Vel j* celo leto $3.00 Published iemy ;kly. Subscription $3.00 yearly. Canal 98. Chicago, štev. (no.) 40. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ti ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919., AT POST OFPICB AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ZA RESNICO IN PRAVICO. chicago, ill., torek, 24. maja, 1921. LETO (VOL.) VIL (Na. by the Aet mi ^ itiTt an file at the Office of HL — By A. S. NAJNOVEJŠE VESTI. naš list baje prepovedan v jugoslaviji. Kakor čitamo v Glasilu je baje naš list prepovedan v Jugoslaviji. Na našem konzulati o tem ne vedo ničesar. Mogoče je, da se je sedanja protikatoliška klika zbala velikega in rastajočega vpliva našega ^ista. v domovini. Mi smo imeli zadnje mesece toliko naročil lista za stari kraj, da ga je šlo v stari kraj cele velike zavoje. Ni je bilo skoraj slovenske vasi, kjer bi naših listov ne brali. Tega se je morda zbala sedanja kulturno bojna klika. Za sedaj še ne vemo, ali je to res ali ne. Ako bi bilo to res, bomo takoj storili po našem amerikan-skem zastopniku v Beogradu potrebne korake proti temu. Ako je to res, smo ponosni na to. Kakor je bivša Avstrija prva pre- | Veliko trgovih. požganih. Vlada že namigava, da bi rada dobila ugodne opogoje, po katerih bi sklenila z Irsko mir. De Valera, predsednik Irske republike, je izdal pogoje, po katerih bi njegova vlada hotela stopiti v dogovor z angleško vlado v svrho miru. Irci zahtevajo neodvisno republiko, ki bi bila popolnoma samostojna glede vse svoje politike, notranje in zunanje. Samo toliko garancije hoče dati Angliji, da ne bode nikdar sklepala kakih trgovskih ali političnih zvez s kako drugo vlado, ne da bi preje predložila pogodbo v pregled angleški vladi. Anglija je pa odgovorila, da je pripravljena dati Irski svobodo, toda Irska mora biti kraljevina in za kralja si mora izbrati kakega princa angleška vladarske rodovine. Seveda Irske ne bode sprejela teh pogojev. Vendar je pa gotovo, da bode morala Anglija v kratkem popustit silno veliko. Najbrže ne bode Irska dobila vse, kar zahteva, vendar ako doseže samo majhen del Sloveniji ni nikakih vernikov. pravoslavnih povedala naše liste, pa je danes ni več, tako se zna zgoditi tudi s to „ HB__I kliko, da bodo naši listi obstali in\te£a> kar želi, bode lahko zadovolj- hodili v Jugoslavijo, sedanje klike| na pa ne bo več. Narod bode pometel ž njo, kakor zasluži. Naj le malo počakajo. Mi se držimo resnice in pravice. Ti dve pa vedno zmagati. OSEMURNI DNEVNIK ODPRAVLJEN. Republic Iron and Steel Co. v Youngstown, Pa., je odpravila dosedanji osemurni delavnik in uvedla stari delavnik, kakoršne je bil pred vojsko. ITALIJA. Pri zadnjih volitvah je prišlo v veliko mestih do krvavih spopadov med raznijmi strankami. Posebno hudi so bili boji v Milanu, kjer je bilo 160 oseb ranjenih in trideset umorjenih. CANADA ZA SVOBODO. Tudi v Canadi se rušijo in trgajo vezi, katere jo vežejo na "mater" Anglijo. Ministerski predsednik Taschereau provinci je Quebec se je izjavil: "Mi ne bomo vedno ostali samo provincija, ali naselbina. Ni več daleč čas, ko bomo zavzeli svoje stališče v družini narodov, katero nam gre". Omenil je, da se Britanska zveza raznih pokrajin ruši. "Za nas ne bode ostalo drugega kakor da bomo stopili na lastne noge ali pa da se bomo priklopili Združenim državam. Vendar po mojih mislih, bi bilo to za nas usodepolno, ako bi se pridružili Združenim državam (zlasti za Francoze), kajti Združene države tako lahko in gotovo asimilirajo vse narode v svoj narod. IRSKA. Vkljub temu, da se vrše pogajanja med Angleško vlado in vlado republike Irske, vrše se nadaljni divji boji med Irskimi prostovoljci in Angležko vojsko. Posebno hudi boji .so bili 16. maja. Boj se je prenesel tudi v Anglijo. V Liver-poolu je bilo veliko hiš požganih. Maskirani možje so napadli hiše o-nih sorodnikov, katerih sinovi so bili na Irskem kot Anglfcški vojaki proti Ircem, in jih postrelili in domove požgali. Father O'Calaghan, stolni kaplan v mestu Cork, je bil proti Sin Fei-nerjem in proti Irski svobodi. Po noči so ga napadli y spalnici maski ran{ možje in ga peljali ven, in ga ustrelili. Ustreljen je bil policijski komisar in neka ženska, ki je bila ž njim v avtomobilu. Več oseb, ki so bili osumljeni, da so ogleduhi in izdajice Sinn Feiner-jev, v Londonu, je bilo ustreljenih. za neodvisnost katoliških šol. Kakor smo že večkrat sporočili, bole naše verske sovražnike pred vsem krasno urejene in vspešne katoliške šole, katere so si katoliki pozidali po vseh mestih in državah. Zato so že večkrat poskusili, da bi prepovedali ali vsaj otežkočili ustanavljanje katoliških šol. Lanska Smith-Towner predloga je še gotovo vsem v spominu. Sedaj so pa našli sami katoliški poslanci na*:in, kako zadovoljiti vsaj deloma nasprotnike, obenem pa koristiti našim katoliškim šolam. Mi, katoliki nimamo prav nič proti temu, ako vlada nadzira tudi naše šole in pošilja vanje svoje nadzornike, da vidijo, kako se pri nas uči. To je popolnoma na mestu. Zato je zbornica države Michigan sklenila posebne postave glede tega, katere so pa škofje Catholic Welfare Councila o-dobrili in potrdili. Ta postava določa za naše župnijske šole stvari, ki se tikajo raznih sanitarnih zahtev, šolskih sob in šolskih poslopij, predpisujejo gotove predmete in zahtevajo gotovo vzgojo učiteljic. Do sedaj smo si niorali velikrat pomagati s sestrami, ki niso bile popolnoma izučene učiteljice. Sedaj se bode pa zahtevalo od učiteljic, da bodo morale imeti gotove skušnje. To pa ne^bode nič novega, ker so že vse škofije same zato poskrbele in upeljale, da se mora to doseči. Za našo Chicaško nadškofijo je določeno, da morajo vse učiteljice sestre po vseh naših šolah pred začetkom šolskega leta 1923. imeti državne skušnje in biti izprašene od državnih komisij. za reveže. Po vseh škofijah so začeli« posnemati to, kar je začel naš Chicaški nadškof, ko je združil vse karitativr ne organizacije in vse zavode v eno društvo, Associated Charities. Tako ima škofija Hartford Diocesan Bureau of Social Service, ki ni drugega kakor Associated Charities. milwauški nadškof in pilgrim parada. V Milwaukee so nameravali razni protestant je proslaviti stoletnico prihoda Pilgrimov z veliko parado po mestu. Povabili so tudi katoliške šole, da bi se udeležile parade. Seveda nadškof ni mogel temu pritrditi, ker je to popolnoma sekterič-na, protikatoliška zadeva. Zato je prepovedal katoliškim šolam se udeležiti te parade. Sedaj so pa ti fanatiki planili po nadkofu, m ga v časopisju razglasili kot ozkosrčneža. .Vendar toliko se je pa le doseglo, da parade ne bo. Razmere med obema stranka so vedno bolj napete in vsaki čas se je bati še resnejših spopadov, ka-koršni so pa bili zadnji. Posebno se pripravlja boj za i / maj. Velika množica unijskih premo-marjev Mingo County, W. Va., in Pike County, Ky., se je zbrala, da bode napadla neunijske premogarje in jih izgnala iz obeh okrajev. Poroča se, da se rudarji oboro-žujejo. VERSTVO V JUGOSLAVIJI. Po zadnjem ljudskem štetju je v Jugoslaviji 13 milijonov ljudi. Od teh jih je 5,842.930 pravoslavnih, katolikov je 4,922.869, Mohameda-nov je 1,363.210, Protestantov je 235-i69 in Judov 72.146. Čudno je, da se imenuje srbski Beograjski nadškof "nadškof Srbov, TAKI LE SO! Vsi žrci katolikov so navadno ljudje brez pravega značaja in navadni sleparji brez poštenosti. Znano bode čitateljem "Edinosti", kako je še-pred par leti .neki Sidney Catts, governer države Floride, nastopil proti katolikom, tako da se je gnjusilo vsem. Obdolževal jih je raznih hudobij. Prav ta mož pa je danes na zatožni klopi senata 'države Florida, kjer ga je poseben odbor senata, ki je bil imenovan da preišče njegov slučaj, krivim spoznan, da je sprejemal podkupnino, da je razne jetnike pomilostil. Obtožba se glasi: "Država Florida proti Sidneyu Catts, ki je bil krivim spoznan, da je sprejemal podkupnino za to, da je glasoval za po-miloščenje raznih hudodelcev iz ječ države Floride v času, ko je bil governer države. Tako je pomilostil človeka, ki je bil morilec. Senat ga je izročil sodniji, sodni-ja ga je pa aretirala. Le sledite življenju vseh preganjalcev katoliške cerkve in dobrih duhovnikov pa boste našli pri vsakem kako goljufijo. Poglejte samo naše slovenske Donkišote, pri raznih New Yorških in Chicaških listih. Vprašajte te može samo to zakaj so v Ameriko prišli, pa boste pri vsakem našli, da so kako "pošteno našpilali" v starem kraju in da so se ognili ječe, so pribežali tu sem in se sedaj kažejo kakor angeljčki. ZNIŽANJE PLAČ ŽELEZNIČARJEM. S 1. julijem bodo znižale vse železnice delavske plače za deset odstotkov. Delavske železničarske u-nije so sklenile, da uprizore veliko stavko, ako bodo železniške kompa-nije to res naredile. za irce. Do sedaj se je nabralo za Irski podporni sklad nad 3 milijone. Chicago sama je dala skoraj en milijon. Cleveland je dal 50 tisoč. ali je pyorreha ozdravljiva* Pri letni konvenciji naših zbo-zdravnikov v New Yorku je prišla na pretres tudi zadeva bolezni zobovja, ki se imenuje "Pyorrhea", ko 12 KATOLIŠKEGA SVETA. Novoimenovani škof Ledvina škofije Corpus Christi v Texas državi, bode slovesno posvečen 14. junija v samostanjski kapelici v zavodu "Pri Mariji v Gozdu". Posvetili ga bodo škofje Chartrand iz Indianapo-lisa, Van De Ven skof iz Alexan-drije in Lynch iz Dallas. — Slavnostni govornik bode Monsignore Kelley, predsednik Catholic Church Extension Society. Rev. J. Butala, JoUetski rojak, je bil ta teden posvečen v Chicago, III., v mašnika in je imel preteklo nedeljo v Jolietu prvo sveto mašo. Častitemu gospodu novomašniku prav iskreno častitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova na njegovo težko pot duhovskega življenja. amerikanski mučeniki. ... . „ „ Rev. Father F. G. Holweck v St. zboli zobno meso. Dr. E. S. Tal- T • • - a ^ ^ r-, ^ t . . Louis je izdal knjigo z imenom: bot, sloveč, zobozdravnik iz Chica- . Telephone Canal 98. ADVERTISING RATWS ON APPLICATION. Published Sami-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. md St.. CHICAGO, ILL »rt Entered as seoond-clas* »natter OoL 11, 1919» at ***** ofBoe at Chicago, Illinois, under tlie Act of. March 3» i879-_ takih prireditev nam DAJTE! V Chicago, 111., je Marijina družba Sv. Štefana priredila na Mother's Ghica*0' ^ * day, 8 maja domačo zabavo na čast Materam Društva krščanskih mater in žena. Po večerni majevi poboz-nosti so se zbrale dekleta družbe v dvorani in, ko so matere prišle, sprejele so jih z navdušenjem. Takoj na to je bilo več pevskih točk. Otroci so zapeli svojo pesmico. Rev. Father Jeronim in Rev. Father Ben-venut sta" vsak povedala nekaj šaljivih besedi na čast našim materam. Takoj na to so pa dekleta pogostile matere z raznim pecivom in "sendvičem" in lepo dišečo kavo. Po "lunchu" se je razvila živahna zabava. Dekleta so priredile razne i-gre, katere so igrale tudi matere, da so za nekoliko prijetnih ur pozabile svoje skrbi in svoje težave in se po-veselile s svojimi dobrimi hčerami. Bila je v resnici to zabava, katera bode ostala dolgo v spominu vsem materam, ki so se je udeležile. Ta prireditev bode ostala od zdaj naprej redna prireditev dekliške Marijine družbe vsako leto na drugo nedeljo maja na praznik Mater. Našim_dekletom dekliške Marijine družbe gre pa gotovo vse priznanje, da so se spomnile ta dan svojih mater in dale novo idejo naši naselbini, ki bode gotovo veliko pripomogla k temu, da bodo naši otroci bolj ljubili in spoštovali svoje matere in se naučili ceniti njih skrbi in njih delo. Posebno ie zanimivo to, da se enkrat silno vedel, Dva velika moža. Pretekli teden sta umrla dva velika in prominentna moža Zdru ženih Držav, najvišji zvezin sodnik White in bivši minister notranjih zadev .Lane. Oba ta dva moža sta bila visoko izobražena obr. sloveča odvetnika oba bogataša. Oba ta dva moža sta bila visoko izobražena oba sloveča odvetnika, spoštovala cd vseh, ki so jih poznali. Obema je b.l svet dober uba sta v svojem življenju obilo dobila tega, kar imenuje svet navadno srečo. Dasi je pa toliko stvari v njunem življenju, kar je tako enajco, je pa vendar smrt teh dveh mož bikT tako različna. Da, smrt teh dveh mož da veliko misliti vsakemu, kdor resno misli. Tajnik Lane je bil brezverec. Rojen od brezverskih poganskih sta-rišev, je bil v tem duhu vzgojen in na tej podlagi je bilo sezidano celo njegovo življenje. Vendar to je bil mož možganov. On je veliko mislil. Kakor vsakemu mislečemu to je človeku, ki resno misli, stopalo je tudi pred njegov duh najvažnejše vprašanje človeka, od kod, zakaj in kam? Toda njegova vzgoja mu ni odgovorila na ta vprašanja, mu ni pokazala resnice, ki so nepobitne za vsak trezen razum, ko se jih oklene in jih začne premišljevati in raziskovati. Zato je pa veliko, veliko sam čital, da bi bil našel resnico. Na smrtni postelji, ko je da so štete ure njegovega življenja, je poklical k sebi stenografa in mu sklenila dekleta, da povabijo samo je narekoval nekako svojo veroizpoved. Ta veroizpoved je zanimiva:] 4 4 Veliko sem raziskoval, da bi našel resnico. Šel sem k smrtnim posteljam umirajočih in gledal sem človeka v najstrašnejših urah življenja, šel sem v ječo, ko so človeka obešali, da bi bil videl vso grozoto smrti." Vendar ni je našel resnice. Žalosten in brez tolažbe je umrl in zahteval, da se njegovo truplo sežge in pepelnaj se raztrese na vrhu gore na vse štiri strani sveta. Prav tisti čas je umiral drugi veliki mož, katolik in član Najsvetejšega Imena, najvišji sodnik White. Tudi on je zaslutil, da se mu bliža konec. Tu vidimo pri njegovi postelji duhovnika rektorja Washington -skega vseučilišča, ki mu deli tolažila njegove svete vere, katero je ljubil celo življenje. Poročilo pravi, da je z veliko pobožnostjo sprejel zadnjič svete zakramente, katere je kot član Holy Name Society pogosto sprejemal. V najhujših bolečinah je držal v rokah sveti križ, mirno in udano je trpel in mirno v Gospodu zaspal. Tajnik Lane umira v dvomu. Ve da "gre v senco smrti", kakor je narekoval. Toda kaj, kakšna je ta "senca"? Kaj bo tam z njegovo duššo? O kateri je veroval, da jo ima? "Ne vemo kam gremo!" Piše V negotovosti brez tolažbe sem umrl. * Pri smrti katoličana Whijte pa govori mašnik umirajočemu sodniku: "Proficiscere anima Christiana!" — "Odpotuj krščanska duša!" Kam drugam kakor k Bogu! kam drugam kakor k Očetu, katerega otrok ^i bil! Kam drugam, kakor k tistemu Jezusu, katerega križ držiš v roki. In prišel je trenutek smrti. Sodnik White je še enkrat poljubil sveti križ in — izdihnil svojo lepo dušo. Sedaj se pa vprašaj, rojak, čegava smrt je bila lepša? Kateri teh mož je imel bolj prav? Čegavo smrt bi si ti izbral, ko bi ti bila na izbero! Ni težko uganiti! župnik izvrsten duhovnik. Kako se nam smilijo, ko jih vidimo, da so žalostni, ker vemo vsi, da jih po krivici preganjajo. Vam je znano, kaj so lani prav isti možje počeli s Fathrcyn Tomšičem, ker so bili dober gospod. Samo zdravja niso 1- to se nas je pa zbralo okrog 50 mož in žena in smo se odpeljali k škofu in odločno zahtevali nazaj svojega duhovnika, ker ni uzroka, da bi ga odstranili. Škof so nas sprejeli rade volje in so takoj z veseljem dovolili. Dali so fathru pismu, v ka- meli, pa so jih proč in sedaj je pa terem §rvu ukazujejo, naj gredo naše desetkrat hujše, kar delajo proti sedanjemu župniku in sicer prav tisti ljudje. Njih voditelj je znani Dečman (glavni odbornik Katoliške jednote) in še dva druga ima za pomoč. Vsak "teden, pravijo, da hodijo k škofu in nosijo laži. Škof so poslali sem že svojega tajnika, da so se prepričali, da niso naš župnik nikakega dolga naredili sami. Vendar so pa vkljub temu sestavili re- zaj maševat k Sv. Jožefu in eno pismo za policijo, v katerem so prosili za Fathra policijskega varstva (proti katoličanom). Fajn! Živio! Le tako naprej! Sedaj pa Dečman in tovariši zopet sklicujejo meetinge in pobirajo denar, da bojo tožili ne vem koga ali škofa ali nas, ki smo šli k maši. Kako odločni so naši farani so pa pokazali v nedeljo, ko nas je bilo v cerkvi 552, dasi so rek- solucijo in jo podpisali, da mora našJ li, da nas je samo kakih deset še z duhovnik v 30 dnevih proč. Deč- duhovnikom. Tako letajo od hiše man se hvali okrog, da ima že dva do hiše. Pa tudi mi ne spimo. Zbra- ALI VEŠ — kaj je rekel veliki mož sedanjega' čaSa o katoliškem časopisju t Poslušaj ! "Zastonj boste ustanovljali župnije, zastonj zidali cerkve, šole, sirotišnice in druge katoliške dobrodelne zavode, zastonj boste ustanavljali katoliške organizacije, da, vse vaše katoliško delo bode zastonj, ako ne boste skrbeli pred vsem za to, da boste imeli za seboj mogočen katoliški tisk, ki bode branil to vaše delo pred vašimi sovražniki. ALI VEŠ — kako žalostne dokaze resnice teh besedi imamo že mi ameriški katoliški Slovenci med seboj ? POSLUŠAJ: izgubili smo že cele jednote, ki so bile ustanovljene na katoliški podlagi od katoliških mož, izgubili smo katoliška društva, izgubili smo tisoče katoliških mož in žena . . . Kar poglej okrog sebe, pa boš sam videl. ;Zakaj? Ali ne samo radi pomanjkanje odločnega bojevitega katoliškega tiska? ALI VEŠ — kateri slovenski katoliški listi so najbolj odločni v obrambi naše vere, naše cerkve, naših katoliškiti organizacij, jednot in društev, naših cerkva, naših pravic? Poslušaj! — Cela Amerika ve, da so to listi, ki so biseri katoliških listov, EDINOST—AVE MARIA—GLASNIK PRESV. SRCA J. Vsako ameriško slovensko dete ve to. ALI VEŠ — kaj je toraj tvoja dolžnost do teh katoliških listov? Poslušaj! — Da jih imaš gotovo naročene. Da jih pokažeš tudi svojem prijateljem, ki še niso njehovi naročniki. Da skušaš tudi svoje prijatelje in znance pridobiti, da bi se tudi oni naročili. EDINOST izhaja vsaki teden dvakrat. V najkrajšem času bode začela izhajati po trikrat na teden. /Pve Maria izhaja vsako drugo soboto, Glasnik Presv. Srca Jezusovega izhaja vsaki mesec. In vse ti tri liste skupaj dobiš samo za $6.00 na leto. Posamezno pa: Ave Maria stane sama,tri dolarje, Edinost stane tri dolarje in Glasnik stane en dolar. Kaj bodeš storil za njih razširjenje?" » one matere, katere so v društvu Krščanskih žena in mater. S tem so pokazale, kako žele, da bi matere pokazale svojim hčeram s svojim zgledom, kje in kako treba, da je katoliška žena. To je lep glic vsem našim slovenskim materam, da vse stopijo v to lepo svoje društvo. Obenem so pa tudi kaže, kako lep duh vlada med dekleti naše Marijine druiSbe. Zato matere, skrbite, da bode vse vaše hčere v Marijini družbe, same pa vse v "Društvo žena in mater". druga slovenska duhovnika za Forest City. Ko sem govorila z enim takim preganjalcem duhovnika mi je rekel, da mora ta proč. Jaz sem mu pa rekla: "Da, novega spet, da ga boste črez eno leto spet izgnali, kakor sedaj že drugega, ako ne bode hotel tako plesati, kakor mu boste Vi godli. Jaz mislim, da imamo za sedaj za Forest City dosti dva mUčenika, Father Tomšič in Father D rev. Mogoče me bode kedo vprašal, kaj pa je tako strašnega naredil vaš duhovnik, da mora na vsaki način proč? Saj imajo v nekaterih župnijah slabe pijane duhovnike, pa jih tako ne izganjajo, kakor pri Vas vašega duhovnika. .Da, res tudi mi farani Sv. Jožefa ne vemo prav nič slabega o Fathru Drevu in nihče ne ve ničesar. Toda Father Drev so spoznali može, kateri so se tišali v cerkveni odbor in bi4bili radi dobili druge može v odbor, ki tudi kaj vedo in ki tudi zaslužijo, da pridejo enkrat k cerkvenemu odboru.4 Mr. Dečman ni bil več izvoljen za tajnika in tako se je začelo. Potem je pa še organist pomagal. Odpovedal je službo, zato da je še bolj zmešal vso stvar. Nagajal je Fa- li smo se skupaj okrog 80 mož in nekaj samcev in smo naredili resolucijo in jo poslali škofu. Tudi smo zbrali lepo svoto denarja, če bi bilo treba res iti pred sodnijo in braniti svojega duhovnika in svojo cerkev. Ako ne bode treba za sodnijo gre pa za cerkev. Našega duhovnika, imamo po če dalje raji, veliko jih pravi, 41 če treba bom dal tudi $200.00? Tega pa ne pustim, da bi jih čisto po nedolžnem preganjali". jZato upamo, da nas bode Bog podpiral, ker se potegujemo za pravico. Zato smo se goreče obrnili v molitvi k Bogu in vsaki dan po sveti maši molimo in sprejemamo v ta namen svete zakramente. Tudi Vas prosimo, spominjajte se nas pri sveti maši, da bi nam Bog dal zopet ljubi mir, da bi ljudje prišli do pravega spoznanja. Kedo je vsega tega kriv? Vsi vemo! — Lani se še spominjam, kako je prišla mati Deč-manova domov od konvencije, pa se je bahala proti meni, da so Father Zakrajšek hoteli v dvorano, pa da je *'moj Žan šel k vratam povedat, da ne smejo, da jih ne sprejmejo". — Rev. Zakrajšek je moral lani veliko prestati prav od takih katoličanov, pri nas so jih pa veliko prestali Fa- Ker so pa večina tistih, ki delajo proti svojemu postavnemu župniku člani katoliške Jednote, pravijo da bodo povabli sem duhovnega vodjo Fathra Ažbeta, da jih bode on spo-Umrl je mestni bolnišnici 14 let- vedaL Jaz svarim g duhovnega ni Georgie, sinček Mr. J. Kajzerja, vodj(>f naj nikar ne posluša teh mož za sušico. Prišel je s svojo mater- temveč naj nastopi z vSO strogostjo in celo družino za očetom sem v jo pJ.Qti tem^ ki rujejo profj. župni_ Chicago pred kakimi 6 meseci. Pre- ku> je postavljen od škofa Ka_ viden je bil s svetimi zakramenti za ko mGre dad kak duhovnik odvezo umirajoče. Se dan popreje predno Jtakemu katoliku, ki je uzrok toliko je umrl je sprejel še enkrat sveto fgreha> ki toliko dela proti cerkveni thru Tomšiču in sedaj nagaja temu.^er Tomšič in sedaj pa še Father »Drev. Pijance pa zagovarjajo! Lepi katoličani. popotnico. Pogreb je bil zadnji petek iz cerkve sv. Štefana. N. v. p.! Starišem pa naše sožalje. Forest City, Pa. — Ravno včeraj sem čitala v Edinosti, kako se Chi-caški Slovenci vesele ko bodo dobili svoje šole. Oh, kako jih zavidamo mi Forest Cityski rojaki. Tudi pri nas bi bila tako strašno potreba šole in že prejšni naš Father Tomšič so želeli, da bi jo nam bili radi preskrbeli. In ko bi bilo pri nas tako, kakor mora biti, da namreč župnijo vodi ne kak salunar ali kak politikar, temveč župnik, bi jo že zdavnaj imeli. Tudi pri nas smo bili sedaj zadovoljni in veseli ker smo imeli dobrega duhovnika, ki se je zelo trudil za napredek naše župnije. Ali povem Vam, da smo pri cerkvenih društvih so, katerim je pa vsa katoliščina to, kar ste lansko leto tako prav pisali v 4'Ave Maria". Tudi jaz danes popolnoma vidim, kako ste prav pisali in prav ste imeli. Ravno tako je prišlo vse na Vaše. Že skoraj tri mesece jim ti ljudje toliko nasprotujejo, da so šli iz župnišča drugam vsi dobri farani, katerim je res pri srcu napredek naše župnije zelo žalostni in naš duhovnik je z nami žalosten. Vesele se pa nasprotniki, ki so sicer katoliški, vsaj kakor pravijo, da so, vsaj k spovedi hodijo in stanovat in cerkev so zaklenj]i. Ma--šujejo pa v slovaški cerkvi ker. naš škof ne pustijo, da bi šli iz Forest City, ker so sami rekli, da so naš g. oblasti, saj vemo, da kedor "Vas zaničuje, mene zaničuje". Zato pozivamo gospoda duhovnega vodjo, naj strogo nastopi proti članom katoliške Jednote, ki delajo toliko pohujšanje tukaj v župniji. Veliko članov bode odstopilo od katoliške Jednote in bode pristopilo k narod-. ,ni raje, ko vidijo, kaj se dela. Vsi pravi katoliški Slovenci smo se že čudom začudili nad tem kar se je godilo lani proti Chicaškemu župniku! mesto da bi £il krivec tajnik, ki je ščuval po fari kaznovan, pa so po Fathru župniku bili in zato nam je bilo nerazumljivo stališče duhovnega vodje takrat! Upamo pa, da bode sedaj, ko se ne gre proti frančiškanom, da bode storil svojo dolžnost. Zato z radovednostjo čakamo, kaj bode ukrenil glede tega. Faran. Forest City, Pa. — Namenila sem se napisati nekoliko besed za Vaš list iz naše naselbine iz Forest City, Pa. Tukaj imamo vsaki dan maje-vo pobožnost od 8. maja. Vsako jutro pred sveto mašo so šmarnice. Še nobeno leto nismo imeli tako okrašen majniški oltar, kakor ga imamo letos. Marija, Majniška Kraljica, pa dobi vsaki dan pred vsem veliko srčnih prošnja stiskanih svojih zvestih otrok, ko se s zaupanjem o-brač^mo na njo kot prebežališče ^grešnikov. "Marija pomagaj nam, ki v te zaupmao", tako ji kličemo. Gotovo je ljuba naša nebeška Mati bolj vesela naših prošenj, kakor vsake vrste še lepših cvetlic. Lansko leto za oktober smo dobili 3 nove zvonove! Bil je to lep dan za našo naselbino. Cerkev je bila krasno o-kinčena. Lepi mlaji pred cerkvijo so se vili, da je bilo veselje. Vsi smo bili veseli. Žalibog prišlo je letos drugače. Letos za majnik so pa policaji postavljeni pred cerkvijo, da varujejo življenje duhovnika in onih vernikov, ki nočejo tako plesati in ki se ne dajo begati od kakih sleparjev, temveč mislijo s svojimi možgani. Ne bilo bi bolj vese- Faran. Forest City, Pa. — Zadnjič ste sporočali, da so naš župnik pri drugi, župniji. To je bilo pa samo en teden. Dečman in tovariši so res pregovorili škofa, da je dal pismo, po katerem naj bi prihodnjo nedeljo maševal litvinski duhovnik v naši cerkvi. Baje so povedali škofu, da je vse ljudstvo proti sedanjemu župniku. Ko so prišli k župniku po ključe od cerkve, fathra ni bilo doma. Zato so ulomili v cerkev in Za danes se še ne podpišem. le in zadovoljne župnije v Ameri- ki, kakor bi bila naša, ko bi se po-magači hudobnega duha obrnili proč od nas in šli tja, kakor spadajo. Spominjamo se pa vsi flobri farani, kako so lani proti Fathru ,Za-krajšeku katoliški možje lagali in jih ob reko val i, da je bila sramota. To nam je edina tolažbe sedaj, ker vidimo tukaj na lastne oči, kakšne duhovnike preganjajo. Rečem samo čast sedaj duhovniku, katerega taki-le katoliški (?) možje preganja jo. Katoliški Slovenci, preglejmo in ne dajmo se slepiti. Kakor pri rd< začeli zvoniti in ljudem praviti, "naša je zmaga, litvinski duhovnik bo-fčkar^h> tako smo opazili, da tudi n de maševal". To je bilo pa že preveč nam vsem dobrim faranom. Za- naši voditelji peljejo nekam, kam ne bode dobro. Faran. CHICAGO, ILL. Vsem faranom sporočamo/da bodo načrti za našo novo šolo zgotov-ljeni prihodnji teden. Do sedaj je sklenjeno, da bode v poslopju prostora za deset razredov, za dvorano na vrhu, v kateri bo prostora kolikor dovoljujejo mestni predpisi, to je za našd višino iooo. V pritličju bo kegljišče, biljardi, kopališče in pevska soba in mala dvorana za seje. Glavni vhod v poslopje, zlasti za dvorano bo z 22 ulice. Za šolo bo v-hod z Lincoln streeta .takoj poleg .cerkve. Oba poslopja bo grela ista peč, s čemur se bo prihranilo vsako leto najmanj 40 ton premoga to je nekako $300.000. — Loti, stavbišče je sedaj plačano in dobili smo čisto lastninsko pravico ali kakor pravimo "deed". Toraj smo popolni lastniki lotov. Velika težava je bila za lastnico Mrs. Johnson, katera nam nam je prodala' lote, kajti nekako $800.00 jo je stalo, da je dobila čisti "Deed". — Sedaj je samo veliko v-prašanje, ali naj denemo 'obe 1 peči pod cerkev ali v dvorano. Mi bi raje imeli peč pod cerkvijo, da bi bilo v pritličju šple več prostora za klu-bove prostore, telovadbo i.t.d. Težava pa je, ker je pod cerkvijo živa skala in se ne da kopati. Peč za šolo mora priti pa nekako 6 črevljev nižje, da bo tudi pritličje šole, (basement) dovolj gorak. Težavo nam delajo tudi šolska stranišča. Prostor za šolo je premajhen. Zato treba vsako ped prostora porabiti. Stopnice za dvorano morajo biti štiri, za slučaj ognja. To je zopet nova težava. Stopnice pa vzamejo veliko prostora. Upamo, da se nam posreči še ta teden došeči sporazum in se bo ko-nečno odločilo za vse. Škofijski odbor za zidavo šolskih poslopij škofije je dovolil, da sme stati celo poslopje, ko bo popolnoma gotovo $120.000.00. Mi seveda nimamo še toliko denarja, tudi dolga ne bomo veliko naredili, pač pa bomo šli počasi naprej. tZa letos bomo veseli, ako bomo postavili samo štiri zunanje stene in streho in peči in izdelali bomo spodnje nadstropje kjer bodo šole. Za prvo leto bomo dobili samo štiri sestre, toraj ne bomo mogli več sob imeti, kakor Štiri. Vse drugo bo ostalo neizdelano dokler ne dobimo zopet nekoliko denarja. Ko bomo zopet nekoliko na-kolektali, bomo pa takoj začeli s halo in odrom. Tako da bi morda po novem letu prihodnji "Minstrel Show" bila prva zabava, katero bomo imeli v novi dvorani. Tako pa sedaj ne kaže druzega, obljubili prispevati mesečno, prosim ne pozabite redno prispevati. Vsakdo mora plačevati mesečno kolekto najmanj dolar na mesec. Zato rojaki, kar potrudipio se! Težko damo. Niso časi za to! Vendar damo za se, za dobro stvar. Mi spravimo skupaj toliko, da bo ostalo nekako $50.000.00 dolga, katero svoto naj pa plačajo naši zanamci. Pred kratkem je tisti naš "faran ki samo podira kar dobri farani sezidajo, povprašal v nekem listu, kje je nabrani denar. V najkrajšem času bo izdal odbor, ki ima vso to stvar v rokah, popolno poročilo, koliko je kdo do sedaj dal in koliko obljubil in kdo ni nič dal in kedo noče nič dati. To poročilo bomo v Edinosti objavili," ker je Edinost v Chica-gi najbolj razširjen list in je le malo ki bi ga ne imeli. Zato prosimo pazite na naše poročilo. Rev. Kazimir Zakrajšek,OFM. . župnik. Rock Springs, Wyo. — Delamo ^tukaj še zmiraj slabo, po 2 ali 3 dni v tednu in zaslužek nikakor ne zadostuje za Vsakdanje potrebe. Ke- daj se bode zboljšal delavski položaj, ne vemo. In dolga zima je še le sedaj začela jemati slovo. Pred-no je pa odšla, nam je še za slovo pustila v začetku maja 20 palcev snega. Tolaži nas samo prepričanje, da je bila to zadnja neumnost, katero je naredila za leto. — Tukaj se je ustrelil Valentin Benedičič.— Uzrok samomora so družinske žalostne razmere. — Slovenski fantje se pa še kar naprej ženijo in se prav nič ne boje slabih delavskih razmer. Ljubezen je pač korajžna. S tem kažejo, da imajo junaška srca, da se ne boje boljše polovice, ako jih bo malo priganjala, da gredo delat. Želimo vsem obilo sreče! Fhink Oblastnik. Clevelandska "Enakopravnost piše o Forest City-ski zadevi: Tukajšnji slovensko cerkev so morali zapreti, župnik pa je 4 pre-, miifal' k litvinskemu župniku. Govori se, da je hotel na to župnijo postaviti kot župnika nekega frančiškana znani chicaški rev. Zakraj-šek, česar posledica je bila, da je postal v župniji boj med pristaši frančiškana, ki je imel misijon in med pristaš^ župnika. (Pa pravi gvardijan slov. frančiškanov, da on ne vsiljuje patrov na pošvetne župnije!) Potni listi v Jugoslavijo. — Gene-1 ralni konzulat za Jugoslavijo v Chi-cagi javlja, da bo od sedaj dalje izdajal potne liste za stari kraj natančno po redu, kakor je dobil v roke od 1. februarja t. 1. dalje tozadevne prošnje. na torej nihče ne hodi priganjat ali povpraševat v Chicago na kon zulat, kedaj bo njegov potni list izdan : ko pride po redu na vrsto, ga bo dobil v roke po pošti. Naj vsled SRŠENI. Štorklja je vasovala pri "Sloveniji" in je pustila nekaj kozlovskih od padkov. Kozlovsko maščevanje, v-redno svojega imena, si je privoščil klasični latinec pri "Sloveniji". Ni dolgo tega, kar se je oglasil v uredništvo "Edinosti" in vprašal za delo. Ker bi bilo takih "veleumov" škoda, da bi svoje talente zakopavali v kak dvotednik, smo ga odklonili. jZdaj pa prihaja kakor Jupiter z O-limpa s puščicami oborožen. Značaj pa tak! * * * Slovenski Virgil v izboljšani izdaji, Hircanus, se jezi nad Zakraj-šekom, da hoče $i.50c. za mašo. No saj če ravno hoče, vzame tudi $1.00. Poslal ga bo v stari kraj gori k sv.. Katarini, kamor hodijo tisti, ki jim eno kolo manjka, ali imajo pa enega preveč. Če že noče povedati, mej katere se šteje, lahl^o sporoči, da za enega tacega, ki je nor-mal. * * * Pe-terčku se je ene teh zadnjih soparnih noči sanjalo, da je umrl in prišel pred sodbo. Dasi se ta reč tam naglo, po prekem sbdu,\ in vendar pravično vrši, pri njem kar ni šlo naprej. Ko je povedal, da je bil žur-nalist, so vzeli njegove cajtenge v roke in študirali in študirali, pa nikakor niso mogli dognati kake barve so. Pe-terček se je pridno skliceval na vsa pobožna mesta, priče so prav tako pridno opozarjale na vsa brezbožna, ki jih je še več. Ker se niso mogli zediniti, v katero izmed treh obstoječih kategorij, dobri slabi, brezbarveni listi, bi G. N. ♦ uvrstili, so sklenili, da vstanove no- tega tudi nihče ne kupuje šifkarte, dokler nima potnega lista v roki. Vsak jugoslovanski državljan v Chi-cagi naj si tak potni list oskrbi pri gen. konzulatu, meni-li kedaj potovati v stari kraj ali ne, ker le na podlagi take tu izdane potne listine ga bo vzanaprej konzulat smatral v vsih svojih poslih z njim za dr žavljana Jugoslavije. Prošnji za novi potni list je treba pridejati ali stari potni list, domovnico, voj; knjižico, krstni list, ali kako dokazilo domačega občinskega urada, e-no ali drugo. Kedor nima ničesar od navedenega, naj si v najkrajšem času nabavi iz starega kraja domovnico od občinskega urada. NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ. TE LIST "EDINOST"! POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za* brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $io.oa — JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov,* ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z d op remi j ep jem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 70—gth Avenue New York City. * * * Farani v Forest City, Sedaj pa vidite sami, kako strašno se lažejo. dragi farani, kakor da se krepko lo- [V^v P.3 tUd! skIeP*te ,ahk°' °d * 1 j , , I kod prihaja vsa ta gonja . timo dela. Do sedaj smo toliko na- & J brali v denarju, da smo plačali* lo- . Pa Pravimo : Kedor veter se-te $7.500.00 in v blagajni imamo pa' je>. bo burJ° zel To na3 si zapom-nekako $4.000.00. Zato vsi, ki ste mjo oni' katerih se tika- 000®00®®®®®®®0®®®®®0®®00®®®®0®®®®®( NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Našim naročnikom in dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom-v državah Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik MR JOHN JERICH On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z našimi listi "Ave Maria", ' 'Edinost" in Glasnikom Presv. Srca Jezusovega." UPRAVA IN UREDNIŠTVO "AVE MARIA, EDINOSTI XN GLASNIKA P. S. J." vo kategorijo — kolobocija — katere osnovna glavnica naj bo Glas Naroda, njega in urednike podobnih listov naj se pa sodi in obsodi na podlagi paragrafa: Kdor ni z menoj je zoper mene. * * * 1 Jaz sem do zdaj mislil, da smo tu v Ameriki tudi Slovenci daleč pred starokrajci. Pa kakor se zdi sem se zmotil. Neki zavrtanec, ki v starem kraju niti tako daleč ni mogel pov-speti, da bi otroke učil, ima tu ta veliko besedo. Morda so pa tu stari bolj neumni kot otroci, ko je vse narobe. * # * . 1 Te dni enkrat je po Chicago tako smrdelo, da mi je nehote prišlo na misel, kaj pa če Martinka izročajo elementom.x iMIRICA sapa S ~TrA1T1E * * * ■ ,am na vse kraje J. F. ŠTEPINA. predsednik; pošiljamo [denar. J; $ 1 + t * 4,4,44 * 4.4.4..*.**. ** * *+* * * JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. A. J, KRASA, tajnik. Pripravite se za neodvisnost John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC JN KROJAČ 6*X7 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. pt priporoča n nakup MOlKP IN DEŠKE OPRAVE, po Bsro&hi točno in (tno. Varna banka, kamor nalagate svoj denar. . Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK * BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo tsi bas- < ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. ___ _ mM: "Jaz ne poznam razmer!" si je ponavljal ravnatelj, ko je hodil sam po sobi, razburjen zaradi razgovora in ker je vedel, kaj da se snuje, in slutil že dolgo, kaj se bo zgodilo. A kdaj je kdo popolnoma pripravljen na neizogibne dogodke, ko nam zakrivajo želje in nade in strah v nestalni domišljiji s pisanimi možnostmi in nemožnostmi nujne resnice! *'Ubogi slepci, ki imajo takšne vodnike!" je vzdihnil ravnatelj in čakal, kako da se razvije boj. Novica, da je Brnot odpuščen iz službe, se je hitro raznesla po tvor-nici. Delavci so si pomenljivo, sporazumno migali, dajali duška soglasnim mislim in čuvstvom v zabav-ljicah in kletvinah. Odločna boja-željnost je stala zarisana v moških od znoja in-dima in prahu začrne-lih obrazih, ki so se ponosno ozirali po toliki trumi somišljenikov. Tu-, di junaku upada pogum, če je sam;r množica ohrabri tudi strahopetca.— Zavest moči daje. pogum in pogum hoče poskusiti in pokazati svojo moč. Nad dimom in rumom je plavala temna slutnja, polna teme in pričakovanja. Nekateri delavci so že malomarneje opravljali delo in manj pazili na orodje; drugi, resnejši so delali le še natančneje, kakor da bi valili od sebe krivdo in povod in hoteli pridobiti sočutnih zaveznikov in zagovornikov. Povsod je bila izginila ravnodušna topost, ki dela samogibno brez misli in čuv-stev kakor stroj. Vsi so bili že slišali in brali o delavskih bojih in stavkah; a to so bili dogodki drugih krajev, drugih delavcev. Zdaj je prišla vrsta nanje in mučna radovednost se je lotevala razburjenih src. Tako čaka vojaško krdelo s puškami ob nogah, kdaj da pride povelje, da se spusti v ogenj. Velik in slovesen je bil dan. Vsi za enega, eden za vse, tako se je govorilo ; mislili pa niso vsi tako. Marsikdo se je tresel za košček kruha, ki -si ga služil, marsikdo se bal za krajcarje, ki si jih je bil privarčeval; a pokazati tega strahu si ni upal nihče. Le kadar je čutil somišljenika pred seboj, je pozabavljal ta ali oni postrani in oprezno črez ne-zadovoljneže, ki hočejo strahova ti vse tovariše in žrtvovati svoji trmi in gospodljivosti skupno korist vseh. Tako so govorili nekateri tiho, zaupljivo tudi z Janezom. Janez pa je odgovarjal na glas, da je prav, da je Brnot odpuščen, da bi bil on že zdavnaj vrgel tega človeka na cesto, če bi bil z ravnateljem. Tovariši so se hitro porazgubili; Janez, ki je ostal sam, je gledal zaničljivo za njimi in šel svojo pot proti domu. Zvečer pa so ga trdo prijeli Jem-čevi in Meta, zakaj da govori tako nepremišljeno in spravlja v nevarnost ne samo sebe, ampak tudi druge. "Kaj pa koristi tebi", je dejal Je-mecr"če zažgo nam hišo? Kaj hočeš ti proti toliki množici? Če nočeš dreti z njo, stopi vsaj v stran, da te ne podere. Ali -misliš, da bo razen nas še komu žal, če te ubijejo? Prav se mu je zgodilo, bodo rekli, izdajalcu, ki pomaga nasprotnikom. Delavci skupaj in smrt izdajalcem ! se je že kričalo popoldne". Janez ni umel, zakaj da bi se moral pokorifi on nespametni in nezakoniti zahtevi še tolike množice. "Ali meniš, da je meni ljubo, kar se pripravlja?" ga je zavračal Je-mec. "Jaz bi delal najrajši mirno svoj pot; saj vidim že naprej revščino in stisko, če izpodleti namera. Toda jaz preudarjam tako. Če se dosežejo boljše plače, jih bom potegnil in vlekel tudi jaz, naj jih pribori, kd6r hoče. Ali bi bilo to-rej lepo/in spodobno in pošteno, če bi napadal jaz tiste, ki hočejo do- seči izboljšanje tudi meni? Pravica in krivica ni tako jasna. Če išče podjetje kar se da velikih dobičkov, zakaj ne bi iskal delavec kar se da dobre plače! Jaz hujskal ne bom in kričal ne bom; ampak toliko skupnega duha mora čutiti vsak pošten delavec, da ne dela zgage. Ne hujskač in ne stavkokazec". "Torej podpornik hujskače v", je godrnjal Janez. "Če mislijo tako vsi delavci in vedo to vsi hujskači, potem so vsi delavci v rokah hujska-čev in le čudno, da niso ti še pre-drznejši. Čemu ima potem še vsak delavec svoje možgane? Ene skupne naj bi imeli, v žepih vodnikov. Zaradi neumne trme enega človeka bomo trpeli vsi". Janez se je namreč zelo bal za svojo službo, prepričan, da se bodo najprej odsloviti oni delavci, ki so se bili najeli najpozneje. A da bi se vdala tvornica zaradi obilega dela, tega se ni nadejal in razloga in razumel; saj bi on kot gospodar zapodil predrznega in upornega delavca, in naj mu zgnije potem polovica žetve na njivi. S svojimi nazori je bil Janez precej osamel. V družbi zmaguje brezobzirnost. Ta ne gleda na vzroke, ne misli na posledice, ampak zastavi vse moči za hipni uspeh. Mirni poštenjak, ki premišljuje, glavo polno zakonov in paragrafov, kaj bo in kako bo, se ustraši pred skokom in obleži v jarku. Brezobzirnost pa se je medtem zaletela predaleč. Treba se je umekniti in pri umikanju stopijo na čelo mirni poštenjaki, ki se umaknejo zdaj preveč nazaj. Eni streljajo predaleč in previsoko, drugi preblizu in prenizko; cilj pa staji v sredi, nezadet in nedotaknjen. iZvečer so bile krčme polne delavcev. Lica so žarela od silnega pričakovanja in srca prekipevala burnih čuvstev, ki so se prelivala v živahne besede. Ko so si bili zaupali vsi svoje misli in nade, so začeli poslušati tovariše voditelje, ki so bili že sami kaj izkusili. Ti so jih potrjali v prešernih upih in kazali krivice, katere se jim gode; ka ko da raste družbi dobiček; kako zvišujejo trgovci in obrtniki svoje cene; kako draži carina poljske pridelke; samo njim. delavcem, ostaja plača ista, naj jim zaleže zdaj tudi le za polovico! tega, kar se je pred leti dobilo zanjo; a ni misliti, da se bo kdo drug potegnil zanje, če se ne potegnejo sami zase; tiho trpljenje in stradanje ne zbudi ne usmiljenja, ne pravičnosti; zakaj bogatin hoče živeti razkošno; razkošnost višjih slojev pa je zgrajena na siromaštvu nižjih, ki bi pač pridelali zadosti za vso družbo, ako bi se uživalo zmerno, ako si ne bi lastili bogatini tolikih deležev, da ostanejo najbolj prikrajšani tisti, ki imajo največ pravice uživanja. In najhujše: če trpi in strada delavec molče, sklepa gospoda, da je zadovoljen, da se mu godi dobro; če se zgane, se kliče proti njemu na pomoč država in cerkev. "Pravica spi; treba jo je zbuditi; obdana je z ograjo čudnih zakonov, opletena s trnovo žico paragrafov; da pridemo do nje, bo treba ograjo podreti in žico presekati; razen če hočemo prostovoljno trpeti in stradati. Bogatini nočejo poznati usmiljenja; zakaj če bi ga poznali, bi se njim ne godilo tako dobro in nam ne tako slabo in ubogi Lazar ne bi bil zaman čakal na drobtine z njih mize. Ali naj se nam smilijo tisti, katerim se ne smilimo in nismo nikdar smilili mi? Ali naj mi prizanašamo onim, ki nam še nikoli niso prizanesli?' Če se oni ne boje delati krivice, imej- mo mi vsaj pogum zahtevati pravico ! Še nikdar ni bi! noben krčmar, noben mesar, noben fabrikant za to kaznovan, ker je začel'« zahtevati zvišane cene od najubožnejših ljudi; ali se more nam zameriti, če zahtevamo nekoliko bolj človeških plač od najbogatejših ljudi, ki niti čutili ne bodo tega zvišanja, ker ga bodo takoj prevalili z dobičkom na druge rame? In nas imenujejo hujskače, ker se potegujemo za vaše pravice. Bratje, če ste vi tudi tega mnenja, zatajite nas, še je čas, izročite nas orožnikom in izjavite slovesno, da nimate nobene zveze in nič skupnosti z ljudmi, ki ne smatrajo sedanjega družabnega reda za IMENA REŠILCEV ŠTEy. 35 EDINOSTI: Stefan Qrahek, Calumet, Mich.; Frank Tomšič, Cannosburg, Pa.; Lavrenc Jemc, Lorain, O.; Frank Zupane, Willard, Wis.; Josefina Sega, Ely, Minn.; Jerica Tušar, Elcor, Minn.; Mary Žagar, Milwaukee, Wis.; Josef Sever, Ely, Minn.; Josefine Okorn, Eveleth, Minn.; John Mlakar, Aurora, Minn.; Frank Gliha, Cleveland, O,; Mary Verček, Cleveland, O., Frank Gorenc, Aurora, Minn.; Mary U- dovich, Eveleth, Minn.; John Primožič, Chicago, 111. ;Jamcs Tomšič, Canonsburg, Pa.; Tony Plautan, Soudan, Minn.; Antonija Dolenc Rock Springs, Wyo.; Antoinette Stucin, Staten Island, N. Y.;^ Anton Glavač, Cleveland, O.; Genevieve cago, Josef Lekšan, Garbais, Chicago, 111.; J.^Stergar, Indianapolis, Ind.; Andrew Bizjak, West Al-Hs, Wis.; Joe Mantz, Cleveland, O.; Ella Sebenik, Cleveland, O.; A. J. Barbo-rich7 West, Alfis, Wis.,' Frank Habjan, Cleveland, O.; Ana Medic, Chicago, 111.; Joe Schrabec, Cleveland, O.; Angela Pe-trovčič, Waukegan, 111.; Frank Kozar, Ely, Minn.; Josefine M. .Belec, Cleveland, O.; Jurij Virant, Sheboygan, Wis.; Sterle Chisholm, Minn.; Mary Ahčin, Soudan, Minn.; Josefine Malavašič, Ely, Minn.; Frank Valtar* Cleveland, O.; E-mil Gregorich, Chicago, 111.; Anton Gre-gorich, Chicago, 111.; Mary Rausel, Cleveland, O.; Antonija Hladnik, North Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje denara. ŠIFKARTE za vse Unije- EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. najpopolnejšega, ki se drznejo za-i ™ ^ t„ v htevati nekoliko pravice že na tem Z ' Ch,Ca*°' I1Ls Frank °Senck' svetu. Tu roke; zvežite naSr Ch,Ca®°' Ul; M" Petach' Sartc11' Minn': * Annie Kelvišar, West Allis, Wis.; Fr. Molče so si segali možje v roke in J Kuhar, Oglesby, 111.; John Lekan, Cle-si prisegah v srcih zvestobo. veland, O.; Rozie Lindič, Cleveland, O.; Ko je zatrobila drugega dne sire- Mrs- E- Malley,> Eveleth, Minn.; John na, je bilo že vse delavstvo v tvor-T " " "" niči, vsak na svojem mestu, vsak pri svojem delu, raztresen in razburjen, ker je bila vsa pozornost o-brnjena na dogodke, ki so se bližali odločitvi. Nadzorniki in uradniki so pazljivo gledali in poslušali, kaj da govore, kako da se vedejo delavci. A ti so molčali oprezno in se skrivaj sporazumevali. Odposlanci iz raznih oddelkov tvornice so se bili napotili k ravnatelju zahtevat najprej, da naj se takoj brez vseh pogojev zopet sprejme v službo Brnot, in prosit potem, da naj bi se zvišale plače. Da bo ugodilo ravnateljstvo prVS zahtevi in sprejelo zopet Brnota, o tem ni dvomil nihče, ker bi takšna tvornici nič ne škodila, delavce mnič ne koristila. Važnejša je bila prošnja zaradi plač. Tu se je bilo bati odpora, tu je za-visel uspeh tudi od spretnosti posredovalcev. Odkoder se je videlo do ravnateljevih prostorov, so gledale svetle oči, kdaj da se vrnejo poslanci in pod vsakovrstnimi pretvezami so prihajali posamezni delavci iz delavnic na dvorišče, da bi kaj izvedeli. Dolgo ni bilo nič videti, nič slišati; trosile so se govorice, da kaže dobro, kaže slabo, in netile razburjenost. Da se toliko časa ne vrnejo odposlanci, se je zdelo večini dobro znamenje ,a negotovost je vznemirjala vsa srca in kakor, mrzlica je bleščala iz oči. Ce je kdo kaj izpregovoril, je vse poslušalo; če so se odprla vrata, vse pogledalo in z vsakim izpregledanjem, z vsakim razočaranjem je rasel nestrpni, mrzličavi nemir. Najnepotrpežlji-vfejši delavci so začeli kleti, delati z naglico, kakor da bi se hoteli končati, kakor hudi, da se brezsrčni stroji ne brigajo nič za njih nemir m nič za njih jezo, pripravljeni vsako neprevidnost, vsako napako v strežbi neizprosno kaznovati. (Dalje prihodnjič.) John Udovich, Sheboygan, Wis.; Janez Novak, North Chicago, III.; Sophie Margole, Collinwood, O.; Ignaci Kenik, Cleveland, O.; Mary Kovač, Cleveland,. O.; Antony Mervar ml., Cleveland, O.; Frank Perhai, Buhl, Minn.; Anton Flake, Greaney, Minn.; Ignatz Flake, Greaney, Minn; Antonia Pristav, Bon Air Johnstown, Pa; Louis Udovich, Sheboygan, Wis; Peter Čemažar^ Chicago, 111. AMERIŠKI SLOVENCI PODPIRAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE ' BORI ZA VAŠE INTERESE! YIN KO ARBANAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za zenitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem. kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18 th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo naj krasne j še ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem se priporočam. NemečeK DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJE D AN JU, ŽELODČNIM BOLEZNJM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. ž994. BLUE ISLAND AVE. >.4 rnmiš ■ -•-"• - » MU-.. ?' .Ju .... iVvL