Kamniški občan / is. januarja 1979
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
15. januarja
1979
št. 1
Krajevna skupnost Kamnik
SKLIC ZBOROV DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
Predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Kamnik Oskar Grzinčič je sklical zbore delovnih ljudi in občanov za 18. in !9. januar 1979.
ZBOR JERANOVO bo v četrtek, 18. januarja ob 18. uri v osnovni šoli Mekinje.
ZBOR KAMNIK CENTER, POLJANE bo 18. januarja ob 18. uri v mali dvorani kina Dom.
ZBOR NOVI TRG, ŠUTNA bo 18. januarja ob 18. uri v sejni dvorani SOb Kamnik, II. nadstr.
ZBOR SADNA DREVESNICA bo v petek, 19. januarja ob 18. uri v osnovni šoli Toma Brejca.
ZBOR PEROVO, TRŠKO POLJE bo 18. januarja ob 18. uri v menzi tovarne Titan.
ZBOR MEKINJE bo 19. januarja ob 18. uri v dvorani Doma Partizan.
ZBOR KOVINARSKA, ZAPRICE bo 18. januraja ob 18. uri v osnovni šoli Toma Brejca.
O ČEM BOMO RAZPRAVLJALI?
Dnevni red vseh zborov občanov je enoten. Razpravljali bomo o poročilu o dosedanjem delu krajevnih organizacij socialistične zveze, izvolili organe krajevnih organizacij SZDL v krajevni skupnosti Kamnik, zavzeli bomo stališče k predlogu za preoblikovanje sedanje krajevne skupnosti Kamnik na pet krajevnih skupnosti.
Nič manj pomembna razprava bo potekala o uresničevanju dosedanjih odločitev zborov delovnih ljudi in občanov, o obsegu realizacije plana krajevne skupnosti Kamnik v letu 1978 ter o predlogu programa razvoja krajevne skupnosti v letu 1979.
POZIVAMO OBČANE, DA SE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽIJO TEH ZBOROV KOT NAJŠIRŠI OBLIKI NAŠIH DOGOVARJANJ IN REŠEVANJA SKUPNIH VPRAŠANJ RAZVOJA KRAJEVNE SAMOUPRAVE
KAKO URESNIČUJEMO ODLOČITVE
(poročilo o uresničevanju odločitev delovnih ljudi in občanov s februarskih zborov 1978)
Krajevna skupnost Kamnik je vse odločitve, sprejete na zborih delovnih ljudi in občanov februarja 1978 razvrstila po dejavnikih, *> bi naj bili odgovorni za njihovo uresničevanje. Tako razvrstitev )^Jnarca 1978 sprejel svet krajevne skupnosti in jo posredoval občinski skupščini, vsem SIS v občini in občinski konferenci SZDL.
V nadaljevanju poglejmo kako se uresničujejo tiste odločitve, ki se izvajajo v okviru plana krajevne skupnosti Kamnik.
JERANOVO: Rezultati uspešno izvedenega referenduma junija 1978 so bili objavljeni v julijski št. K. občana. Do meseca septembra smo nadaljevali z deli pri povezovanju kanalizacije med cesto Dr. Tineta Zajca in Molkovo potjo v vrednosti 675.500 dinarjev, kar bi sicer morali opraviti že v letu 1977.
Glede realizacije referenduma je svet krajevne skupnosti septembra 1978 razpravljal o možnostih za razširitev komunalne opremljenosti na Jeranovem, tj. o izgradnji javne razsvetljave, telefonskega omrežja in dodatnega de|a kanalizacije po Molkovi Poti do priključka na Cankarjevo cesto, pri čemer bi se izognili odvajanju odplak v Kamniško Bistrico. Ocena stroškov za ta dela Je bila previsoka (12,000.000 dinarjev), da bi jih krajevna skupnost sama financirala. Zato se je krajevna skupnost dogovarjala s komunalno skupnostjo o načinu sodelovanja pri reševanju skupnih ■nteresov in potreb na področju komunalnega urejanja.
Ker so izhodišča za pripravo referenduma temeljila na planu razvoja krajevne skupnosti Kamnik 1976-1980 je 91 občanov •jeranovega podpisalo izjave o sofinanciranju. Tako bodo pri krajevni skupnosti združevali letno 473.000 oziroma skupaj 1,419.000 dinarjev. Novembra 1978 je pri SOb Kamnik vložen zahtevek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Od 136 je bilo Pridobljenih 125 izjav lastnikov zemljišč, da odstopajo zemljišče, Pri 11 primerih pa je predlagana začasna oz. dokončna razlastitev, kar lahko podaljša izdajo lokacijskega dovoljenja.
Skupščina delegatov krajevne skupnosti Kamnik pa je na 3. seji v mesecu decembru 1978, na osnovi odločitev z referendumom, Pobude za razširitev komunalne opremljenosti ter v skladu s "nančnim načrtom komunalne skupnosti in planom krajevne skupnosti za leto 1979 sprejela naslednje sklepe: . - krajevna skupnost Kamnik bo z januarjem 1979 prenesla investitorstvo na samoupravno komunalno skupnost Kamnik in tako omogočila čimprejšnjo izgradnjo komunalnih naprav na območju Jeranovega;
- kot soudeležbo pri izgradnji kanalizacije na območju Jerano-Vega združi krajevna skupnost Kamnik pri komunalni skupnosti enkratni znesek 2,000.000 dinarjev iz naslova 1% krajevnega samoprispevka brez obveznosti vračanja in prvi obrok soudeležbe občanov v enkratenm znesku 247.500 dinarjev, ki so ga dolžni Poravnati do 30. 4. 1979;
- krajevna skupnost Kamnik soglaša, da komunalna skupnost najame pri Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana kredit v ^'šini 8,000.000 dinarjev za gradnjo kanalizacije na območju Jeranovega, sama pa v svojih planih za leto 1979, 1980 in 1981, določi sredstva za javno razsvetljavo, rekonstrukcijo in asfaltiranje eest;
- konferenci delegacij krajevnih skupnosti v občini Kamnik za skupščino območne SIS za PTT promet Ljubljana se posreduje pobuda, da se za območje Jeranovega izdelajo projekti telefonskega omrežja ter v njihovih planih določijo sredstva za gradnjo. Nadalje se posreduje tudi pobuda, da se pri telefonski centrali mesta Kamnika že sedaj rezervira določeno število telefonskih številk za občane Jeranovega;
- svet in skupščina delegatov krajevne skupnosti Kamnik, kot odgovorna za realizacijo referenduma, tudi v bodoče preko zborov delovnih ljudi in občanov obveščata občane o tem, kateri skupni interesi so bili uresničeni in v kakšnem obsegu.
O prevzemu pravic in dolžnosti je decembra 1978 razpravljala tudi skupščina samoupravne komunalne skupnosti Kamnik. Prevzela je obveznost, da v letu 1979 gradnjo kanalizacije v celoti dokonča.
MEKINJE: Za vzdrževanje Poljčeve poti mimo hišnih številk 11, 12, in 13 je bila maja 1978 napravljena deponija gramoza za posipanje. Zahtev po večkratnih sklicih zborov delovnih ljudi in občanov, krajevna skupnost Kamnik ni uresničila, se je pa za reševanje določenih potreb in interesov posluževala neposrednih posvetovanj z občani interesnega območja.
CENTER-POUANE: Sredstva krajevne skupnosti Kamnik kot soudeležba k ureditvi mesta Kamnik za 750-letnico so predvidena v predlogu plana za leto 1979. Svet krajevne skupnosti je decembra 1978 razpravljal o dejanskem obsegu del in sicer pri čiščenju in ureditvi Malega gradu, parka pri železniški postaji, zelenic pri Prehrani, rušenju topolov pred stanovanjsko hišo št. 62 na Kidričevi ulici in pred Metalko. Pri tem je mišljena tudi ponovna zasaditev z drevjem in grmičevjem. V planu 1979 se določijo sredstva tudi za ureditev pločnikov.
Za asfaltiranje Tunjiške ceste na območju krajevne skupnosti Kamnik je iz lanskoletnih sredstev preneseno na komunalno skupnost 1,000 000 dinarjev brez obveznosti vračanja. Dela pri gradnji električnega omrežja in TP Žale so bila zaključena avgusta 1978.
ŠUTNA: Svet krajevne skupnosti je imenoval posebno komisijo, ki je maja 1978 opravila komisijske oglede in ugotovila, da ne gre za škarpo pri Kordinu, temveč za betonsko korito hudournika Polter. Potreba po ureditvi je bila priglašena pri SOb Kamnik z namenom, da se jo posreduje Območni vodni skupnosti Ljublja-nica-Sava. Ureditev v njihovem predlogu plana za leto 1979 ni zajeta. Računamo, da bo zahtevek urejen z izgradnjo obvoznice.
Komunalna ureditev Novega trga je določena v planu komunalne skupnosti za leto 1979 s pogojem, da se prispevek za financiranje vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav iz dosedanje stopnje 0,60% poveča na 1,20% od osebnih dohodkov.
Za ureditev porušene škarpe na poti k Muzeju (zapriški grad) smo junija 1978 predlagali komunalni skupnosti, da prevzame organizacijo. Tako bi dela bila opravljena jeseni 1978 ali spomladi 1979. Krajevna skupnost Kamnik bi prispevala 50% potrebnih sredstev. Odgovora nismo prejeli.
Za ureditev peš poti ob železniški rogi, poleg samostanskega vrta od Poti na Poljane do železniškega predora, ki je bila zasuta pri gradnji vodovoda, je bilo v juniju kot investitor pozvano Komunalno podjetje Kamnik. Odgovora, zakaj pot ni popravljena, nismo prejeli.
Hišni kanalizacijski priključki na mestno kanalizacijo v primerih Zupane, Glušič, Bergant niso izvedljivi kljub temu, da so vplačali solidarnostni prispevek. Tak podatek smo po opravljenem komisijskem ogledu dobili od Komunalnega podjetja Kamnik. Pri nadaljnjem analiziranju zahteve smo prišli do zaključka, da bi se to vprašanje rešilo, ko se bo pri gradnji vpadnice na kamniško obvoznico reševal dostop in gradnja kanalizacije k stanovanjskim hišam Šutna št. 10, 11, 12, 13 in 14.
Krajevna skupnost Kamnik je poskrbela, da se je obnovil pločnik pred objektom stare Ete, do hiše Kordina, v maju je bil dostavljen gramoz za posipanje cest, v juniju opravljena vzdrževalna dela na Molkovi poti v vrednosti 7.672,00 din. Kljub temu, da vzdrževanje ne daje zadovoljivih rezultatov, z rekonstrukcijo, zaradi predvidenih del pri gradnji kanalizacije po Molkovi poti iri kamniške obvoznice, ki načrtuje Molkovo pot kot slepo ulico, ni možno pričeti. V juliju so bila opravljena tudi vzdrževalna dela -posipanje okolice objektov telovadnice in glasbene šole ter šolskega avtobusnega postajališča v vrednosti 6177 dinarjev. Na podlagi razgovorov z ravnateljem osnovne šole Frana Albrehta je ob navedenem kompleksu predvidena gradnja šolskih igrišč po idejni rešitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Zato bi bila takojšnja dokončna ureditev z asfaltiranjem nesmotrna. Občinski izobraževalni skupnosti $mo predlagali realizacijo programa izgradnje šolskih igrišč, in bi služila osnovni šoli T. Brejca, F. Albrehta in Centru za usmerjeno izobraževanje s tem, da tudi krajevna skupnost Kamnik združi za nje del svojih sredstev. V programih ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti pa bo treba določiti sredstva za ureditev okolice objektov telovadnice in glasbene šole, saj gre za funkcionalna zemljišča, ki sodijo k navedenim objektom. Skrb za vzdrževanje takih zemljišč v bodoče ne bo mogoče nalagati niti krajevni skupnosti niti komunalni skupnosti.
Neurejena so ostala otroška igrišča na območju občine Kamnik. Pri analiziranju zahtevka so bili kot nosilci naloge omenjeni krajevna skupnost, komunalna skupnost, skupnost otroškega varstva in hišni sveti. Pobude, da skliče skupni sestanek, krajevna skupnost ni uresničila. Posledica tega je, da krajevna skupnost v letu
1977 ni trosila svojih sredstev za vzdrževanje otroških igrišč, v letu
1978 pa je za to porabila le 2387 dinarjev. Rešitev je v tem, da se potrebe in sredstva za gradnjo novih ter vzdrževanje obstoječih otroških igrišč, na pobudo krajevne skupnosti določijo v programu skupnosti otroškega varstva. Taka oblika medsebojnega sodelovanja še tudi v letu 1979 ni določena.
ZAPRICE - SADNA DREVESNICA: Krajevna skupnost je poskrbela, da je bilo ob železniškem prehodu iz. Kranjske ceste na Aleševčevo ulico odstranjeno grmičevje. Pobuda za postavitev svetlobnega signala na omenjenem prehodu ne bo realizirana. Na podlagi komisijskega ogleda v juniju 1978, ki ga je razpisalo
_5
Železniško gospodarstvo Ljubljana, je bilo sprejeto stališče, da prehod iz prometnih vidikov ni primeren in je zato treba poiskati novo prometno rešitev.
Cestno podjetje je kot vzdrževalec cesta Kamnik-Moste v oktobru 1978 uredilo pločnik čez železniški prehod na Kranjski cesti do uvoza na Svečevo ulico.
Za vzdrževanje je odgovorna komunalna skupnost, ki v svojem planu za leto 1979 določa tudi sredstva. Delegati skupščine te skupnosti pa bi morali biti zahtevnejši glede oddajanja del in kvalitete vzdrževanja.
Pobude, da se travnik ob Jenkovi ulici nasproti kamnoseka Cigliča, usposobi za otroško igrišče oz. za gradnjo trgovine v krajevni skupnosti Kamnik, ni nihče analiziral.
ZAPRICE - KOVINARSKA: Odkup stanovanjske barake v Aškerčevi ulici rešuje SOb Kamnik. Zaradi zapletenih lastninskih odnosov, ko se je lastništvo objekta večkrat prenašalo le na podlagi kupoprodajnih pogodb, ne pa tudi z vpisi v zemljiško knjigo pri Občinskem sodišču v Kamniku, upravičenec do odškodnine še vedno ni znan.
PEROVO: Pobude za ureditev otroškega igrišča na travniku med Bergantovo in Smolnikarjevo ulico ter gradnjo kanalizacij na Podlimbarski cesti v krajevni skupnosti Kamnik, ni nihče analiziral. Kljub temu, da so bila v planu krajevne skupnosti za leto 1977 in 1978 določena potrebna sredstva za gradnjo javne razsvetljave kot tudi obseg del, so ulice Trškega polja še vedno v temi. Vzroki za takšno stanje so vredni omembe, vendar jih bo težko odpraviti. Krajevna skupnost Kamnik se vedno pogosteje srečuje s težavami pri pridobivanju dovoljenj za prekop zemljišč, ki so v zasebni lasti. Dejstvo je, da so vse ulice, ob katerih naj bi potekala javna razsvetljava, že asfaltirane. V sami cesti ali bankinah je položena kanalizacija, vodovod ali kabel za PTT omrežje in tako za polaganje kabla javne razsvetljave v večini primerov preostajajo le že dokončno urejeni vrtovi. Lastniki pa se odločno upirajo vsem posegom v njihovo last. Zbori delovnih ljudi in občanov bi zato o tem morali zavzeti svoje stališče.
Z namenom, da se za leto 1978 prikaže tudi obseg izvršnih del in s tem tudi obseg izvršenih sklepov skupščine delegatov krajevne skupnosti Kamnik, je služba krajevne skupnosti prif -avila realizacijo plana po stanju 30. 9. 1978, ki jo posebej objavljamo. Po knjigovodsko evidentiranih podatkih ne obstaja bojazen, da planirani dohodki ne bi bili doseženi. Znan je le podatek, da na soudeležbo oz. združevanje sredstev s strani komunalne skupnosti za gradnjo kanalizacije Jeranovo v letu 1978 v višini 1,000.000 dinarjev ni računati, ker gre za kredit, ki bo najet v letu 1979.
Na podlagi knjigovodskih evidenc ter splošne in tehnične dokumentacije, ki se vodi pri krajevni skupnosti Kamnik, ter po prvem začetnem sodelovanju med krajevno in komunalno skupnostjo, ugotavljamo uspeh le na področju komunalne dejavnosti, premalo pa je prispevano k drugim najrazličnejšim interesom, ki so življenjskega pomena za delovne ljudi in občane in bi se morali odražati v dejavnostih interesnih skupnosti, hišnih in potrošniških svetih, skupnih svetih vzgojnovarstvenih zavodov in šol ter društvih in družbenih organizacijah.
Ob analiziranju vzrokov odstopanj od plana 1978 je skupščina delegatov krajevne skupnosti Kamnik na 3. redni seji sprejela sklep, da je v letu 1979, še pred sestavo plana krajevne skupnosti Kamnik za leto 1980, potrebno upoštevati, da se dejavnost s področja komunalnega urejanja v bodoče prenese iz krajevne skupnosti Kamnik na komunalno skupnost. Krajevna skupnost Kamnik pa bo pri komunalni skupnosti, če je za to potreba, združila sredstva, ki se namensko zbirajo s prispevki.
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74,39-468/74,5-180/76,10-381/76,31-1393/76 in 8-483/78) izdaja davčna uprava skupščine občine
KAMNIK
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1979 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1979.
1 Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1978
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1978. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin;
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1978. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1978 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1978. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1978 presega 142.000,00 dinarjev;
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1978, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1978 presegli 142.000,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 17.438,40 dinarja.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi
6
KAMNIŠKI OBČAN / 15. januarja 197
občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
- zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1978 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1979
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979.
3. Zavezanci davka od premoženja (na posest stanovanj, stano-■'' '»vanjskih hiš, poslovnih prostorov in počitniških hiš).
tet imifv. ,'
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivaljšča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo staino prebivališče njegovi družinski člani.
- napoved vložijo lastniki oz. uživalci stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in počitniških hiš za nepremičnine, ki ležijo na območju občine Kamnik. Napoved je vložiti za tiste nepremičnine, za katere še ni bilo izvršeno točkovanje prostorov za odmero davka od premoženja ali pa se je vrednost nepremičnin, po že izvršenem točkovanju, spremenila (nove hiše, adaptirane hiše...,).
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev.
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Davčna uprava
Dopolnila in popravki K resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979
Na sedmi skupni seji zborov občinske skupščine so delegati sprejeli predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979 z nekaterimi dopolnili in popravki, ki jih je za skupščino pripravil izvršni svet. Dopolnil k resoluciji, ki bi bistveno spremenila njeno vsebino, ni bilo. Zato tudi nismo smatrali, da bi bilo potrebno še enkrat objaviti prečiščeno in dopolnjeno besedilo resolucije, temveč le dopolnila. Osnutek resolucije je bil objavljen v 11. št. Kamniškega občana oziroma 5. št. »obvestil«, 13. novembra 1978 ter skupaj s temi popravki in ukrepi za uresničevanje resolucijskih nalog predstavlja vsebinsko celoto.
DOPOLNILA
V POGLAVJU »VODNO GOSPODARSTVO« (stran 11.) SE DOSEDANJI TEKST SPREMENI IN SE PRAVILNO GLASI:
V letu 1979 so predvidena naslednja dela na območju naše občine:
1. Regulacija Nevljice v dolžini ca. 300 m v KS Srednja vas 2. Obrežni zid in zidovi na strugi Tunjščice v KS Moste
3. Zaključna dela na Reki v Komendi
4. Regulacija ureditve kamnometa na reki Tuhinjščici v KS Šmartno
5. Priključek »Osranec« do Mlinščice v KS Kamnik
6. Med Brniško in Vodiško cesto popravilo razbremenilnika
7. Redno vzdrževanje jezov in podslapij na strugi Kamniške Bistrice
8. Podaljšanje ribnika navzgor v KS Godič. Načrti:
1. Izdelava načrta »pri Hočevarjevemu jezu« pri mehanični delavnici Viatorja v sklopu mestne obvozne ceste
2. Načrt za Tunjščico
3. Načrt za Pšato od Komende do Erzarjevega jezu.
V POGLAVJU »UUDSKA OBRAMBA« (stran 13.) SE PRVI STAVEK TRETJEGA ODSTAVKA ČRTA IN NADOMESTI Z NOVIM:
Zagotoviti je potrebno, da vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne in druge skupnosti ter družbenopolitične organizacije predvidevajo v letnih finančnih načrtih sredstva za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe, predvsem za usposabljanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, enot in štabov civilne zaščite ter za materializacijo obrambnih načrtov.
POPRAVKI
Popravke k resoluciji kot tudi ostale tiskarske napake smo objavili v 12. št. Kamniškega občana, 27. novembra na strani 6 (6. št. »obvestil«).
Predlog programa razvoja krajevne skupnosti Kamnik za leto 1979
V letu 1979 bo krajevna skupnost Kamnik porabila za kanalizacijo, popravila, rekonstrukcije in asfaltiranje cest, gradnjo javne razsvetljave, urejanje pločnikov, otroških igrišč in športnih objek*-tov, za vzdrževanje cest II. reda, urejanje starega mestnega jedra itd. 18,000.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz različnih virov in sicer:
Sredstva za kanalizacijo, ki bo zajela območje ceste Treh talcev, Kotarjeve, Poti na Jeranovo, Molkove in Drnovškove poti, v skupni vrednosti 2,850.00 dinarjev, bodo zagotovili iz samoprispevka, prispevka občanov, ostanka sredstev iz preteklega leta, deloma pa tudi s kreditom samoupravne komunalne skupnosti. Kanalizacijo ob Drnovškovi poti bodo zgradili s sredstvi občanov. Investicija bo stala 27.500 dinarjev. Za kanalizacijo ob cesti Treh talcev, Kotarjevi in Molkovi poti ter Poti na Jeranovo bodo porabili 2,822.500 dinarjev. Pri tem bodo občani zagotovili 247.500, iz samoprispevka 775.000, od prenosa sredstev iz preteklega leta pa bo porabljenih 1,000.000 dinarjev. Del sredstev (8,000.000 dinarjev) pa bo kot kredit zagotovila komunalna skupnost.
Za rekonstrukcije in asfaltiranje cest bodo porabili 3,900.000 dinarjev. Za dokončanje Tunjiške ceste bo krajevna skupnost združila pri komunalni skupnosti 500.000 dinarjev iz sredstev samoprispevka, del ceste dr. Tineta Zajca in Treh talcev pa bodo dokončali z 225.000 dinarjev iz prispevkov občanov. Za Bevkovo ulico bodo občani prispevali 100.000 dinarjev, ostalih 215.000 pa bodo zagotovili iz sredstev samoprispevka. Ravno tako bodo uredili cesto v naselje Žale, za katero bodo občani dali 130.000 dinarjev, iz samoprispevka pa še 1,420.000 dinarjev. Pot na Poljane in Svetčevo pot bodo dokončno uredili s 1,400.000 dinarji s sredstvi, prenesenimi iz preteklega leta. Od tega bodo za Svetčevo pot porabili 400.000 dinarjev.
S sredstvi komunalne skupnosti bodo za gradnjo javne razsvetljave porabili 750.000 dinarjev, od tega za cesto dr. Tineta Zajca, Treh talcev in Pot na Jeranovo 260.000 dinarjev, za Bevkovo ulico 60.000, za Pot na Poljane 90.000, za Aleševčevo ulico 140.000 ter za izpopolnitev Trškega polja 200.000 dinarjev. S prenesenimi sredstvi iz preteklega leta bodo uredili ulico Vilka Rožiča (104.000 dinarjev), Jenkovo (212.000 dinarjev), Smolnikarjevo (80.000 dinarjev) in Kersnikovo ulico (104.000 dinarjev). Ravno tako bodo s sredstvi iz preteklega leta uredili pločnike v mestu in okolici otroškega vrtca Antona Medveda, za kar bodo porabili 300.000 dinarjev. Za ureditev okolice blokov na Kovinarski 7 e, f, g, h, i in j, pa bodo iz sredstev samoprispevka porabili 520.000 dinarjev.
Iz sredstev samoprispevka bodo za urejanje otroških igrišč in športnih objektov porabili 80.000 dinarjev, društva bodo kot dotacijo dobila 60.000 dinarjev, stroški tajniških poslov, najemnine in razna nadomestita pa bodo znesla 207.300 dinarjev. Za javno razsvetljavo in tokovino bodo predvidoma porabili 400.000 dinarjev, od katerih bo 300.000 zagotovila komunalna skupnost, ostanek pa iz sredstev OZD. Komunalna skupnost bo zagotovila tudi sredstva v višini 60.000 dinarjev za vzdrževanje cest II. reda. Iz sredstev OZD bodo za ureditev starega mestnega jedra zagotovili 300.000, za elementarne nezgode pa 100.000 dinarjev.
Za ureditev prostorov krajevne skupnosti bodo porabili 400.000 dinarjev, od katerih bodo. 200.000 zagotovili iz sredstev OZD, 200.000 pa iz ostanka sredstev iz preteklega leta. S 150.000 dinarjev sredstev OZD in 100.000 dinarjev iz preteklega leta bodo financirali dejavnost ljudske obrambe, civilne zaščite in družbene samozaščite. Za delovanje delegacij v krajevni skupnosti bodo porabili 32.700 dinarjev, ki jih bo zagotovila občinska skupščina.
Ukrepi
Za uresničevanje nalog družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979
1. Nosiici družbenega razvoja so s planskimi dokumenti za obdobje 1976-1980 sprejeli naloge in usmeritve, ki jih morajo izvajati. Zaradi spremenljivih pogojev gospodarjenja ter dinamičnega družbenega razvoja so osnovni nosilci dolžni usklajevati svoje naloge ter sprejemati ukrepe za realizacijo dogovorjenih ciljev in nalog v letu 1979.
2. Naloge, ki so jih delavci sprejeli s svojimi plani, samoupravnimi sporazumi in dogovori, so pogoj za realizacijo tako občinskega kot tudi širšega družbenega srednjeročnega plana. Zaradi tega so individualni poslovni organi, strokovne službe ter ostali nosilci razvoja odgovorni za načrtovanje in realizacijo načrtovanih nalog.
Za morebitno neuresničevanje sprejetih nalog bodo samoupravni organi v OZD in TOZD ter skupščine ugotavljali vzroke teh odstopanj na področju planiranja in realizacije posameznih nalog ter ustrezno ukrepali.
3. Osnovni nosilci razvoja morajo ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast; zagotoviti morajo hitrejšo rast sredstev za vlaganje v razširjeno reprodukcijo v primerjavi z rastjo sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
4. Interni akti o delitvi osebnih dohodkov (OD) morajo zagotavljati dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po delu, da bi dosegli večje učinke pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Delitev OD glede na dejanski uspeh pri delu mora postati eden izmed najučinkovitejših motivov za stalno povečevanje proizvodnje, dohodka, produktivnosti dela ter zniževanje materialnih stroškov in boljšo izrabo kapacitet.
Samoupravni organi morajo preveriti, ali se realizirajo sprejeti akti o delitvi sredstev za OD ter samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in OD oz., če se realizirajo resolucijska načela, da morajo OD naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda.
Samoupravni organi morajo dostavljati poročila Izvršnemu svetu SO Kamnik ob vsakem periodičnem obračunu in zaključnem računu.
5. Materialno in moralno je tr-.ba stimulirati dosežke na področju raziskovalne dejavnosti in jih uvajati in uveljavljati v
praksi. Poslovodni organi naj ob polletju, ob periodičnem obri čunu in zaključnem računu konec leta podajo poročilo Izvršnem svetu SO Kamnik o razvitosti te dejavnosti in problematiki, pre( vsem pa o vrednosti realiziranih inovacij in izboljšav v proizv« • dnem procesu.
6. Na področju investiranja je potrebno upoštevati racional! kriterije investiranja ter jih uporabiti pri realizaciji predviden investicijskih programov. V zvezi s tem naj LB GB - poslovi enota Kamnik izdela analizo o stopnji pripravljenosti predlagani investicijskih programov TOZD in OZD za leto 1979, ki ji sofinancira ter analizo o racionalnosti oz. gospodarnosti teh vi? garij
7. Ob polletnem in zaključnem obračunu naj samoupravrr interesne skupnosti podajo pravočasno poročilo o realizaciji fina« ciranja in izvajanja samoupravno dogovorjenih programov.
8. Izvršni svet skupščine občine Kamnik bo predlagal skupšči nam SIS, da imenujejo člane gradbenih odborov za izvajanj investicij na področju družbenih dejavnosti.
9. Skupščine SIS naj na osnovi analize organizacije strokovni služb SIS občine Kamnik, ki jo je sprejel izvršni svet, proučij vprašanja glede racionalne organiziranosti strokovnih služb posa meznih skupnosti ter možnosti za racionalno delitev dela z drugin interesnimi skupnostmi v občini.
10. Družbenopolitične organizacije ter samoupravni organi dislociranih enotah se morajo zavzeti za ustanavljanja TOZD, Í imajo pogoje za svoje samostojno samoupravno organiziranost. 1 zavzetostjo, družbenopolitične aktivnostjo ter strokovnostjo naj S-poiščejo najustreznejše rešitve za lastno delovno in samoupravfl organiziranost.
11. Kot prispevek k sanaciji se Tovarno usnja Kamnik opros plačevanja 3,993% obveznega dela stanovanjskega prispevka letu 1979.
Obračunani davek 0,50% iz osebnega dohodka delavcev v čas od 1. 1. 1979 do31. 12. 1979 se vrača delovni organizaciji Tovan usnja Kamnik.
Skupnosti za požarno varnost, kmetijski zemljiški skupnosti i komunalni skupnosti se predlaga, da Tovarno usnja Kamnik v let 1979 oprostijo plačevanje prispevkov po sklenjenih samoupravni sporazumih.
12. V prvem tromesečju 1979 bo pripravljen in sprejet prograi razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik. Nosilec izdelav programa je komisija za malo gospodarstvo pri Izvršnem svetu S< Kamnik.
13. Izvršni svet bo oblikoval in zagotovil izvajanje take davčo politike, ki bo omogočila bolj dosledno in ažurno obdavčevanj dejansko doseženega dohodka ter določanje obveznosti, tako d se z njimi trajno vzpodbuja zavezanca k večji produktivnosti deli kot enega temeljnih pogojev za razvoj družbenega gospodarstvi Pri tem je potrebno:
- v čim večji meri upoštevati stroškovne normative
- prilagajati akontiranje davčnih obveznosti dejanskim sezon skim in konjukturnim poslovnim pogojem določenega obdobja
- nadaljevati z diferencirano obravnavo obrtne dejavnosti p njeni gospodarski moči, zlasti ko gre za določene tradicionali; obrti in nekatere storitvene obrti
- nadaljevati z napori v smeri ustreznega vrednotenja dela i dohodka obrtnika v skladu z načeli, ki veljajo za delavce v združi nem delu
- nadaljevati z reševanjem problematike davčne službe, kar ni bi pogojevalo enako obravnavanje zavezancev in izključeval' možnost izmikanja posameznikov družbenim obveznostim in tak neopravičenega prilaščanja premoženjskih koristi. Bolj konkretll1 ukrepe bo izvršni svet predlagal na osnovi analize davčne politike.
14. Delovne organizacije in samostojni obrtniki bodo v skladu, dogovorom o združevanju sredstev za sofinanciranje srednjeroČ nih programov in planov krajevnih skupnosti v letu 19.79 prispe vale krajevnim skupnostim po 600 dinarjev na zaposlenega de lavca,
15. Krajevne skupnosti bodo medsebojno povezovale in uskli jevale izvajanje svojih planov s plani stanovanjske in komunal« skupnosti ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Krajevne skupnosti bodo tudi v letu 1979 dajale prednoi naložbam za preskrbo z vodo in preskrbo z elektriko v naselji' svojih območij, na drugem mestu pa bo urejanje komunikacij i ostalih objektov.
16. Organizacije združenega dela, ki prekomerno onesnažuje} okolje (zrak in vodo), morajo v svojih planih za leto 1979 izdelal tudi programe za preprečevanje izpuščanja škodljivih snovi ' okolje. Tiste organizacije, ki spuščajo odplake v Kamniško Bi strico, morajo poskrbeti za prečiščevanje odplak ter se priključi1 na kolektor.
17. Rudnik kaolina mora do konca marca 1979 preprečiti on« snaževanje okolice pri proizvodnji kalcita z načrtovano čistiln' napravo, kot je bilo dogovorjeno s krajevno skupnostjo Kamnišfc Bistrica in Godič na zboru občanov 8. 12. 1978. Do tega roka ni Rudnik kaolina predloži tudi celotni program sanacije, tako kalcit' kot kaolina, glede na obstoječo tehnologijo, v zvezi s tem pa ni tudi posreduje pričakovane rezultate take sanacije.
18. Na področju varnosti in družbene samozaščite je potrebi* pripraviti program za usposabljanje pripadnikov narodne zaščit1 in ga pričeti izvajati, prav tako pa je potrebno izvajati kontrol' načrtov samozaščitnih ukrepov in varnostnih načrtov v krajevni! skupnostih in organizacijah združenega dela.
V cestnem prometu moramo zagotoviti večjo varnost z dosle dnim izvajanjem določil odloka o ureditvi prometa v mestu i' naseljih v občini Kamnik. Pri vseh rekonstrukcijah in novograd njah cest se mora urediti tudi cestno prometna signalizacija.
19. Izvršni svet naj v letu 1979 prične s postopkom za določite' lokacije za obrambni dom, skupnost za požarno varnost pa n4 uredi vse potrebno za pričetek gradnje.
20. Kadrovske službe morajo na vseh nivojih programirati i< planirati potrebe po strokovnih kadrih, izvajati štipendijsko poli tiko, izpolnjevati finančne obveznosti do štipendistov ter ažurn' urediti kadrovsko evidenco. Večjo skrb morajo posvetiti delu učenci in štipendisti na praksi.
21. Izvršni svet je dolžan bolj funkcionalno organizirati del' upravnih organov, posebno inšpekcijskih služb, ter poostriti odgc vornost pri izvrševanju nalog, kar je tudi pogojeno z ustrezn' dopolnitvijo strokovnih kadrov.
Poglabljanje krajevne samouprave
Pobuda za preoblikovanje sedanje krajevne skupnosti Kamni' na pet krajevnih skupnosti
V smernicah za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti je zajet tudi krajevna skupnost Kamnik. Smernice, s katerimi je poda' predlog, da se krajevna skupnost Kamnik, ki ima 8.500 prebiva' cev, razdeli na pet krajevnih skupnosti, je novembra 1978 obrat naval odbor za samoupravno oblikovanje krajevne in občinsk^ skupnosti pri občinski konferenci SZDL. Bodoče krajevne skup nosti morajo biti naravne celote, dejanske samoupravne skupnost
JVHNIŠKI OBČAN / 15. januarja 1979
za neposredno medsebojno sodelovanje, predvsem pa humane sredine, kjer se bo mogoče upirati osamljenosti in ustvarjati razmere za boljše počutje ljudi.
Akcijski program in merila, na katerih bo temeljilo preoblikovanje sedanje krajevne skupnosti Kamnik, bodo pripravile krajevne organizacije SZDL v krajevni skupnosti Kamnik, v kateri so združene vse organizirane socialistične sile.
Izhajajoč iz dejstva, da sta krajevna skupnost in temeljna organizacija združenega dela osnovna stebra sistema socialističnega samoupravljanja, ki odločata samostojno ali skupaj in se povezujeta z drugimi krajevnimi skupnostmi, bo izražena pobuda zahtevala naslednje:
- določiti moramo nova območja, imena in sedeže, zagotoviti potrebna sredstva za uredi' ;v prostorov za administrativno delo in družbenopolitično aktivnost. Pri tem moramo upoštevati konkretne razmere in specifičnosti, ki lahko vplivajo na dejavnost in razvoj posamezne krajevne skupnosti. Osnova za določanje novih krajevnih skupnosti in njihovih območij naj bi bila število prebivalcev, prisotnost skupnih interesov in velikost območij. Za določanje imen novih krajevnih skupnosti lahko uporabimo že znana imena krajevnih organizacij SZDL v krajevni skupnosti Kamnik: MEKINJE, CENTER-POUANE, ŠUTNA, ZAPRICE, PE-ROVO.
- prekiniti moramo z dosedanjim neustreznim načinom zagotavljanja sredstev in ustvariti pogoje za namensko združevanje sredstev, na osnovi sprejetih programov razvoja krajevnih skupnosti.
Materialna osnova bo v bodoče slonela na združevanju sredstev in dela temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti za območje, kjer delovni ljudje in občani stanujejo. Splošne družbene potrebe krajevnih skupnosti pa bi se zadovoljevale iz osebnega dohodka na ravni občine, iz sredstev proračuna ter odstopljenega dela dohodka občine. Izključeno tudi ni združevanje sredstev občanov, če se bodo tako sporazumeli v krajevni skupnosti.
- razvojne plane krajevnih skupnosti moramo oblikovati in uskladiti istočasno z oblikovanjem programov TOZD in SIS. Osnovna izhodišča pri tem morajo biti osebne in skupne potrebe in interesi delovnih ljudi in občanov. V krajevni skupnosti se načrtuje socialni razvoj, sodeluje pri gospodarskem razvoju, opredeljuje pri namenski uporabi prostora.
V razvojnih planih krajevnih skupnosti naj bi posvetili večjo skrb razvoju malega gospodarstva, predvsem storitvenim dejavnostim, obrtnim delavnicam in servisom. Sredstva za te namene naj bi prispevali občani in združeno delo.
Pri oblikovanju in uresničevanju programov novih krajevenih skupnosti na ravni mesta je nujno medsebojno usklajevanje, še zlasti na področju komunalnega opremljanja posameznih območij in drugih skupnih interesov.
- poglobljeno uresničevanje samoupravne organiziranosti: z odločanjem na zborih delovnih ljudi in občanov; z referendomom; s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem: Po delegacijah in delegatih; z nadzorstvom nad delom organov krajevne skupnosti; s sporazumevanjem, dogovarjenjem in odločanjem v skupščini delegatov krajevnih skupnosti, svetu krajevne skupnosti in drugih organih krajevnih skupnosti.
- organiziranje strokovne službe v skupnosti krajevnih skupnosti, kjer bi se združevala knjigovodska in računovodska služba, gospodarjenje z družbenim premoženjem, razmnoževalna tehnika, načrtovanje obrambnih priprav in služba planiranja, ki bodo sodelovale s strokovnimi službami občinske uprave in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo predlogi razvojnih planov krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pravočasno in v celoti predloženi v obravnavo zborom delavcev v združenem delu.
- proučiti je potrebno, koliko in kakšne kadre potrebujemo v novoustanovljenih krajevnih skupnostih glede na dela in naloge, ki jih bo potrebno opraviti za uresničevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti, kakor tudi v zvezi z delovanjem družbenopolitičnih organizacij.
- posebno skrb moramo posvetiti evidentiranju, kandidiranju >n umerjanju možnih kandidatov za delegacije zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, posebne delegacije in enote skup-
samoupravnih interesnih skupnosti, delegate v organe krajev-
nih skupnosti, poravnalne in hišne svete, zbore stanovalcev, da bomo zagotovili povezovanje in sodelovanje krajevnih skupnosti z drugimi subjekti na različnih ravneh.
Zavedati se moramo obveznosti, da je ustanovitev krajevnih skupnosti, konstituiranje njihovih organov in sprejem statutov Potrebno opraviti že v letošnjem letu, ne pa šele pred prihodnjimi skupščinskimi volitvami. Obenem moramo zagotoviti, da bo večje število krajevnih skupnosti imelo svoj vpliv na drugačno številčno zastopanost posamezne delegacije v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Akcijski in terminski plan za izvedbo posameznih nalog ter sprejeta merila predstavljajo tudi osnovo za referendum, ki ga razpiše občinska skupščina. Le-ti bodo zato morali biti določeni že »udi v letošnjem letu.
S predlogom o preoblikovanju sedanje krajevne skupnosti Ka-mnik na pet krajevnih skupnosti smo nakazali odgovor delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti Kamnik, ki so zahtevo za ustanavljanje novih, manjših krajevnih skupnosti postavili že na februarskih zborih 1978.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka
Maksa Zoreta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali,
nam lajšali bolečino ali nam kakorkoli stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem duhovnikom, pevcem in
vsem govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste poklonili cvetje, dali tolažbo ustno ali pismeno in pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči njegovi
ŠTIRINAJSTDNEVNA KRONIKA
Prostori za pridržanje zasedeni
Bolj se je staro leto bližalo h koncu, bolj so nekateri utapljali žalost in se pripravljali na slovo od letnice 1978. Število »žalujočih« je bilo v zadnji polovici meseca decembra precejšnje. Delavci postaje milice so imeli kar precej dela, da so ukrotili vse srboriteže, novoletne čestitke in »darila« namesto dedka Mraza pa jim bo sodnik za prekrške podaril že v letu 1979. Tudi prostori za pridržanje na postaji milice so bili v nekaterih dneh skoraj pretesni, čeprav tam niso stregli silvestrskega menuja.
JAVNI RED IN MIR
15. 12. je že popoldne Dušan Š. z Duplice dokazoval ženi, kdo je gospodar v stanovanju. To je s pretepanjem dokazal tudi otrokom. Tudi miličnikom nikakor ni hotel verjeti, da tako izkazovanje moči ni najbolj na mestu, pa je moral do iztreznitve počakati v prostorih za pridržanje na PM, kjer je učinek alkohola po 12. urah popustil.
16. 12. je ob 20. uri v gostilni pri Bevcu postalo dolgočasno Miletu B. iz Kamnika in je zato pričel nadlegovati goste, med njimi tudi Josa M., katerega je izzival k pretepu, za zabavo pa je prepeval še prepovedane pesmi. Sodnik za prekrške ga ne bo povabil na pretep, pa tudi pesmarice mu ne bo dal za nagrado.
Davert I s Cankarjeve je bil ob 23.15 uri pripeljan na PM in pridržan do iztreznitve. Občani Kamnika pač niso navajeni, da jih nekdo pretepa z vojaškim opasačem, ko nič hudega sluteč hodijo po ulici. To pa je počel imenovani, ki je sicer znan kršilec javnega reda in miru. 17. 12. je bilo veselo žc dopoldne.
Boris D. z Župančičeve je imel sekiro kar v omari. Pa ne da bi cepil drva, temveč da bi napodil sostanovalca Slavka S. iz stanovanja. Miličniki so našli »drvarja«, pa tudi sekiro. Za neprimerno vedenje do uradnih oseb in uporabo sekire na nepravem mestu mu bo gozd pričaral sodnik za prekrške.
18. 12. se je že ob 04. uri oglasila na PM Marija L. s Črne, katero je njen bivši mož, ko se je v ranih jutranjih urah vinjen vrnil domov, pretepal, da je iskala zdravniško potrdilo. Tudi ne-
Poroke
Prelc Rudi, črkoslikar iz Komende in Švigelj Mojca, usl. iz Ljubljane; Gerbec Franc, elek-tromonter iz Pšajnovice in Grgič Lijana, med. sestra iz Komende; Slak Ciril, delavec PTT iz Dolenjega vrha in Humar Marta slikarka keramike iz Vodic; Mali Jožef, str. ključavničar iz Kamnika in Pibernik Cecilija, prodajalka iz Kamnika; Mali Karol, delavec iz Godilča in Žebaljec Anica, galant, tehnik iz Potoka; Krum-pestar Dušan, strugar iz Tunjic in Vidovič Mira, uslužbenka iž Kamnika.
Smrti
Potočnik Anton, prevžitkar. star 77 let iz Črne; Kmetic Jutija-
na, upok. stara 79 let iz Kamnika; Rems Franc, upok. star 76 let iz Kamnika; Derganc Katarina, upok. stara 94 let iz Mekinj; Murn Ivana, upok. stara 72 let iz Kamnika; Pivk Marija, upok. stara 88 let iz Ljubljane; Ipavec Anton, upok. star 73 let iz Kamnika; Elsner Ivanka, upok. stara 77 let iz Kamnika; Sedeljšak Antonija, gospodinja, stara 63 let iz Špitaliča 27; Ahčin Angela, gospodinja, stara 80 let, iz Okro-ga 4; Zore Maks, upokoj. star 73 let iz Šmartnega 23; Pavlic Ciril, upok., star 76 let, iz Buč 11.
kaj denarja ji je vzel. Koliko, pa ni hotela povedati.
Daniela R. s Kajuhove je pred gostilno na Kolodvorski ob 21.30 uri napadel neznani moški s klobukom. (Čeprav ga ni udaril s klobukom). Lastnik klobuka, je bil Stane P. s Fužin. Klobuk ne bo kaznovan, lastnik pa vsekakor.
21. 12. Miro U. je ob 14.05 uri v Titanu pri prerivanju s Francem T. z Gornjega grada zadobil hud pretres možganov. Kriva je stena, v katero je udaril z glavo.
Ob 22.30 uri je Andrej V. z Aškerčeve udaril nekega gosta v gostilni »Pri Gorenjcu«. Kakšno ceno imajo njegovi udarci, bo zvedel letos.
Ifet H. je moral od 23. ure dalje svojo moč krotiti v prostorih za pridržanje na PM, kjer mu je popustil tudi učinek alkohola. Pred tem je namreč pogum in moč preizkušal na svoji bivši ženi in otrocih v stanovanju v Stahovici.
24. 12. je v dopoldanskem času prijavil na PM telesno poškodbo Ibrahim A. z Bakovnika. Okoli 00.30 ure ga je poškodoval sostanovalec Dragoljub Š. Ibrahim se je pozno, oziroma zgodaj vrnil v stanovanje, prižgal luč, kar pa sostanovalcu ni bilo po godu, zato mu je »posvetil« s pestjo po nosu. Posledica take »razsvetljave« je poškodovan nos, katerega je moral Ibrahim peljati \ Ljubljano na remont.
Zafir M. ni zadovoljen z inventarjem v samskem domu na Maistrovi, zato ga je pričel ob 17.25 uri uničevati. Njegovo nezadovoljstvo je podžigal še alkohol. Vratar doma ga ni mogel umiriti, pa tudi miličniki nc, saj se je tudi do njih vedel nesramno. Moral se je pač zadovoljiti z inventarjem in opremo v sobi za pridržanje na PM.
27. 12. ob 19.25 uri je Slobo-dan P. z Matije Blejca obljubil miličnikom, da bo prenehal pretepati ženo in otroke ter motiti sostanovalce. Alkohol je bil močnejši, zato je s kršitvami nadaljeval in je noč prebil v prostorih za pridržanje na PM, kjer ponavadi vsakomur stopnja maliga-nov pade na minimum.
Silvester se je zares približeval z veliko naglico. Gostilne in hoteli so bili zasedeni že nekaj mesecev prej. Nekateri so na vsak način hoteli imeti rezervacije zagotovljene, pa čeprav le za 12 ur in za nekaj dni pred novim letom. Petek, 29. 12, je bil res pravi črni petek.
Ob 11. 20 uri je prišel na PM Rašid O. z Vrhpolja in tožil, da so ga neznanci napadli nekako ob 02. uri pred gostilno »Ledler« na Lokah. Vzeli naj bi mu 2500 dinarjev. Malo pred tem je imel opravka z delavci milice, pa se tega zaradi močne vinjenosti ni spomnil. Obstaja možnost, da je denarnico napadeni od alkohola tudi izgubil.
»Ven s centra«, so rekli Darko Š. iz Zaloga, Igor B. s Trga talcev in Marjan M. s Kovinarske in ob 15.45 uri pred gostilno Peterlin na Gmajnici ustavili voznika osebnega avtomobila Štefana V. iz Šenčurja. Trije somočnejši od enega, saj Štefanu avto ni mogel pomagati, zato je bil tudi tepen. Darko Š. je bil pridržan na PM, ostala dva pa napotena domov na razmišljanje.
Stane S. z Vrhpolja in Igor B. s Trga talcev sta ob 20.05 uri v kavarni »Veronika« hotela igrati Goljata, čeprav je bil ta dan na koledarju David, ki pa ni kriv za prijeme davljenja. Mirnim gostom njun nastop ni bil najbolj všeč, pa tudi možem postave ne. Igor je imel opravka i miličniki ta dan že na Gmajnici, zato se je moral preseliti h kolegu v tolikokrat imenovane prostore. Pridružil pa se jim je tudi Stane v apartmaju brez rezervacij in novoletne jelke.
30. 12. Kaže, da je imel Anton S. iz Ljubljane tega dne previsok
krvni pritisk, pa je zaradi tega pričel z razbijanjem šip v hotelu na Šimnovcu, nato pa nadaljeval z enakim postopkom na spodnji postaji žičnice. Pri tem se je močno porezal in krvavel. Kaj se ve, če mu iz žil ni teklo kaj drugega.
Zadnji dan v lanskem letu pa smo Kamničani preživeli v ljubem miru.
KAZNIVA DEJANJA
23. 12. je prišla na PM Marija P. z Gozda, ki je povedala, da je prejšnjega dne s prijateljico in dvema prijateljema sedela v slaščičarni na Kidričevi. Eden od prijateljev ji je vzel denarnico, ki bi jo vrnil pod pogojem, da gre z njim v stanovanje. Ker ni hotela, je šel naslednji dan po denarnico njen brat. Stane G. je denarnico vrnil, manjkalo pa je 50 dinarjev. Kaže, da je Stane zaračunal nočni no po znižani ceni.
26. 12. med 04. in 15.30 uro je nekdo vlomil v stanovanje Alojza J. iz Kamnika in odnesel radio ter gramofon. Verjetno brivski aparat, ki so ga Alojzu odnesli dober teden prej, ne dela brez muzike.
Ob 00.45 je neznani storilec v Mitnici ukradel moško torbico Dragu M. s Kovinarske. V torbici, ki jo je imel lastnik poleg sebe na šanku, je bilo skoraj 10.000 din, hranilna knjižica in dokumenti. S torbico je tat odnesel tudi ročaj, ki se ni držal lastnikove roke.
27. 12. so Marku R. na Kovinarski kljub pomanjkanju snega ukradli komplet smuči.
Nekateri so se pozno pričeli oskrbovati z ozimnico in še to na dokaj čuden način. Roman M. s Kranjske je prijavil, da so mu neznanci iz počitniške hišice v Tunjicah odnesli ozimnico.
Tega dne je Ana B. z Mlakarjeve ostala brez 7500 din, ki jih je imela v omari v dnevni sobi. Kraja naj bi se pripetila med 14.30 in 18.30 uro, ko je bila v kletnih prostorih, vrata hiše pa so bila odprta. Previdnosti ni nikoli dovolj, saj nekaterih še zapahi ne zadržijo.
28. 12. so Milanu P. z Okroglega ukradli moped, ki ga je lastnik parkiral pred gostilno »Pri Korlnu« na Stahovici. Menda se je okrog 16. ure z njim proti Bistričici odpeljal možak, ki ga Milan pozna.
30. 12. Našli so torbico, ki je bila dan popreje ukradena iz nezaklenjene pisarne Rudnika kaolina Tatjani B. K sreči so vsaj dokumenti ostali lastnici, denar v višini 1800 pa je dobil noge.
31. 12. Vse kaže, da si je hotel Miran P. iz Duplice privoščiti kaj čuden izlet na Stari grad. Nekaj, čez polnoč je na Duplici ukradel parkiran avtobus, ne igračko, temveč pravi avtobus, last Via-torja. Z njim je zadel v hišo v Novem trgu, pri čemer je nastala materialna škoda za približno 10.000 dinarjev. Po »karambo-lu« je hotel pobegniti, kar pa mu ni uspelo. Zaradi znakov vinjen nosti so mu na postaji milice ponudili prostore za pridržanje.
Ob 06.15 uri je bil na Starem gradu napaden in oropan Ekrem N. s Cankarjeve. Odvzeto mu bilo 1200 gotovine, moral pa izročiti tudi ročno uro. Dejanja sta osumljena dva delavca, zaposlena v Ljubljani pri zasebniku, začasno pa stanujeta na Bakov-niku. Za enega izmed njih je odrejen pripor.
PROMETNE NESREČE
V zadnjih petnajstih dneh lanskega leta se je na kamniškem pripetilo deset prometnih nesreč, v večini primerov z lažjimi telesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo.
Dve prometni nesreči sta se končali s težkimi telesnimi poškodbami.
20. 12. ob 12.05 uri je na Duplici voznik avtobusa Janez N. z Vrhopolja z avtobusom zadel Nevenko Marinič iz Šmarce, učenko 3. razreda osnovne šole, ko je prečkala cesto. Ponesrečenca je ob nesreči zadobila težke telesne poškodbe in je bila odpeljana na Klinični center v Ljubljano. Vozišče tega dne ni bilo najbolj primerno, saj je močno snežilo, zato je bila potrebna skrajna previdnost vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebno voznikov motornih vozil.
Tega dne je prišlo ob 14.20 do trčenja med osebnim avtomobilom voznika Antona P. iz Suha-dol in potniškim vlakom na prehodu preko železniške proge na Korenovi poti. Voznik osebnega avtomobila je bil lažje telesno poškodovan.
Oh 22.15 uri istega dne je Vla-dislav J. iz Kamnika z osebnim avtomobilom nasproti Zdravstvenega doma v Kamniku zadel Antona Najgerja, ki je pri nesreči zadobil težje telesne poškodbe, med drugim tudi zlom desne noge.
Kronika zadnjih dni lanskega leta je kar precej dolga, to pa predvsem na račun prekrškov, oziroma zaradi kršiteljev javnega reda in miru. V eni od prihodnjih številk bomo objavili statistične podatke o dogajanjih v celem letu 1978. Za leto 1979 pa želimo, da bi bilo čim manj prometnih nesreč, kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir. K temu lahko največ pripomoremo sami občani in vsi delovni ljudje: Kronika bo zato res krajša, imeli pa bomo več miru in varnejšega
počutja.
maj
Čeprav lanska, pa vendarle dovolj zgovorna. Voznik »spačka* ni hotel ustaviti miličnikom, drevesu pa se ni mogel upreti.
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža, brata in strica
Franca Zamljena
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, nam izrekli sožaljc in darovali toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo tov. Mirku Štirim za poslovilne besede ob grobu, gasilcem GD Kamniška Bistrica, duhovnikom in pevskemu zboru iz Stranj, društvu upokojencev Kamnik ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo