujejo, da bo večina od 615 kilometrov gozdnih cest na območju nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine uvrščena med ceste, ki so namenjene predvsem za gozdarske potrebe. Denar za vzdrževanje cest javnega značaja naj bi zagotavljale nove občine, za "prave" gozdne cesto pa država in lastniki gospodarskih gozdov, ki morajo od lanskega julija dalje plačevati za to posebno pristojbino (6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zeml-jišč). Za 615 kilometrov cest le 21 milijonov tolarjev Ko se je že nekaj let pred sprejetjem novega zakona o gozdovih "podrl" Brez novogradenj Letos v gozdovih nekdanje kranjske, Škofjeloške in tržiške občine ni predvidena gradnja novih gozdnih cest, med drugim tudi zato ne, ker še ni vseh predpisov. Gradnja in vzdrževanje traktorskih vlak je na plečih lastnikov, strokovnjaki zavoda za gozdove jim zaradi upoštevanja širših interesov pomagajo le pri načrtovanju. Pripombe na razdelitev denarja V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije imajo podobno kot v blejski nekaj pripomb na vladno uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, še zlasti na razdelilnik za razporejanje sredstev po občinah. V javni gozdarski službi menijo, da ministrstvo ni pravilno upoštevalo razlik med alpskim svetom, kjer so gozdne ceste bolj izpostavljene poškodbam, ter ravninskimi predeli in visokim krasom. V Kranju so izračunali, da bi letos za vzdrževanje kilometra ceste potrebovali povprečno 153 tisoč tolarjev, medtem ko jim ministrstvo s svojo metodologijo "prizna'* le 95 tisoč tolarjev. Ceste niso zavarovane Gozdno gospodarstvo Kranj je do 1991. leta najbolj ogrožene gozdne ceste v zasebnih in državnih gozdovih (predvsem na območju Tržiča in Kokre) zavarovalo za primer poškodovanja ob naravnih ujmah, potlej je dve leti zavarovalo samo še ceste v državnih gozdovih. Zdaj niso zavarovane nobene ceste, ne v državnih (skladovih) gozdovih in ne v zasebnih. sistem zbiranja denarja za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest (od kubičnega metra GG-ju prodanega lesa), se je začelo obdobje slabega vzdrževanja, ki se je nadaljevalo tudi lani. Za vzdrževanje cest v gozdovih nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine so namreč lani namenili le 21 milijonov tolarjev. Občini Kranj in Škofja Loka sta pokazali dovolj razumevanje za gozdarske probleme in sta iz proračuna namenili za vzdrževanje skupno 2,65 milijona tolarjev, država je za vzdrževanje cest v zasebnih gozdovih zagotovila 3,4 milijona tolarjev in za ceste v (moratorijskih) gozdovih, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom, 1,9 milijona tolarjev, sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč pa za redno vzdrževanje cest in za sanacijo poškodovanih delov 13 milijonov tolarjev. "V zasebnih gozdovih je zbrani denar zadoščal le za petino vseh potreb, v državnih gozdovih za tri petine," pravi Miran Hafner in poudarja, da so s tem denarjem lahko opravili le najnujnejša vzdrževalna dela. Bodo občine prispevale vsaj 16 milijonov? Letos bi za vzdrževanje cest v zasebnih in v državnih gozdovih ter v gozdovih, za katere zaradi denacionalizacije velja moratorij, potrebovali okoli 94 milijonov tolarjev. Ker jim tolikšnega zneska skoraj zanesljivo tfi bo uspelo dobiti, pričakujejo, da bodo iz vseh treh virov (pristojbina, država in občine) zbrali vsaj blizu 60 milijonov tolarjev. Pristojbina naj bi za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih "vrgla" 27 milijonov tolarjev, država naj bi za moratorijske gozdove prispevala štiri milijone in (državni) sklad kmetijskih zemljišč in gozdov za državne gozdove 12 milijonov tolaf" jev, nekaj naj bi zagotovile še občine Kranjska območna enota zavoda za gozdove je na nekdanjo kranjsko, škofjeloško in tržiško občino naslovila predlog za 26 milijonov tolarjev. Ker so v vseh občinah že povedali, da je to preveč, pričakujejo, da bodo naslednice starih občin zagotovile skupno vsaj 16 milijonov tolarjev. • C. Za* plotnik Obramba pred točo Nad točonosce s kitajskimi raketami? Rakete makedonskega proizvajalca so slabe kakovosti. Kranj - Nenavadno je, da sredi zime, ko ni ne neviht in ne toče, pišemo o obrambi pred točo, a vendarle. Šele v enem od zadnjih parlamentarnih gradiv je objavljen odgovor poslancu Alojzu Metelku, ki je ob koncu lanskega julija naslovil ministrstvu za kme- Pet tisoč raket na leto V Sloveniji bi za nemoteno "oskrbo" 130 strelnih mest, od katerih jih je nekaj tudi na Gorenjskem, potrebovali pet tisoč raket na leto. Lani bi za nakup tolikšne količine eksploziva rabili 144 milijonov tolarjev, medtem ko je bilo v proračunu za delovanje celotne obrambe pred točo zagotovljenih le 98 milijonov. To je bil ob vseh zapletih tudi razlogi so lahko nabaviti le manjšo količino raket in da vsa strelna mesta niso bila zadosti opremljena za "boj" z nevarnimi oblaki točo-noscl. tijstvo in gozdarstvo vprašanje, zakaj obramba pred točo (vsaj v nekaterih konkretnih primerih) ni delovala. Iz odgovora je razvidno, da se na ministrstvu oz. na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, ki strokovno in operativno vodi obrambo pred točo, ukvarjajo s številnimi problemi, še zlasti z vprašanjem, kako radarsko pok- vedbehega akta, ki bi omogočil gradnjo. Ob tem, da ima sistem obrambe pred točo še vedno precej "lukenj", se je lani zaple- raketami, ker dobavitelju * uspelo pridobiti potrebnih s°' glasij, dovoljenj in atestov m uporabo v Sloveniji. To je j* tudi razlog, da je bila obram" pred točo na večjem delu sey«r ovzhodne Slovenije pripravlja" šele od konca junija dalje, " več kot polovici območja ^ rednje Slovenije, kamor tudi Gorenjska, pa šele v p julijskih dneh. Potlej, ko je tlo še z raketami. Ker so bile tami ne bo mč jeJ ministrstv makedonske slabe kakovosti, so k §e tisoč JmakedonsK» z obrambo že prejšnjo jesen £t . štirideset izstreln«l> končali predčasno, zahtevali zamenjavo oz. popravilo vseh /prasanjem, kako raaarsKo pok- Preof.t,?'m /ake| v zalogi in ^ J" *•*"* f"^1 °. r*"j:",n n' rivati branjeno območje. Ker pri naročili še 1.500 kitajskih raket, padel v vodo, se ministrstvo nas en tovrstni radar pokriva kl nai 01 b,,e 00 skoraJ enaki odpovedalo temu, da bi ceni desetkrat učinkovitejše in že znano, da s kitajskimi raj^ k/ ju v u v/v iiiaAvuv«-- raket ramp za tovrstne rakete. Če je lani posel s "kitajkam> več območja kot katerikoli drug na svetu, je ob morebitni okvari radarja in njegovega računalniškega sistema na Lisci že konec obrambe pred točo. Da bi to odpravili, je predvidena gradnja radarskega centa na Žikarčah pri Mariboru, kjer je radar že bil in s katerim so pokrivali severovzhodno Slovenijo. Tretji radar, s katerim bi pokrivali območje Primorske, je načrtovan na Slavniku. Opremo zanj so kupili že pred štirimi leti, vendar še vedno neuporabna leži v skladišču in čaka na lokacijski razplet. Razlog je v tem, da krajevna skupnost Podgorje nasprotuje postavitvi radarja na Slavniku, sežanska občina pa ne more (ali vsaj ni mogla) sprejeti prostorsko iz- varnejše. Uvoznik naj bi jih dobavil v Slovenijo maja. Zamenjava in popravilo makedonskih raket se je zavlekla do junija oz. julija, v vodo pa je padel tudi posel s kitajskimi pridobilo vsaj za letošnjo se.z,. no "neviht, toče in grmenj3, Ali to že pomeni, da bodo le^ slovenskim in gorenjskim km tom namesto slabih "m^L donk" pomagale boljše K tajke"? • CZaplotnik Zimsko izobraževanje kmetov Tri predavanja v enem dopoldnevu Žiri - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v sodelo" vanju s kmetijsko gozdarsko zadrugo Sora Žiri v sredo, ^ februarja, dopoldne v mali dvorani DPD Svoboda zadružnem domu v Žireh troje predavanj. Ob devetih D predavanje mag Mirana Naglica o pridelovanju kakovosti voluminozne krme na travinju, uro kasneje predavanje dip' ing. Franca Pavlina o vplivu krmljenja krav na vsebnos beljakovin in maščobe v mleku, ob enajstih pa še predavanj mag. Janeza Habjana o zdravstvenem varstvu visokopr duktivnih krav. • CZ. Ž Nogometaši Živil pred drugim delom lige BRUŠENJE NA LOŠINJU spomlad bo odločilna za obstanek v prvi ligi. Po treningu v I kh k^U m na Br(m Je popolna postava Živil, tudi z novinci v h.' odšla včeraj na Lošinj, potem pa bodo trde priprave lijevali doma. FF UREJA: Vilma Stanovnik Naši alpski smučarji pripravljeni na svetovno prvenstvo KOLAJNA TUDI V ŠPANIJI Čeprav v sredo še ni bilo odločitve, ali se bo prihodnji teden začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Sierra Nevadi v Španiji, naše moštvo ravna, kot da prvenstvo bo. r*n Mitev podpisuje za Živila . Kranj, 27. januarja - Preko *»ne se klub finančnih težav ni °tresel, zato je upravičen poziv P^dsednika kluba Janeza Zu- P^a za pomoč vsem, ki jim je *aJ. da Gorenjska obdrži prvoga, nova naklanska občina Pa tudi v nogometu najde svojo Promocijo. Prvo moštvo je pre-$ spremenjeno. Trener ostaja Jj/kica Cukrov. Iz kluba so odšli £Jevnik, Gruškovnjak in Jerak, ^°dinič pa je suspendiran, ker J* ni javil na trening. Od Moštva se po petnajstih letih Igranja poslavljata Janez Križaj ln Andrej Jošt, ki pa bosta še naprej pomagala v klubu. Na novo prihajajo v klub Goran Mitev (doslej AM Cosmos Ljubljana), ki je pogodbo že podpisal, Borce Hristov iz Skopja, ki ga še preizkušajo, Dejan Obrez (doslej Publi-kum) in mladi gorenjski nogometaši Alcn Tušar, Tadej Pavlic, Andrej Jožef, Davor Župančič, Damir Stojčevič in Dejan Nišandžič. Trener Cukrov je prepričan, da bodo Živila spomladi za 50 odstotkov močnejša, kot so bila jeseni. • J. Košnjek, slika L. Jeras mam TENIS1 Gorenjski top mladink lafh'f«-^6' 21, JanuarJa -V Stražišču je bilo tekmovanje eni k gorenjskih mladink v namiznem tenisu TOP Gor-kra i- ^ra*e so mladinke iz Križev, Jesenic, Škofje Loke in in Kr^Cga Merkurja. Največ uspeha so imele mladinke Merkurja na;unl;5v-igralke so bile razdeljene v tri skupine. V prvi so bile RoVml ,?«ovnik (Merkur), Mežek (Križe), Petrič (Merkur) in Pan "2° (Križe), v drugi skupini Grum (Križe), Vidic (Merkur), (Vri i (Merkur) in Molynski (Merkur), v tretji pa Ogrizek v'erkur), Subotič (Jesenice), A. Perko (Križe) in M. Primožič Križe). • F. Ošlaj Dansko prvenstvo (j ^ofja Loka, 21. januarja - V soboto je bilo v Škofji Loki imsko gorenjsko prvenstvo v namiznem tenisu. Zmagal je Matej (PrS*k (KnžeX drugi Ale* Smrekar (Križe), tretji Jano Rant ^* Snedicfia L°k^ in ****** Boštjan Rant ^EGP ^kofJa Loka)- * G°RENJSKA liga te^ 9> kolu I- gorenjske namiznoteniške lige so vodilne Križe I s šn^T Premagale Gumarja, Merkur pa v razburljivem srečanju I jT *• Izidi: Merkur : EGP 16:4, Šenčur : Kondor 7 : 3, Jesenice *ina 111 : 9 in Križe 1: Gumar 6 : 4. V II. ligi je presenečenje Uvrt?3 ^ruge Jeseniške ekipe v Predosljah. EGP II je vse bližje Savi v P™0 Hg°- Izidi: Predoslje : Jesenice II 3 : 7, Duplje : J g Preloženo, EGP 4 : EGP 3 3 : 7 in EGP II: Šenčur II 9 :1. • ' *«arman V^TERANI V ŠKOFJI LOKI or^°"d.or ln Škofjeloški Partizan sta v loški dvorani Poden na j"1Zlrala gorenjsko veteransko prvenstvo v namiznem tenisu, §enxa.erem so igrali predstavniki Jesenic, Kranja, Predoselj, Pet"rJa\ Škofje Loke in Godešiča. Naslov je ubranil le Lado busati-12 Predoselj. Med veterani od 30 do 40 let je zmagal §en,n .Plrc (Gumar), med veterani od 40 do 50 let Jože Pogačar iz Star»nan' V skupini od 50 do 60 lel Pa Stane Bec (Gumar). • J- °I> TEKME DO TEKME izj^j. jP/!a šahovska liga -V 6. krogu so bili doseženi naslednji stoln \"msk°vo : Adergas 4 : 0, Naklo : Emeco 1 : 3, Vodovodni žabn- a 1 : 3' Gumar : Marička 0 : 2,5, Center : Žabnica II3 :1, PriJ'f3 1 Pa je bila prosta. Vrstni red: Center 11 točk (17 zmag), (13 s\ °,Vo 10 (17)> Žabnica I 9 (13,5), Eemeco 8 (14,5), Sava 7 Naki ' Yod°vodni stolp 6 (12,5), Marička 4 (8,5), Žabnica II (7,5), ianua • (6'5>- Gumar 1 (2) in Adergas 0 (O). Med 23. in 29. ^Uni 01 bo Uigran 8. krog. Pari Vodovodni stolp : Adergas, U . "j*1" • Naklo, Center : Primskovo, Žabnica I: Emeco, Žabnica ttoAariČka' Sava Pa Je Prosta- * L- Grobelšek ^alčk• ° PrvCTMrvo mlajših selekcij - V državnem prvenstvu v 7aj°y.[e Olimpija premagala Triglav s 3 : 2. Kranjčani so zgubili držav J,n minutah. Strelca za Triglav Slavec in Strniša. V Z \2 "fm prvenstvu pionirjev pa je Olimpija premagala Triglav Kranjx Kranjčani so bili enakovredni le v drugi tretjini, gola za Sol sta vc pa sta dala Orinovec in Kozjek. V alpski ligi hokejskih in k_v -SV Beljak in Triglav igrala 2 : 2. Strelca za Triglav Hafner ^oštv k- V ]i8» malčkov pa VSV Beljak : Triglav 2:1. Kranjsko ha?/ 01 lme,° srece- Gol je zabila Žiga Slavec • J. Slavec z^\h!l!l0gomet na Podnu - v dvorani Poden v Škofji Loki se je Nlen c 12- tradicionalni turnir v malem nogometu za Pokal obm Jv. ^delovalo je 32 moštev iz škofjeloškega in ljubljanskega MaK vJa- v prvem polfinalu je Marmor Stripv premagal Pekarijo sta Sp t XZ rov P° streljanju kazenskih strelov. Pri poražencih Vitrin \ P°sebcJ izkazala brata Markelj, pri zmagovalcih pa prvoli Y drugem polfinalu pa je Štampohar shop iz Kočevja s Wev ■ klmi premagal Mars z Bleda. Tudi v finalu so bih Marm boliši s 3 : 2 od Marmorja. Vrstni red: Štampohar Shop, kone;r.r ?triPy- Majs Bled in Pekarija Magušar. Marmor Stripy bo tedna igral na državnem finalu. Ljubljana, 27. januarja - V poslovni hiši Petrola, enega od sponzorjev naše smučarije (družba Petrol je posebej nagradila Hrovatovo, Pretnarjevo, Koširja in Kunca, ki so na letošnjih tekmah svetovnega pokala že stali na stopničkah), se je v sredo predstavila naša ekipa, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Sierra Nevadi v Španiji, čeprav naj bi bilo včeraj popoldne znano, ali prvenstvo bo ali ne. Vodstvo naše reprezentance direktor Tone Vogrinec in vodji ženske in moške vrste Jaro Kalan in Tomaž Cerkovnik glede uspehov na prvenstvo niso sejali velikih obljub. Glede na dosedanje uspehe v svetovnem pokalu, bi se tako ženski kot moški del lahko vrnila domov vsak z eno kolajno. Minister za notranje zadeve Andrej Šter pa je izročil alpincem 6 radijskih postaj za zveze. Sedanje so že stare. Na svetovno prvenstvo fre 11 smučark in smučarjev, 'isti, ki bodo tekmovali v hitrih panogah, že konec tedna, prav talco pa tudi večina opreme s kombiji. Na svetovno prvenstvo gredo Špela Pretnar, Katja Koren, Nataša Bokal, Mojca Suhadolc, Urška Ilrovat in Alenka Dovžan ter Jure Košir, Mitja Kune, Andrej Miklavc, Jernej Ko-blar, Grega Grilc in Miran Ravtar. Spremljevalne ekipe bodo enake kot na tekmah svetovnega pokala. • J. Košnjek, slika L. Jeras illlM Sklep vodstva hokejistov Acroniksa z Jesenic SERGEJA BORISOVA ODSTAVILI Na Jesenice prihaja Kanadčan Paul Arsenault, pomočnik trenerja pa bo še naprej Franci Žbontar. Jesenice, 27. januarja - Izvršni odbor Hokejskega kluba Acroniks z Jesenic je sklenil zamenjati trenerja članskega moštva Sergeja Borisova. Sklep je bil na osnovi strokovnih ocen sprejet soglasno. V izjavi so zapisali, da trenerju Borisovu priznavajo prizadevnost in vzgojne ambicije, s tekmovalnimi izidi pa niso zadovoljni. Ob upoštevanju objektivnih okoliščin je prevladalo prepričanje, da z obstoječim načinom vodenja ne moremo pričakovati sprememb v motiviranosti, sistemu igre in izkoriščenosti pozitivnih potencialov naših igralcev, so zapisali v izjavi. Do konca sezone bo prvi trener Kanadčan Paul Arsenault iz Quebeca, pomočnik pa bo še naprej Franci Žbontar. • J. K. VABILA, PRIREDITVE Zbor Športnega društva Kondor - Športno društvo Kondor z Godešiča vabi na občni zbor, ki bo danes, 27. januarja ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Godešič. Vabljeni člani in prijatelji društva. • J.S. Kranjski derbi v vaterpolu - Jutri bodo vaterpolisti odigrali četrti krog prvega dela državnega prvenstva. V kranjskem olimpijskem bazenu bo ob 21. uri mestni derbi med Kranjem 90 in vodilnim na lestvici Triglavom. Moštvi pričakujeta vsaj tolikšen obisk kot na tekmi z madžarskim HVSC. Triglav je favorit, vprašanje je le, s kolikšno razliko bodo Homovec, Hajdinjak, Čimžar, Balderman, Nastran, Rebolj, Stražnik, Galič, Bukovac, Klančar, Peranovič, Štromajer, Troppan in Košir premagali bivše soigralce Čadeža, Grabca, Margeto in ostale. V Celju bo tekma Neptun : Micom Koper, v Mariboru pa Probanka leasing Maribor : Okolje. Favoriti so Mariborčani in Koprčani. • J. Marinček Smučarski skakalci v Planici - Smučarski klub Tržič -skakalna sekcija, organizira jutri in v nedeljo v Planici, na skakalnici K - 92 dve tekmi. Jutri ob 11. uri bo ekipno državno prvenstvo mladincev do 18 let, v nedeljo pa bo za isto Kategorijo državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji. Tudi nedeljska tekma se bo začela ob 11. uri. • J.K. Gorenjska kegljaška liga - Odigrano je bilo 8. kolo. Izidi: Elan : Triglav 2 : 6, Jesenice : Lubnik 8 : 0, Simon Jenko : Ljubelj 1 : 7 in Adergas : Kranjska Gora 7:1. Ljubelj ima 15, Jesenice 14, Triglav pa 9 točk. V 9. kolu bodo igrali Adergas : Elan (sobota ob 11. uri), Kranjska Gora : Simon Jenko in Lubnik : Triglav (ob 16. uri) ter v nedeljo ob 9. uri Ljubelj : Jesenice. • J. Pogačnik Odbojkarski spored - V soboto ob 19. uri se bodo odboikarji FI Proma v ČSUI-ŽIC pomerili z Ljutomerom, Klima Commerce Bled gostuje pri Zg. Savinjski, Minolta Bled ne bi smela imeti pretežkega dela v Šempetru, odbojkarice ŠOU Triglava pa lahko zabeležijo novo zmago proti oslabljenemu ŠD Tabor (OŠ Planina ob 16. uri). V 2. DOL se bo Termo Lubnik ob 17. uri v OŠ P. Kavčič pomeril z zadnjo Mežico, FI Proma pa se bo v CSUI-ŽIC ob 17. uri v derbiju sredine pomeril s Ptujem. V moški konkurenci 3. DOL igrajo doma. FI Prom II: Plamen (OŠ Zabreznica ob 18.00), Bohinj : Portorož (OŠ B. Bistrica ob 18.00), Triglav : Bled II (SD Planina ob 14.00), v ženski konkurenci pa Lango Šenčur : Šentvid II (OŠ Šenčur ob 16.00) in Bohinj : SD Tabor II (OŠ B. Bistrica ob 16.00). B. M. ODLIČNI KRANJČANI Kranj, 25. januarja - Kot je povedal trener kranjskih boksarjev Duško Cavič, ki je tudi trener slovenske boksarske reprezentance, so kranjski boksarji odlično nastopili v Slovenski Bistrici na tekmovanju za Zlati grb tega mesta. To je bilo mednarodno tekmovanje z udeležbo 14 parov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Sebastijan Novak je v bantamski kategoriji premagal hrvaškega prvaka Karduma (tretji v Evropi), Sašo Radoševič je v srednji kategoriji s knockautom premagal slovenskega prvaka Kmetca iz Maribora, Edo Štalc pa je v poltežki kategoriji boksal neodločeno z državnim prvakom Horvatom. Štalc in Novak gresta na svetovno prvenstvo, ki bo med 4. in 15. majem v Berlinu. • J.K. NAJMLAJŠI TEKMUJEJO Mladi slovenski alpski smučarji imajo za seboj že vrsto tekmovanj. V Kranjski Gori so bili veleslalomi in slalomi za Pokal Gorenjke. Na osnovi rezultatov bo izbrana reprezentanca za tekmovanja na Češkem in Slovaškem in na Pokalu Topolino v Italiji. V veleslalomu so bile med starejšimi deklicami najhitrejše Urška Čadež (Tržič), Lea Dabič (Bled) in Klara Debelak (Radovljica) in Maja Furek (Branik), med starešinu dečki pa Boštjan Križaj (Tržič), Bernard Vajdič (Unior Celje), Žiga Ravnik (Radovljica) in Jure Pogačar (Triglav). V slalomu so bile med starejšimi deklicami najhitrejše Lea Dabič (Bled), Anja Martinovič (Branik), Urška Čadež (Tržič) in Jana Konstantin (Alpetour), med starejšimi dečki pa Bernard Vajdič (Unior Celje), Jure Pogačar (Triglav), Andi Viser (Gorica) in Stane Kovač (Domžale). Mlajše deklice in dečki so dva dni tekmovali na Kopah. V veleslalomu so bile med mlajšimi deklicami najhitrejše Nina Mulej (Radovljica), Špela Bertoncelj (Olimpija), Petra Bre-gant (Snežinka) in Jana Jazbinšek (Rog), med mlajšimi dečki pa Jan Ratej (Celje), Rok Rutar (Olimpija), Goran Ptrijevča-nin (Olimpija) in Žiga Puc (Blejska Dobrava). V slalomu so bile med mlajšimi deklicami na prvih štirih mestih Petra Bregant (Snežinka), Jana Jazbinšek (Rog), Maja Mohorič (Domel) in Jasmina Pitamic (Matajur), med dečki pa Rok Rutar (Olimpija), Mirko Jurjevčič (Rudar), Matej Bradaška (Matajur) in Žiga Puc (Blejska Dobrava). Mladi gorenjski smučarji so imeli veliko uspeha na tekmovanjih za Pokal Zavarovalnice Triglav v Podkorenu in na Kobli. V veleslalomu je med mlajšimi deklicami zmagala Nina Mulej (Radovljica) pred Majo Mohorič (Domel Železniki), Leo Lozar (Radovljica) in Sašo Maučec (Kranjska Gora), med starejšimi deklicami pa so na prvih mestih Urška Čadež (Tržič), Lea Dabič in Špela Jelene (Bled) ter Daša Zupan §[ržič).Tudi med mlajšimi dečki popoln uspeh Gorenjcev. Prvi iga Puc (BI. Dobrava), drugi Matic Ramuš (Kranjska Gora), Tretji Luka Bajt (Radovljica) in četrti Juš Gmajnar (Bled). Med starejšimi dečki je zmagal Andi Viser (Gorica), za njim pa so Jure Pogačar (Triglav), Žiga Ravnik (Radovljica) in Miha Žmdaršič (Alpetour), Matej Lesar iz Tržiča pa je bil peti. Cicibani so tekmovali na Kobli. Vozili so dva veleslaloma. V prvem so bile med cicibankami najboljše Urška Rabič (Kranjska Gora), Polona Razinger (Jesenice), Eva Jenšterle (Bohinj) in Živa Zupan (Tržič), v drugem pa Razinger (Jesenice), Devetak (Gorica), Rabič (Kranjska Gora) in Ferk (Jesenice). Tudi cicibani so vozili dva veleslaloma. V prvem so bili najhitrejši Boštjan Birsa (Gorica), Janez jazbec (Tržič), NaceGartner (Domel Železniki) in Miha Merše (Tržič), v drugem pa je zmagal Janez Jazbec (Tržič) pred Gartnerjem (Domel), Matijo Grašičem (Tržič) in Mihom Meršetom (Tržič). • J. Šolar NI TENIS DRŽAVNI FINALE V KRIŽAH Križe, 27. januarja - Pod pokroviteljstvom tržiškega Župana bo jutri in v nedeljo v Križah finale ekipnega prvenstva države v namiznem tenisu za pionirje. V telovadnici osnovne šole v Križah ga organizira Namizno-teniški klub Križe. Nastopilo bo osem najboljših slovenskih pionirskih moštev. Križe bodo edini finalist z Gorenjske, kar je za ta klub velik uspeh. Jutri se bo tekmovanje začelo ob 10. uri, v nedeljo pa ob 9. uri in bo predvidoma končano opoldne. Uradna otvoritev bo jutri ob 17.15 v kriški osnovni Šoli. • J. K. V nedeljo na Pokljuki TEK POLITIKOV IN GOSPODARSTVENIKOV Tržič, 27. januarja - Zaradi pomanjkanja snega v Lomu nad Tržičem bo tretji smučarski tek politikov, gospodarstvenikov in diplomatov v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri na tekaških progah na Rudnem polju na Pokljuki. Generalni pokrovitelj tekme je zavarovalna družba Adriatic. Kot so povedali organizatorji, prijave prihajajo, udeležbo pa sta opravičila predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Organizatorji tekme so Športno društvo Lom, Turistično društvo Tržič in kranjska poslanska pisarna, vodja tekmovanja pa je Vinko Grašič. • J.K. PRVENSTVO GORSKIH KOLESARJEV Kranj, 27. januarja - Kolesarski klub Sava Kranj prireja odprto prvenstvo gotskih kolesarjev Jošt 95. Start bo v nedeljo, 29. januarja, ob 11.30 v Stražišču, Pot na Jošta. Cilj bo na vrhu Jošta. Rezervni termin tekme je 4. februar. Tekmovali bodo mlajši mladinci, ženske, mladinci, amaterji, veterani in rekreativci. KOMENTAR V purgatoriju na poti v raj JSđarJco Jenšterle Ko so režiserja Tomaža Pandurja novinarji pred dnevi v Caracasu (Venezuela) vprašali, ali bo aprila na mednarodnem gledališkem festivalu v njihovem mestu mogoče videti tudi samo posamezne dele njegove La Divine Comedie, jim je odgovoril, da "tisti, ki ni spoznal pekla in šel skozi vice, nima pravic uživati v raju". Njegovo izjavo je po najnovejših sporazumih med dvema slovenskima strankama LDS in SKD mogoče prenesti tudi na slovensko politično področje. Iz pekla vojne smo se na srečo kar dobro izmazali, vendar smo šele na začetku purgatorija in zato ne vidimo vrat, ki vodijo v raj. Slovenski politični vrh se intenzivno ukvarja s pre-čiščevanjem, saj je prepričan, da bodo v raj vstopili le tisti s popolnoma čistimi strankarskimi izkaznicami. Zvestoba določeni politiki je postala najpomembnejša vrlina, pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da so celo komunisti ob koncu njihovega "mandata" v bivšem sistemu imeli več posluha za idejno drugačno usmerjene ljudi. Menili so, da si oblast lahko podaljšajo v sodelovanju s stroko, Ker jim to na koncu ni kaj prida pomagalo, so črto pod strokovnjaki naredili tudivsi novodobni politiki. Če se ne bi ravno pri naših sosedih Italijanih po padcu Berlusconi-jeve vlade zgodile pomembne spremembe, bi za ponazoritev stanja v slovenski politiki lahko uporabili izraz "itali-janizacija", vendar to zdaj ne bi bilo več pošteno. Italijanski premier Lamberto Dini je namreč italijanski tradiciji in močni politizaciji navkljub sestavil strokovno vlado. Najbolj skrb vzbujajoča stvar pri vsem skupaj je, da se celo sam premier ar. Janez Drnovšek obkroža z ljudmi, ki jih odlikujeta predvsem zvestoba in poslušnost. V takih razmerah je najlažje vladati. Ko pogledamo samo v najbližjo preteklost, lahko hitro ugotovimo, da so iz Drnovškove bližine izginjali kadri, znani po svojem lastnem razmišljanju, čeprav včasih polemičnem. Mile Šetinc je direktorsko mesto na Uradu za informiranje zamenjal za novinarstvo, dr. Dimitrij Rupel je postal ljubljanski župan, v gospodarstvo se je vrnil mag. Herman Rigelnik, zdaj pa svoje mesto zapušča še dr. Davorin Kračun, nedvomno eden ključnih ministrov iz sedanje vlade, katerega greh je verjetno ravno v sposobnosti. Primer dr. Drnovšek ne skriva svojih gospodarskih ambicij. Le-te bo zdaj precej lažje realiziral, saj na gospodarskem ministrstvu ne bo več tako podkovanega človeka, kot je bil sedaj. Premier sicer ne izumlja ničesar novega. Spomnimo se, da je tudi sedanji obrambni minister Jelko Kacin v vlado prišel tedaj, ko je njegov nekdanji zaveznik in današnji nasprotnik Janez Janša ocenil, da mu razadi svojih odličnih javnih nastopov postaja nevaren. Janša ga je tedaj bistro odstranil z obrambnega ministrstva in predlagal za ministra za informiranje. S tem je umaknil tekmeca v ministrstvu, v vladi pa dobil zaveznika. O tem, da je šlo na relaciji Janša - Kacin vedno za prestiž, nas dovolj zgovorno prepričujejo zadnji dogodki v zvezi s Kacinovo interpelacijo. V dnevniku Slovenec so pred dnevi zapisali, da je bil dr. Kračun tudi za nekatere "leve" gospodarstvenike sporna osebnost, žal pa trditve niso podkrepili s kakšnimi zgovornejšimi podatki. Ob tem dodajajo, kako je LDS naredila dobro kupčijo, saj se je znebila Kračuna in dobila zunanje ministrstvo, ob vsem tem pa še ohranila "veliko" koalicijo. Vsekakor pa se je zgodilo to, da odslej nikogar v vladi ne varuje več njegovo strokovno delo. Kvečjemu obratno. Ministri so dobili nauk o tem, kako sta pomembnejši poslušnost in zvestoba, saj jih bo le po tej poti premier popeljal v raj. Kam bo šla Slovenija, pa tako nikogar več ne zanima. Bitka za sobo 211 V^ine Bešter "Ta telefon \pa kar pri \miru pusti, saj ni državni, pač pa mestni," je pred dnevi v drugem nadstropju stavbe kranjske občine župan Vito-mir Gros glasno podučil Metoda Ferbarja, ki ga je slovenska vlada nastavila za svojo podaljšano roko na kranjski- upravni enoti. Fer-bar je očitno želel preko telefona povprašati svojega delodajalca, kako rešiti nastali spor iz sobe 211, v kateri se hranijo kadrovski podatki vseh uslužbencev kranjske občinske hiše. Aktualna Zgodba, ki je sicer stara natančno teden dni, skozi vso svojo mizerijo kaže na otroške bolezni, ki jih bo moral (tudi) Kranj preboleti, preden bosta mestni in državni del tudi dejansko ločena, če pa k temu dodamo še kakšen star politični (pa tudi osebni) spor, je zadeva zaokrožena. Če preskočimo uvod (kdo naj bi bil dejansko lastnik kadrovske evidence oziroma kdo jo je komu dolžan izro- čati in to v katerih prostorih) in ošvrknemo zgolj dogodke izpred dveh dni: v sobo 211 je prišla na čelu z županom delegacija mesta. Kritična masa je bila prebita tisti trenutek, ko je Gros ugledal kadrovnico Oselijevo (država), ki ji je bilo že prej sporočeno, da zaseda mestno pisarno. Ker ni hotela sama iz sobe, so ji župan pri tem fizično pomagali, njen predstojnik Ferbar pa je vse to zgolj tiho opazoval. Predstavniki mesta so potem zamenjali ključavnice in zapečatili dokumentacijo v pisarno, naročeno pa je bilo tudi, naj se vsebina zavaruje z varnostnikom. Pa zmaga mesta ni trajala dolgo, saj je v sobo 211 kmalu zatem vkorakala delegacija države in reči preuredila po svoje... Takšen je praktično tudi duh, ki te dni vlada znotraj občinske hiše, tako na mestni kot državni strani. Večina zaposlenih je prestrašenih, saj je praktično njihova poklicna usoda še vedno v zraku. Del tega vzdušja poteka tudi na relaci- ji odločanja posameznikov med mestom in državo, pri čemer je značilno to, da je na eni strani župan, ki dejansko vlada, deli ukaze in vleče (nekatere tudi zelo samosvoje) konkretne poteze, na drugi strani pa sedi človek države, ki bo očitno še pred pravim začetkom dela med podrejenimi izgubil vso potrebno poklicno avtoriteto, saj mu zgodba iz lekcije 211 ni niti najmanj v ponos. V prihodnjih deh je zato treba posebej opozoriti zidarje: pazljivo prebirajte pričujoči časopis, saj boste lahko kmalu ugledali javni razpis za graditev zidu znotraj občinske hiše. Kakšen razpis pa bi lahko mirne duše pos tali tudi v Ljubljano, ki v osnovi vso to zmešnjavo omogoča. Čeprav ima Drnovšek te dni povsem druge skrbi, bi se pač enkrat le moral zamisliti o svoji "objektivni odgovornosti" za vso nepripravljenost na uvedbo lokalne samouprave. Slednje namreč omogoča številne variacije na temo 211. Zato o tem še kdaj. PREJELI SMO Tudi avtobusni potniki so ljudje Na delovnem sestanku odbora SDSS Tržič dne 19. januarja 1995, ki se ga je pričakovano udeležilo veliko število članov naše stranke, smo najprej pregledali delo v preteklem obdobju. Z veseljem in ponosom smo ugotovili, da je naš uspeh, ko smo v lanskem letu aprila 94 z reorganizacijo odbora SDSS Tržič začeli tako rekoč na novo, rodil bogate sadove. Pri tem seveda nismo pozabili na priznanja za uspešno, požrtvovalno in neumorno delo našim najzaslužnejšim članom stranke. Uspeh kot rečeno ni izostal - na občinskih volitvah smo dosegli rezultate, ki smo jih veseli vsi. Višek uspeha pa je bil kronan z izvolitvijo župana Občine Tržič g. Pavla Ruparja, ki prihaja iz naših vrst. Je legitimno izvoljen župan Občine Tržič in ne "promilni", kot bi ga seveda pristaši "drugih logov" radi ožigosali. Naše članstvo se je od lanskega aprila povečalo 20-kratno. Taradi znanih političnih razmer v lanskem letu, zaradi grenkega spoznanja, da se krmilu ponosne ladje "Slovenija", ki se je s svojimi junaškimi mornarji, hvala Bogu, otresla iz pogrebnega b alkanskega -kom unističnega obroča, zbirajo "petokolo-narji", ki bi smer plovbe hoteli na vsak način naravnati čimbolj v levo, čimbližje njihovi. matični ladji z imenom Jugoslavija, so se mnogim našim zavednim Zavlečena bohinjska seja Ivo Cundrič, svetnik: občine JBoHinj Pod tem naslovom je v Gorenjskem glasu dne 20. januarja 1995 ga. Š. Vidic opisala dogodke druge seje sveta občine Bohinj. Omenjeno sejo, ki je potekala 16. januarja, sta povzeli še dve dopisnici z gorenjskega konca, in sicer ga. Dragica Manfreda v Dnevniku (18. januarja) z naslovom "Tudi v svoji dnevni sobi župan" ter ga. Vlasta Felc z naslovom "Razdalje med občino in občani" v Delu (20. januarja). Vsi trije prispevki so sad "projekta" združenih levih sil. Informacija, ki je bila tako posredovana skozi tri ugledne časopise, je dezinformacija ali čista manipulacija, ki si je resen dopisnik oz. novinar ne sme privoščiti. Kaj se dejansko dogaja v novoustanovljeni občini Bohinj? Združene leve sile (LDS, ZLSD, SNS) so v šestnajst-članskem svetu pridobile sedem glasov. Velika volilna pričakovanja niso bila uresničena, postali so manjšina v občinskem svetu. Svoj poraz skušajo sedaj spremeniti v zmago skozi svojega "neodvisnega", legitimno izvoljenega župana, g. Franca Kramarja. Župan g. Kramar je s pomočjo teh sil skušal na prvi seji sveta na vsa način prevzeti mesto predsednika sveta. Argumenti oz. Zakon o lokalni samoupravi niso pomenili nič. Da smo lahko vzpostavili občinski svet in začeli z delom, je bilo potrebo uporabiti številčno premoč, sicer seje ne bi pripeljali do konca. Druga seja sveta, oz. že dogodki pred njo, je bila ignoranca'funkcije predsednika sveta. Župan ni našel časa, da bi se pogovoril o dnevnem redu s predsednikom sveta. Zato je ta določil dnevni red v skladu s priporočili vladne službe za lokalno samoupra- En dan pred predvideno sejo smo svetniki doživeli presenečenje. Zupan je po pošti poslal svoj dnevni red, s katerim je na sejo povabil tudi občane in predstavnike tiska. Tako se je tudi zgodilo. V sejno sobo so vstopili dopisniki in tudi občani. Nekateri občani so bili zaradi dodatne točke dnevnega reda posebej naročeni. To pa se je šele izkazalo kasneje. ZLSD je takoj ob začetku seje vložila svoj, že tretji dnevni red. Seja oz. usklajevanje dnevnega reda, se je tako, na veselje "naročenih" dopisnikov, začela z veliko muko. Zato je lahko ga* Š. Vidic zapisala, da se v Bohinju ustavljamo, še preden naj bi začeli, in da se prepiramo zaradi oslove sence. Vendar "senca" ima konkretno ime in priimek in je rezultat posebne šole. Med mukotrpnim enour-nim usklajevanjem dnevnega reda je župan neprenehoma dvigoval roko, da bi prebral svoj govor. Ko mu je to končno uspelo, je lahko ga. Dragica Manfreda zapisala, da je občinski svet zavrnil glasovanje o prepotrebnem tajniku in da mora ta podjetni, nestrankarski župan uradovati v svoji dnevni sobi. Od volitev je potekel že dober mesec, župan pa ni našel časa, da bi se sestal še Z devetimi svetniki in uskladil odprta vprašanja. Sekretarka sveta je bila postavljena že na prvi seji občinskega sveta, 22. decembra lanskega leta. Pripravljena je bila sprejeti vsa potrebna sprotna dela. V občinski stavbi je več kot dvajset praznih sob, kjer bi Župan lahko že uradoval. Vsi ti argumenti ga. Dragici Manfreda nič ne pomenijo. Čas in neskončne debate so potekale naprej in končno je prišla na vrsto tudi ga. Vlasta Felc, ki je sedaj lahko zapi- sala: "Skupina krajanov * Zoisove ulice v Boh. Bistri' ci je morala na seji sveti ponižno čakati, da so p" petih urah poslušali sam* izmikanja o njihovem prO' blemu." Dopisnici Felčevi j* bilo v zabavo, da so se A "prizadeti" občani pomeštffl med občane poslušalce in & ob podpori ZLSD lahko začeli s svojo "dramo". Nj1' hova prizadetost se bo lahko pokazala šele ob zagori MHE. Investitor zagotavlja da se to ne bo zgodilo. morebitne nepravilnosti pa s° se omenjeni občani že tatt obrnili na inšpekcijske služb* Tej legalni poti občanvo svetniki ne nasprotujemo. "Jezni" občani bi prf lahko počakali, da se obČif^ ustanovi. Vendar potem gf Vlasta Felc ne bi mogl" zapisati še svoje vrednosti sodbe z besedami: "Met so svetniki v svetu zart~ ljudi, ne pa zaradi santi' sebe ali strank." Neverjetna usklajenost do\ pisnic se je izkazala pf zahtevku, ki ga je postavil "večinska opozicija". '° temo so vse tri dogovoru0 izpustile. Postavljena in izg^' sovana je bila zahteva, da & preveri ustreznost matičn* podatkov izvoljenih svetni kov in zakonitost mandatoj nosilcev funkcij krajevni skupnosti, ki pokrivajo p°, dročje novoustanovljene ov čine. Da so nekateri dopisi vedno na pravi strani, smo Bohinju že videli. Ga. VlosV Felc je obdolžila nekoč sto* vajset podpisnikov, ki SO zavzemali za prepove gradnje na obdelovalnih nji' vah, da so "PODIRALO LEPIH NA ČRTO V". . Zanimivo, da so na sp sveta sodelovali trije ljudje> ki so že v prejšnjem sistem in državi, nastopali pr? upravičeni pobudi stodvaj^ tih občanov. Slovencem odprle oči in članstvo na občinski, kakor tudi na državni revni se je iz dneva v dan trumoma povečevalo, pa če je pristašem prejšnjega kova všeč ali ne. Na tem delovnem sestanku smo zaradi kompaktnejšega delovanja ustanovili tudi krajevne odbore SDSS, ki bi s svojimi idejami in delom dopolnjevali naš skupni občinski odbor. Ker pa pri svojem delu v prid občanov Tržiča mislimo resno, ker nočemo, da ostanemo samo pri predvolilnih obljubah, načrtujemo poleg nekaterih večjih projektov, ki so že v pripravi - izvedbo del povezanih z ekološkega vidika in vidika za prijaznejše in čisto okolje. Za uvod navajamo predlog, po katerem moramo na območju Občine Tržič urediti avtobusna postajališča javnega prometa, ker sedanje stanje presega vse meje. Odgovorni za to dose-daj namreč niso storili noče-sar. Vsakdo, ki z odprtimi očmi slučajno, ali vsak, ki je iz dneva v dan vezan na javni avtobusni promet, opazuje in se sooča s skrajno nekulturnim zanemarjenim stanjem odprtih posebno na pokritih avtobusnih postajališč, se nehote vpraša, ali so ti objekti prepuščeni samim sebi, za katerih stanje ne odgovarja nihče, so ti prostori namenjeni v ogledalo vsem tistim našim občanom, ki se zaradi svojega gmotnega položaja še niso dokopali do svojega avtomobila. Tudi, le stvari gledamo z ekološkega vidika, smo jim za vsakodnevno uporabo javnih prometnih sredstev lahko samo hvaležni, kot pa namreč vsestransko okolju prijaznejše - avtobus s 50 potniki, kot pa promet s 50 osebnimi avtomobili. Ne kaznujmo tega dela tržiških občanov na tak način. Predlagamo, da pristojni občinski organi nemudoma zadolžijo Komulano podjetje Tržič za sledeča dela, ki bi jih omenjeno podjetje že po svoji registrirani dejavnosti moralo redno opravljati brez dodatnih finančnih sredstev: 1. Na vseh avtobusnih postajališčih v občini pritrditi koške za smeti. • 2. Tedensko pomesti postajališča in odvažati smeti. 3.Opraviti manjša popravila po teh postajah (stene, klopi, betonska tla). 4. Pri avtobusnem podjetju Integral Tržič zahtevati namestitev veljavnosti voznega reda in pri omenjenem podjetju zahtevati brezpogojno komuniciranje njihovega avtobusnega voznika v slovenskem jeziku ali pa s tega mesta odstraniti. 5. Zadolžiti Komunalno podjetje, da zakrpa vsaj vidne večje jame na cestah skozi vasi naše občine, ki so posebno ponoči za promet smrtno nevarne.Omenjeni predlog ni nič nemogočega, vse to je z dobro voljo lahko izvedljivo. Ne zgledujmo se več po normah Balkana, ustvarimo norme civiliziranega sveta. Prepričano smo, bomo naš predlog, ki na) jj bil uvod v naših nadalje]1 namenih, uresničili, mog°\ lažje sedaj, ko smo iz 10' članskega odbora v mafCj 1994 z združenimi moČT prerasli vsak pričakovat1! na organizacijo z 20-kratr^ povečanjem. ^ Trdno smo prepričani, ^ bodo občani izvedbo lg°JL imenjenega predloga top pozdravili - nehote bo& sami ob sebi ugotovili, da. v občini vendar nekaj pfeffi ka na boljše in lepše. Poleg tega bomo na ob*l^u ki ravni vložili vse sik, * brezpogojno zavaruje^^ spoštovanje javnega redij miru, pri tem mislimo tudi točno izvajanje obratoval^ ga časa v posameznih i°^.^ za kršitelje teh in za krŠiM vseh ostalih predpisov P izposlovati in določiti kal ' ki bo vsakogar od njih krfl<* privedla k pameti. Jože Prašnikar, tajnik SDSS Tržič Spomladi bo verjetno cirkus Dne 24. januarja lW>h novinar C. Zaplotnik obJ» članek z naslovom "SP" v ladi bo verjetno cirkusy katerem povzema idejo J" $ za Omana, kmeta iz Sre Bitenj, da bo šel spomla^. njivo v lasti M - KZK tijstva Kranj. Kot neposredno priza Nadaljevanje na 25. obravnavani zadevi, se čutijo dolžni spoštovanim bral-c«m pojasniti resnično dejansko stanje, ki je precej ^ugačno, kot ga prikazuje g. Janez Oman. V prvi vrsti je treba predstaviti osebnost Janeza Ornana, ki ni noben "junak aH upornik, ki išče pravico", "mpak navaden prestopnik, aJ[ če hočete že obsojen kriminalec, z obsežnim kazenskim dosjejem, ki si zar-adi uničevanja tuje lastnine in tuJih nepremičnin pač ne zasluži glorifikacije v časopisu. V ozadju je arondacijski Postopek iz leta 1963. Takrat )e bilo Janezu Omanu aron-diranih 2,2386 ha zemljišč, za kar mu je bilo sporazumno in Z njegovim soglasjem plačali 556.121 din, ki takrat ni ty majhen znesek. Oman si je s tem denarjem nakupil vso razpoložljivo kmetijsko mehanizacijo in temeljito obnovil posestvo in stanovanjsko nišo, dobil pa je tudi službo na posestvu (le-te zaradi alkoholizma, ki ga še vedno sPremlja, ni obdržal dolgo). Obravnavana odškodnina le bila sodno določena in enaka takratni tržni vrednos-Če bi zemljo prodal, bi lorej dobil enak znesek. Ta trditev je razvidna iz kupnih Pogodb, ki so se sklepale v l. y63 in so shranjene v zbirki ixstin zemljiške knjige Sodišča v Kranju. Višjo ceno so desegla le zemljišča, uporabljena za gradnjo, ne pa za kmetijsko obdelavo. Na podlagi navedenih podatkov, ki smo jih zbrali, smo Se kot zavezanec v denacio-na}izacijskem postopku upravičeno pritožili zoper odločbo, ki jo je izdal Sekretariat Zq gospodarstvo občine vjani- Tudi instančni organ, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani, je izdalo obvezno potrdilo, da je pri presoji vrednosti dane odškodnine treba upoštevati tržno ceno zemljišč v času Podržavljenja, ne pa, kot je Zmotno ugotovil občinski upravni organ, današnjo vrednost kmetijskih zemljišč. Ta je dejansko neprimerljiva glede na tedanje in današnje splošne družbene in ekonomske razmere. Podpisani zato vztrajamo, daje treba upoštevati predpise Pravne države, v kakršni vsi Želimo živeti. Odločno se °°rno uprli vsakršnim posku-s°rn nezakonitih uzurpacij naših zemljišč in jih bomo branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. . Posebej pa je vsega obsojanja vredno kriminalno obnašanje Janeza Omana, ki v Vlnjenem stanju brezobzirno Ut}iČuje tujo lastnino. Pred ^desetimi leti je naš denar feez premisleka vzel in ga porabil zase, zato so sedanja ^gova dejanja nemoralna, nečastna in kazniva. JjpRCATOR - KŽK *METUSTVO KRANJ podlistek - 4 Tragikomične o radovljiških smeteh in še kaj Centralno odlagališče na Črnivcu ne požira več človeške odvečnosti. Sredi januarja mu je potekla najemna pogodba z lastnikom, ki mu je štirinajst let dajal možnost za začasnost. Radovljiški občinski možje so se sicer že nekaj časa trudili, da bi po strokovni izbiri dobili novo, večjo, trajno lokacijo za odlagališče, pa se jim je pri vseh šestih predlaganih zatikalo in na koncu zalomilo. Lokalni interesi so povsod prevladali in Radovljica je ostala s polnimi kontejnerji za smeti in brez centralnega odlagališča za smeti. Sicer je ob koncu preteklega leta zagledala luč sveta v Gorenjskem glasu diletantsko napisana uredba o kompostiranju, ki jo je izdal še "ta star" izvršni svet "ta stare" občine Radovljica, ki pa brez ustreznih predpriprav na terenu in pri občanih ob vseh pravopisnih napakah in nesmislih res ne bo v prav nobenem pogledu polepšala okolice Radovljice in tudi ne v kakšni večji meri zmanjšala mase komunalnih odpadkov. No, zatem so sredi januarja vzele zakon v svoje roke nekatere razgrete glave v krajevni skupnosti Brezje. Bale so se, da bi deponija na Črnivcu dihala še naprej. Niti za dan več niso dopustile, da bi se problem občinskih smeti reševal na njihovih plečih. Plini, ki uhajajo z deponije, so jim dodobra skisali možgane. Naredile so cestno zaporo, ki pa zaradi "tihe, začasne in pravočasne" pogodbe med radovljiškimi in kranjskimi občinskimi možmi, da se smeti z gornje Gorenjske lahko vozijo na kranjsko deponijo v Teneti-šah, res ni imela lokalne koristi. Koristi nobene, škoda pa je s takim "pišmevritovskim" odnosom do narave bila povzročena. Zaporo so naredili tako, a so zažagali in zvlekli na cesto pet hrušk tepk, ki so rastle ob dostopu na deponijo. Bila so to zdrava, odrasla sadna drevesa in so v estetskem smislu zaščitila "lepote" deponije od okolice. Skupaj z mladimi orehi, ki so bili prav v ta namen zasajeni vzdolž deponije, pa zaradi svoje mladosti še nimajo te zaščitne vloge. Tako pa je ta živa narava morala umreti zaradi pregretih glav, med katerimi je celo ena od diplomiranega strojnega inženirja. Seveda z zapiranjem deponije na Črnivcu, požaganimi hruškami in pometanjem odpadkov na kranjsko stran problema v Radovljici niso rešili. So mu pa odkrili pravo veličino in pravi obraz. Problem se začenja pri vsaki blagajni, kjer kupcu za mali denar ob nakupu tiščijo polivinilaste vrečke v roke. Najbolj moderna trgovina v Radovljici recimo nima pre-dprostora, kjer bi kupec v miru preložil nakup v svojo posodo, ampak ga s PVC vrečko kar pahnejo na ulico. V obrobju gozda ob kmetijskih površinah lahko nabereš neomejeno število praznih NPK vreč od umemih gnojil, ki jih družben in zasebni sektor kmetijstva odvržeta v gozd, ker se ne vprašata, kam s prazno embalažo, koliko let je potrebno, da preperi ali pa sploh ne. V ožjem območju Kroparice, ki je vodozbirno območje pitne vode za vso Kropo, lahko na enem samem sečišču nad samim vodnim zajetjem našteješ ducat odvrženih kant, ki jih je v deviško naravo odvrgel zasebni izvajalec sečnje, potem ko je iztočil gorivo in mazivo v svojo motor ko. Problem se nadaljuje morda tudi tam v ljubezenskih boksih "ob dostopih s cest v gozdove, tam kjer se sprošča odvečna spolna sla. V neposredni bližini teh "sex party" se lahko pobere pravi arzenal zaščitnih sredstev proti povečanemu številu rojstev. Tako sem na enem od takih mest zabeležil kar celo kolekcijo rabljenih kondomov in sem neznanemu porabniku z malo nevoščljivo ekološko zavestjo v mislih obesil sporočilo na drevo poleg boksa: Če rabiš kondom, fa odnesi še k dom. )a, mogoče je treba začeti pri kondomih. Marjan Štempihar Resnične laži Jože Novak je 24. januarja 1995 v Gorenjskem glasu objavil komentar o dogajanju v državnem zboru ob razpravi in glasovanju o interpelaciji zoper obrambnega ministra Jelka Kacina. Bralcu, ki ne pozna povezav Jožeta Novaka s pravim piscem interpelacije (Janezom Janšo, dosmrtnim ministrom za obrambo, kot mu pravi Vlado Miheljak), so njegovi umotvori v tem komentarju težko razumljivi. Zato jim je potrebno pojasniti, da je Jože Novak bivši uslužbenec Ministrstva za obrambo in sedanji sodelavec Socialdemokratske stranke. Daleč od tega torej, da bi bil Jože Novak neodvisni komentator. Ne moremo pa seveda mimo Novakovega pisanja o zahtevi "interpelatorjev" po prikazovanju kasete, a kateri so bili posneti sporni komunikacijski treningi in vztrajanje predsednika državnega zbora, da predvajanje te kasete ne dovoli. S svojim pisanjem Novak dokazuje, da mu, tako kot "interpela-torjem" ni mogoče pripisati ravno civiliziranega odnosa do ene temeljnih človekovih pravic - to je pravice do zasebnosti. Če je Igor Bavčar v razpravi pozval državljane in državljanke Slovenije, naj se zamislijo nad možnostjo, da bi politiki, ki kažejo tako mero zaničevanja do temeljnih človekovih pravic leta 1996 zmagali na parlamentarnih volitvah, potem se je treba ravno tako zamisliti nad tem, da se bo našel vsaj en novinar, ki bo tako politiko odobraval. Jože Novak tudi bistro ugotavlja, da bi vsak povprečen pravnik lahko dokazal, da bi s predvajanjem kasete ne kršili ustave. Morda. Vsekakor pa vsak dober pravnik ve, da bi lahko predvajanje pomenilo kršitev pravice do zasebnosti vsakogar, ki se je na posnetku znašel in ni dal soglasja k njenemu javnemu predvajanju. Razlika med povprečnim in dobrim pravnikom je pač v tem, da prvi misli, da ve, drugi pa res ve. Predsednik državnega zbora Jožef Školč je torej ravnal zakonito in etično, ko ni dovolil predvajanja kasete. S tem ne samo, da ni zlorabil svojih pravic, ampak jih je le dosledno uporabil in opravil svojo dolžnost - v korist ustavnosti in zakonitosti. Vpletanje ustavnega sodišča v ta parlamentarni pripetljaj " (J. Novaku se namreč zdi, da bi moralo ustavno sodišče odločati o ustavnosti predvajanja), je čista neumnost. To lahko ponazorimo z naslednjim (seveda povsem hipotetičnim in namerno pretiranim) primerom. Recimo, da bi eden od poslancev ob razpravi o zakonu o javnih glasilih predlagal sklep, da se novinarju J. N. odseka palec na tisti roki, s katero je spisal neki komentar, ki temu poslancu ni všeč. Recimo tudi, da bi to sejo vodil Jožef Školč in bi preprečil, da se o takem predlogu glasuje, ker je protiustaven in protizakonit. Ali bi se Novak tudi takrat usta-jal, da Jožef Školč zlorablja svoje pravice, se postavlja nad parlament in si prisvaja pravice ustavnega sodišča? Najbrž ne. Bo pa seveda rekel, da sta primera povsem različna, s čimer se je mogoče strinjati. Sta si pa seveda tudi podobna. V obeh primerih bi Jožef Školč ravnal enako, ker sta oba predloga protiustavna in protizakonita. O "Kacinovih izgovorih", kot jih imenuje Jože Novak, pa le tole. Minister Jelko Kacin je v državnem zboru ves dan odgovarjal na vprašanje poslancev. Predlagatelji interpelacije so imeli vso možnost, da vprašajo, karkoli želijo, predložijo dokaze in prepričajo ostale poslance, da glasujejo o razrešitvi Jelka Kacina. Dokazov niso priložili, zadostnega števila poslancev pa tudi niso prepričali. Način njihove argumentacije (nastop dr. Pučnika) pa je odprl več vprašanj, na katere bodo morali odgovoriti predvsem sami. Petra Škofic, vodja službe LDS za stike z javnostjo Izjava za javnost Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Tržič, je na januarski seji obravnaval delo in naloge stranke v letu 1995. Te se bodo odražale predvsem v aktivnostih na področju gospodarjenja v občini po programu, ki je bil sprejet. Predsednik g. Janez Bečan je poudaril, da se nekaj tržiških podjetij bori s pre- cejšnjimi težavami (BPT, PEKO, LEPENKA). Za njihovo sanacijo in prestrukturiranje bo potrebno vložiti še osebne napore vseh. S tem ne bi rešili samo njihovega obstoja in nadaljnjega razvoja, temveč tudi vprašanje zaposlenosti. Pri tem bo potrebno dobro sodelovanje vseh članov novega občinskega sveta Z županom in predstavniki uprave. Nesmiselno in škodljivo je ob tem prenašati strankarske zdrahe, ki jih že poznamo, na občinski nivo. Žal se je to pokazalo v tem prehodnem času, ko vse stvari še niso dorečene in jasne. Prav zaradi teh novih razmer bo dan tudi poudarek na sodelovanju Občinskega sveta s sedanjimi krajevnimi skpnostmi. Pri tem bodo sodelovali vsi člani stranke, ki so bili na listi SKD kot kandidati za občinski svet. Glede na to, da je med temi precej strokovnjakov za razna področja, bodo imenovani v strokovne - svetovalne odbore. Pred stranko je še: izvedba letnega občnega zbora, na katerega se morajo pripraviti s poročili vsi krajevni odbori; priprave na volitve v nova vodstva Krajevnih skupnosti, ter volitve v Državni zbor RS v letu 1996. Zato je treba delovati še posebno vztrajno in načrtno - s skupnimi močmi. Zavedati se je treba uspeha in položaja, ki ga imamo po decembrskih volitvah, je poudaril predsednik. Poslanka v DZ, g. Jana Primožič pa je na kratko opisala situacijo naše stranke, ki je nastala po dolgotrajnih, mučnih pogajanjih med dvema politično povsem nasprotujočima se poloma. Doseženi kompromisi so že gola izsiljevanja in nesramnosti močnejšega. To dokazuje tudi položaj, v katerem se je znašla država predvsem v naši zunanji usmeritvi. Dodajmo še komentar: Po nekaterih znakih sodeč, so naši vrhovi oblasti spremenili svojo parolo. Ne več "Evropa zdaj!", ampak z vsemi mogočimi pomisleki "Evropa - malo sutra!" Samo, da ne bo za vedno prepozno! OBČINSKI ODBOR SKD TRŽIČ Peter Čolnar Odmev dogodkov na Radiu Kranj Z mladostnim žarom Gorenjci imamo v vladnem "ognju" novo železo. 33-letni Ločan Zoran Thaler naj bi postal najmlajši zunanji minister v Evropi in morda tudi na svetu. Zanimivo je, kako so komentirali njegovo kandidaturo različni časopisni komentatorji. Zoran Senkovič pravi v Dnevniku, da je omogočil kandidaturo Zoran Thalerja odnos do politike, v kateri je prisotna kronična pripravljenost na brezmejne prepire, podtikanja in drobne prevare, ko hočejo predvsem strankarski vrhovi sami sebi, članstvu in drugim strankam dokazati nezmotljivost in večnost na slovenskem političnem prizorišču. Po Senkovičevem mnenju s Thalerjem slovenska zunanja politika ne bo veliko pridobila. Marjan Sedmak nasprotno meni v Republiki, da bo lahko imela zaradi tega slovenska zunanja politika celo koristi. Pri tem računa na to, da naj bi bivši zunanji minister Lojze Peterle prevzel predsedništvo parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora in začel Thalerju vračati "milo za drago". Vinko Vasle je zapisal v Delu, da je kandidatura Zorana Thalerja rezultat nenačelne koalicije. Ob tem meni, da je Mojca Drčar Murko padla v prefinjeno politično igro, ker ni vedela, da sta se vrhova LDS in SKD že zdavnaj odločila, da je treba gospoda Peterleta "oprati nekaterih grehov". Tudi Peter Jančič je v mariborskem Večeru prepričan, da gre za kadrovsko kombinatoriko, v kateri krščanski demokrati Thalerjevi kandidaturi niti ne nasprotujejo niti z njo ne soglašajo. Pravi, da bi pomenilo presenečenje soglasje po lanskih sporih glede politike do Hrvaške in povsem neusklajenih političnih potezah zunanjega ministra in zunanjepolitičnega odbora parlamenta. Morda ne gre ob tem pozabiti, da bo novi minister urejal odnose z Italijo s starejšo, v Evropi zelo spoštovano damo, zunanjo ministrico Agnelijevo, vodilno članico Fiatove dinastije. O njeni uveljavljenosti in avtoriteti v Evropi verjetno največ pove podatek, da je izjavila, da jo bo v času njene morebitne odsotnosti, če bodo spregovorili o Sloveniji, zastopal "njen prijatelj" - francoski zunanji minister. Zagotovo za Zorana Thalerja in Slovenijo ne bo lahko. Morda je zanimivo, da nekatere utemeljitve kandidature spominjajo na nekaj mesecev nazaj, ko so nekateri zagotavljali, da naj bi bila mladost prednost pri kandidaturi za pravosodnega ministra. K sreči predsednik vlade ni bil enakega mnenja. Tako tudi Thalerjevo zagotovilo, da se bo lotil posla "z vso mladostno zagnanostjo", milo rečeno, ni prepričljivo in ne more biti garant uspeha, je zapisal še pred odločitvijo parlamenta v Odmevih dogodkov na Radiu Kranj Peter Čolnar. -4 *°te Peternelj-Mausar OREH V DOLINI (DVOJČKA) t peter se je kislo nasmehnik pahnil z roko in dejal proti 'nesarju. "Vrag ga jemlje, pa ye Začel bloditi." Ana se je prekrižala in ffela moliti. Pristopil ji je še rban in skupaj sta molila. , Mesar pa je naredil že celo *°strolo krvavic. Dolil in P°ntešal je še godljo in v zadovoljstvu dejal: "Močan je bil, vsaj trideset krvavic bomo naredili. Če bodo oče umrli, bo kar dobra pojedina." Pavel se je že obliznil in komaj čakal, kdaj bo Ana spet kaj prilila. S Petrom sta začela pripravljati vse potrebno za mesene klobase. Narezala sta meso, slanine in čebule. Krč je prinesel še del govejega roga, tega je natakni na črevo in skozenj potiskal meseno zmes za klobase. Otroci na peči so bili še zmeraj v svoji prejšnji drži. Zdaj so opazovali mesarja in njegove pomočnike, zdaj oče- ta, da bi končno videli, kako se umrje. Veliko zanimivega so že doživeli v tej hiši, zdelo se jim je, da se vedno kaj dogaja. Le tega še niso videli, kako se rodi dojenček in kako človek umrje. Proti večeru, ko je mesar že večinoma nadelal, je oče spet prišel malo k zavesti. Nekaj časa je dovolj mirno hropel, potem pa je nekako izdavil: "Če ne bom mogel umreti, me nesite ven. Nad menoj se bo odprlo nebo in tako me bo Bog vzel k sebi." Ana se je samo po kri žala. Urban je imel povešen pogled, dvojčka sta se spogledala in si pomežiknila med sabo. Dejala pa nista nič, da ne bi koga žalila v času kolin. "Oče, vse bomo storili, samo da ne boste trpeli," je dejala Ana, čeravno je vedela, da bi oče res umrl, če bi ga odnesli ven v strupeni mraz. Te želje mu niso mogli izpol- niti in so samo upali, da bo mimo zaspal. Kmalu po večerji, ko je mesar odšel in sta šla dvojčka spat, je oče umrl. Pri njem je bila le Ana, Urban in Krč sta bila še v* hlevu. Otroci pa so na Anino srečo tudi že pos-pali. Ana je prižgala svečo in pohitela v hlev, da Urbanu in Krču sporoči žalostno novico. Vso noč so bedeli pri svečah ob očetu, da ne bi oče bil še zadnje ure na svojem domu sam. (se nadaljuje) tek, 27. januarja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 26. STRAr'U f m LASOV KAŽIPOT (Prireditve iterarni večer Kolja Loka - V ponedeljek, 30. inuarja, ob 19. uri bo v knjižnici ana Tavčarja literarni večer s Silvo Brank. Odlomke iz njene proze in pesmi bosta brali Marija Lebar in Juša Berce, z Brankovo se bo pogovarjala Neža Maurer. Matej Bertoncelj bo zaigral nekaj skladb na kitari. Zbor Kinološkega društva Naklo - Danes (27.1.) ob 18. uri bo v Domu Kulture v Naklem letni občni zbor članov Kinološkega društva Naklo. Po pregledu dela bodo obravnavali program in finančni načrt ter opravili dopolnilne volitve v organe društva. Detektiv Megla v Pirničah Pirniče - Na odru Treh herojev v Domu krajanov v Pirničah pri Medvodah bo jutri (sobota) ob 19.30 in v nedeljo ob 16. uri predstava Detektiv Megla, avtorja Jožeta Kranjca v režiji Petra Mili-tarova. Politične in moralne zdrahe so člani domačega kulturnega društva uspešno predstavili že pred tednom dni, načrtujejo pa tudi gostovanja. Plesni večeri Oživitev kulturnega doma Škofja Loka - V okviru oživitve Kulturnega doma Janko Krmelj v Retečah bo jutri, v soboto, ob 20. uri javni nastop skupine Chateau z gosti Za zmeri skregani. Prireditev bo seveda v kulturnem domu Janka Krmelja. IHHHHHHHHHHHH* Družabni plesni večeri StražiSče - V dvorani KS Stražišče plesno društvo MOJA - MOJA vsako drugo soboto organizira družabne plesne večere. Naslednji ples bo jutri, v soboto, ob 21. uri. Vabljeni! Risbe predšolskih otrok Tacen - V izobraževalnem centru organov za notranje zadeve Srednje policijske šole Tacen bodo v torek, 31. januarja, ob 17. uri odprli zanimivo razstavo risb predšolskih otrok. S svojimi risbami se bodo predstavili otroci iz vrtca na Viču - enote Rožnik. Za veselo vzdušje ob otvoritvi bodo poskrbeli malčki iz tega vrtca. Obvestila Upokojenci na plavanje Društvo upokojencev Kranj je ustanovilo plavalno sekcijo, ki bo organizirala redno tedensko rekreativno plavanje. Prvi sestanek vseh zainteresiranih bo (v kopalkah) v ponedeljek, 30. januarja, ob 14. uri v malem bazenu novega kopališča. Sekcijo bo vodil Boris Stare. lrlHrlrlrl>lrlrlrlrlrlHr Invalidi na plavanje Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da se lahko od 1. februarja naprej udeležijo brezplačnega rekreativnega plavanja v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Plavanje bo vsak petek od 16. do 17. ure, s seboj pa prinesite tudi člansko izkaznico društva o plačani članarini za leto 1995. nedeljo, 29. januarja, ob 19.30 premiera tragikomedije Draga Jančarja Zalezujoč Godota v režiji Marjana Bevka. Igrajo Kondi Pi-žorn, Pavel Rakovec in Sabira Hajdarević. IrMltltlrltKlrltlrlrltlr Komedija na Loškem odru škofja Loka - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo PDG Nova Gorica s komedijo Alda Nicolaja Ni bila peta, bila je deveta, v režiji Katje Pegan. Predstava je za abonma modri in izven. Komedijo bodo ponovili tudi jutri, v soboto, ob 19.30 - za abonma rdeči in izven. »Irltlrltltlrltltlrltlrlr Lutkovna matineja Kranj • V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovno gledališče Kobanci uprizorilo lutkovno igrico Jazbečar Tobija. Koncerti Oktet Valvasor in Kamniški koledniki Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri koncert, na katerem bosta nastopila oktet Valvasor iz Litije in trio Kamniški koledniki. Izleti Na Smokuški vrh Kranj • Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Smokuški vrh, ki bo v četrtek, 9. februarja, z odhodom ob 8. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predavanja 1* I Gledališče Skrivnost fotografije škofja Loka - Foto Kino Klub Anton Ažbe organizira predavanje fotografskega mojstra Aleksandra Čufarja iz Železnikov, ki vam bo predstavil skrivnosti dobre fotografije, potrebno opremo, filtre in objektive. Odlični posnetki bodo ob prijetni glasebni spremljavi prikazani danes, v petek, ob 20. uri v klubu Hotela Transturist v Škofji Loki. Vstopnine ni. Posvet na Brniku Cerlje - Turistično društvo Cerklje bo za zaposlene v gostinskem turističnem področju na območju občine Cerklje jutri ob 10. uri v modrem salonu letališča Ljubljana na Brniku predstavilo delovanje turistično-informacijskega centra. Predstavili bodo tudi program društva ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Nega in vzgoja lončnic Sveti Duh - Župnijska Karitas in krajevna skupnost Sv. Duh vabita na predavanje z barvnimi diapozitivi o vzgoji in negi lončnic, ureditvi balkonov in vrtov. Predavanje bo jutri, v soboto, ob 19. uri v Kulturnem domu Sv. Duh. Predaval bo g. Jože Antolin, znani vrtnar iz Dorfarjev. lUrMlHUrlrlUHUrlU* O zdravi prehrani Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja v torek, 31. januarja, ob 17. uri v sejni sobi št. 15 Občine Kranj zanimivo predavanje pod naslovom Do boljšega zdravja s presnim sadjem in zelenjavo. Iz lastnih in drugih izkušenj bo predaval gospod Tone Jeglič. Vabljeni! ]»l»»lr>»lrlrlrltlrlrltlt Predstavitev knjige Ljubljana - Univerzalno življenje vabi na predstavitev enega najpomembnejših knjižnih del, ki je izšlo v Univerzalnem življenju, To je moja beseda - Jezusov evangelij - Kristusovo razodetje, ki ga svet ne pozna. Predstavitev bo 6. februarja, ob 10. uri v dvorani Tovarne zdravil Krka na Dunajski 65 v Ljubljani. PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča Sonce na Lipovem vrhu Besnica - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturnem domu gostovala igralska skupina iz Preddvora s komedijo Sonce na Lipovem vrhu. Ljubljanska Drama v Kranju Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 19.30 SNG Drama Ljubljana uprizorila Geor-gea Taborija Vveisman in rdeče lice - za abonma sobota I., izven in konto.V ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma dijaški I., izven in konto. lHrBUrlrlUrlrlrlrlUrlr Zalezujoč Godota Preddvor - V Gledališču Tateater v spodnji dvorani Penziona Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru bo v GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so na gorenjskih cestah od torka do danes opravili 17 vlek in 7-krat nudili pomoč na cestah. Najdlje so tokrat opravili vleko avtomobila v Savinjsko dolino. GASILCI - Kranjski gasilci so pogasili smeti, ki so se vžgale na vrtu kranjskega župnišča, sanirali pa so tudi iztek nafte iz avtobusa na Planini. Na Jesenicah so gasilci z njihovim rešilnim avtomobilom 2-krat prepeljali bolnika v zdravstveni dom, reševali pa so tudi človeka, ki je padel v jarek. Njihov pirotehnik je odšel po eksplozivno telo na smetišče v Podme-žakli• in nevarni predmet deaktiviral. Jeseniški gasilci so ?oskrbeli tudi za prebivalce v rihodih. ki so ostali brez pitne vode. V Škofji Loki so gasilci na pomoč priskočili ob gaašenju požara v Jelovici. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju se je od torka do petka rodilo 13 dojenčkov. Na svet je prijokalo 6 dečkov, od katenh sta kar dva tehtala 4 kilograme. Izmed 7 deklic pa je bila najlažja tista, ki ji je ob rojstvu tehtnica pokazala 2.250 gramov. Na Jesenicah pa se je tokrat rodilo 6 kričačkov, od tega enako deklic kot dečkov. Mejni teži sta dosegli deklici, najtežja je tehtala kar 4.410 gramov, najlažja pa 3.170 gramov. URGENCA ■ V Splošni bolnišnici so imeli zdravniki tudi v teh dneh polne roke dela. Tako so na kirurškem oddelku poskrbeli za 120 bolnikov, na internem oddelku za 47, na pedatriji za 28 otrok in na ginekologiji za 25 bolnic. REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Urad predsednika Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoja: končana šola VII. oziroma VI. stopnje ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj. 2. ŠTIRIH STROJEPISK ZAPISNIKARIC Pogoji: končana šola V. stopnje, smer administrativni tehnik, eno leto delovnih izkušenj, hitrost pisanja 275 čistih udarcev v minuti. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list SRS 15/90). Vodja finančno-računovodske službe bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev, strojepiske zapisnikarice pa za določen čas. S kandidatkami za strojepisko zapisnikarico bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Okrožnega sopdišča v Kranju, Zoisova 1, Urad predsednika. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije po tel. 221-051. Odprto od 9. do 02. ure. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK TALNO OGREVANJE REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE NAKUPOVALNI IZLET LEKERO, d.o.o. Milje 13, ob glavni cesti Kranj - Preddvor Tel.: 064/43-345 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Cankarjeva 7, KRANJ Tel.: 064/224-620 PINGO, d.o.o. Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel.: 064/216-141 VIKEND TEČAJI NEMŠČINE PLAVALNI TEČAJ ZA NEPLAVALCE Znižane smuč vozovnice AVSTRIJA - ITALIJA GLOBTOUR Kr. Gora ZADNIKAR, do.o. Naklo, tel.: 064/47-244 RAZPRODAJA V MUENCHNU SMUČANJE! SMUČANJE! VOZILA OPEL ČAS JE DENAR MI VAM GA PRIHRANIMO! AVTO ŠOLA SEM, d o. o. Posl. hiša Šk. Loka UGODNA SMUKA Žičnica STRAŽA na Bledu RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65 PIZZEIZ KRUŠNE PEČ TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 30. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 9. 2., MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249 Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva ć (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 Odločite se za najekonomičnejšo vrsto ogrevanja. Sodobna tehnika talnega ogrevanja - v mesecu januarju še po posebno ugodni ceni Pokličite TALCOM, d.o.o., tel.: 064/633-028, od 16. do 19. ure BTV 37 cm POLOG: 15.630 in 11 x po 3.310 BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.858 in 11 x po 3.576 BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.000 in 11 x po 4.257 BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.000 in 11 x po 7.024 BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 40.700 in 11 x po 8.634 BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 42.000 in 11 x po 8.939 VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.300 in 11 x po 3.674 VCR 4 glave, VPS POLOG: 20.000 in 11 x po 4.340 VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.483 in 11 x po 5.406 HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 19.815 in 11 x po 4.200 HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: 22.300 in 11 x po 4.738 HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: 31.256 in 11 x po 6.630 HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: 35.296 in 11 x po 7.487 HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 18.800 in 11 x po 3.998 Muenchen - 4. 2.1995! GASSER, tel.: 064/697-058 SIT SIT SIT SIT % SIT srjt srTj SIT «5L SIT srn srif LEKERO - razstavno-prodajni salon, sedaj tudi v centru Kranj*- Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov RAZSTAVNO' PRODAJNI SALON v centru Kranja, na Cankarjevi 7 (1. nadstropje)^ vabimo Vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponudb1 keramičnih ploščic vseh vrst.granitogres ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva ter sanitarnih armatur, stavbnega pohištva, lesnih oblog - opaž, furnirane obloge, parketi in vseh vrst senčil - rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. VABLJENI! SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT HLAD. OMARE S STEKLENIMI VRATI 115.500 SIT MEŠALCI TESTA 5 - 50 kg že od 44.400 SIT PECI ZA PIZZE 121.500 SIT APARATI ZA KAVO, POMIVALNI STROJI, VROČA ČOKOLADA... za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-9#- Plavalni bazen Železniki organizira plavalni tečaj za neplavalce, ki s* začne 1. februarja. Vse informacije in prijave po tel.: 064/66-381 Smučarske vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, Trbiž, | Nevejsko sedlo, Sv. Vlšarje - po znižanih cenah. Posebni popust • j februarja, ob 16. uri v sejni sobi poslovne hiše v Škofji Loki. Tel-623-255, po 20. uri pa 620-211. UGODNA SMUKA! 30 cm umetnega snega. Obratovalni čas: 9. - l6'3?a Nočna smuka: 17. - 20. Cene scftzelo ugodne! Celodnevna kan* 1.200 SIT; otroci do 10 let 1.000 SIT; dopoldanska in popoldansK" karta 700 SIT; večerna karta 900 SIT. VABLJENI! Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15., 17. ure, sreda, sob. 9. -12. ure. Tel.: 064/325-589 samo pri "PI-BIP" po tel. 221-051. Dostavljamo tudi malico in .19. hran" JASNA TURIZEM, d.d., Vršiška 41, Kranjska Gora objavlja prosta delovna mesta za NEDOLOČEN ČAS s Polnim delovnim časom: VODJA GOSTIŠČA JASNA ' V stopnja izobrazbe gostinsko-turistične smeri * najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu " aktivno znanje dveh svetovnih jezikov * 'zpit iz higienskega minimuma VODJA KUHINJE OOSTIŠČA JASNA: ' V stopnja izobrazbe - tehnik kuharstva ali VKV kuhar " najmanj pel let delovnih izkušenj pri vodenju kuhinje ali gostinskega obrata * 'zpit iz higienskega minimuma KUHAR I ' 'V. ali V. stopnja izobrazbe - KV kuhar ali tehnik kuharstva * najmanj tri leta delovnih izkušenj ' izpit iz higienskega minimuma NATAKAR - SKUPINOVODJA ' 'V ali V. stopnja izobrazbe - KV natakar ali tehnik strežbe * najmanj pet let delovnih izkušenj " aktivno znanje dveh svetovnih jezikov * izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh Po objavi na naslov KOMPAS HOTELI, d.d., Borovška 100, 64280 kranjska gora. občina bohinj bohinjska bistrica triglavska c. 35 Občina Bohinj objavlja JAVNI RAZPIS ZA OBLIKOVANJE NAJBOLJŠEGA PREDLOGA ZA GRB IN ZASTAVO OBČINE BOHINJ 1 • Predmet razpisa je oblikovanje grba in zastave Občine Bohinj. Pri oblikovanju naj se upoštevajo naravne in kulturne značilnosti območja bohinjske občine. Predlogi naj vsebujejo grafične rešitve v barvnih kombinacijah. 2. Avtorji naj predloge pošljejo na naslov: Občina Bohinj, Triglavska c. 35, 64264 Bohinjska Bistrica, s pripisom: ZA GRB IN ZASTAVO 3- Rok za oddajo ponudb je 30 dni po objavi razpisa, to je °o 23. februarja 1995 do 12. ure, 4- Odpiranje ponudb bo isti dan ob 13. uri. 5. Nagradi za najboljši grb in najboljšo zastavo znašata po «0.000,00 SIT. Drugi nagradi znašata po 40.000,00 SIT. Iretji nagradi pa po 20.000,00 SIT. 6- .0 izidu javnega razpisa bodo ponudniki obveščeni naJkasneje v osmih dneh od dneva odpiranja ponudb. OftPO, d.o.o. organizacija poslovanja, proizvodnja in trgovina Qorenjesavska 13 b, 64000 Kranj °bjavlja prosto delovno mesto t SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME pogoji: l ?r©dnja izobrazba elektrotehniške ali računalniške smeri ' JPit B kategorije ^-mesečno poskusno delo ORGANIZATOR - PROGRAMER ^ogoji: • Višja ali voska izobrazba računalniške smeri * * !eta delovnih izkušenj .\ Znanje angleškega jezika Poznavanje višjih programskih jezikov .. Poznavanje operacijskih sistemov na osebnih računalnikih ln dela s podatkovnimi zbirkami „ IJP't B kategorije Mesečno poskusno delo deloVn° razmerJe bomo sk,enili za dol°čen čas s poskusnim 5*ne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih !r|'ovnih izkušnjah ter življenjepisom pošljite na gornji naslov v kL c!nen P° objavi. kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. To^Š POSLOVNE PROS-$^,XyEUKOSTl 53 M2, V oS?CU RADOVLJICE, OD-A/SKS[NAJBOLJŠEMU POMNIKU. TEL: 064/715-988. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA razpisuje za pomlad 1995 naslednje izobraževalne oblike: - tečaji tujih jezikov, - slovenščina za Neslovence, - osnovna šola za odrasle, - tretji letnik programa gostinska dela, - vodenje knjigovodstva za majhna podjetja, - šivanje, - slikanje na svilo, na steklo, - študijski krožki. Prijave sprejemajo do 3. 2. 1995 osebno ali po telefonu 715-265. Oddaja v najem 1. Poslovni prostor v I. nadstropju hiše Mestni trg 39 v škofji Loki v izmeri 22 m2, za pisarno, predstavništvo ali podobno mirno dejavnost (razen za trgovino). 2. Poslovni prostor v I. nadstropju nad samopostrežno trgovino v Poljanah št. 82, Poljane nad Škofjo Loko, v izmeri pribl. 80 m2, za različno trgovsko ali storitveno dejavnost (razen za trgovino z živili). Prostore oddajamo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo ponudbe z navedbo dejavnosti in višine najemnine na naslov podjetja v osmih dneh od dneva objave. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon št. 064/615-361. ŽIVILA ŽIVILA KRANJ ŽELITE POSTATI NAŠ NOVI SODELAVEC? Imate možnost zaposlitve na delovnem mestu MESAR - PRODAJALEC RESTAVRACIJSKI NATAKAR Kandidati za delovno mesto MESAR - PRODAJALEC v enem izmed naših sodobnih in novih nakupovalnih centrov morajo imeti poklica MESAR ali KUHAR in delovne izkušnje iz prodaje svežega mesa. Za delo v zahtevnejši gostinski strežbi pa je pogoj poklic NATAKAR ali TEHNIK STREŽBE in praksa iz restavracijske strežbe. K sodelovanju vabimo tudi najmlajše kandidate, ki še niso opravili pripravništva za navedene poklice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ -kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrani kandidati bodo opravljali 2-mesečno poskusno delo. LIO LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA, p.o. po sklepu delavskega sveta in v skladu z določili statuta ponovno razpisuje delovno mesto DIREKTORJA za štiriletni mandat. Kandidati morajo za to delovno mesto poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visokošolsko izobrazbo tehniške, ekonomske ali družboslovne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih - da ima organizacijske sposobnosti, kar dokaže z delovnimi uspehi na dosedanjih zaposlitvah - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - da predloži delovni program, iz katerega je razviden njegov organizacijski pristop k vodenju poslovanja in razvoju podjetja Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: LIO Lesna industrija in objekti Škofja Loka, Kidričeva c. 56, z oznako "ZA RAZPIS". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku. vroča čokolada naravni sokovi JaI* mo. ©802-015 _j£ Ugodno prodam črno om8'( 320x140 in mini kuhinjo. ©82-520 1883__^y Prodam 4 stole črno sive z naslofl jalom + miza. ©733-144 *§| Prodam ŽIMO od dveh postelj/ PEČ za kopalnico. ©241-857, z*, družna 1 K PONUDBA TEDNA: enanadstropno podkleteno hišo s parcelo 780 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. © 221-353 2013 PONUDBA TEDNA: na Gorenjskem ugodno prodamo 2 ha mešanega gozda in 1 ha travnika, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 © 221-353 2017 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo kmetijo 15.7 ha, od tega 7 ha ?ozda, ostalo pašnik v bližini smu-išča črni vrh, primerna za turizem, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-353 2018 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo njivo, travnik ob avtocesti Hruši-ca-Vrba in gozd na Mežakli, K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, © 221-353 2019 ŠPORT Drsalke ter smuči rabljene lahjf kupite v Rubinu na Kokrici. ©22s' 151__4 DRSALKE umetnostne črne št. J poceni prodam. ©213-703 URŽKA (več kot pleana žolaj V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. J Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/41-581 PONUDBA TEDNA: prodamo zazidljivo parcelo 760 m2 na sončni legi na koncu naselja z veljavno dokumenta-cijo ugodno prodamo, K3 KERN —-__._«._____ Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 STORITVE 221-353 2020 S* PRIREDITVE GLASBO za ohceti, pustovanje in zabavo nudi TRIO BONSAI! 0421-498 790 Kvartet trio ali duo, igra na ohcetih, v lokalih, za pustovanje. 0731-015 1335 PLES BO v soboto 28.1.95 v dvorani KS Stražišče. VABI MOJA-MOJA! DUO KARINA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. ©225-724, Janez 1719 TRIO GORENJSKI NAGELJNI vas zabavajo na porokah in v lokalih. ©58-353 1723 URŠKA več kot plesna šola vpisuje začetnike in dobre plesalce. ©41- 581__1961 PLESNA ŠOLA URŠKA v Kranju, Radovljici, na Jesenicah vpisuje nove plesalce. ©41-581 1955 OGS SERVIS - popravljamo prag pomivalne, šivalne stroje, štediln|K B 211-140__J> SERVIS GOSPODINJSKIH APfJj ATOV. © 332-053. 0609/624-73]^ Rolete, žaluzije, lamelne plise t^L ese! Cene ugodne! Naročila a ©213-218___jx Lamelne plise zavese, žalu*'^ rolete, izdelujemo in montiramo- s 061/651-247, 061/651-014 ^y SERVIS ŠIVALNIH STROJ^ ©211-286 Odkupujem karambolirana vtfjj*j Prepis in prevoz vozila na rn 1 stroške. AVTOVLEKA, AVTOK^, PARSTVO JOŽE JAKŠA, OJft HOVUE 15 A, kRANJ, © 168 064/211 Nudimo okna - vrata vseh ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH"DEUTSCH HTALIANO -FRANCAIS Ka|uhov» 11, 64260 BLED MHHMHIIJISM TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje do 31119%. Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. meri. ©691-676 Izdelujemo PEČNICE za km«JJJ peči in kamine. ©061/823-349^ BAMBUS - RATAN! Vse inforrn«jJ o obnovi in nakupu tovrstnega k 0 hištva dobite na ©061/575-533>- Nudimo strokovno in kvaH^g vodenje poslovnih knjig. ©216-' VODOVODNO INSTALACIJO O kot tudi razna popravila, ^isc.^ bojlerjev ter odtokov, vam nareo^j solidno in kvalitetno. ©218-42_/v Kovinske zaščitne in okrasne rn U| za okna IZDELUJEMO po nart*^ ©82-104 s Graditelji pozor! Po konkure" j« cenah izdelujem peči in bo)lerW centralno in solarno ogrevanje- g;8 ancija za peči je 5 let. ©063/j *a6 obrt, Sjk, selit- k/t "aro C VI m 8( G M C Rl TE sili 30 'n, Ur, *v 5 de kr, žic ->» iri kr i 199. [KI MUNCHEN - prevozi za manjše .|J^pinedo 7 oseb! ©82-104 ik>7 Mizarstvo vam izdela pohištvo po [jjjgftilu. ©241-723 1687 Napeljava avtomatike, montaža. rt^is in meritve za OUNE GOR-I^ESA Kranj, ©327-319 1730 ^LJNl RAKETNI GORILNIKI - mon-servis, meritve. BETA-S, d.o.o., ^»874-059 U32 '^delujemo načrte za legalizacijo °|8ktov - hitro in po ugodni ceni. «218-937 Gospodinje pozor! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. ©57-695 1960 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. ©57-695 1951 SERVIS motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol pri Ljubljani, ©061/374-224 1971 POZDRAVIM Z BIOENERGIJO. © 51-521 1984 PONUDBA TEDNA: 1 sobno stanovanje na Planini menjamo za manjše pri Vodovodnem stolpu ali Šorlijevo naselje,K3 KERN Kranj, d.o.o„Komenskega 7, Q 221-353 VARSTVO JTV SERVIS SINKO! Popravila Jilec * Kranj* ;kupr^ me$f ■ do^l2£T'ev Gorenje na vašem |^»331-199_1743 fc&P?KST GORENJE! Vgradnja Cena e»a na vašem domu - ugodna _5' ""331-199 1744 00852 I 00852 «00052 I 00852 I 00852- POKt , 00S52-| 00852 »00852 \ 00852 j 00852 17-266-790 17-266-791 17-266-792 17-266-793 17.-266-794 ICLMl 17-256-795 17-266-796 17-266-797 17-266-798 17-266-799 Panasonic MM ki STANOVANJA VOZILA Iščem žensko za občasno varstvo 87 let stare gospe v Bitnjah. Šifra: OBČASNO 1742 Iščem varstvo za 3-letno punčko. ©218-941, okolica Kranj 1819 Na Bledu iščem občasno varstvo v popoldanskem času za dva 5-letna fantka. ©77-027. do 20. uri 1895 VOZILA DELI Ugodno prodam PRTLJAŽNIK. ©311-689, po 14. uri 1889 Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske In knjigovodske storitve, Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur, Tel.:064/41 -240, ta*41 -360 — I Ll.i i whiW| wm*i\w mi iitf JJ^zapf8WBpofil0rVneJta lica"! ' ,6*1 SPAL; 17* luro irod^ i* mar' 520 isic*; teli t* lahk<1 41 I S^MS Z ORIGINALNIMI DELI T^&laSCeni zastopnik za slovenuo E LE FON u/'C3l<=>\^ISIA - SERVIS **** W (164 222 868 tu.: 084 222 867 l*yANA.t»»l/foit:061 .159 0 232 KRANJ, trt/ton 064 222 160 obrt V^lniško vodim poslovne knjige 2,1^'kom in manjšim podjetjem. 0 ^1^08 ali 241-301_ 1779 lah°i,Vi satelitski sistemi, od 395 DEM, >^na čeke. 0 719-014 iais p^STAVRIRAM starinsko pohištvo. s^y°r-045-655 1827 .ff^ietje nudi ugodne prevoze in gw« s furgonom do 1000 kg. ly8»T8Q. po 18. uri 1892 ^JVAK/i p|etene ostanke in pletem po 'fočilu. «712-064 1893 £5jF *HGČKI STROJI w KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR SkoJia Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 3 S O s o a. vodovodne in toplovodne inštalacije elektroinštalacije vijaki • žičniki • okovje ročno in električno orodje bela tehnika akustika mali gospodinjski aparati svetila barve, laki, premazi posoda, steklo, porcelan, gospodinjske potrebščine 53 4 i J?D0V0D: RfpARMAL 2.065 D014.991,70 ffKIWC 3.979 DO 4.680,00 °^JLfRj| g.872 DO 37.473,00 SggMJSN APARATI: BeSL, • 10.852 D014.160 ^'STROJCKI 5.808 D018.864 ŽSSfif 0KEN IN VRAT s cevnimi 30 % n ultesnili (uvoz Nemčija) do NehanL a2ka energije, takojšne ?9n hrun in an'a in r°senja, zmanj-"iriaroXTr jamstva. Informacije Uro ©nei 2b Ravnikih med 8 in 10 •^^61/714-206 1904 deiae'lamo Pogodbe za gradbena aiom a,leuto 1995, s svojim materi-kr6dit a" brez. Dajemo 6 mesečne ^clartiK ei° i6 kakovostno. Splošno ^pl^0 46-609_im 'n ^asl*690 na domu, razgibavanje krvnft„ 0 DO n°vi metodi in merjenje °fla tlaka. ©46-355, po 20. uri Najamem GARSONJERO v Kranju ali okolici, lahko neopremljeno. ©241-046 1209 Oddam SOBO v bližini Škofje Loke ženski, lahko upokojeni, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1669 V Kranju na Planini III. prodamo 3-ss, veliko 85 m2. Je v pritličju, ima lasten vhod in atrij. Možna je sprememba namembnosti za poslovni prostor. Cena 150.000 DEM. ©326-531 1674 V najem oddam 2-sobno STANOVANJE v izmeri 60 m2, je z vso opremo v Lescah pri Bletu. ©0609/ 623-835 1716 V Radovljici 2-sobno stanovanje MENJAMO za 3 ali 4 sobno z gotovinskim doplačilom, ravno tako v Radovljici. ©710-090 1718 Prodam dvosobno STANOVANJE, 48 m2. © 212-544_1747 V Bistrici pri Tržiču prodam 3-sobno stanovanje z veliko garažo. 0061/ 1598-665 1762 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE, brez CK. 0217-019 1764 Oddamo večjo opremljeno SOBO, možnost kuhanja z uporabo telefona in sanitarij. Smledniška 35, 2. vhod. Informacije v nedeljo! 1775 Oddam 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki za dobo enega leta, opremljeno s CK, po možnosti s predplačilom. ©622-502, od 14. do 20. ure 1799 Oddam opremljeno GARSONJERO 1.5 km iz Bleda, 25 m2 + balkon, ločen vhod, CK, za eno ali dve osebi. © 725-327 1812 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2 sobno stanovanje na Planini II v 6. nadstropju K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-353 2010 Oddam GARSONJERO 33 m2 s CK in CaTV priključkom. Prednost imajo samske osebe. © 332-374 1817 Najamemo enosobno STANOVANJE ali garsonjero na območju Kranja. ©731-260 1821 Prodam dvosobno STANOVANJE, 68 m2, v pritličju, Planina II, vseljivo takoj. O 331-604 1933 V Kranju na Primskovem prodam delno obnovljeno podstrešno stanovanje s centralno kurjavo in posebnim vhodom za 500 DEM m2 v račun vzamem tudi avto. ©217-612, po 19. uri 1979 Mlad par najame GARSONJERO, 1-sobno STANOVANJE v Kranju, najemnina do 250 DEM. © 327-660 ali 311-475 1995 Prodamo ali menjamo : 1 sobno - 40 m2, CK, III n.; 1 sobno 48 m2, CK, II n. + 1.5 sobno - 52 m2; 1 sobno - 38 m2, CK, I. n.; MIKE & Co, d.o.o.., © 216-544 1996 Prodamo ali menjamo: 2 sobno - 64 m2, CK; 2 sobno - 52 m2, et. CK; 2 sobno - 63 m2, CK, II.n.; 2 sobno - 60 m2, CK; 2 sobno - 64 m2, CK, priti. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 1997 Prodamo ali menjamo: 3.5 sobno -90 m2, CK, priti.; 3 sobno - 82 m2, CK; 3 sobno - 77 m2, CK; 2 + 2 - 95 m2, CK, priti., 2 + 2 90 m2, CK, priti.; MIKE & Co. d.o.o. P 216-544 iotb ODDAMO: Stražišče - 2 sobno, neopremljeno, CK; Cerklje - starejšo hišo; Trboje - etažno hišo, CK, SVOJ vhod. MIKE & Co. d.o.o. © 216-544 KUPIMO: garsonjero v Kranju In 2 ali 3 sobno stanovanje v Šorlijevi ul. ali Zlato polje. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 2000, PRODAMO: KRANJ Planina: 1.5 - ss 52 m2 za 60.000 DEM, 2 -sobno 63 m2; 2.5 -ss 65 m2, 3-ss atrijsko 114 m2, 4-ss 89 m2: v BOHINJU in KR. GORI 2-ss. APRON, © 331-292 2005 PONUDBA TEDNA:ugodno prodamo 124 m2 veliko stanovanje z garažo v Kranju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-353 2009 Ugodni enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko - torek, sobota. © 49- 44 2 478 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, vsak torek in soboto. ©49-442 873 Prodam neregistrirano KATRO, letnik 1981. Ropret, Velesovo 75 1516 Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do 14.12.1995, cena po dogovoru. Rep, Demšarjeva 24, Škofja Loka, © 632- 307 1535 JUGO 45 A, letnik 1990, prodam. ©725-637 1555 Prodam Z 850 in OPEL KADETT tip D, celega ali po delih. ©730-121, popoldan 1509 Prodam JUGO 45, rdeče barve, letnik 1989, lepo ohranjen (AL platišča, prevleke, radio-. 0224-146 1773 R 5 CAMPUS, star dve leti, reg. celo leto, prodam. 0061/841-379, po 15. uri 1760 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 8/95. 0421-836 1754 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 7/95, poceni. Tomšičeva 18, Kranj 1760 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988. 0218-256 mi Prodam R 5 CAMPUS diesel, letnik 10/1992. 0874-422 1783 Prodam R 5, letnik 1991 diesel, po dogovoru. 045-222, popoldan 1765 Prodam 126 P, letnik 1987. 0801- 405 1769 Prodam GOLF eisel, letnik 1988, reg. do 10/95, 5 vrat, cena 10200 DEM. 077-705 1770 Prodam R CLIO 1.4 RT, 3 vrata, star 10 mesecev. 0421-279 1745 STOP- Naredite konec kraji avtomobilov KAKO? S pomočjo neizbrisne gravure v steklu Pooblaščeni Securmark servis: AVTO K LE P ARSTVO AVTO VLEKA ORudolf Securmark INTERNATIONAL 64294 Križe, Sebenje Sla Tel: 064/58-174 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, rdeč, lepo ohranjen, prodam. ©225-724 Prodam R 4, letnik 1988. Leše 42. Tržič 1713 Po delih prodam 126 P in Z 101. ©53-176 1721 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 1990, prevoženih 46000 km za 6500 DEM. ©323-617_1729 CITROEN BX 16 PZS, letnik 4/1991, 70.000 km, s klimo, alarmom, radiem in ostalo opremo, prodam najboljšemu ponudniku. © 860-331 1591 126 PGL letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 311-471 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. «213-240_1642 Prodam 126 P, letnik 1989, reg. do 9/ 95. ©422-007_lejo Prodam YUGO 55 AX letnik 1988, 4500 KM, rdeč, za 4.000 DEM. © 332-631 1677 Prodam YUGO KORAL 55, zelo lepo ohranjen. S 325-543 1879 Prodam GOLF JXB letnik 1989, zelo lepo ohranjen. © 325-543 16B0 Prodam JUGO SKALA 55, 4/89. ©323-526_1684 Prodam KOMBI ISUZU - Transporter, letnik 1985, bele barve, 2000 bencinar, zelo varčen, lepo ohranjen, vozen, registriran zelo primeren za razvoz različne robe, nosilnost 1200 kg. V račun vzamem osebno vozilo do 7000 DEM, ostalo po dogovoru. ©43-239 1692 Prodam R 5 letnik 1991, 5 vrat, rdeče barve, lepo ohranjen. © 312- 494 1699 Prodam FORD ESCORT 1.6 i, temno modre barve, 50.000 km, dodatno opremljen, cena 17.700 DEM. © 241-835__1702 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993. ©67-791 1708 Prodam GOLF diesel, letnik 1989. ©241-022 1710 Prodam UNO 5 GS, letnik 1985, registriran do novembra 95. ©872-074_1733 Prodam OPEL KADETT 1300 S, letnik 1983. Hadzič, c. Maršala Tita 94, Jesenice, © 81-429 1735 Prodam GOLF bencin JX 1.6, letnik 1987, vinsko rdeč, reg. do 9/95. ©733-081 1739 Prodam AUDI 100 2,3 E, letnik 1992. ©421-715_1741 JUGO 45, letnik 1990, ohranjen, višnja barva, prodam. ©633-122 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOM E H AN IK A Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 GOLF GLD, nemški, bel, 5 vrat, 5 Brestav, ohranjen, prodam za 4400 EM. ©47-628 1796 FIAT TIPO 1800 16 v, letnik 1990, reg. do 1/96, vsa oprema, prodam. ©324-744 1800 YUGO KORAL 45,letnik 1989, 30.000 km, ohranjen, prodam. 0 324-692 pop, 242-061 dopoldne 1803 Prodam VVV HROŠČ, letnik 1965, odlično ohranjen in registriran. 0 725-165 1806 Kupim ALFO 33 letnik 1990 In prodam vhodna vrata. 0 310-020 1814 Prodam R 21 TL, letnik 1990, metalno zelene barve, 74.000 km. 0 323-465 1815 Prodam lepo ohranjen SUZUKI MARUTI, prvi lastnik, letnik 1993. 0312-255 1820 EUROPIZZA N0V0*N0V0 OGROMNA ; DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^nfi4/QQ1 C11 ob nedeljah od 12. do 22. ure ii UDI/OO I D i I NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Prodam GOLF diesel. letnik 5/1983, nemška izvedba, cena 4.400 DEM. Zg. Bitnje 101 a 1778 Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, reg. do 5/1995. 0 323-195 1783 PEUGEOT 205, 1,8 diesel, kovinsko rdeč, 5 vrat, pomična streha, letnik 1987, prodam 7900 DEM. ©47-628 NOVO! AVTOVLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL CORSA, ASTRA, VECTRA NOVAOMEGA MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPELASRA1.4GL82 KS/94 22.000 DEM MODELI IN LETNIKI 95 FIESTA NAVY1.3i 19.500 DEM CAYMAN BLUE 1.3 i 21.000 DEM MONDE01.8GLX ( klima, 5V) 36.900 DEM VRBA, d.o.o. STRUŽEVO 4, KRANJ, TEL: 064/211-090 Prodam LADO 1300, 6/85, prvi lastnik. ©403-138, po 18. uri 1822 UNO 45, letnik 90, zelo lepo ohranjen, prodam. ©312-255 1824 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991. ©64-328_1825 Prodam JUGO 45, letnik 1989. ©311-021, popoldan 1831 Prodam JUGO 45, letnik 1985. ©57-354 1833 Prodam R 4 GTL, letnik 1987 in Z 101, celo ali po delih. ©631-537iB34 Prodam Z 750, letnik 1984. ©323 851 1838 Prodam z 128 1.3. letnik 1988, prvi lastnik, garažiran. 0312-487 1643 Prodam JUGO 55, letnik 1985. 0 725-534 1845 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 9/95. 0421-020_1846 Prodam R 9 diesel, letnik 1985, prvi lastnik in LADO SAMARO 1300, letnik 1993. ©242-356_issi Odkup in komisijska prodaja rabljenih vozil. RUBIN KOKRICA, ©225- 151, 1855 Prodam JETTA diesel, letnik 1982, 5 prestav, pravkar registriran, original nemški, 170.000 km, cena 3900 DEM. ©880-041 1863 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. do konca junija 1995, obnovljen, cena 2100 DEM. ©880-041 1865 Prodam avto LADA 1600. letnik 1979, cena po dogovoru. Dolžan, Pot na Zelenec 1 Mlaka. ©214-794 Prodam JUGO KORAL 45 z opremo GVX, metalne barve, prva reg. 3/90 cena 3900 DEM. ©633-481 1872 R 5 GTR, letnik 1987, original francoski, prodam. ©81-717 1873 OPEL KADETT, letnik 1972, prodam za dele. ©242-271, Andrej 1875 HONDO CIVIK 1,5 SEDAN, letnik 4/ 94, ugodno prodam. ©241-549 1882 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, registriran do 4/95. ©329-550 1890 GOLF, letnik 1986 diesel, reg. do 10/ 95, bordo barve, cena 7300 DEM, prodam. ©326-094 1894 UNO 45 FIRE, letnik 1993, zelo ohranjen, prvi lastnik in VW VENTO 1.8 CL, letnik 1992, prodam. ©58-389 1902 Prodam VW HROŠČ 1300 J, letnik 1974, zelo dobro ohranjen, za 2300 DEM. 0331-858 1903 Prodam R 4,letnik 1988, GOLF I. 86 1,3 benz, JUGO FLORIDA, I. 12/90, UNO FIRE, letnik 1986. ME-PAX,d.o.o, 0331-214 (323-298) 1906 Prodam GOLF B 1.4 GL, bel, 3 vrata, letnik 1994, prvi lastnik, cena 24000 DEM. 0731-473 1911 Prodam osebni avto AUDI 80, letnik 1981, reg. do 11/95, cena 4500 DEM. 051-915 1*19 Prodam FORD FIESTA. letnik 1987. 058-031 1922 Prodam JUGO 45. letnik 1987. 0217-386 1923 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980, registriran. 0325-862 1935 Prodam Z 101 GTL. letnik 1986, cena po dogovoru. 0218-846 1936 Prodam LADO SAMARO. letnik 1988. 0329-414 1937 Prodam R 4, letnik 1983. 0681-253 1938 Z 101, letnik 1984, reg. do 16.5., zelo poceni prodam. Mladenov, J. Puclja 7, Kranj 1943 GOLF JXD, letnik 1989, BMW 316, letnik 1986, prodam. ODKUP. PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MINE-XTRADE, d.o.o., 0212-073 1944 Prodam karamboliran GOLF, letnik 1977, cena 700 DEM. ©84-534. dopoldan 1946 Prodam AUDI 80 turbo diesel. letnik 1991. ©43-070 1958 Prodam OPEL KADETT 1.3 SL. Informacije v kuhinji hotela Jelen 1959 Prodam BMW 318, letnik 1980 in ARGENTA diesel, letnik 1982 ter AUDI 100, letnik 1981. 0310-537, PO 14. Uli 1964 Prodam GOLF GL diesel, letnik 1984, bela barva, luksuzna izvedba, registriran še pol leta, možna menjava za cenejši avto. cena 5900 DEM. 0874-072 1967 ALFO 33 .5, letnik 1985. reg. 8/95, oprema zlata deteljica, ugodno prodam. 044-178 1976 Prodam naslednja vozila: Jugo 45, letnik 1988, OPEL OMEGA KARAVAN, letnik 1989, R 11 diesel, letnik 1988. Možnost kredita. Vse informacije na 0325-981 1978 Z 101, letnik 1979, prodam po delih ali celo. 0 326-142 1987 YUGO 55 GVL letnik 1989, reg. do II 1995, temno moder, prodam. 0 326-142 1988 Prodam R 4 TL letnik 1982, zelo lepo ohranjen. 0 325-313 1989 Prodam GOLF CL 1.6 B, letnik 1989, model 1990, metalno srebrna barva, 84.000 km, ohranjen, kot nov, vreden ogleda, maksimalno dodatno opremljen, cena po dogovoru. 0 47-340 1992 Prodam ZASTAVA 128 letnik 1987. 0 214-425 2004 AVTO ŠOLA ing.HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 30. januarja 1995, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5.G0LF in motornem kolesu YAMAHA. V311-035 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALCE za prodaj novege tehničnega izdelka, dobr provizije, zaželjen prevoz. 0 312 430_4. Dober zaslužek nudi prodajna enot; MK, možna redna zaposlitev. ©53 488 755 MR Zaposlim dekle v bifeju. 0 43-583 1178 Komunikativnim osebam nudimo dobro plačano terensko delo. Tedenska izplačila. ©874-238, po 20. Uri 1187 Izkušeno ŠIVILJO takoj honorarno zaposlimo. Možna kasnejša redna zaposlitev. Šifra: OD 70.000 SIT 1271 S prodajo tujega jezika za predšolske in šolske otroke dosegamo nadpovprečne zaslužke (minimalno 1500 DEM) v kar se imate možnost prepričati. Delo poteka med tednom. ©325-728 1367 Za nedoločen čas zaposlimo mlajšega strojnega inženirja za delo na področju kupo-prodaje hidravličnih komponent. Ponudbe pod "Fluidna tehnika" MESNICA DOLHAR zaposli potnika za ambulantno prodajo mesnih izdelkov. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, tri leta delovnih izkušenj, poizkusna doba dva meseca. Mesnica Dolhar, Koroška c. 26. Tržič. ©50-348 1S42 AVTOŠOLA VOZNIK.d.o.o., Radovljica, zaposli inštruktorja A In B kategorije. ©725-637 1556 Zaposlim KV MIZARJA s 5 let delovnih izkušenj. Mizarstvo Kurnik, Tupaliče, ©45-375 1561 VOZNIK s C in E kategorijo, dobi delo v podjetju za mednarodni transport. Šifra: PRIKOLIČAR - VLAČILEC 1596_ VOZNIK z dokončano šolo za voznike in z opravljenim izpitom C in E kategorije, dobi zaposlitev v podjetju za mednarodni transport. Šifra: PRIPRAVNIK_1597 Posebna prodajna enota pri MK nudi zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. ©0609/620-475, 632-330, 56-105 1604 Za območje Gorenjske iščemo izkušene vodje skupim za promocijo najnovejšega zdravstvenega artikla iz Nemčije. Prvič na našem tržišču. Informacije na ©52-318 1616 Honorarno delo prodajalca dobi oseba s končano srednjo trgovsko, ekonomsko ali komercialno šolo. Pisne ponudbe na OEEN.d.o.o., Cankarjeva 12, Kranj ali osebno! 1871 Za delo v strežbi v gost. lokalu iščemo simpatično dekle ali ženo do 35 let, ki ima lastni prevoz. Delo je dvoizmensko med tednom, vikendi prosti, zaželjena praksa. ©324-609 Iščem VOZNIKA C kategorije za nedoločen čas z mednarodnimi izkušnjami, lahko upokojenec. ©242-677 1690 Takoj zaposlimo PIZZOPEKA ali fanta za priučitev. ©41-222 1691 Zaposlimo PRODAJALKO. Inf. v trgovini Fanšport, Reginčeva 6, Kranj Nujno iščem NATAKARJA za samostojno strežbo v dobro obiskanem lokalu. © 403-252 1704 KV ŠIVILJA išče pripravništvo. ©697-052, popoldan 1709 Nudimo redno zaposlitev. ©76-622 1734 Iščemo delavca za pomoč pri žagi. Mlinar. ©312-290 176- Slovensko podjetje vam nudi dobro plačano in zanimivo delo. Šifra: FEBRUAR_1688 Zaposlimo potnika za vpeljano prodajo po šolah. ©329-010 1689 Iščem delo na domu, imam prostor. O 403-332 1777 Redno zaposlim TRGOVKO v živilski trgovini, lahko tudi mlajša upokojenka. © 332-756 1780 Iščemo osebo za pomoč pri predstavitvi in trženju novega programa na slovenskem trgu, širša okolica Jesenic. 082-801 use ŠOFER B kategorije z izkušnjami, iščem službo. ©50-874 1790 Nudim teresnko delo, možnost odličnega zaslužka. © 82-049 sobota od 10. do 16. ure 1804 Takoj zaposlimo samostojnega NA TAKARJA. Gostišče Zvon, Brezje 74, © 738-862 1809 DISCOTEKA ARX Radovljica išče študentko za pomoč v šanku, ob petkih in sobotah. Informacije v discoteki. 1811 Prodajalka poslovodkinja dobi službo v novejši trgovini na Bledu. ©715-907 1842 ^331-339 DOSTAVA PIZZ CK>9. DO 23. URE VSAK DAN Zaposlimo FRIZERKO s prakso (moško, žensko) z območja Jesenic. ©064/881-221 int. 230 1B53 VII. stop. izobrazbe, dipl. ing. elektrotehnične smeri, smer -šibni tok - telekomunikacije z izkušnjami pri projektiranju in gradnji telekomunikacijskih naprav, dobi REDNO ZAPOSLITEV. Informacije v večernih urah ©325-452 1871 Zaposlimo prijazno, samostojno FRIZERKO. ©861-187 1844 STROJNIK težke gradbene mehanizacije do 35 let z izkušnjami na rovokopaču MF 50 HX dobi REDNO ZAPOSLITEV. ©325-452, v večernih urah 1849 Zaposlim dekle za delo v bifeju. ©213-535 1888 PIZZERIJA ORLI redno ZAPOSLI simpatično dekle za delo v strežbi. B 327-853 ali osebno v pizzeriji Dobili smo ekskluzivo za težko pričakovani artikel iz ZDA. Za Slovenijo bomo zaposlili samo izkušene potnike ali skupine. Informacije v ponedeljek od 8.30 do 13 ure na ©332-381 ali 213-923 1907 Imam končano 4 letno administrativno šolo in opravljen trgovski po-slovodski tečaj. Obvladam tudi nemški in angleški jezik. Če imate prosto delovno mesto TRGOVKE ali administratorke, prosim pokličite na ©218-828, vsak dan med 10. in 12. UrO 1908 Zaposlim delavca v skladišču, pogoj vozniški izpit C kategorije. Pismene vloge na naslov: TRENČA, Savska c. 34, Kranj 1914 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu, 4 ure dnevno. Šifra: MLAJ-ŠA UPOKOJENKA_1925 Redno zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini, flt 325-753 po 20. uri Iščem prodajalko za delo v živilski trgovini. ©312-274 1941 Honorarno zaposlimo KV TRGOVKO ali prodajalko s prakso za prodajo konfekcije za delo v trgovini s konfekcijo na Bledu. Kasneje možna redna zaposlitev. Resne interesentke naj pokličejo na ©713-379, vsak dan po 17. uri 1953 BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, zaposli dekle v strežbi. Pisno ali osebno na ©331-206 1955 Zaposlimo dekle v okrepčevalnici. ©43-070 1957 Ponujamo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. ©84-479 ali 81-369 1969 NKV delavce zaposlim v Kranju (s priučitviio). Šifra: ZAČETNIK 1981 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl ANTON ŠILAR upokojeni, dolgoletni vodilni delavec v KŽK Gorenjske Kranj. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci nekdanje DO KŽK GORENJSKE KRANJ, v sedanjih podjetjih: M-KŽK Kmetijstvo Kranj, M-Mlekarna Kranj, M-Tovarna olja Oljarica Kranj, M-Mesoizdelki Skorja Loka in Agromehanika Kranj. ZAHVALA Ob zgodnji uri si za vedno mi zaspala mama. O, mama, iščem zdaj poti, po mnogih sva hodili. Najlepša pa bila je ta, ko si otroka z Rudnega do Draigoš v košu me nosila. Čeprav je takrat vojna bila, si nama vsaj življenje ohranila. Zdaj si odšla na isto pot, kamor odšli so tvoji dragi, ki celo si življenje jih čakala, a vedela - zaman jokala. Obljubljam ti, o mama, več ne bom jokala, ko pridem za teboj tud' očeta bom spoznala. Ob boleči izgubi drage mame AMALIJE ŠMID Urbanove mame iz Dražgoš se iskreno zahvaljujemo dr. Peterneljevi, dr. Možganu za lajšanje bolečin, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, gospodu kaplanu za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, zvonarju in govorniku za poslovilne besede. Posebej pa se zahvaljujem Štiheljnovim iz Lajš in Žagarjevim z Rudna, ki so mi v najhujših dneh priskočili na pomoč. Žalujoča hčerka Rezka in ostalo sorodstvo PIOITA d.o.o., Bled Zaradi povečanega obsega poslovanja potrebujemo učinkovite, poštene in resne sodelavce za: 1. izdelavo in prodajo računalniških aplikacij 2. prodajo pisarniške opreme, strojev in potrošne-ga materiala Zaslužek si boste določili samo s svojo uspešnostjo. Prijave pošljite do 4. februarja 1995 na naslov: PIOMA, d.o.o., Ljubljanska 13 a, 64260 Bled. Prodam jalovo mlado KRAVO ali menjam za brejo telico. Oman, Sr. Bitnje 6, Žabnica 1715 Prodam KONJSKO MESO (žrebe) In 80 I bojler Gorenje. ©66-778 1726 Prodam 2 BIKCA, stara 3 mesece. Sajovic, Mlaška c. 99, Kranj 1784 PRAŠIČKE težke 25 do 45 kg in prašiča za zakol 140 kg, prodam. Sp. Brnik 60 1787 ROTVVEILERKO z rodovnikom, pr* dam. ©061/841-148_M BIKA 600 kg težkega prodam. 0&4' 114 1«7 Kupim plemensko KRAVO. 102 r403- 1788 Podarim zdrave, čiste, domače MUCKE. Habjan, Gabrk 6, ©65-731 1797 Prodam polovico mesa od žrebeta. ©714-081 1798 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko in domače ŽGANJE. © 46-255 1807 Prodam 120 kg težkega TELIČKA simentalca. ©401-228__^ Prodam MESO mlade govedi. Lui( 38, Visoko__m Prodam BIKCA simentalca, starefl,8 8 tednov ter suha mešana DRVA ©422-112_■ Kupim BIKCA simentalca do 30 d" starega. ©57-376_M Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko. ©49-012_ Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko. Krakovska 15, Vogli8-Kranj i'1' Oddam KU2KA mešanca. 029 217- 1808 Menjam BIKA za mlado kravo & telico brejo 6 do 8 mesecev. ©6* 256 1>1' Zaposlimo DEKLE v okrpčevalnici. © 422-082 1986 Zaposlim KOMERCIALISTA za prodajo vin in sokov. Đ 241-721 od 10 do 12. ure 2021 ŽIVALI SRNASTEGA PLEMENSKEGA KOZLA prodam ali zamenjam za kozla ali kozo. ©692-761 1489 Prodam MESO od mladega bika. ©733-290 1517 Kupim do 14 dni starega TELETA simentalca. ©46-442 1613 KUNCE KRIŽANCE (francoski ov-nač, nemški lisec), mladiče, poceni prodam. ©45-532 1614 Prodam 5 let staro KOBILO ali zamenjam za starejšo ali goved. Milje 26, ©43-296 1673 Prodam brejo TELICO ali v tretje brejo kravo. ©061/823-949 1693 Prodam TELETA simentalca, starega 10 tednov. ©45-216 1731 Prodam PUJSKE, težke 30 kg. ©715-587, po 15. uri 1758 Plemensko ZAJKLO pasme francoski ovnač, prepuščeno, prodam. ©45-532 1823 Prodam tri mesece brejo KRAVO simentalko. Rozman Viktor, Snakovš-ka 34, Križe 1830 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. 0622-956 1S36 Prodam jalovo KRAVO. Jagodic, 0421-610 1839 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Kokalj Anton, Sr. Bitnje 19 1841 Prodam 5 mesecev brejo TELlC^ © 41-076 1 TEUCE breje 8 mesecev po izb"1 prodam. ©061/627-046. Zaje. Val' burga 15 Prodam težko KRAVO z mlekom ©061/812-489 1*1 Prodam dva BIKCA simentalc* ©49-071__m Prodam eno leto in 9 mesecev st** KOKOŠI. Pavlin. Naklo 048 72519? Menjam jalovo TELICO za brejo 46-513 & SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Splošno pravnega sektorja -čistilna dejavnost FRANČIŠKA HANČIČ rojena 1929 Od nje smo se poslovili v četrtek, 26. januarja 1995, ob 15. uri na pokopališču v Preddvoru. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, tasta, dedka, brata in strica ANTONA ZALETELA. iz Tržiča, rojenega 8. novembra 1928 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali prenesti breme največje žalosti-Posebno zahvalo smo dolžni ge. dr. Peharčevi za takojšnjo pomoč. Iskrena hvala DO ifl DDS Peko Tržič, sodelavcem OŠ Križe, oddelku 521 tovarne Peko in Iskri ERO Kranj ffl darovano cvetje in tople besede. Iskrena hvala sostanovalcem Deteljica 11, organizacij1 ZZB Tržič in govorniku g. Valjavcu za ganljive besede, g. župniku za lep pogrebni obred, bratom Zupan za zapete žalostinke, g. Pangeršiču za zaigrano "Tišino" 111 Pogrebni službi Tržič. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče in nam n? kakršenkoli način pomagali, ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti-Ljubezen in spoštovanje, ki ste ga izkazali dragemu pokojniku, nam je v veliko tolažbo- Žalujoči VSI NJEGOVI Tržič, 24. januarja 1994 V SPOMIN JERNEJU FRANTARJU Mineva žalostnih pet let, odkar si odšel od doma. Drugi so krivi* da se nisi mogel vrniti. Za teboj je ostala praznina in žalost-Vsem, ki se ga spominjate lepa hvala. VSI NJEGOVI Zg. Brnik, januar 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice in tete ANGELE FERKULJ se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstv° na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, P rimsko v o, januar 1995 pro- 185! 186' 3* Luž« o d" 191« IĆK0 ttf ICKO ogli1 191' 10 ,91» jCO 192' izbili Val' »kom tale« 19/» stat« »51»* ZAHVALA Ob smrti naše mame MARIJE ŠUŠTAR s Pšate, p.d. Anžetove ^Zahvaljujemo vsem, ki ste z molitvijo in sočutno besedo izkazali pozornost. Posebej se zahvaljujemo gospodu škofu Jožetu Kvasu za daritev svete maše in ostalim duhovnikom. Wašo iskreno zahvalo izrekamo tudi dr. Mariji Ravnihar, sosedom, pevcem iz Predoselj, °sebju trgovine Vencelj, sodelavcem z letališča Brnik, pogrebniku Francu Jeriču in vsem, ki ste darovali za svete maše ter cvetje in sveče. VSI NJENI V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, utihil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas. Ostala je globoka bolečina in praznina. ROBERT SIMONČIČ 26. januarja je minilo žalostno leto, ko si me na svoj 24. rojstni dan moral zapustiti še ti in si se pridružil atiju in bratu. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, se ga spominjate ali postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Tvoja mami Selo pri Bledu, 26. januarja 1995 ZAHVALA Ob smrti drage mame, tašče, stare mame in tete STANISLAVE PODBORŠEK Se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi g. Golobovi, pevcem, trobentaču, krajevni organizaciji Zveza borcev Struževo, praporščakom ter govorniku g. Rojcu. Hvala osebju ZD Kranj, posebej pa dr. Lavriču, dr. Ažmanu in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Žalujoči vsi njeni Struževo, 23. januarja 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, dobrega atija in starega ata STANETA RUPARJA Grenc 16 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko prekrasnega cvetja. Lepa hvala govornikom in pevcem ter gospodu župniku za tako lep pogreb. Lepa hvala vsem sosedom, sorodnikom, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh in počastili pokojnikov spomin, ter ga spremili v njegov prerani dom. Hvala! Vsi njegovi: žena, sin in hči ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta BLAŽA JARCA iz Nakla se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Save, sodelavcem Gimnazije Kranj in Merkurja veleprodaje Naklo za izrečena sožalja, Podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Udirju in Patronažni sestri Ivici za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala g.župniku Selanu in Pevcem Gorenjci za lepo opravljeni pogrebni obred, govornikoma Mirku Poličarju in predstavniku IGD Save Kranj ter številnim gasilcem za spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI Naklo, januar 1995 »ti-in za :ij> jd, 0 n» >ti->0. ZAHVALA Zakaj prišel tako je hitro... Dan.... Dan ločitve - dan slovesa.... Nenadoma je prenehalo biti plemenito srce mojega moža in očeta IVANA POTOČNIKA p.d. BAVOHOVEGA IVANA iz Šenčurja Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam ob njegovi nenadni smrti vsestransko pomagali, predvsem sorodnikom, sosedom, g. Škofičevi, hčerkinim sodelavcem, članom DU Šenčur, GD Srednja vas, AMZS Šenčur, predvsem vsem praporščakom, nosačem in pevcem iz Predoselj, g. župniku za besede tolažbe domačim in čustveno daritev svete maše. Zahvalo smo dolžni vsem znanim in neznanim darovalcem cvetja in sveč, ki so prekrili prerano gomilo pokojnika. Zahvala velja tudi podjetju NAVČEK, ki je res pietetno, ter čustveno poskrbel za našega moža in očeta. Žalujoči: žena Tončka in hči Jana z družino in ostalo sorodstvo Šenčur, 22. januarja 1995 ZAHVALA Ko smo se poslavljali od našega predragega očeta, dedka in pradedka ANDREJA KOGOVŠKA nam je bilo v tolažbo sožalje sorodnikov, prijateljev in znancev. Zahvaljujemo se "ravnikom in medicinskim sestram Zdravstvenega doma Kranj in Bolnišnice Golnik, ki "° ^ izredno prizadevali, da bi nam dragega očeta ohranili. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki B se prišli poslovit od njega, darovali cvetje ali sveče, vsem, ki so mu kakorkoli pomagali, in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Struževo, Kranj, Ljubljana, 18. januarja 1995 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje Vaše je bilo življenje. Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pradeda, tasta in brata JOŽETA GOLARJA iz Gosteč se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali poslednjo čast, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi vsem trem duhovnikom in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred, ter vsem zdravnikom m zdravstvenemu osebju, ki ste se borili za njegovo življenje ali pa ste ga zdravili v preteklosti. Še enkrat vsem lepa hvala. VSI NJEGOVI Gosteče, Trata, Godeškr, PuštaJ, Gtince, Liechtenstein 1995 ZAHVALA Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen,... IKor 13,13 Ob preselitvi iz zemeljskega v večno življenje nas je do ponovnega srečanja zapustil: sin, brat in skavt DAVID HRASTNIK učenec Osnovne šole Radovljica ^novi Dom smo ga položili v nedeljo, 22. januarja 1995, v spremstvu njegovih in naših .Prijateljev: sošolci s starši in učitelji 7. f razreda, radovljiški skavti, sorodniki, sosedje, duhovniki ter skupnost zakonske skupine iz Radovljice. Prav slednji so nam bih v veliko oporo. Bog povrni vsem za dobroto in tolažbo! Vegovi: bratec Dominik, sestrici Anita in Katarina, starša, stari starši, strici in tete z družinami ter Franc Fajfar. Mvbno na Gorenjskem, Idrija, Laško, Prestranek, Vipavski Križ, Rečica ob Savinji, Ljubljana, Reka. ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta, botra in sestrična FRANCKA MULEJ Zahvaljujemo se vsem, ki so ji izkazali poslednjo čast, nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in sveče in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi g. Črnetu, dr. Remškarjevi, sestri Pogačnikovi za obiske na domu, gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevkam za zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Ovsiše, Kranj, Jesenice, Odranci, Liechtenstein, Cerklje, Mengeš, Medvode, 22. januarja 1995 Po dveh letih Višje sodišče razveljavilo kranjsko sodbo So stavkajoči zavzeli tuje podjetje? Stavka je trajala od 13. do 24. novembra 1990 na "ozemlju" tedaj še papirnatega novega podjetja Eleko, ta je stavkovni odbor Unitela, Svet kranjskih sindikatov in državo tožila za 82 milijonov tolarjev odškodnine Kranj, 27. januarja - Sojenje na kranjskem temeljnem sodišču natanko pred dvema letoma je zbudilo tudi veliko medijsko pozornost, saj se je v resnici sodilo stavkam, ki so tedaj ob nedorečeni zakonodaji valovale po Sloveniji. Zdaj je tako pomen tožbe kot sklepa sodišča že zbledel, očitno pa bo ob počasnih sodnih mlinih trajalo se nekaj let, da bo stavka delavcev Unitela z Blejske Dobrave dobila sodni epilog. Prvostopno kranjsko temeljno sodišče je namreč konec marca 1993 razsodilo v prid delavcev Unitela, Sveta kranjskih sindikatov in državi, na sklep sodišča se je podjetje Eleko z Blejske Dobrave pritožilo na Višje sodišče v Ljubljani. Le-to je pred kratkim kranjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. Višje sodišče v Ljubljani je v delu kranjskega našlo nekaj formalnih pomanjkljivosti, ki pa na razveljavitev sodbe nimajo bistvenega vpliva. Zanj sta pomembni predvsem vprašanji dovoljenosti in zakonitosti stavke Unitelo-vih delavcev. Medtem ko Višje sodišče pri vprašanju zakonitosti pritrjuje kranjskemu sodišču, pa se z njim razhaja glede vprašanja legal- nosti. Odgovore očitno povzema po knjižici Sindikalno pravo iz leta 1992, ki omenja tri kriterije "splošnega teoretičnega civilnega koncepta stavke". Sodišče na podlagi teh kriterijev, ki so vprašljivi tudi v mednarodnem pravu (po njih torej ne bi smelo biti niti splošnih, niti panožnih, niti solidarnostnih in sukcesivnih stavk), v dveh elementih zavrača ugotovitve kranjskega sodišča. Gre za vsebinski razlog, ki je botroval stavki delavcev Unitela, pri čemer sodišče vztraja pri izjemno formalističnem stališču, da je šlo pri stavki za zasedbo tujega podjetja Eleko. Pri tem Višje sodišče prezre, da je bilo podjetje Eleko sicer ustanovljeno pred stavko, da pa je proizvodno opremo, s katero je delalo, kupilo od Unitela šele poldrugi mesec po stavki, da je bilo med stavko formalno tudi brez delavcev, skratka, da je bilo podjetje Eleko zgolj podjetje na papirju. Takemu pa se ne da škodovati. Drug vsebinski element, v katerem se Višje sodišče s kranjskim ne strinja, je pojmovanje ekonomsko socialne pravice delavcev Unitela do stavke. Po mnenju Višjega sodišča se statusna vprašanja Na prehodu zbil otroka Kranj, 27. januarja - Ta teden je bila huda prometna nesreča v torek ob 17.45 na Bleivveisovi cesti v Kranju. Devetletni Marko T. se zdravi v Kliničnem centru. 47-letni Miroslav D. iz Kranja je z osebnim avtom zastava vozil od Kokrice proti centru mesta. Pred križiščem pri novi cerkvi, kjer je dobro označen šolski prehod za pešce, hitrost pa omejena na 40 kilometrov na uro, vožnje ni upočasnil. Z njegove leve je cesto po prehodu prečkal devetletni Marko T. iz Kranja. Voznik, ki je pripeljal iz kranjske smeri, je otroku ustavil. Deček je stekel proti drugi strani ceste, prepričan, da bo počakal tudi Miroslav D. Ta je poldrugi meter od desnega roba ceste Marka zadel v bok, vrglo ga je na pokrov motorja, po petnajstih metrih vožnje pa je padel na cesto. Voznik je zaviral šele po enajstih metrih od mesta trčenja. Prometno dovoljenje za avto je preteklo 11. januarja, na tehničnem pregledu vozila po nesreči pa so ugotovili tudi slabo delovanje zadnjih zavor. Hudo ranjenega Marka T. so odpeljali v Klinični center. • H. J. Niko Jensterle utopljen Če Železniki - V ponedeljek popoldne so našli mrtvega 21-letnega Nika Jensterla s Češnjice, ki so ga domači pogrešali od 13. januarja. Njegovo truplo je bilo v vodnem koritu pri elektrarni v Selcih. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi utopitve, ki naj bi ji botrovala obnemoglost zaradi alkohola. Na truplu ni bilo opaznih znakov nasilja. Rezultatov obdukcije, ki jo je odredil zdravnik, kriminalistična služba UNZ še nima, vendar zavrača govorice o domnevnem umoru. » H. J. (programiran stečaj Unitela, odpuščanje delavcev, prenos zdravega jedra na novo podjetje Eleko) delavcev ne tičejo. Takšno stališče je cinično grozljivo, pravi Mato Gostiša, ki je bil v času stavke in sojenja stavkajočim vodja pravne pisarne pri Svetu kranjskih sindikatov. Mato Gostiša tudi meni, da tožba nikamor ne pelje; pomen sojenja stavkam je zbledel, stavke so po tem dobile zakonsko oziroma pravno podlago, torej tožba nima nikakršnega precedenčnega pomena niti za sodno prakso. Odločitev Višjega sodišča je po njegovem precej nedo-mišljena in sodnikom ni v čast. Razen tega se bo zadeva verjetno vlekla kot jara kača. Ce vodstvo Telekoma, v katerem je tudi Eleko, ne bo odnehalo, bo • namreč tudi Svet kranjskih sindikatov uporabil "karte", ki jih je ob sklenitvi "gentle-manskega sporazuma o nenapadanju" v dobro delavcev spravil pod mizo. Gre namreč za umaknjeno tožbo, v kateri je sindikat spodbijal premoženjske transakcije ob reorganizaciji podjetja in programiranega stečaja Unitela. V Telekomu se sporazuma niso držali in so sindikat ter delavce tožili. • H. Jelovčan Osem let zapora za celovškega roparja Celovec - Celovško sodišče je v sredo obsodilo 26-letnega Matjaža Ker-eca z Jesenic, nekdanjega pripadnika specialne policijske enote ministrstva za notranje zadeve Slovenije, na osem let zapora. Maja lani je Kerec s še s Še tremi sodelavci -Parkom Zidanskim, Domnom Vivodom in Zdenkom Poljskom - po navodilih Mateja Stepi* ča, ki jih je čakal pred Celovcem, skušal oropati podjetnika Adolfa Ho-glerja. Kerca so prijeli celovški policisti kmalu po neuspelem ropu. Za to kaznivo dejanje je po avstrijski zakonodaji zagrožena kazen do petnajst let zapora. Njegovi sodelavci, ki so jih prijeli slovenski kriminalisti, čakajo na sojenje v Ljubljani. • H. J. Materinski dom v Ljubljani Direktorica je prekoračila pooblastila dunca. Ministrica za delo, za plačilni promet podala družino in socialne zadeve je zahtevo za pregled finančne-hkrati odredila tudi strokovni nadzor nad delom materinskega doma in pri Agenciji Ljubljana, 25. januarja - Svet prvega posvetnega materinskega doma (odprt je bil po zaslugi prostovoljnih pris Cevkov mnogih darovalcev) v jubljani je razrešil v. d. direktorico Viktorijo Bevc, ker je ugotovil vrsto nepravilnosti v njenem delovanju. Direktorica namreč ni upravljala premoženja zavoda s skrbnostjo dobrega gospodarja, kakor veleva akt o ustanovitvi tega zavoda, poleg tega pa je večkrat prekoračila dovoljena pooblastila. Namesto Viktorije Bevc so za zakonitega pooblaščenca doma imenovali Igorja Ka- ga poslovanja materinskega doma, javnega socialno varstvenega zavoda. lili soiii lil® lili lili Izdelujemo BARVNE KOPIJE do formata B 0 ! K4RLN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ d.o.0., GREGORČIČEVA 6, TEL: 064/213-162, FAX: 213-162 Disney hiagazines in UNESCO Svetovno srečanje otrok Disnev Magazines zdaj že drugo leto, letos v sodelovanju z UNESCO-m, prireja svetovno srečanje otrok. Osemsto otrok iz 27 držav, tudi iz Slovenije, ob od 17. do 20. maja obiskalo Disnev-land v Parizu in sedež UNESCO. Tja jih bo pripeljalo veliko risarsko tekmovanje. V Sloveniji ga prireja revija Miki Miška. Revija vabi k sodelovanju vse šolske razrede, ki jih obiskujejo otroci, stari od 8 do 12 let, na svojih risbah pa naj izrazijo zaskrbljenost in sanje glede okolja. Risbe naj pošljejo do 15. februarja na naslov revije, tam bodo sestavili posebno komisijo, ki bo izbrala najbolj ustvarjalno risbo. Učenci zmagovalnega razreda se bodo s svojimi učitelji maja letos udeležili svetovnega srečanja otrok, kjer bodo sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah, pomagali pa bodo pripraviti tudi listino o okolju. Vsak teden srečna družina več Nagrada v Binkelj Kranj, 27. januarja - V naši akciji Vsak tede* srečna družina več, v kateri se pri Gorenjske!^ glasu trudimo, da bi nekaj k sreči posamezni družin pripomogli tudi mi, smo tokrat izžrebd] naslov Binkelj 11, Škofja Loka. Kot vedno je M tudi tokrat objavljen v torkovi številki srednjih straneh Gorenjskega glasa, "skrit" ^ črnih zvezdicah. Naslov je verjetno našlo veliM naših bralcev, in tako je imela srečo tudi družic Jane Dagarin, ki na tem naslovu stanuje. Kmo^ bi jim nagrada sicer ušla, kajti na Gorenjski g$ niso naročeni. Vendar pa so preko brata gosp1 Jane vendarli izvedeli, da so dobitniki nagrade'* vrednosti 20.000 tolarjev. Gospa Jana nas je n<$ v sredo zjutraj poklicala v uredništvo in mi s0 ji veseli lahko čestitali. Vsem tistim, ki m Gorenjski glas še niste naročeni, pa svetujem^ da se naši družini (Glasovi) pridružite čimprej' kajti tudi taka nagrada, kot je 20.000 tolarjev & vam sicer kaj rada lahko izmuzne. • L. Čolna* K. Stroj Tombizem v Kranjski Gori Tomba z Gorenjskega glasa drugi Kranjska Gora - Ko sem se spodaj podpisani oni dan v prekrasnem vremenu peljal proti Kranjski Gori, sem se malo za Mojstrano fino prestrašil. Nasproti mi je namreč pripeljal s sireno zavijajoči kombi z rdečim križem na vratih. "Tomba se je zložil," me je prešinilo. Čez nekaj minut sem se na prizorišču smučarskega poligona v Kranjski Gori prepričal o nasprotnem, vsi slovenski tombolinoti in tomboline so živi in zdravi prevozili veleslalomsko progo na 28. državnem prvenstvu smučarjev novinarjev. V prelepem sončnem vre-menu se pod vznožje kranjskogorske strmine valijo množice Slovenk in Slovencev, bi dejal naš športni radijski reporter. Prizadevni Kranjskogorci so dan in noč na progo Najvišje sta bila v balonu, Lado in Vlado, Stružnih Krejač, Delo in TV Slovenija. , nosili sneg in jo pripravljali za veliko tekmo, bi dejal predsednik organizacijskega komiteja in "molto bene", bi rekel veliki Tomba ob svoji nevemžekateri zmagi. In takole bomo Blažen G. Šinik - Tomba (Gorenjski glas) med Barbaro Jerman (RGL) in Natašo Jelačin (svobodnjak). napisali mi. Naš velesla' lomski mojster G. Šinik I Tomba je za pilčle štiri stotinke zamudil prvo meS' to, ki ga je osvojil Jani Vil* - Tomba (TV Sloveniji* med prelestnimi novinarka' mi je bila dvakrat (v vele' slalomu in tekih) pry.a Marjeta Šoštarič - Schne1' der, najboljši moški tekac pa je bil Rafael Mar" (Dnevnik). Najbrž ne W napak, če omenimo, da 1 prvo mesto med tekaški*11' superveterani seveda prip^' dlo Tombi... ops.. To^ (Nedelje), saj veste onem11 tasivemu iz WD 40 'e' klame. Danes pa bo vsak Tornb* prejel tudi specialno Ojfl enjsko kosilo, khmmrnj-: baje, da je kranjskogors*j zrak tudi zdravilen, ki Sr bomo Gorenjci čisto tonj dali v pokušino slo* venski novinarski smetan'' Potrudili se bomo, saj namo, da bomo v vs^P slovenskih cajtngih, teltifl zijah in radiih. Bomo slavfl*' tako kot oni. • Igor m foto: Gorazd Šinik - Tom»» te Se SoS PRtDMO UČIL, BOŠ LA H KO riti JO-TiM LETIM 2CCAM3t MltflSTEft! KAKlMO KM?l6ofA *ADiO 913 F/7) STEREO POMEDEUEK, 30. JANUARJA, OD 1 O. DO 1«. URE TERENSKI STUDIO RADIA KRANJ _prvičlz občine Šenčur