GLASILO SLOV KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. MARCA — THURSDAY, MARCH, 12, 1925.
LETNIK XXXIV.
Nemčija in Poljska.
NEMČIJI SE NE BODO DOVOLILE NOBENE POSEBNOSTI, AKO PRISTOPI H LIGI NARODOV. — HERRIO-TOVO ZANIMANJE ZA POLJSKO KRITIZIRANO.
Ženeva, Švica. — Svet lige „„
narodov razpravlja danes o pri-j NEZGODE PO TOVARNAH.
stopu Nemčiji h ligi in njenih
Država Illinois se je zavzela
za zboljšanje varstvenih na- ^^^^^ prav, da bi se zmanjšalo šte-
rezervacijah. Umevno je, da se bo Nemčiji odgovorilo, da nima nobena država kot članica lige, kakšne posebnosti pri ligi, razen Švice, katere običajna ne-utralnost je bila pripoznana
leta 1920.	i	—0—	_
V uradu francoskega »una- . Ne^ode P° industrijah dr-! _ London _ Dail Ex njega ministrstva, se je na širo- zave*Illinois so dosegle visokoj dobjl čjlo iz Naraib0j da
ko razpravljalo o varstvenem ?.teVi'° » se vedn° le ™noi So\ nastali nemiri radi oddaje ___i.i_____xt___v.. • .	. /o. ArtPliraln	na noslan- _ „ . ......
ZAKAJ
sera dolžan kot katoličan pridobiti "A. S. — Edinost" vsaj enega novega naročnika?
ZATO, da se s tem listom "A. S. — Edinost" ohrani našemu narodu dve najdražji svetinji v tej novi domovini, sv. vero in njegov matemi jezik slovenski. Zato je moja dolžnost, da grem na delo in pridobim v tej kampanji gotovo vsaj enega novega naročnika na list "A. S. — Edinost."
Iz Jugoslavije.
KAKO SO RADIKALI IN LIBERALCI VODILI VOLITVE. ZAPRLI SO VARUHE SKRINJIC, DA SO POTEM NEMOTENO SLEPARILI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Speparije pri volitvah.
V Sloveniji so se volitve vršile še dovolj mirno, le na nekaterih voliščih so žerjavov-ski predsedniki volivnih komisij namenoma zavlačevali vo-
vilo nezgod, ki se tako mno-že po tovarnah.
KRIŽEM SYETA.
| AMERIŠKI PRIDELKI
V EVROPI.
starejši ljudje. A to najbrž ne bo res, kajti gotovo še žive ljudje, ki se bodo spominjali na blago zimo 1. 1872—73, o kateri piše Janez Trdina (Zbrani spisi, X. knjiga, Izprehod v Belo Krajino, str. 60) : "Bral-
problemu Nemčije in njene po nudbe o jamčenju varstva, ko sta se sestala Herriot in belgijski zunanji minister Paul Hy-
žc. Apeliralo se je na poslansko zbornico, naj se nekaj u-krene, kar bi, ako že ne popolnoma preprečilo, pa vsaj orne-
litve, da so ljudje morali po
cele ure čakati, predno so pri-1 ci vem, da se spominjajo blage | šli na vrsto.	zime 1. 1872—73. Do februarja
Vse drugače je pa bilo na nismo imeli ne snega ne mraza. Hrvatskem, Vojvodini in Srbiji.i Ta čas se je zdel meni in pri-Tu so radikali in liberalci u- jatelju Dragutinu Rudežu kaj oddelek ganjali tako nasilje, da je to pripraven za pot. V društvu še
Ameriški poljedelski
išče trga v Evropi za ameri- za Evropo nekaj nezaslišanega, nekaj drugih znancev sva odri-ške poljedelske pridelke, po- V neki občini v okraju Pri- nila na Gorjance. V dveh urah tom svojih uradov v inozem-; lep v Južni Srbiji je bil varuh smo dospeli do Krvavega ka-
"i "t	,	,	_____...----- stvu.	SLS skrinjice odstranjen z vo-j mena. Blizu njega je cvetelo
mans. Belgija je pri volji spre-] T»o število teh nezgod	so v bližini kjer so nastali ne-	—o—	lišča. V vseh občinah so bili leščevje. Cez druge tri ure po-
jeti vsako jprimerno jamčenje včeraj se je predložilo z or-j _ ojačiU	# Berlin. — Ameriški polje- pozvani čuvarji skrinjic od o- i lahke hoje smo sedli pri Sv.
varstva, katero bi podpirala ™C1 v^pnngtieidu prošnjo, naj;	Qfldelek je yedno pri_ krajnih glavarjev in povedali Jederti h kosilu. Okoli nas so
Anglija. Mr. Hymans je rekel,! se imenovala komisija v dr-j — wew lork. reic> a.	da	ameriš- so jim, da nesmejo priti čuvat I cvetele marjetice, kurji sled in
da njegova vlada ne bo nikoli zavnem delavskem departmen-. Baker je postal pomožni na- £ ^ .J naj* k	J skrinjic, ker bodo zaprti.	še druge rože. To je bilo enaj.
sprejela nobenih nemških ob- ^ bi	^ pireiskoJsel;jmski komisar na Elis Islan-; ^^ ^^ ^ je	y bitoljskem v6livnem okra. stega januarja na vrhu Gor-
Landis ki pa je dodeljen' v a'5tivpn in iraa svoje agente ter ju so morali volivci odpreti ro- jancev! Tako zgodnjega svetja Montreal, da prevzame mesto urade v Londonu Berlinu Pa
i Jubaland Italiji po sedanji pogodbi. Dva Somali plemena se bojujeta za posest gotove baze. Angleški garnizoni domačinov! so v bližini kjer so nastali nemiri ojačili.
ljub, dokler niso v popolnem	nezgode, nakar bi se na
soglasju z Anglijo. Kar se pa1 Podlagi poročil o preiskovanju tiče vshodne meje Nemčije,' določile gotove naredbe, da bi
se iste omejilo. To gibanje podpirajo razna društva in klubi,
meje
Poljske in Čehoslovaške, se pa Belgija ne strinja s Francijo.
Herriot se posebno zanima za varstvo Poljske. Rekel je, da se ne sme nič dopustiti pri sklepanju pogodbe o jamčenju varstva, kar bi ogrožalo stališče Poljske. Razumeti se je pa dalo, da nisti Belgija, kakor tudi Anglija nič kaj pri volji zaplesti se v eventuelno vojno, kot pomoč francoskim zaveznikom na vshodu.
Herriotovi najboljši prijatelji, videvši, da se Nemčija, Bel-, gija, Italija in Anglija proti to-|leto 1923- bll° P°sebno neisrec" likim zanimanju za Poljsko od[™ za drzav0 Illinois- v kate~ strani Herriota, je tudi njih na-1 rem se zaznamuje 61,810 ne-klonjenost Poljski se precej o-i srec P° tovarnah, hladila. Neki francoski list, kii dokazano je, da ko so veli-je glasilo Herriota se je tudi! p°djetja, kakor Internati-postavil na stališče proti Polj- 0I\a! Harvester kompanija in ski in priporoča Herriotu, naj se zanima v prvi vrsti za Francijo.
rizu in Rimu, poleg številnih
odpreti ro- jancev! Tako zgodnjega svetja ko, ko so jo potegnili iz radi- in v toliki visočini ne pomni kalne skrinjice, ki je bila prva 'noben starec, morda niti stara
HRS6]	licidzornikE z
nalogo da prepreči .tihotaplje-!^družnic- T0e™ n»	Mr'| da P°kažejo, da so glasovali za |Kuka gora."
kakor tudi delavska federacije evropskih naseljencev pre- Willi.« A' Schoenfeld, kot ge-| radikale.	,	_
TU- •	i/-	m •	neralm ravnatelj za Evropo, s V Goricanih in v Dubim so
ia države Illinois.	ko kanadske meje.	I. „	J
„ . . .	„ . . , .vi	sedežem v Berlinu.
Om, ki Pospešujejo to giba-| _ rhi„0„„ ,„ _	w ! Pridelki> ki se najvee zahte.
'Junaka
, , , — Chicago, 111. — Mrs. Etta nje trdijo, da ako se ne bo te- 0usley) gtara 26 ^ je bila u.
mu kmalo našlo odpomoči, bo v par letih prišlo tako daleč, da bo pri izvrševanju poklica po tovarnah število smrtnih slučajev prekoračilo 1000, dočim bo nadaljnih 10,000' nezmožnih za delo, ako že ne za celo življenje, pa vsaj začasno.
Statistika pokazuje, da je
smrtena in njena sestra težko
nepojasnjenega vzroka na žen-
vajo v Evropi od Amerike so: Bombaž, žito, tobak, sadje in
ranjena, ko je soprog prve iz jneso. Uradi poljedelskega od-
zaprli varuhe skrinjic, da so potem nemoteno prepisavali volivne kroglice.
Pozaprti so bili poedini varuhi skrinjic Trumbičeve liste,
delka v inozemstvu, ne držijo in sicer ravno v tistih krajih,
Nov junaški čin iz Like."
Znani Marjan Matijevič, znan pod imenom "Junak iz Like", ki je tudi že pri nas izvajal svoje produkcije, je ovekovečil svojo slavo z novim
ski streljal. Morilec je pobeg- križem, ampak marljivo kjer je Krizman, ki je 2erja-i junaškim činom. Matijevič je v nil. Policija je našla Mrs. Ous- zasledujejo in proučujejo leti-j vov pristaš d6bil večino glasov J Grubišnem polju stavil s trgov-ley mrtvo na tleh v kuhinji, do-1 no jn žetve, po raznih krajih Po izvršenih volitvah v poedi- ,cem Novakom, da štirje konji
Poljska delegacija, kateri na čeluje M. Skrzynski, je namignila svetu lige narodov, da bo treba sile, da se obdrži Gdan-sko prosto luko, ako bo tamoš-njo nemško ljudstvo nadaljevalo s sovražnostmi napram Poljakom.
V splošnem pa v temu vprašanju prevladuje mnenje, da je Poljska prekoračila pravila pogodbe glede Gdanskega. Svet lige narodov je nezmožen v temu oziru kaj ukreniti in zna priti tudi tukaj, kakor je prišlo, kd so Litvinci zavzeli Vilno. Gdansk, kakor tudi Bre-slau, bodo najbrže zavzeli Poljaki.
Poljska drži že v ta namen pripravljene čete, katere se nahajajo na meji proste luke in nasproti Breslau, v Poljski Šleziji.
Francija in članice lige male antante vstrajajo na stališču, da se tudi vshodne meje Nemčije vključi v pakt, čemur se pa Anglija ne ukloni in po izjavi angleškega zunanjega tajnika, ne more Anglija nic drugega podpisati, kakor jamstvo ob Renu.
-o--N
Pet železniških delavcev usmr-tenih.
Altoona, Pa. — Od tukaj pi-haia poročilo, da je bilo pet železniških delavcev usmrte-nih, ko je vlak zavozil na na
. , ,	, , videl toliko število vernikov iz
velike jeklarne vpeljale goto- Bogtonaf ki s0 prišli tako da-
ve varstvene naredbe, se je pri j .
teh podjetjih število nezgod j _ Dallas Tex _ L D
znatno skrčilo. To^je dokaz, da Young> past;r presbiterijanske
cerkve je izjavil, da je izdelan
čim je sestra ležala v nezave- Evrope, kar jim omogoča, da nih volivnih mestih so jih vse sti poleg nje.	natančno poročajo svoji državi vrgli z oboroženo silo iz voliv-
— Rim. — Pretečeni pon- potrebe tamošnjega ljudstva in ne dvorane razen zaupnikov
čas kedaj je najbolj pripraven Krizmana, ki so potem na svo-za trg gotovih ameriških pri-: jo roko sipali kroglice v prvo delkov. Oni poročajo ceno ev- Krizmanovo skrinjico. Zaradi ropejskemu kupcu in si priza^ tega mislijo, da bo moral biti deva jo strokovnjaško pridobi-! mandat poslanca Krizmana ti si njegovo zaupanje, da si s razveljavljen, tem pridobijo zopet nazaj trg.!	-o-
deljek so bili romarji iz Bosto na in okolice sprejeti od sv. Očeta. Kardinal O'Connell, ki jih vodi je v lepih besedah nagovoril sv. Očeta, kateri se je prav pohvalno izrazil, ko je
se z dobro voljo da veliko doseči in radi tega je neobhodno potrebno, da bi se imenovala komisija, ki bi to preiskovala, kar bi brezdvomno bilo velike vrednosti, ker bi, kjerkoli bi se po tovarnah našlo kar ne odgovarja zadostnemu varstvu, takoj ukrenilo vse potrebno, da se nedostatek popravi.
-o--
Na ženitvanjskem potovanju.
Washington. — Frederick Edison Veth, star 30 let, se je,je pa zanikalo.
načrt za 18 nadstropno poslopje, v katerem bodo razne pisarne in cerkev. Poslopje bo stalo S2.000.000.
— Niles, O. — Sest oseb je aretiranih, dočim se tri nahajajo že v ječi radi pretepa na u-lici in nošenja skritega orožja. Med pretepom so bili oddani trije streli. Govorilo se je, da so se zopet pričela nasprotstva med Klani in protiklani, kar se
poročil z 18-letno Adelaido in se podal s svojo mlado ženo na ženitovanjsko potovanje. Mladi par je posebno mikalo iti v Washington in biti pričujoč slavnosti ustoličenja predsednika, oziroma podpredsednika. Najela sta stanovanje v hotelu, kjer sta nameravala preživeti medene tedne, ki so pa trajala le nekaj ur, kajti Veth je bil zasačen pri tatvini v poslopju nekega dentista. Čuvaj poslopja ga je obstrelil in ko je Veth zbežal na ulico, je priletel v naročje policista, kateri ga je odpravil v bolnico z veliko rano na nogi.
Izpovedal je svojo zgodbo in smolo ženitovanjskega potovanja in tudi povedal kje se nahaja njegova mlada žena, katero ^o šli policisti takoj obis-
— Carigrad, Turčija. — li-
ki so ga izgubili med vojno.
Naloga agentov poljedelskega oddelka je pa tudi ta, da imajo vedno oči odprte in vsako izboljšanje za vspešnejše poljedelstvo, ki ga vidijo v Evropi poročajo svoji državi. Tako ne primer, ako farmarju v
Umrla
je v nedeljo, dng 15. m. m. popoldne v Nadlefku pri Starem trgu gospa Alojzija Kržič, soproga starotrškega župana, trgovca in gostilničarja g. Ljudevita Kržiča. Pokojna go-
spa, mati sedmih nedoraslih Nemčiji, ki se bavi s pridelo-i otročičev, je bolehala na eno
vanjem sladkorne pese posreči, da je iznašel način, kako pridelati posebno fino vrsto pese; dolžnost urada v Berlinu je, da takoj dobi skrivnost, na kakšen način je dotični farmer-prišel do tega vspeha in nemudoma poroča poljedelskemu oddelku v Washington.
Ti uradi, so v zvezi z ame-
leto na neozdravljivi želodčni bolezni ter po hudem trpljenju lepo spravljena s svojim Bogom mirno zaspala. Pokopali so jo 17. m. m. dopoldne s sv. mašo. Naj počiva v miru blaga žena — velespoštovani, težko preizkušeni rodbini pa naše odkrito sožalje!
-o-
ne razdružijo njegovih, preko prs križanih rok. Stava je bila zaključena za 50.000 Din. Novak je vpregel štiri najmočnejše konje iz kraja ter je Matije-viču stremena ovil okoli rok. Konji so potegnili, ali Matijevič je stal kakor skala. Konji so potegnili še enkrat, peneča so bila usta živali od napora. Stavo je dobil in si tako naglo prislužil 50.000 Din.
-o-
Aretacija bivlega bankirja.
Na ukaz državnega pravdni-štva v Osijeku je bil prijet bivši bankir Vladimir Svečenski, ki je odškodoval osiješkega odvetnika dr. Gojtana in trgovca Hornberga za 500.000 Din.
-o-
Umrl je v Novem mestu posestnik in vrvar Josip Avsec, mož poštenjak in zgleden krščanski oče. Naj mu bo Bog večni plačnik!
porni Kurdi so zavzeli mesto riškimi poslaniki in konzuli. Požari v mariborski okolici.
Kadykejy pet kilometrov od Diarbeker, nakar so oblasti takoj odredile potrebne korake, da se prepreči upornikom polastiti se tudi mesta Kharput.
— Pariz. — Mori t z Moskow-ski, pianist in skladatelj, ki je bil učitelj Paderewskija je u-mrl v Parizu. Rojen je bil v Breslau, Nemčija leta 1854. Prišel je ob vse imetje med svetovno vojno, velika opora na
njih delokrog je omejen edino le na sirove pridelke.
-o-
Dober plen suhačev.
V Hotinji vasi pri Mariboru je nastal v hiši posestnika in gostilničarja Šusteršiča požar, ki je tekom kratkega časa po-
kati iii tudi pri njej našli več ukradenih stvari. Kako so pri-načni tir, kjer so ponesrečeni šle k iijej te stvari, pa ni vedla delavci se nahajali pri poprav- nič povedati. Naibrže se ji bo 1 j an ju proge.
Šerif Hoffman in petnajstj polnoma vpepelil gospodar-pomagačev je obiskalo krčmo; sko poslopje ter uničil vse po-
na Higgins rd. in York cesti v Chicagi in vse natanko preiskali, ne da bi mogli dobiti kaj "kicka." Ko so že hoteli oditi, se jim je pa nekam sumljivo
videla velika omara za knjige, stara leta mu je bil njegov u- katero so odprli in našli več
čenec, virtuoz Paderewski.
— Chicago, 111. — V Chicagi je preminul najbogatejši črne George Henry Jackson, ko je bil tri leta bolan. Star je bil
sto galon vina in žganja skritega za knjigami. / -o-
je ogenj razširil tudi na sosednje poslopje, ki je istotako postalo žrtev plamena. Gašenje je bilo vsledpomanjka-nja vode zelo otežkočeno. — V Zgornjem Motniktl je nastal letojnik Aalsum, kateri je trčil s! ogenj pri poestniku Alojziju
Obupni klic parnika na pomoč.
New York. — Radio klic na 79 let, njegov sin, dr. Gordon (pomoč ie poslal holandskd par-
Ijedelske stroje in drugo o-rodje. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. — Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je izbruhnil požar pri kočarju Potrču. Požar je popolnoma vpepelil hišico. Vsled hudega vetra se
Širite "a. s. in edinost- Širite "a. s edinost'
Jackson se je pretečeno
poročil z najbogatejšo črnco pamikom Dannedaike. 25 milj Cenclu. Vsled pomanjkanja
Mae Fobinson.	j iuž^o od Nan+ucket. Signal se vode je bilo gašenje onemogo-
— ^uffpTo^N. Y. — Walter ie e-lasil: "Po5V0Hba velika, ceno in ie poslopje docela zgo-
p-] od nil* iorrpiop	rti-iriifo «« pnf^i " Tn -jp v^Tij^n relo. Škoda je zelo velika
Ml T,P-M
razvozijal jezik pred sodišč0-^ J^ t^-M ^rf^ tt^^i.	>oVni ^ Lena zima.
Rrnr+i c-4-iy. ^n	"V t ^ . d?? tpke zime. ka-
1	" •-»._	» .	T	1 „ i „ „ ________________•
DENARNEJ P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali n» zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	— Din..................$ 8.75
1,000	— Din..................$ 17.15
2,500	— Din.........$ 42.75
5.000	— Din..................$ 85 00
10,000	— Din..................$169,00
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ $ 9.45
500 — Lir ........ $ 22.75
1,000 — Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MT TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO. VENSKO BANKO	" V
zakrajšek & cešarek 7o_qth ave. new york, city



Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. izhaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
J849 — West 22nd Street,	Chicago, UL
Telephone: Canal 0098.
Ceae oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto —.—$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
aiUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ... ......$4.75
**	For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870._
Pred oči in na srce!
Slovensko nasprotno časopisje postaja od dne do dne bolj umazano. Danes se v listih kot je Prosveta in liberalni Saksarjev list dnevno blati katoliške duhovnike, katoliško ljudstvp in iz vere norca dela.
Vse to je preračunano, češ, na katoliškem obzorju so se začeli pojavljati požrtvovalni duhovniki in možje, ki • so začeli delati na vsa moč za močnejša in večja katoliška društva in jednote, za močnejšo katoliško časopisje itd. To napredovanje katoličanov pa pomeni konec za nas. Zato so se zakleli razbiti našo sedanjo solidarnost, naš sporazum. Podtika se vsake mogoče stvari, šunta se stan na stan, podtika dvoumljive stvari, samo, da bi se to našo e-dinost razbilo in uničilo.
Toda rojaki katoliški Slovenci, mi ki to vidimo, ki razumemo sovražnikovo nakano. Kaj bomo pa mi storili? Mar bomo držali roke križem in dremali še naprej? Ne. Mi moramo naprej za smotrenim ciljem — naprej do zmage — dokler sovraga ne porazimo in ne vržemo nazaj na celi črti.
Dovolj je tega sramotenja, dovolj zgage so nam že naredili nasprotni brezverski listi, sedaj zavihajmo rokave mi in idimo na delo.
Pravkar se vrši kampanja za nove naročnike za katoliški dnevnik. Rojaki katoličani, ki pravite, da ste sinovi in hčere katoliških slov. starišev, kaj boste Vi storili v tem resnem času? Pripnite si znak, ki smo ga Vam poslali junaško na svoja prsa in potem ven na plan med naše ljudi in agitirajte za katoliški dnevnik. Vsak izmed Vas naj pridobi vsaj enega novega naročnika za katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec — Edinost."
Do 1. maja vsakdo lahko nekaj stori za svoj katoliški list. Nič ne zahtevamo in ne prosimo kar je nemogočega. A kar je mogoče in kar se lahko stori, to pa imamo pravico zahtevati od katoliških rojakov in rojakinj. To zahteva od Vas tudi Vaša lastna dolžnost kot katoličanov. Če ne bomo katoličani sami agitirali za svoje časopisje in istega razširjevali, kdo ga pa bo?! Zato vsak naj si vzame v spomin, da ne bo miroval prej, dokler v tej dobi ne dobi vsaj enega novega naročnika za katoliški dnevnik!
Ako bo vsak naročnik to izvršil, potem bo ameriške Slovence kmalu pozdravil velik katoliški dnevnik. Zakaj katoliški Slovenci če hočemo, t. j., da vsak posamezen izmed nas pridobi vsaj enega novega naročnika, potem dragi rojaki imamo kat. Slovenci lahko največji, najboljši in najpopolnejši slovenski dnevnik v Ameriki.
Zato ne pozabimo, da je vse odvisno od nas in vsakega izmed nas. Zato pa vsi na delo za nove naročnike!
Sheboygan, Wis.
Sheboyganski paprikar, je v zadnji številki D. S. vendar le nekaj priznal, kar bo vtegnilo zanimati nekatere rojake.
Povedal je, da on ni sam. I-ma več pomagačev, ki mu pomagajo kidati gnoj. Boljšega izraza pač ni mogoče dobiti kot je ta. Pa tudi izkušen mesar je. Samo ne ve, da je tista sta-rokranjska mesarska vednost udarila vola po sredi čela že nekaj let v Ameriki v veljavi. Takih mesarjev imate tam doli v Chicagi precej. Niso pa v klavnici Amour Co. nahajajo se doli na Lawndale cesti.
Ti mesarji so pred par leti u-darili nekaj volov po sredi čela tako, da se jim je prav dobro posvetilo pred očmi — in potem so jim puščali z lahkoto šestdeset tisočakov. Kajne pa-prikar ,ko bi jih tvoja boljša polovica dobila za velikonočno darilo, ali bi vriskala, ali ne?
Sheboyganski katoliški shod se je paprikarju tudi vrinil ta-
cesiji na prostem nesla Marijina slika v cerkev, kjer se bo izvrši! blagoslov. Na to bo slovesna peta sv. maša in slavnostni govor.
Po sv. maši zabava na prostem okoli jezera, na hribu.
Popoldne ob 4. pete litanije, pridiga in blagoslov.
Ako žele društva, kako spre-šele potem, ko je A. B. zapi-jmembo v tem nameravanem

sal, da se nekateri rojaki hodu jejo nat župnikom in cerkvenim odborom da se tistiga rojaka ni hotelo pokopati po katolških obredih.
A. B. ni imel niti najmajši-ga povoda žaliti dr. Nada. Niti ga omenil ni, dobro pa vem, da eden ali pa dva člana še nista celo društvo. A. B. pa tudi dobro ve, da ni društva, ki bi člana smatralo za dobrega člana ki od vstopa v društvo ni plačal nobene mesečnine.
Tako, menda je mislil tudi župnik in ves odbor, ko so pro-brnili vse cerkvene knjige, in nikjer našli zapisanega takega
vsporedu, naj to naznanijo.
Ta slavnost je popolnoma za se in ne bo to slovesni blagoslov celega samostana in kapelice. Kedaj se bo pa to izvršilo, o tem bomo sporočali, ko se vrne iz Rima njega Eminenca | kardinal Mundelein, ki bo do- j ločil dan.
Rev. Fr. Kazimir, O. F. M.
Chicago, 111.
V naši slovenski cerkvi sv. Štefana se mrtvaški zvon čez-dalje bolj pogosto oglaša. Komaj odbrni njegov neprijetni glas, že se vnovič oglasi in za-
brni, da je zopet eden ali ena imena so sklenili, da se ga ne- f prenehala živeti. Zadnje čase pokoplje cerkveno, zato ker ni ie nam smrtna kosa pokosila že
več pijonirjev in pijonirk naše naselbine.
Zadnji petek je preminula
bil član cerkve, že od vstopa ie zaostala vsa mesečnina. Kaj bi napravilo dr. Nada, z takim
članom ? 2am\ daj no zopet imed nami zopet ena starejših kaj povedati potom paprike,. naših našeljenk znana Mrs. da se zopet enkrat posmejemo Helena Lavtar. Pokojna je bila kot smo se takrat, ko nas ste zvesta faranka naše cerkve in imenovali hijene in hanibale. Mko delavna žena zlasti o pri-; ko globoko v glavo, kot se je | Sicer se pa nehuduj preveč 2a- prireditev je vedno rada vrinilo nekaterim negdanje S. ni. Mogoče je A. B. tudi tako pomagala in sodelovala. Kot K. Z. od katerega imajo za dober član S. M. P. D. Nada, tako se J° bo pogrešalo med spomin kvečjim le še tri nedol- kot si ti sam. Pa tudi paprika- nami. Pokojna je bila rojena žne zvezdice. Zadnjič je zopet rja pozna tako dobro kot ga 1 sept. 1867 v Dolenji vasi, povedal kako vspešno je bil poznaš ti.	A. B. fara Selca na Gorenjskem. Bila
preobrnjen neki rojak v blatu	-o--| ie članica društva Krščanskih
na temu shodu. Druge škode ni;	Chicago, 111. ; žena in mater in podpornega,
b>lo, napredne organizacije ni-po bile prizadete. Zadeta je bila le S. N. P. J. in sicer občutno ; prizadeta je bila za deset tednov bolniške podpore.
Paprikar in njegovi kidači gnoja. Koliko pa je bila prizadeta S. N. P. J. za časa kampanje S. R. Z. Takrat so se glavni uradnik« te jednote vozili sirom Združenih držav, obdr-žavali razne spiče dobro uro, računali celo dnevnico in povrnitev potnih stroškov, v uradu Jednote je bila najeta pomoč, gospodje pa so kljub temu dobili le celo mesečno plačo. Ali ni ta dosti debela, da se prične tudi kidačem gnoja svetiti pred Očmi?
Največ smeha sta povzročila na zadnji cerkveni seji dva. Prvi je izjavil, da ga socijali-sti nemarajo, katoličanje ga pa sovražijo. 2ani pa si je pred-
V nedeljo 24. maja bo slo- društva Marija Pomagaj štev. vesen blagoslov Marijine slike 78- KSKJ. katerega je bila "Marija Pomagaj". Brezijške ustanoviteljica. Na zadnji slav-v samostanski kapelici v Le- nosti 25- letnice je bila še na-: montu. 111.	vzoča zdrava in čvrsta. Danes
Ker imamo več podpornih J° Pa ni več med nami, odšla; društev, ki imajo za svojo pa- ie nenadoma po kratki bolezni trono "Marijo Pomagaj," tako P° svoje plačilo h Bogu. Pokoj-j na pr. naše žensko društvo pri na je bila tudi zvesta naročnica; sv. Štefanu, tako v Waukeganu naših listov. Zadnje leta je pri-in ker imamo društva, ki imajo dobila našemu listu tudi več Marijo kot patrono v Jolietu in novih naročnikov kot zavedna j So. Chicago, bilo bi jako lepo, kat- Slovenka zakar ji bodi ako bi ta Marijina društva obilni plačnik in jo pripo-skupaj z Marijinimi družbami ročamo vsem naročnikom v v okolici proslavila ta dan s pr- molitev. Sorodnikom izražamo vim slovenskim narodnim ro- sožalje, ranjkj pa sveti večna
manjem na naše ameriške Brezje in počastila to slavnost s svojo udeležbo. Naše žensko društvo "Marije Pomakaj" Sv. Štefana, se je že izrazilo, da bi rado priredilo ta dan svoje romanje tja v Lemont.
Zato v imenu tega društva
stavljal, da je bil neki pokojni | vab'm vsa, ,d5,uš^f• kak?r luterški rojak celo član S. M drUge k»toIi.kf Slovence .z P. D. Nada. sedaj pa, ko ni več; Ch,cf*e '" ^ednj.h slove„sk,h tistega luteranca, pa menda "ascIbl"; *>> « udelez.h te Žani misli, da je on celo dr. f.,,aVno^1 v,kohkor mo*oce ve"
Nada. Žani ni pokazal nobenega uradnega pooblastila, da zastopa eno ali pa drugo društvo. Razsrdil se je nad dopisnikom A. B. bil pa je seveda na napačnem naslovu. A. B. je sedel od Zaneta komaj, pet jardov in se mu prav pošteno v pest smejal, ko je on pojasnil, da on ni Sheboyganski paprikar, češ, da je pričela paprika v skritem kotičku rasti
likem številu.
Vsa društva, ki se mislijo korporativno udeležiti in bi potrebovali pomoči pri ureditvi posebnih železniških "kar," naj se obrnejo na podpisanega in bom vse poskrbel. Natančen vspored se bo naznanil pravo-
luč in naj spava v miru !
-o-
So. Chicago, III.
Gotove osebe so bile močno radovedne kedo je pisal pozivi na volilce v So. Chicagi o priliki volitev mestnih mož alder-manov, ker dopisnik se ni pod-j pisal s polnim imenom. Spodaj podpisani je odgovoren za tisto j notico, samo on in nobeden j drugi. Toliko v pojasnilo nekaterim, da bodo na jasnem.
Frank Juvančič.
Presto, Pa.
Popravek.—V 22. štev. te^a; lista z dnem 27. febr. je bila storjena v "Odmevi ameriških j Slov. za kat. dnevnik" napaka' o dr. sv. Jožefa štev. 21 KSKJ.
„	rr j -	-	katero spada v župnijo sv. Bar-
časno. Za sedaj naznanimo ta bare v Bridgeville, Pa., katero le vspored:
Ob pol enajstih slovesen vhod v cerkev, ko se bo v pro-
upravlja č. g. župnik Albin F. Moder že 12. let. Omenjeno društvo spada k tej župniji od-!
Saj ni res tako pusto na svetu, kakor si to nekateri predstavljajo. Kaj še! V Washing-tonu imamo novega tajnika, i-mamo predsednika Kuliča (o katerem je trdil neki Hrvat, da je rodom Hrvat), in ta tudi ni kar tako. Malo sicer govori, a kadar, govori o prosperiteti in
0	dobrih časih. Drugače pa je mirna duša, razburjati se ni navajen, kadar kdo rfthni v kongresu ali senatu, se on zabava s svojim konjičkom, ki mu ga je Miklavž prinesel, da se z jahanjem krepi fizično svoje telo. Stvar pa gre naprej — and
we should worry I
* * *
V krogu evropskih kramarjev tudi ni predolgočasno. Po Božiču je postalo sicer dolgočasje, pa je prišel na vrsto zopet nov dogodek. Ebert je u~ mrl in Nemci so brez prezi-denta. V Nemčiji zbrati prezi-denta pa m danes kar tako. V Mehiki so bili pri izbiranju prezidentov doslej najt>olj izbirčni in se do zadnjfh časov sploh nihče ni dobil, da bi bil vsem po volji in da bi vsem u-stregel. Danes pa je zavzela njeno mesto Nemčija. Tam se mora dobiti za " predsedniški stolec moža, ki bo prvič ugajal vsem Nemcem, drugič vsem sosedom kot Angležem, Francozom, Poljakom in drugim. Moral bo pristajati zaveznikom na vsakovrstne zahteve. Pred Nemci pa bo moral znati zabavljati Čez zaveznike in kovati zarote za maščevanja. Takega iščejo!
♦ * *
Mussolini, Pašič in Primo de Rivera pa tuhtajo po svoje. Mussolini snuje načrt, kako bi zadnjega Italijana oblekel v črno srajco. Pašič premišljuje kako bi Slovence in Hrvate do pokorščine pripravil. Primo de Rivera, pa se po hrbtu šlata, ker jih je dobil od Maročanov prav pošteno. Dela imajo vsi dovolj!
♦ * *
1	Samo v enem brlogu je nekaj napačnega. In. to je v rdeči jednoti. Tam imajo speče članstvo. Pri rdečem dnevniku je bilo doslej še vsako leto po več tisoč zgube. Pa tudi po drugih departmentih je začela postajati sama zguba pa zguba. V brlogu se je zaredila že vsakovrstna golazen, ki grize in pika, a članstvo, kljub temu zelo trdo spi. Lawndalski magnatje bodo začeli še kamenje tolči na glavi članstva, pa bodo kljub temu mirno naprej spali. Pri tem je mogoče samo dvoje: ali lawndalski magnatje znajo tako spretno slepiti in vleči za nos, ali pa v glavah članstva ni drugega kot sama praznina 1
kar je bila ta župnija ustanovljena.
Z bratiskim pozdravom Vam udani
John Krek.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
Dvignila je svetiljko in pri luči je Tua \idela, da sta v veliki votlini, poslikani s podobami bogov, kateri so imeli na obeh straneh •svoje vdolbine. V vsaki je bila postavljena krsta z okrašeno sprednjo stranjo in za njo alabastren kip tiste ,ki je ležala v krsti, spredaj pa darilna miza. V pročelju grobnice je stal majhen oltar iz črnega kamna, o-stali prostor je bil . prazen.
Asti je peljala Tuo k stopnici oltarja in ji velela, naj poklekne; nato je odšla z lučjo ter jo skrila v neki stranski kapeli, tako da je tema bila sedaj popolna. Potem je Tua slišala skozi globoki molk njene korake, zakaj zdelo se je, da prst kriči pod njenimi nogami, čeprav je stopala rahlo, in slednji korak je odmeval pod obokanim stropom.
In neki žar je izhajal iz nje, žar njenega življenja na tem mestu smrti. Šla je mimo Tue in pokleknila ob oltarju in odmev njenega gibanja je zamrl. Tui se je samo xdelo, da se je iz slednjega groba na levi in desni dvignil Ka tiste, ki je bila tamkaj pokopan?, ter da se je približal, da pazi in prisluž-
kuje. Ni jih mogla videti, ni jih mogla slišati. a je vendar vedela, da so tamkaj, in jih je mogla prešteti — bilo jih je vseh dvaintride-set — ker je v njej sami nastajala njih podoba, vsaka različna od druge, toda vse bele, pričakujoče, slovesne.
Tedaj je Tua slišala, da mrmra Asti skrivne rotitve, ki jih ni mogla razumeti. Na tem mestu in v tej tihoti so zvenele grozotno in strašno, in ko jim je prisluhnila, jo je spočetka obhajala groza. Klečeč je pripognila glavo skoraj do tal in je pošiljala Amenu prošnje, naj bi jo usmiljeno uslišal in ustregel hrepenenju njenega srca. Molila je in molila, dokler ni opešala in se utrudila, dočim je Asti vedno krepkeje izgovarjala svoje rotitve. A odgovora ni bilo, nobeno božanstvo se i:i prikazalo, nobenega glasu ni bilo slišati. Slednjič je Asti vstala, stopila k njej in ji za-šepetala v uho:
"Pojdiva, preden se čuječi duhovi, ki sva jim zmotili mir, ne jezijo nad nama. Bog je zaprl svoja ušesa."
Tua se je oprla ob Asto in vstala, toda tedaj se je, sama ni vedela zakaj, njen strah povečal in poglobil. Za hip je stala, nato pa je zopet padla na kolena, zakaj tamkaj na daljnem koncu velike grobnice, blizu vrat, skozi katera sta bili vstopili, se je prikazal v temi svetel soj. Počasi se je oblikoval in dobival postavo žene, opravljene z obleko egip-
čanske kraljice in z žezlom v roki. Svetla prikazen se jima je bližala tako, da sta videli njeno obličje. Tua obraza ni poznala, vendar pa se ji je zdelo, da je podoben njenemu, toda Asti ga je poznala in se je pred prikaznijo zgrudila na tla.
Sedaj je postava stala pred njima, svetla reč v globoki temi, in ljubek, tih glas je spregovoril :
"Pazdravljena, kraljica Egipta!" je rekel. "Pozdravljena, Neter-Tua, Amenova hči! Ali se bojiš gledati duha, ki te je rodil, ti, ki si se drznila klicati očeta bogov, da izpolni tvojo prošnjo?"
"Bojim se," je odgovorila Tua, trepetajoč po vsem telesu.
"In ti, vedeževalka Asti, ali se tudi ti bojiš, ki si bila ravnokar dovolj drzna, da si klicala Amen-Raju: 'Pridi z visokega neba in odgovarjaj'?"
"Tako je, o kraljica Ahura," je mrmrala Asti.
"Žena," je nadaljeval glas, "tvoj greh je velik in velik je tudi greh kraljevskega bitja ob tvoji strani. Če bi bil Amen vaju uslišal, kako bi bili vedve stali pred njegovim ve-ličastjem, ko sta se spričo moje prikazni, ki sem bila nekoč umrljiva kakor vedve, prestrašeni zgrudili na tla? Obema vama pravim, da bi bili tamkaj, kjer klečita, umrli, če bi bil bog vstal, kakor sta v svoji brezbož-
nosti želeli. ,A on, ki vse ve, je usmiljen in je poslal mene, kot resnico, da živita in učaka-ta jutrišnjega solnca."
"Naj nama Amen odpusti," je prosila Tua zasopla, "moj greh je bil, o mati, zakaj jaz sem ukazala Asti in ona je ubogala. Jaz sem kriva in ne ona, zakaj mučijo me dvomi in strah zame in za nekoga drugega. Prihod-njost bi hotela videti."
"Zakaj bi, o kraljica Tua, hotela poznati prihodnjost? Če peklo zija pod tvojimi nogami, zakaj bi hotela gledati njega muke? Če te pričakuje nebo, zakaj bi hotela gledati skozi špranje njega zlatih vrat, preden je čas ? Bodočnost je smrtnikom skrita, zakaj če bi mogli odgrniti nje zagrinjalo, bi jih uničila s svojimi strahotami. Če bi vse gorje življenja in smrti ležalo pred človeškimi očmi, kdo bi si upal živeti in kdo bi si, upal umreti ?"
"Tedaj me čaka gorje, o žena, ki si mi bila mati?"
"Saj ne more biti drugače. Svetloba in tema tvorita dan, radost in bridkost tvorita življenje. Človeško bitje si, bodi zadovoljna."
"Pa sem tudi božjega rodu, o Ahura, če so vse povesti resnične."
(Dalje.)
VSAK KATOLIŠKI SLOVENEC NAJ A-GITIRA ZA SVOJE KATOLIŠKO ČASOPISJE!
_____________________________________________________

-.	- i Vt. i
_________________ ...

s
t ^
'AMER1KANSKI SLOVENEC IN "EDINOST."
Iz življenja in sveta.
PODALJŠANJE ŽIVLJENJA.
Takozvani lepi stari časi so bolj naša želja kakor pa resnica. Človek se zmeraj veliko rajši spominja na vesele dogodke svojega življenja kakor pa na žalostne, jzmera j vidi preteklost Veliko lepšo, kakor je pa v resnici bila. Če vzamemo vse skupaj, je bilo morda včasih isto kakor danes, z nekaterimi izjemami seveda.
Čisto gotovo pa je, da so bile zdravstvene razmere prejšnjih časov dosti slabše kakor so danes. Sicer za najstarejše case nimamo nobenih zanesljivih statističnih podatkov, za zadnja pretekla stoletja jih pa imamo in vemo, da je bilo njih zdravstveno stanje slabše, kakor je danes. Iz razmer teh stoletij lahko sklepamo nazaj na druga. Zdravstveno skrbstvo in zdravniška pomoč sta brez dvoma napredovala. Sicer tudi oblikovanje moderne civilizacije v marsičem škoduje: velike
Isti vzroki, ki veljajo za A-meriko, veljajo seveda tudi za Evropo, le da je zadnji čas celotno sliko malo skvaril. A na Angleškem na primer je primerjanje skoraj prav tako lahko kakor v Ameriki, in imajo tudi prav dobre statistične podatke. Zaključek je približno isti kakor v Ameriki.
Napredki higijene koristijo pač povsod najbolj krepkemu mlajšemu rodu. V zadnjem pol-stoletju se je število smrtnih slučajev v starostni skupini do pet let skrčilo za polovico, prav tako v naslednjih letnikih, v skupini 15 do 20 let celo za dve tretjini. Pa tudi upanje starejših ljudi na večjo starost se je zboljšalo, življenska meja je potegnjena visoko navzgor. To so zaključki, ki kljub vsemu dvomu jasno I kažejo vspešno delovanje novodobne higijene in nam na podlagi številnih zaključkov dokazujejo, da u-porabljeni trud in napor ni bil
maj o nobenega semenišča. Verski pouk mladine je zabra-njen.
-o-
NOVA MITRALJEZA. 450 strelov v eni minuti.
V Bernu so se te dni vršili poizkusi z novo strojno puško. Navzoči so bili zastopniki državnih in lokalnih oblasti, re-prezentanti vojske in številni časnikarji. Švicarska vlada namreč potrebuje za odkup izuma 10 in pol milijona švicarskih frankov in za to svoto je treba agitirati med ljudstvom.
Mitraljezo je izumil polkov-
na tej poti ne gledajo na par dolarjev. Na vesti bodo obžalovali. Kdor misli iti, naj si odloči toliko, da bo komodno potoval in komodno shajal. Varčevati doma.
Veliko starejših Slovencev bi tudi radi šli pa se pomišljajo, koliko bo "koštalo." Bratje, saj ne boste nič seboj nesli. Kar boste pa pustili svojim dedičem, pa itak nikdar ne bo dovolj. Privoščite sami sebi, da boste vedeli, zakaj ste se toliko let po Ameriki pehali in matrali. *
Prepričan sem, da nobenemu ne bo žal, kdor bo šel z
nik Mueller, poveljnik tehnične divizije švicarske vojske. Stroj- nami. Zal pa bo marsikomu, ki
na puška tehta nekaj manj kakor devet kilogramov ter odda lahko 450 strelov v eni minuti. Opremljena je tako ekonomič-
ne bo šel.
Na parniku bomo imeli vsaki dan sv. mašo s slovenskim petjem za katerega se bomo
množice so zaprte v velemesta,! zastonj. Tako prihajamo zme stanovanjske razmere so slabe,'raj bolj do naravne smrti, da enostransko obtežujoče tovarniško delo je škodljivo, udomačila so se kvarljiva dražila in živila; vse to gotovo škoduje in spodkopuje človeško življenje. Na drugi strani pa vidimo napredek novodobne higijene, rastoče skrbstvo za široke sloje prebivalstva, rastoče poznavanje zdravstvenih potreb, potem pa tudi boljše orožje v boju proti velikemu številu bolezni, zlasti proti otroškemu prehranjevalnemu motenju in pa proti boleznim kužne narave. Epidemije, ki jim je še pred sto leti stalo človeštvo brez moči in z zavezanimi rokami nasproti, danes lahko o-mejimo in jih napravimo brez pomembne.
Posledica vsega tega je podaljšanje življenske dobe. .Človeško življenje se je tekom časa podaljšalo, kolikor moremo to statistično dognati. V Evropi je zaradi zadnjih vojnih let primerjanje precej otežkočeno; vendar vemo iz podatkov predvojnega časa, da se tekom sto let povprečna doba človeškega življenja skoraj podvojila. Za
počasi ugasnemo. Proti temu pa seveda nimamo zdravila.
-o-
PREGANJANJE CERKVE V RUSIJI.
Vsled protestov vsega kulturnega sveta je preganjanje katoliške in pravoslavne cerkve v boljševiški Rusiji nekoliko prenehalo. Letos so iz moskovske ječe izpustili osem katoliških duhovnikov, ki so bili leta 1923. obsojeni obenem z nadškofom Cieplakom; izpuščeni so bili po posredovanju evropske diplomacije. V ječi je še ostal ruski katoliški duhovnik Leonid Fjodorov, ki se zdi bolj-ševikom posebno nevaren. Posledice večletnega preganjanja so jako težke. Na ozemlju sedanje boljševiške Rusije ni niti enega katoliškega škofa; a moralo bi jih biti pet. Število katoliških duhovnikov je veliko premajhno, a še ti so pod strogim policijskim nadzorstvom.
V prav tako žalostnem položaju se nahaja pravoslavna ruska cerkev. Patriarh Tihon se varuje vsega, kar bi moglo dati boljševikom povod za pre-
no, da je v njej prostora za vsaki dan sproti pripravili na 30 pasov po 130 nabojev, ka-| parniku. Vrezali jo bomo kar tere lahko mitraljeza izbruha v j po domače. Zato želimo, da bi pičlih desetih minutah. Novo o-j se priglasil tudi kak organist, rožje je fino skonstruirano ter ali kdo, ki je zmožen za cerk-
predstavlja dozdaj rekordno mitraljezo. Švicarska vlada namerava s tem orožjem opremiti svojo konjenico in zlasti alpske čete.
MEDNARODNA RADIO-KON-FERENCA V AMERIKI.
Letos meseca septembra se bo vršila v Ameriki mednarodna radio-konferenca, na katero je povabila Amerika okoli 50 držav. Ameriški kongres je dovolil za ta sestanek 75 tisoč dolarjev podpore.
-o-
GLEDE SKUPNEGA ROMANJA V DOMOVINO SPOROČAMO ŠE TO-LE:
Cena $400.00 je za drugi razred za parnik in železnice.
Imamo pa tudi cene za III. razred, ki je tudi dober za one, ki bi radi ceneje prišli skozi. Za tako ceneno vožnjo pa bo stalo vse skupaj nekako $250.00.
Vendar za udobnost in po-
veno petje. Kakor čujemo bo tudi za zabavo preskrbljeno. Iz Clevelanda gre tudi "muzi-kontar" z nami.
Čas za priglašanje je do 31. marca, kakor nam je sporočila Companija. Vendar naj nihče ne pozabi: Kdor pride preje, ta preje melje. To je: Kdor bo preje prišel, ta bo dobil boljše kabine.
Rev. Fr. Kazimir, O.F.M.
Tragedia zapuščenke.
V neki blaznici v bližini Turi na se je te dni odigral strahoten dogodek. V enem izmed oddelkov omenjene blaznice sta bili nameščeni dve umobol-ni, 30 letna Katarina Girardi in 40 letna V. Ferrero. Katarina Girardi je bila zelo nemirna, razburljiva in nasilna ženska, ki svoje sotrpinke ni nikdar pustila na miru. Njena soseda je bila nasprotno molčeča ter je vedno topo strmela predse. Le semtertja je imela strežbo teh ne morem sprejeti živčne napade in v takih slu-
je vedno. Kritičnega dne se je zdela nekoliko mirnejša. Čita-la je doživljaje Sv. Terezije. Nenadoma pa je vrgla knjigo od sebe ter navalila svojo sosedo, kateri so bile roke zvezane in je bila napram njej brez moči. Girardijeva je odtrgala od predpasnika kos traka ter ga zadrgnila Ferreri o-koli vratu. Zaman je nesreČni-ca obupno kričala na pomoč, nihče je ni čul. Končno ji je blazna napadalka z odtrganim kosom platna zamašila usta. Ko je morilka svojo žrtev položila na posteljo je skočila k oknu in razbila šipe. Sedaj so prihiteli na pomoč strežaji. Girardijeva, ki se je menda zavedla svojega dejanja, je bila vsa potrta. Ruvala si je lase ter kričala: "Glejte! glejte! umorila sem jo! Oprostite mi!" Strežaji so nasilnico zvezali in jo zaprli v samotno celico.
Zdravniki so skušali kasneje od nje zaznati, kaj da je do-vedlo do strahovitega dejanja. Iz zmešane govorice nesrečni-ce je bilp razbrati, da ji je usoda njenega brata edinega njenega sorodnika, uničila še ono malo pameti, ki jo je imela. Njen brat je bil namreč pred par tedni radi sleparije prijet. Nekaj dni pred umorom je Girardijeva iz zapora prejela njega pismo. Verjetno je, da je dobila vsled sočutja nad usodo edinega človeka, ki ga je še imela, živčni napad. Proti ravnateljstvu zavodu je bila uvedena disciplinarna preiskava, ker nevarna bolnica ni bila dovolj nadzorovana.
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
Staro
imenovano Stobi, so pri Gradskem ob Vardarju. Cerkve so iz 6. stoletja, gleda« lišče je veliko starejše.
Klasičen Pasteur o v potka* s kokošmi.
Sloveči francoski biologist, Lonius Pasteur je naredil svo-ječasno sledeči poizkus: Postavil je nekaj kokoši v mrzlo vodo toliko časa, dokler se m njih temperatura znižala za več stopinj. Potem jim je vcepil strupene gljivice, vsled česar so kokoši takoj poginile. Pod navadnimi okoliščinami so bile kokoši popolnoma nepristranske takim glivicam; toda ker se je z mrazom njih ži-vljensko moč zmanjšalo, so klice (glivice) v zadostni moči kakošim povzročile smrt. Ta poizkušanja je dokazala, da so prehladi zelo nevarni. Imejte torej vedno Trinerjev Cough Sedative doma pri rokah tako si tudi čistite Črevesja s pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina. To neprecenljivo želodčno zdravilo si mahoma pridobiva svoje prijatelje. Mr. Rado Obradovich, farmer, nam }e dnes 30. januarja iz Orofino, Idaho, pisal sledeče: "Ko sem porabil eno steklenico Trinerjevega Grenkega Vina; sem se počutil zopet dobro. Sprejmite torej moje zahvalo za to izborno zdravilo!" Če vas tare revmatizem, nevralgija, hrkto-bol, ozeblina ali oteklina, rabite Trinerjev Liniment, ta vam bo hitro pomagal. Ako ga ne dobite v bližnji lekarni, pišite naravnost na : Joseph Triner Co., Chicago, 111.
Ameriko imamo pa natančne ganjanje. A vendar je vedno statistične podatke od šestnaj- j pod strogim nadzorstvom in v stega stoletja do danes, in tijvedni nevarnosti za življenje.
nam povedo sledeče: Okoli leta 1800., je znašala povprečna doba življenja 35 let, okoli leta 1900. se je dvignila na 45. Leta 1921. je pa znašala 58 let! V teku 120 let se je torej človeško življenje podaljšalo povprečno za 23 let! Od šestnajstega stoletja se je pa povprečna doba več kot podvojila. In vse to kljub visokemu številu bolnikov, ki jih ima Amerika še danes; vsak dan je v Zedinjenih državah okoli tri milijone bolnih, skoraj 3 odstot. prebivalstva.
Jttmmmusm ur innam—nii
'i
Krvavo preganjanje cerkve je začasno prenehalo, a ostalo je strogo policijsko nadzorstvo, ki ovira delovanje duhovščine. Niti katoličani niti pravoslavni ni-
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere
1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
odgovornosti. Ako gredo in bi ne bili s čim zadovoljni, naj ne dolže mene.
Vsi torej, ki želite iti, pišite za vse cene k nam in Vam bomo poskrbeli cene boljše kakor katerikoli agent. Ako se nas bo priglasilo gotovo večje število bomo dobili znatni popust toda le ,ako se bodo pri nas oglasili. Vse naše potovanje v Rim se vodi v dogovoru s cerkveno oblastjo nadškofije Chicago, ki je razglasila, da želi, da se kolikor mogoče veliko vernikov odzove vabilu sv. Očeta.
Svetujemo pa vsem, da naj
čajih je premetavala po sobi blazine ter odeje. Zato so ji ponoči vedno zvezali roke.
Nesrečna je bila usoda, ki je dovedla obe ženi v norišnico. Girardijeva, katero je zapustil ljubimec, je iz žalosti zblaznela in je bila prilično že dve leti internirana v zavodu. Kasneje so privedli tudi ubogo Ferrero. Cele tedne ni spregovorila nikake besede, vendar jo radi njenega mirnega zadržanja niso smtrali za nevarno. Nasprotno pa se je stanje Gi-rardijeve zadnje čase izredno poslabšalo. Kričala in divjala
ROJAKOM NA ELY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljuem za naklonjenost.
po
POn**»/ en ^
ročnika?
KATOLIŠKI SLOVENCI
ANTONIJA RIFEL1
8
i i
MIDWIFE
522 Broadway St. Phone: 2380
JOLIET, ILL.
$
Boljša bodočnost čaka
«Ssk >5®k >wk sok mm >ae< >:<eoaev>3
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WiLSOfc, predsed
tistega, kateri štedi redno — ker njegovo štedenje mu omogoča priti do prilike, da postane neodvisen.
AKO STE NAMENJENI POTOVATI V STARMCRAJ
letošnje leto, zapomnite sif da je v Vašem interesu, ako se ^obrnete za; pojasnila na naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne črte in Vam pomagamo preskrbeti vse potrebne listine.
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in druge kraje izvršujemo hitro in ceno. Kupujemo Vaše vloge na Jugoslovanskih bankah.
Kaspar American State Bank
smo klicani vsi brez izjeme na delo za katoliški dnevnik. Doba dela in dejanj je tukaj. Sedaj smo poklicani na delo. Naša skupna paroli je sedaj, da mora Amerikanski Slovenec — Edinost dobiti
1000 NOVIH NAROČNIKOV!
To se bo zgodilo, ako bo vsak katoliški Slovenec te dni storil svojo dolžnost do svojega katoliškega časopisja.
Kadarkoli pridete te dni z Vašim znancem ali prijateljem v dotiko, mislite pri tem na katoliški dnevnik. Vprašajte ga, če že prejema list "A. S. — Edinost" in ako ne, nagovorite ga takoj. Vi pa svinčnik ali pero v roke, napišite na spodnji kupon njegov naslov in pošljite ga z naročnino na
upravništvo "A. S. — Edinost."
(IZPOLNITE TA KUPON — IZREŽITE GA
IN GA POŠLJITE NA UPKAVNIŠTVO!)
1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste.
CHICAGO, ILL.
[Kapital in preostanek $2,000,000.00
Gotovega imetja dvajset milijonov dolarjev.

VLAGAJTE SVUJii PRIHRANKE V TO MOČNO IN ZANESLJIVO BANKO.
_
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto $.......
za novega naročnika za dobo.......................
kateremu pošiljajte list na sledeči naslov:
Ime :...............................................................
Naslov: .........................................................
Mesto:.............................................................
Podpis pošiljatelja.

'žšMSm
i-r.
______________
AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST,"
Ko je izginila postaja, se je naslonil Robert trudno na okno. Večerna zarja je preplela nebo in žarela nad gorami in gozdovi. Toda večerna zarja mu je prinašala žalost, tuje gore so zrle tako resno nanj, gozdovi so bili tako temni. Travniki in njive so se razprostirale na dolgo in široko. In če je slišal, kako se domov grede veselo smejo izprehajalci, mu je bilo hudo.
Ta dan mu ni prinesel sreče. Pokazal mu je res vso ljubezen in zvestobo tovarišev, njihovo prisrčnost, toda dovolj pameten je bil, da je spoznal, da ni več njihov tovariš.
Ko je prišel iz ječe, iz suženjstva in sramote, se je spoznal med njimi. Zdaj pa, ko se je navadil rednega življenja, ko je videl bolj globoke ljudi, ki so mu bili naklonjeni, ne bi mogel biti več srečen pri godcih. Zapuščen bi bil, dasi so še tako zvesti. Tega, kar se je godilo v njegovi duši, niso umevali. Kot tujec bi hodil z njimi.
"Nikoli Vas pač ne bom več videl, ljubeznivi, dobri ljudje," je mislil sam pri sebi.
Vlak je drdral v bližajočo se noč.
22. POGLAVJE.
Ko so vozili drva, si je zvinil Robert palec na levi roki. Dr. Friedlieb ga je zdravil. In nekoč, ko je bila zraven tudi g-ospa Kristina, pravi Robertu:
"V Spodnji vasi stanuje stari Hellmich. Njegova žena zna masirati — mazati pravijo pri nas. Pojdite tja in naj Vam vsak dan prst malo masira. Dobri ljudje so to.",
"Da," pravi Robert, "vem."
"Ali ju poznate?"
"Nekoč sem šel z njima iz mesta in nekoč sem gledal s tovarišem Schulzejem skozi okno. Pela sta."
Doktor prikima.
"Da, da, prav dobra sta. Tam Vam bo ugajalo."
Ko je Robert odšel, sta se. doktor in žena resno in molče gledala.
Nato vpraša Kristina:
"Zakaj si to naredil ? Zakaj si ga poslal k staremu očetu in stari materi?"
"Tja spada! Starčka sta zelo zapuščena."
"Ali jima hočeš odkriti?"
Doktor se napol obrne.
"Ne vem. Borim se še sam s seboj. Glej, Kristina, večkrat se mi zdi, kot da delamo veliko krivico, ker ne pokažemo godcu poti. Zaradi Tvojega očeta delamo to — res! Toda Hellmich in žena sta stara! Vsak dan lahko ležeta v grob. In če Robert pozneje zve, da sta bila to stari oče in stara mati in da smo mi to vedeli, da mu pa nismo tega povedali zaradi hiše, nam ne bo tega nikdar odpustil. In prav ima. Nekaj dragocenega jemljemo s tem njemu in starima. Mene to že dolgo teži!"
"Mene tudi!" pravi žalostno Kristina. "O tem sem govo->
rila tudi z Gottliebom Peukerjem. Tudi on se muči s tem. Rekel pa je: Stara dva sta zdaj srečna in mirna; če bosta pa slikala, da je edina hči tako — tako ob poti —"
"Tega ne bi mogla seveda nikdar pozabiti," seže doktor razburjeni ženi v besedo. "To je res."
Nekolikokrat gre po sobi sem in tja.
"Toda, Kristina, nekaj hudega si morata vendar misliti, da ni več hčere. Ker jima ni dala v dolgih, dolgih letih nobenega glasu, je mogoče vendar samo dvojna razlaga: mrtva ali pokvarjena! In kolikor poznam Hellmicha in njegovo ženo, jima je ljubše 'mrtva'."
"Ne tako — ne! Tega ne more nobena žena, nobena mati prenesti. To je pregrozno4 Si bosta že kako razložila, da je umrla v bolnišnici ali kaj podobnega, kar je vendar bolj človeško. Saj sta mirna in se lahko smejita in pojeta. Če bosta slišala to, se ne bos^a več smejala in ne pela."
"Četudi imata vnuka! To je res, Kristina, to je res! Bolje je tako! Ta strašna misel bi jima to malo življenja zagrenila in prikrajšala! Tako mora vse ostati, kakor je. Tolaži me malo že to, če gre Robert včasih k njima."
"In če pride s tem na dan? Če jima pove, da se piše v resnici Hellmich kakor onadva, če jima razloži usodo svoje matere —"
"Tega ne bo pripovedoval! Nikoli več ni niti besedice o tem izpregovoril. In ker smo molčali vsi, kar nas je takrat slišalo, ni nihče v vasi zvedel niti besedice, celo tvoja mati ne."
"Mislim, da je materi znano!"
Doktor jo presenečena pogleda.
"Za gotovo tega ne ve, menim, sluti pa in se boji. Zato je tako — tako —"
"Tako nesramna! Imenujmo to kar s pravim imenom!"
"Viljem, ženska je!"
"Da! In ženska ni ženski nikdar pravična. Kajti ženska more vse, velikodušna pa ne more biti.* S tem nočem žaliti tebe, Kristina, ali tvojo mater.. Za njo je v tem neko opravičilo."
Kristina molči. Ve, da bi zastonj ugovarjala in je slutila, da ima prav. Njene misli se vrnejo k Robertu in njegovemu staremu očetu in stari materi. .
"In če se vendar spoznajo?"
"Potem se pa naj zgodi to v božjem imenu ! Mi tega ne
moremo spremeniti, samo čakajmo, kako se bo razvilo."
* * *
Prijazna svetiljka stoji v svetlorumeni lepoti na mizi Hell-rrJchovega stanovanja; zlato se leskeče na starkinem šivanju; široko in prijetno obseva možu veliko, že stokrat prebrano knjigo o vojski. Do peči sega, kjer se njena mirna, stalna svetloba umakne plapolajočemu, nagajivemu, pošastnemu igranju ognja v peči.
Požar je uničil
v Gaberju pri Celju dve moderno zidani gospodarski poj-sloplji gospe Adele Dečkove. Zgorelo je tudi veliko sena in slame.	EBH
. -o-
Požar je uničil v Hrastju pri Ljubljani skedenj posetnika Ivana Janeža. Zgorelo je mnoho kmetijskega orodja, trije poljedelski stroji in veliko drva ter stavbenega lesa.-
i DRUŠTVO SV. DRUŽI (Holy Family Society)
it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
< Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in. narod, vsi za enega, eden za vse."
Otro se je zadušil.
14 letna Helena Podboršek je šla gledat požar v Hrastju. Doma je pustila dveletnega o-troka svojo sestre, ki je spal v vozičku. Ko je ni bilo doma. je nastal v sobi tak dim, da se se je vnela na peči žimnica in je otrok zadušil.
-o-
Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru.
Dne 18. m. m. se je na glav-■ nem kolodvoru v Zagrebu dogodila težka nesreča, čije žrtev je postal železniški uslužbenec 41 letni Pavel Sokač, oče štirih otrok. Na dosedaj nepojasnjeni način je zašel Sokuč med odbijače vagonov baš premikajočega se vlaka. Odbijači so mu skoraj zdrobili glavo in je nesrečnež obležal na mesti mrtev.
j Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič-
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Latirich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: "Frank Vranichar^ Joseph An«, cel, Jakob Strukel.
-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
PAWL0SKI
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino uri domačem mesarju :	«
Math Kremesec
MESAR
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK ' Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu ob činstvu v naklonjenost ! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
V SLUŽBO SE SPREJME
mladega fanta, ki ima veselje naučiti se tiskarske obrti. Biti mora 16. let star. Katerega ta obrt veseli se naj zglasi v uradu:
Amer. SI. — Edinost na
1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c* na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta-novitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in boK niško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Established 1857
Pošiljate |Vi
Denar v Evropo
VABILO DRUŽBE SV. MOHORJA ZA L. 1926.
Družba sv. Mohorja bo izdala za i. 1926. sledeče knjige:
1.	Koledar za 1. 1926. z zanimivo vsebino.
2.	Slovenskih Večernic 78 zvezek.
3.	Apostoli Gospodovi II. zvezek.
4.	Travništvo II. zvezek.
Ker pa zadnja knjiga Ame-
rikance gotovo ne zanim^ bo morda družba dala, kakor letos, kako drugo bolj primerno knjigo, seve iz stare zaloge.
Te knjige stanejo en dolar.
Kdor želi, dobi lahko še sledeči knjigi:
Poljudna kemija za 45c. in Solnce in senca za 60c.
Naročila in denar naj se poš-Jlje gotovo do sredi marca, 1925 na zastopnika za Ameriko:
Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colorado.
Imam še nekaj iztisov knjig za 1. 1925., ako se kdo hitro zglasi.
Knjige se bodo doposlale po možnosti naravnost iz Prevalj na naslov vsakega naročnika ali na nabiralca v naselbini.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J\ Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.
-
UDOBNO STANOVANJE
j s štirimi sobami se odda v najem. V stanovanju je elektrika in plin. Vprašajte Mr. Joe Be-rinaka 1811 W. 22nd Street,. Chicago, III.
(2. -10-12-13.)
PLAYER PIANO CENO
n aprodaj. Ker odhajam iz. mesta prodam player piano, ki t me stane $800 in ima 138 rol za samo
$110.00.
Dam na obroke po $10.00 na mesec.
812 W. 63rd St., 1. nadstr. Chicago, 111.
Vprašajte za Mr. Kleck s piano.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar-spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO. ILL. Phone: Rosevelt 8221.
e—3
Premoženje te banke znaša $13,000,000.00
m
Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi
| DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP
^ sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravnokar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem na razpolago.
i	CENA NOVI KNJIGI JE $1.50.^
* -
Pošljite naročilo takoj na:
KNJIGARNO EDINOST,
|j 1849 West 22nd Street, h
Chicago, 111.
.... Jfc*	..
FARMA NA PRODAJ
55 akrov od katerih je 25 ak-rov čistih, ostalo je hosta v kateri je 50 tisoč trdega in 10 tisoč čevljev mehkega lesa za na-žago, ostalo je pa za drva. Lep pašnik, sadovnjak, v katerem je 130 jabolk, nekaj hrušek. sliv, breskev in grozdja. Poslopja so vsa praktično vrejena. Na farmi je šola in katoliška cerkev v bližini. Proda se radi družinskih razmer. Pojasnila daje
PETER PERUŠEK
R. 1. Holton, Mich.
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
MRS NICHOLAS GOETTERT
Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem Hrvatom 2046 W. 23rd Street. CHICAGO. ILL.
in
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete .poprebnika se» spomnite v^dno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI A	1053 — E. 62nd St.
žp CLEVELAND. OHIO vr Primite za bližnji telefon in po-&] K kličite:	%
Randolph 1881 ali 4550.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 3* let; kot največje to zadevno podjetje-v Chicagi. Unijski delavci-
J. J. DUfcNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave.
Phone Lawndale 0114.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St.. Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-. NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
~ iiiiinHttfj' -Ti