206. številka. Ljubljana, v soboto 10. septembra. XXV. leto, 1892.
MMflTJl
Uhaja vsak dan »eirr, lnimti nedelje in praanike, ter velja po pot ti prejemati sa iTitro-ostrike dežele sa vse leto lli gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 jrld., k* jedeo mašeč l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brst pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t nje dežele toliko ved, kolikor poštnina snaia. Za osnanils plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se otnanilo jedenkrat tinka, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu flt. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po prvem slovenskem katoliškem shodu.
in.
V prvem, osnoval nem zboru katoliškega shoda smo čuli, „da bodi glavna naloga temu shodu, ustvariti nekak katoliški slovenski program, na podlagi kojega naj bi se v prihodnje vršilo javno delovanje vseh katoliških Slovencev ter se osnovala naša narodna organizacija". Prvi slovenski katoliški shod nam je torej podal program stranke, katera je ta shod pripravila in vodila, — pokazal nam je podlago, na kateri misli v prihodnje javno delovati knezoškofa Missia-Mahničeva stranka. ..Vsekakor je zanimivo in vredno vprašati se, v čem obstoja ta program ali ta podlaga. Narodnim strankam, ki so se odtegnile shodu, se je tudi zategadelj ozirati na slovesne in premišljene te izjave, ker je jeden kompetentnih govornikov na shodu rekel, da bode tedaj prenehal prepir, ako sprejmejo program katoliškega shoda. Vprašanje je torej, ali more biti mir, ali pa mora biti prepir, — jedno kakor drugo zaradi programa, ki hoče nositi doneče ime „kato-liškega slovenskega programa", četudi je le program knezoškofa Missia-Mahničeve stranke, katerega hoče vršiti stalna komisija za drugi katoliški shod, odnosno (zopet lep naslov !) „slovenski katoliški odbor", torej posebni organ. S tem organom bode opraviti slovenskim narodnim strankam, ta organ nosi v gubah svoje obleke mir in prepir, mir narodnim strankam, če se ravnajo po novem programu, prepir jim, če ga ne sprejmejo. Tako vsaj je misliti, če je na vsem vkupe kaj resnice in resnobe.
Zato je treba zasledovati znake, po katerih se razlikuje program narodnih strank od novega programa knezoškofa Missia-Mahničeve stranke. Razlike so gotovo. Saj se je že pri pripravah za novi program na vse načine pazilo, da bi se vanje ne vmešavali zastopniki dosedaj nam merodavnih političnih krogov slovenskih, ampak da bi se ustvarilo nekaj posebnega in novega. Mi hočemo poiskati nekaj razlik, kolikor jih je dobiti na prvi pogled. Pri tem imamo zavest, da stojimo na starem, dosedaj veljavnem stališči naših narodnih strank, na drugi strani  pa imamo  resolucije prvega sloven-
LISTEK.
Na Savskem bregu.
(Izvirna povest.   Spisal D rago mir.) (Konec.)
Po vročem dnevi je prišla hladna jasna noč. Marica in Grogor sta po večerji sedela pod lipo, ko prikoraka po bregu brodar k njima.
„Dober večer." ju pozdravi.
„Bog ga daj," mu ona odzdravita.
„Lena noč nocoj. Prav prijazno je tukaj pod lipo. Jure, (.odi tudi ti tu duli, da nam bo čas krajši," vabi Grogor Juriča.
,Ne oče, preje ne aedem, da mi jedno prošnjo Bpoloite."
„No, kaj pa takega?"
„Kar ob kratkem vam hočem povedati. Vi veste, da nimam človeka na svetu. Veste tudi, da potrebujem gospodinje."
Jurič preneha.
„Pa ženit se menda nisi prišel?" vpraša Grogor norčavo.
,Da, oče, prišel sem vas proBit, če bi mi hoteli dati Marico."
skega katoliškega shoda in iz njegovih sej kompetentne interpretacije, katere nam razodevajo načela, po katerih hoče odslej naprej javno delovati knezoškofa Missia-Mahničeva stranka. Tu moramo najprej še nekaj omeniti. Ce mi, kakor smo rekli, stojimo na stališči naših narodnih strank, potem je to naše stališče politično, s katerega hočemo presojati program prvega slovenskega katoliškega shoda. V to smo pa tudi popolnem upravičeni. Na to stališče smo se bili mi in tudi drugi slovenski listi postavili že tedaj, ko smo kritikovali prve načrte resolucij. Ali tedaj se nam je, v zavesti .svojih napak, reklo, „da katoliški shodi niso nikjer v pravem pomenu besede politični in da v tem smislu političen tudi slovenski katoliški shod ne bo." Slovenski razsodni svet pa je tudi že tedaj vzkliknil: „Cređat Judaeus Apella!" Videl je, da slovenski katoliški shod snuje politična stranka, katera hoče po njem dobiti po vsem Slovenskem svojo organizacijo. In danes, po shodu, se nam to isto živo potrjuje, kajti po lastnih besedah glavnega poročevalca pripravljalnega odbora je bila glavna naloga temu shodu, ustvariti program, „na podlagi kojega naj bi se v prihodnje vršilo javno delovanje vseh katoliških Slovencev ter se snovala naša narodna organizacija." Rekel je tudi poročevalec, „da se imajo razprave prvega slovenskega katoliškega shoda gibati v najširših mejah." Po tem takem je takoimenovani „slovenski katoliški program" tudi politični program, kajti on naj obsega navodila za javno delovanje „vseh katoliških Slovencev", on je nastal iz razprav, ki so se gibale v najširših mejah, tako da je vse prišlo v poštev, na kar naj meri teženje Slovencev. In kaj izhaja iz tega V To i/haja, da smemo in moramo mi, da smejo in morajo naše narodne stranke preeojati program katoliškega shoda, prav še program knezoškofa Missia-Mahničeve stranke tudi s političnega stališča in da ne smemo misliti samo na to, kar nam ta program pozitivnega podaje, ampak tudi na to, česar v programa ni, česar v njem pogrešamo. Če bi bil imel prvi slovenski katoliški shod samo namen, poživiti katoliško zavest in utrditi, odnosno razširiti področje katoliški veri v zasebnem   in javnem   življenji,   onda bi   morale na-
Starec je molčal in ni znal, kako je vse tako hitro prišlo. Na to pristavi šaleč se: »Potem pa jaz nobenega človeka ne bom imel, če mi ti Marico vzameš. No pa, če Marica nima nič zoper to, vzemi jo v božjem imenu. Saj Bem tvojemu rajnemu očetu obljubil, da je nobenemu drugemu ne bom dal, nego tebi."
„Kaj ne, Marica, da greš z menoj?" obrne se brodar k Marici, ki je molče sedela poleg očeta.
,Ali bodo oče sami ostali?" vpraša ona skrbno.
„Ne oče gredo tudi z nama," de hitre Jurič.
„ Jaz ne zapustim koče, v kateri sem bo rodil, do h mrt i ne. Stanujta le vidva sama skupaj, jaz bom pa tu gori, kjer Bem že navajen. Nerad se že na starost Belim," ugovarja Grogor.
„Saj sta hiši komaj za lučaj narazen. In očeta lahko obiščeš, kadar hočeš, in oče bodo tudi k nama prišli," pričue brodar zopet.
„Tako je," pritrdi Grogor, ti greš z Juričem, saj bodeva vse jedno zmiroin skupaj."
Marica objame očeta in solze se ji vdero po lici. Jurič stopi k njej, jo objame in sede poleg nje.
Dolgo so sedeli pod lipo in se razgovarjali o bodočnosti. Starec bil je vesel tacega zeta. Marica
rodne naše stranke zavzeti vse drugačno stališče pred .shodom in po shodu. Ali samo tega namena shod ni imel. Nego njegove razprave so se gibale v najširših mejah, program njegov bodi naj podloga vsemu javnemu delovanju našemu, tudi politiki naši, sploh vsej borbi za dobrotstva našega naroda. Tu pa mora tudi naše stališče imeti najširše meje, tu nam je vprašati, ali je „katoliški slovenski program" obsežen dovolj za naše javno delovanje in ali si more narod po njegovih načelih ohraniti in poživiti vsa svoja dobrotstva? To vprašanje se pa tiče v prvi vrsti naših narodnih strank, ker je njih naloga dosedaj bila, družiti moči za javno delovanje in ker imajo v tem oziru svoj star in stalen program. Nam se vidi, da — ne in hočemo to pokazati na razlikah med starim in novim programom.
Katere Ljubljanske mestne šole so dobre, katere slabe?
V Ljubljani, 10. septembra.
Ocena šol po njihovi vrednosti spada sicer v področje raznih Šolskih nadzornikov, vender včasih je dobro in potrebno, da tudi mi spregovorimo o tej važni reči kako besedo, posebno sedaj, ko imamo novo šolsko leto že pred durmi, ker nam se dozdeva, da love mnogi nezavedni roditelji, vpisujoč svoje otroke v šolo, kar ,slepe miši".
Torej, katere Ljubljanske mestne šole so dobre ? V naših, sicer nepedagogiških očdh zgol tiste, v katerih sede* otroci samo jedne narodnosti, v kojih poučujejo učitelji in učiteljice otroke z materinim jezikom vse predmete. Saj je vender vsakomur znano, kdor se je s kakim otrokom kedaj ukvarjal, da mu je še celo v domačem jeziku težko razložiti kako novo reč, kamo li v tujem! Le v takih šolah gre ves pouk hitro izpod rok, ker ni treba učencem vsake besede po devetkrat popravljati. Pa še nekaj bo lahko samo v takib šolah godi, kar je silne važnosti: le z materino besedo zamoro učitelj vzgojil u o delovati in uplivati b lazil no na otroško voljo in srce. Germanizatorji, poglejte, kaj zanemarjate! Vso vzgojo, najvažnejše! — Skrbni očetje,  drage matere!   Ako  torej   s svojim
j bila je pa vedno nekako klaverna; kajti šumele bo jej vedno Pavletove besede v srcu.
Ura je v zvouiku udarila polujednajstih. „Vozit! Vozit!" čuje  ho najedenkrat z onostran Save.
Jurič skoči po konci. aKdo kliče tako pozno. Ob taki uri sem Še redkokrat vozil. Vender naj grem. Lahko noč obema!"
„Stoj Jure, grem še jaz b teboj," pravi Grogor in ustane.
„Le pojdite oče, da se brodar ju ne pripeti kitka nesreča!" Pristavi Marica.
„Ne oče, le tu ostanite! Ga že sam prepeljem. Lahko noč Marica! Sladko spavaj," pravi Jurič in odide po bregu k svojemu Čolnu.
„Oče, pojdite za JuriČem, da se mu kaj ne pripeti! Tukaj vas bom počakala", prosi Marica očeta.
„Saj grem," odvrne Grogor in gre za Jurijem. Toda oni je stal Že v čolnu in ga odrinil od brega. Grogor stopi v svoj čolu in gleda za brodarjem v temino.
Jurič kmalu privesla na onostran, in čoln trči v breg. „Le noter I kdor hoče na ono stran!" reče brodar in gleda kdo bo uetopil.
otrokom doma govorite in molite slovenski, tako ga zapišite dečka v I. ali II. mestno golo ali pa na desko vadnico, deklico ali v dekliško šolo pri svetem Jakobu, ali v nunsko šolo, ali pa na dekliško vadnico ! Na vseh teh šolah sta slovenščina in nemščina obligatni, to je vsak otrok brez izjeme se mora učiti obeb deželnih jezikov. — Kdor si pa res Nemec, vpiši svojega dečka v „schulvereinsko" šolo v realki, ker zvedeli smo, da vodstvo te šole vzprejema novejši čas samo nemške dečke, ker se je krunio prepričalo, da slovenski otroci nemške v napredku samo zavirajo. Tudi smo lani v „Wochen-blatt-u" čitali: „Vielen Kindern wurde die Aufnahme vervveigert, v/eil sie vom Hause aus der deutschen Sprache nicht maV:htig vvaren." To je pošteno, če je res!
Ali moreta vodstvi mestnih nemških šol tudi kaj tucega reči? Nikakor ne, ker v te šole se vsak otrok v/prejm« brez ozira na narodnost. Zaradi tega pa ti mestni nemški šoli prištevamo slabim šolam, ker so nemške namo po imenu, a ne po številu nemških otrok. Da vidimo! Letošnji „Jahres bericht" deške nemške šolo sicer trdi, da je imela ta šola 51 samo nemško, 128 pa slovensko in nemško govorečih otrok. Toda te trditve ne verjame niti ,Woclienblatt", kajti ta list je poročal dne 30. julija tako-le: „Die etiidt. deutsche Knaben-ichttle besuchten zusammen 193 Scbuler; bievon vvaren 51 Deutsche und — 128 Slovenen". To je vsaj deloma resnično. Roditeljem teh 51 nemških dečkov svetujemo, naj gredo ž njimi v realko in tam s povzdifenjenimi rokami prosijo za vzprejem v „Bchulvereiusko" šolo, ker tukaj se bodo res kaj prida uaučili za življenje, a na mestni nemški šoli morajo samo poslušati, kako se tistim 128 slovenskim papigam nemške besede vbijajo v trde butice. — „Jaliresbericht" nemške dekliške šole našteva 08 samo nemško, 181 (?) slovensko in nemško, 10 (revice!) pa slovensko govorečih učenk. Roditeljem onih 08 nemških deklic svetujemo, naj nemudoma ulože na deželni šolski svet protest (saj Vi imate veliko prakse v tem!) zoper to, da se vzprejema na nemško dekliško šolo dvakrat več slovenskih deklic, nego nemških. Recite: „Mi smo takrat zahtevali nemško šoto samo za nemške deklice, sedaj je pa taka mešanica. Naše nemške hčere bi se veliko več naučile, ako bi bile same zase v šoli, zdaj jih pa tiste slovenske branjevske sitnežke motijo!"
A kako je slovenščina na nemških mest uib šolah potisnjeua prav za peč, dasi so vanje nalovili 319 s lo ve n s k i h otrok, to smo šele letos zvedeli iz poroč>la mestnega Šolskega sveta, kjer je stalo: BI>va mestna učitelja prosita za nagrado za neotnigal.ni pouk slovenščine". To osvetli ves položaj. Torej na c. kr. vadnici je slovenščina obligatna za vse otroke, a na šolah, ki ne vzdržujejo na mestne in deželne stroške, je pa neobli-gatna, za kar m* mora pa še posebej nagrade dajati. Vrlo dobro! Tukaj se vidi vsa nečuvena po-pustnost uašib „klerikalcv" v narodnih rečeh, kateri seduj, vštevši Nemce, odločujejo v deželnem šolskem svetu in deželuem odboru. Pa ne samo v narodnih, da še celo v verskih rečeh so mlačni, Hamo da vladi pokažejo, kako so zmerni. Le zaradi  tega, da jih vlada ni   zapisala v črne bukve
Izza grmovja prikaže se moška osoba, katere pa v nočni temini ni bilo poznati, in stopi v čoln tik brodarja. Čoln se jame pomikati od brega proti sredi. Že je v sredi struge. Tu se najedenkrat tujec obrne k brodarju, ga prime za vrat in zavihti v vodo. Brodar zakriči in se oklene tujca, — oba se prekopicneta v valove — — —
Grogor je čul krik in plosk v vodo. Marica je zakričala pod lipo, hitela uazdol po bregu; a preduo pride do vode, zgrudi se nezavestna na tla.
Jurič, pravi sin vode, prikaže se koj na površji in zavpije: „Grog6r! Grogor!"
„Tu sem, koj pridem! Kje pa si?" se uglasi Grogor in vesla proti onemu mestu, od koder je čul glas.
Miuolo je že nekaj let. Koči stojita še vedno na obrežji Save. Prebivalci bo vsi isti, samo da se jih je za dvoje pomnožilo. Grogor še vedno ribari, dasi je že star. Večkrat pripoveduje vnukoma ob onem večeru in onem ptujcu, ki je hotel njunega ateja utopiti, a je sam našel nesrečni kouec v valovih. Bil je lovec Pavel. Jurič prepeljava Še vedno ljudi z jedne strani na drugo. Včasih mu pomaga tudi Marica. Saj tudi ona zna veslati.
„radikalcev", so kar slepo dovoljevali razširjanje nemških Sol. Id kaj je posledica temu? To, da se mora zdaj na obeb nemških šolah 319 slovenskih otrok iz nemškega katekizma učiti verskih resnic! Tukaj manka vrlega Bernskega škofa Bauerja, da bi to nesmiselno početje ožigosal, kakor zasluži! Na katoliškem shodu je tudi naš knezoškof vsklik-nil: „Celih mož nam manka!" Tu se jedenkrat vjemamo ž njim. Res je, celib mož nimate, »klerikalci" ! Kajti, ako bi v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu sedeli trdi slovenski možje, nikdar bi se ne bile nemške šole tako hitro razširile. Taki možje bi bili rekli: „Vlada, izkazi nam poprej zadostno Število nemških otrok, potem ti že privolimo razširjanje, a za slovenske otroke je še dovolj prostora na slovenskih šolah. Čemu tolike potrate!" Tudi nekdo drug je na istem shodu vzdihoval: „Po njih delih jih boste spoznali!" Dobro! Deset razredov nemških šol je „klerikalno* delo. Ponosni smete biti na nje! In tudi dosledni bo naši »klerikalci". Ob času mestnih volitev grozno kriče, kako magistrat razsipa mestno imetje, a pri zeleui mizi bodo prav tisto mestno občino prisilili, da mora sezidati novo Šolsko poslopje za nemške šole, kar bode stalo, ker občina nima več brezplačnega, prostora, najmanj kakih 130.000 gld.
Kakšna razlika mej poprej in sedaj! Ko so bili nemškutarji ua krmilu, takrat so bili: magistrat, deželni odbor, mestni in deželni šolski svet jedna glava, jedno srce. Sedaj pa deželni šolski svet z deželnim odborom vred tako rad pokaže, da „radikalci" na magistratu nimajo pri šolstvu druge besede, kakor: Poiščite prostora za dva nova nemška razreda, razpišite takoj dve stalni učiteljski mesti na nemških šolah! Slovenski volilci, vprašamo vas: Ali smo se zato pri volitvah toliko pehali, da smo vrgli nemškutarje?
Lansko leto o tem času smo se obrnili do deželnega šolskega sveta s prošnjo, da naj izposluje ud vlade jednak ukaz na mestna šolska vodstva, kakor se je izdal za Drago. Ker pa ni bilo o tem ničesar čuti, zato se letos zatečemo k članom „Družbe sv. Cirila in Metoda" z milo prošnjo: naj vsak Član obojega spola smatra za vestno reč in narodno dolžnost, da te dni, ko se bo vršilo vpisovanje za novo šolsko leto, vsak poučuj, kjerkoli se ti prilika ponudi, nevedne roditelje po mestu in na deželi, v katero mestno šolo naj vpišejo svoje otroke. Ako se razgovarjate o druzih manj važnih rečeh, razgovarjajte se še o tem, kar je zares važno I Pri tem pouku boste morda naleteli na tale ugovor: „Jaz pošiljam svojega otroka zato v nemško šolo, da se bo nemškega jtzika naučil". Takemu nevednežu odgovorite: „Na vseh Ljubljanskih mestnih Šolah se otroci uče nemškega jezika, velik razloček je samo ta, da se uče na slovenskih šolah po pametnem načinu, na nemških pa po bedastem načinu koroških ger-mauizatorjev." — Če to storite, hvala Vam v imenu rešenih otrok.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 10. septembra Deželni »bori. Včeruj začelo se je novo zasedanje vseh deželnih zborov. V češkem deželuem zboru bila je že prva seja zanimiva, naslednje pa bodo najbrž še bolj. Razen interpelacije Staročeuov in dra. He-rolda vzbudila je nekoliko pozornosti kontroverza mej Ptenerjem in deželnim maršalom zaradi puiik tacijskega odseka. Deželni maršal je uaglašal, da od vlade nima nikakeršnih punktacijskih predlog, da torej tudi odseka za sedaj ni treba. — V m o -ravskem deželnem zboru se nekaj pripravlja. Ćebi spravili bodo razne stvari v razgovor in Nemci se dotičnih debat boje, zato bi najraje, da deželni zbor sedaj zaustavi posvetovanja. — Tudi v deželuem zboru štajerskem ne bo vse gladko teklo. Nemci mislijo razne določbe vlade o jezikovni ravnopravnosti ua dan spraviti, Slovenci pa imajo tudi polno vrečo pritožeb. — Novi deželui glavar Lupul pozdravil je bukovi nski deželni zbor v govoru brez vsake najmanjše politične barve. — Tržaški deželni zbor otvori) je župan dr. Pitteri, vlado je zastopal baron Conrad. Niti dr. Pitteri niti baron Conrad nista spravila slovenske besede z jezika. — V Goriškem deželnem zboru pozdravila sta glavar grof Coronini in vladni zastopnik zbrane poslance v obeh jezikih. Protestant Je in katoliki na Ogerskem. Politično nasprotstvo mej Ogersko in rimsko kurijo zaneslo se je sedaj tudi že v javno življenje,
kar se je zlasti dobro pokazalo pri Knmoranskih slavnostib, vršivših se te dni. Reformovani škof Papp napadal je v posebuem pastirskem listu katolike zaradi krstnih matic in bivši ministerski predsednik Tisza, kot vrhovni kurstor kalvtnske verske zadruge onstran Dunava, mu je pri tem dobro sekundi ral. Napad je bil neopravičen in je sategadel) indignacija katoliških krogov povse osnovana. Primas Vassarj izrekel se je o Komo-rauskih slavuostih jako trpko in namerava odgovoriti v posebnem pastirskem pismu. Proti nekemu novinarju rekel je, da se boji verskega konflikta in žalostnih njega posledic sa domovino.
V lutnje države.
Srbske razmere. Liberalna stranka se čuti močnejšo, kakor se sploh sodi. Da odgovori na od radikalne stranke v Aleksincu sklenjene resolucije, namerava sklicati v Belemgradu velik sbod in izreči regentstvu ter novi vladi zaupanje. — Radikalnega župana v Šalicu, Jovana Pavlovići, so zaprli, češ, da je falsikoval volilski imenik. — Vlada baje ne misli sklicati skupščine pred novim letom, radikalci pa silijo v to, trdeč, da brez dovoljenja skupščine ni smeti niti začasno ne, podaljšati trgovinske pogodbe mej Avstro Ogersko in Srbijo, vsled česar bi nastalo jako neugodno razmerju mej tema sosedoma. — Tudi naprednjaki Garašaninove barve prirejajo v raznih krajih shode in koostatovati je, da se tudi njih število izdatno množi. V Požarevcu povdarjal je poslanec Steva Maksimovic, da so Srbi primorali I. 1835. velikega Miloša, da je spoštoval narodova prava in prisilili bodo tudi sedanje regentstvo, da spoštuje ustavo. — V Pirotu vrgli bo radikalci iz vseh javnih lokalov sliko Risticevo in metropolita Mihajla.
Kolumbova slavnost v Genovi, Francoski listi pišejo kaj simpatično o Kolumbovih slavnostib v Genovi ter naglašajo, da sedaj mej Francijo in Italijo sicer ni prijateljskega razmerja, da pa zato prijateljstvo v bodočnosti ni izključeno. „Libertć" pravi: če v Italiji mrgoli galo-fobov, v Franciji ni italofobov. Vzprejem v Genovi giuil je vsakega Francoza. Iz trgovinske pogodbe, sklenjeue s Švico, more Italija razvideti, Česa je Francija voljna storiti za svojega prijatelja. Italija bodi nevtralna, s tem je rečeuo vse, kar žele in upajo Francozi. Najhujši zagovorniki varnostne carine umolknili bi, kadar bi bilo treba dati Italiji koncesij, da se nje zveza z Nemčijo in Avstrijo Če ne raztrga, vsaj zrahlja. Žal, da je za sedaj ta na* deja le prazna. — „Tempa" se spominja starodavnega prijateljstva mej obema narodoma. Francija ni bila in ni nasprotnica Italiji, zoperstavlja se le krivim idejam in umetno narejeni nezaupnosti, katere so jo zapeljale v nenaravne politične kombinacije. Moralni uspeh Geuoveških slavnostij bode brez dvomu velik, približal bode zopet dva naroda in morda pripomogel, da se znižajo bremena v vojaške svrhe.
Dopisi.
Iz 1'oljmi nad Škof jo loko, fi. sept. [Izv. dop.j (N aša podružnica sv. Cirila in Metoda.) Minola nedelja bila je za vso Poljansko dolino krasen naroden praznik, za katerega se moramo zahvaliti požrtvovalnemu vodstvu „podružnice sv. Cirila in Metoda za Poljansko dolino", odnosno njenemu odboru. Omenjeno vodstvo je namreč na ta dan sklicalo občni zbor podružnice, a katerim je tudi bila zvezana lepa veselica. Ne bi sicer poročal o tem občnem zboru, pri katerem je bil z malimi pi omembami izvoljen dosedanji odbor, da se ni na njem vzprejel z glasnim pritrjevanjem jednoglasno osobito za naše sedanje razmere važen sklep, da iz reka občni zbor naše podružnice popolno zaupanje dosedanjemu n e-nadomestnemu vodstvu družbinemu in zahvalo njenemu neustrašnemu zagovorniku č. g. kuratu in arhivarju A. Koblarju. Tu sem naj bi prišli oni grobokopi naroda, ki so, vedoč da imajo za seboj večino poslušalstva, s svojimi, že mesece poprej skrpucanimi govori hoteli blatiti zaslužno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda in izliti svojo jezico nad njim, in prepričali bi se bili, da vodstvo vender še ni in nikdar ne bo tako osamljeno, kakor si oni domišljujejo in žele v svoji preprosti pameti!
Za občnim zborom vršila se je veselica. Ko je oktet Ljubljanskih pevcev odpel pesem: „Slove-nec sem" nastopil je Poljanski g. kapelan Ivan Ceh a so k in slikal v svojem večkrat po pritrje-valnih klicih pretrganem govoru žalostne razmere Slovencev osobito ob mejah, korist in delovanje družbe nSv. Cirila in Metoda", ki deluje na to, da se vzgojuje slovenska deca v svojem materinjem jeziku in s tem uže deluje za vero, kajti Slovenec
Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 206, Ani 10. septembra 1892.
pozabivši dragoceni zaklad, rodni jezik svoj, pozabil bode tudi vere, pozabil vsega, kar mora biti slednjemu človeku-poštenjaku sveto in drago. Treba torej in dolžnost je naša, da podpiramo to prepo-trebno družbo, „kajti ponemčevanje se širi vedno dalje, kakor kužna bolezen, Če se mu takoj ne ustavimo, utegne priti tudi do nas. Tega pa ne bo hotel noben pravi rodoljub. Če bi vam torej kdo rekel, da ni vredno te družbe podpirati, češ, to ni nič, nikake važnosti, ali celo, da ni krščanska, katoliška, takemu — in naj bo to kdorkoli hoče — recite v obraz, daje sovražnik Boga, sovražnik in zaničevalec samega sebe, sovražnik in izdajica slovenskega naroda!" — Mnogo jednakih rodoljubnih in krščanskih resnic podal nam je še č. g. govornik, žal, da nam ni mogoče sporočiti govora njegovega v celoti; da pa so segale njegove besede vrlim Poljancem do srca, kakor so prišle iz srca, pričalo je burno odobravanje koncem govora.
Za pevci, odpevšimi precizno, kakor prvo pesem, tudi „0 boj", nastopil je dijak, rojak Poljanski, g. M. O.^m^ deklamoval svojo pesem : „Metodova smrt", ki slove :
Metod, svetnik umira, ugaša mn oko, Slovanski ljud se zbira, poslavlja se težkć. — „Čuj oporoko mojo!" mu besedi Metod, Povzdigne roko svojo, ,,oj £uj me vdani rod!
„Težka je bila setev — črtfl me je German — „A k>tj — saj kaže žetev, da trud ni bil zaman ! — „Ugajal ni Germanom bogati moj uspeh, „Pogubnik bil Slovanom v zvijačnih sem očeh!
„Moža nikdar ne straži pogubne vihre srd! „Nalita v zlati čafii pogosto nam je smrt! — „Umivam . . .. Zadnja želja: zvest Slavi bodi rod! „Radosten v kraj veselja rad potlej grem odtod!" —
Končal je. — Glas zadri: „Stal vedno bo Slovan lM Odmeva v množnem zbori:  „Slovan ne bo teptan!" — Metod vesel smehlja se.^— „Zahvalim . . . tebe... rod! Obljubi .. . zvest. . . vse . .. čase.. .!" — Premfnol je Metod!
Z občnim naudušenjem, kakor ta navedena pesem, vzprejeta je bila tudi Gregorčičeva: .Domovina", katero je jako premišljeno deklamovala sestra deklamatorjeva, gospodična Jelica. Pevci zapeli so zopet, začela se je prosta zabava, toda dež, ki je nagajal do začetka veselice, prisilil nas je, da smo se morali umakniti z vrta, okusno z zastavami in cvetjem okrašenega, v notranje prostore gospođa J. čadeža, kjer smo se še dokaj časa zabavali ob petji pevcev Ljubljanskih in nauduševalnih govorih. — In ko je pisec teh vrstic korakal na svoj dom, mislil je o veselici, o probujenem narodu, o družbi sv. Cirila in Metoda, in — Bog v6 čemu — porodila se mu je tudi pomilovalna misel o katol iškem shodu v Ljubljani.
Is Kamnika dne 6 septembra. [I/.v. dop.] (Tukajšnja ž e u s k a i u moška podružnica sv. Cirila in Metoda) je dne 4 t. m. priredila veselico v čitalničnih prostorih z dvema gledališkima igrama, deklamacijo in prosto zabavo. Mej sodelovalkami na odru je bila celo domoljubna Slovenka gospdč. Antonija Lovreučič s Prošeka pri Trstu. Igrala se je pred odličnim občinstvom vesela igra: „Dubio jutro" in „Ženski jok", a mej presledkom deklamovala Gregorčičeva peaen „Domovini". V prvi igri je nastopil g. Josip Funtek pravnik, kot kmetovalec, udovec Groga ter dovršil svojo nalogo izvrstno. Ulogo matere njegove, Marijane, imela je gospodična Josipiua Medvedova Zenica-maminka je bila huda, ker je morala biti, a dobro dušno — huda. Kaj prijetno je bilo poalušati, kako ljubko sta se pogovarjala: Ciljka Martauova — gospodična Marica Koželjeva in Primož, Grogov Btrijčuik — g. Koželj. Poslušalcem sta napravila mnogo smehu in zabave. Isto tako Baibka — gospdč. Janežičeva z udovcem Grego ŠU-fanČek, župan je bil naš stari znanec g. Slabanja. imel je nocoj kratko ulogo, dognal jo je po svoji navadi: prav dobro. Martin, Gregov sosed, — g. J. Š. se je kaj moško nosil po odru ter pokazal, da ]e kos svoji ulogi. Kmetska fanta: Tine (g. Maček) iu Batoljec (g. Bezjak) sta bila ua gledališkem odru novinca, a sta navzlic temu mnogo pripomogla, da je imela igra toliko uspeha. — Po tej igri je bila deklamacija Gregorčičeve pesni: .Domovini". V prave roke je prišia, ker se je lotil je g. dr. Janežič, tukajšnji rojak. Po daljšem presledku, uustopi v drugi Igri: „Ženski jok" g. Funtek v ulogi Dagarina, mladega oženjenca, strastnega hazard igralca, kateremu so potekli .medeni tedni".  Dagarinova so-
proga, Lucija, bivša, mlada vdova je bila prej imenovana gospodična Lovreučič. Poznaje se, da njej gledališki oder ni neznan ter da je zavedna, kakeršne so primorske Slovenke. Albert Podvinski, prijatelj in sošolec Dagarioov, je bil dr. Janežič, ki je tudi to ulogo odličao igral. Za soprogo je imel Klotildo — gospodično Kristino Janežičevo, jako nadarjeno učenko Lucije Dagarinove, katero je ta učila, kako se naj joka, da omeči srce malo skopega Alberta. V vsej igri nič bo ni menj odlikovala, nego seje njeni soprog Albert. Kilijana — Blugo igral je režiser Kamniškega gledališča sam, g. Josip Štele.
Veselica ta je izročila družbi sv. Cirila in Metoda čez 50 gld. Izmej odličnih tujcev, ki so bili navzočni v veselici, imenujmo gg. poslanca Spinčića in arhivarja Koblarja. Po igrah se je pričela velezanimiva prosta zabava. Župan naš, g. Močnik, napil je g kuratu Koblarju ter ga zahvalil, da je bil on tisti, ki je branil vodstvo družbe sv. C rila in Metoda na katoliškem shodu v Ljubljani. Takoj potem mu je napil še g. Polec ter pozval občinstvo, naj da kuratu še častni naslov: kurator družbe sv. Cirila iu Metoda. Tem besedam je pritegnilo z vzplam-telo naudušenostjo iu pohvalo. Pojasnil je potem kurator Koblar sam, da družba sv. Cirila in Metoda ne more biti na poštenejši podlagi no^o je, da so njena pravila prepisana od n- Ue druge katoliške družbe, da se je, preden se je konedno ustanovila, izročila vsem slovenskim škofom bela pola, naj izreko na njej svoje Želje in pomiselke.
Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
V Ljubljani, 10. septembra. Doposlali so se nam nastopni telegrami: Tu p al i če, 8. septembra. — Prav v srce užalili so nas nepremišljeni napadi katoliškega shoda na uzorno našo družbo sv. Cirila iu Metoda. Jedi-nemu nje zagovorniku prečastitemu gosp. Antonu Koblarju izrekamo zatorej najiBkreuejšo zahvalo. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Cerkljah. Iz Borovnice, 8. septembra. — Napad na družbo sv. C»rila in Metoda obsojamo odločuo tembolj, ker prihaja od narodnih uihilistov, katerih nikdo se še ni dokazal vrednim, da zbriše prah b čevljev u/or duhovnika: Zupana, zaslužnega, v boji za naroda vero in pravo osivelega prvoboritelja: Svetca in neustrašnega zagovornika svete naše stvari: Koblarja. Bog nam ohrani te iu nam daj še več takih mož, naudušenih, zavednih, delavnih! Klevtt-niki pa pokažite najprej kakov sad pozitivnega dela za narod in naravne njega pravice, potem podirajte, kar jo narod sezidal pod vodstvom mož, katerim zaupa. Zavedni obračajo se od vas z gnusom iu gnevom.
Jos. V e r b i č, župan, Ivan Majaron, Jok. KeržiČ, Janez Kos, ob(\ svetovalci. Borovnica, 9. septembra. — Delovanje družbe sv. Cirila in Metoda kaže, da je nje vodstvo uzorno, zadnja skupščina v Postu j ini sve-d oči, da narod gori za družbo in nje vodstvu zaupa! Živeli Zupan, Svelee in Koblar! Živela naša družba bv. Cirila in Metoda.
Bralno društvo v Borovnici.
Odbor moške podružnice sv Cirila in Metoda v Trstu izdal je nastopno
Izjavo.
Proti brezvestnim i n nepremišljenim napadom ua čestito družbo sv. Cirila iu Metoda sploh in posebe na njeno sluvno vodstvo o priliki zborovanja prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani in od strani nepoklicanih oseb, katere uimaio dosedaj za slovensko šolstvo nikakih zaslug, protestuje odločno podpisani odbor obsojajoč lako herostratično postopanje. Zajedno izreka bvojo najtoplejo zali v al n i u neomejeno zaupanje temu slavnemu vodstvu za požrtvovalno in vs pesno delovanje v pi id katoliški veri in slovenskemu narodu. Konečno izraža velečastitemu g. kuratu Koblarju popolno priznanje za neustrašeno hrambo velezaslužue naše družbe.
V Trstu, dne 6. septembra 1892. Odbor   moške   podružnice   sv. Cirila in Metoda.
Mate Man dir  t. č. načelnik; Dr. G. Gre gor in, t. č. podnačelnik;  Gregor Bartol,   t. č. tajnik; Lacko Križ, t. č. denarničar; Ljudevit F url a ni, dr. Karol G laser, odbornika.
P. n. bratje in prijatelji društva!
Glede na neprestano, strastno nujskanje zoper naš Jutrajsnji \ii gjDf izlet v Jesenice, zahteva sedaj yaT   naša narodna čast, da se ta Izlet v izvrši navzlic negotovemu vre-
f/S^ft menu in da se izvrši dostojno. (i\     W    Bratje Sokoli in prijatelji dm-štva! Ne strašimo se vremena ln  Impozantna  udeležba bodi jutri naš  odgovor vsem neprijateljem Sokolstva.  Kdor si ni utegnil oskrbeti voznega listka, dobi ga tudi še jutri pri osebnem vlaku. Na zdar in na svidenje!
_Odbor »Ljubljanskega Sokola".
Domače stvari.
— (Vodstvo našega lista) odloži s 14. dnem t. m. gospod dr. Dauilo Majaron, ker odide za nekaj časa iz Ljubljane, a prevzame je gospod dr. Karol Triller v Ljubljani. Naznanjamo to že danes, da se izvolijo po tem ravnati naši p. n. gospodje dopisniki in prijatelji.
— („G 1 a s b e n a Matica" v L j ubijan i) otvori svojo glasbeno šolo za šolsko leto 189 2 .'{. dne 19. t. m. Vpisovanje vrši se v dneh 15., 16. in 17. t. m. zjutraj od 10. do 12. ure, popoludne od 2. do 5. ure v društvenih prostorih v knežjem dvoru. (II. nadstropje.) Letos poučuje se v teoriji, harmoniji, zborovem petji, samospevu, klavirji, na goslih in — če se oglasi zadostno število gojencev — tudi na vijolončelu. Poleg teh predmetov otvori se še za odrasle pevce, ki hočejo vstopiti v pevski zbor „Glasbene Matice", štiriraesečna zimska vadnica. Pouk v teoriji in zborovem petji je brezplačen, za vsak ostali učni predmet je plačati 150 gld. učnine na mesec. Poučuje se pa predmet po dve uri na teden. V posamnih učnih predmetih razstavljeni so gg. učitelji glasbene šole sledeče: Harmonija: M. Hubad; samospev, F. Grbic, M. Hubad; klavir, K. HofTmeister, F. Grbic, M. Hubad, I. Baudis; gosli, I. Baudis; vadnica za pevski zbor, A. Razinger; teorija in zborovo petje, M. Hubad. Vsak gojenec more pri vsprejemu voliti si učitelja. Odbor bode javljenim željam ustrezal po možnosti. Zajedno opozarja p. n. občinstvo, da se gojenci radi učnega načrta pravočasno oglase, sicer mu bo nemožno ustrezati željam zapoznelih. Mej vsprejemnimi pogoji je naglašati zahteva, da ima vsak učenec svoj instrument doma, ker je pouk drugače brezuspešen.
Odbor „Glasbene Matice".
— („Sokola L j u b 1 j a u s k e ga" izlet v Jesenice) bode jutri pri vsakem vremenu. Vlak odpelje se ob 6. uri 18 miuut z južnega kolodvora. (Gledi zgornji poziv.)
— (Pri čete k šolskega leta na c. k r. obrtnih s t r o k o v u i b šolah.) Upisovanje v strokovno šolo za lesno industrijo, v javno risarsko šolo in v šolo za umetno vezenje in šivanje čipk se prične v četrtek dne 15. t. m. in se bode vršilo tudi v petek iu soboto, to ju 16. in 17. t. m. vsak dati od 9. do 12. ure zjutraj. Novi učenci in učenke naj se predstavijo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov ter dokažejo, da so dovršili 14 leto iu ljudsko šolo. šolnine in vzpre-jemnine ni nobene. V javno risarsko šolo se vpisuje tudi mej letom vsako nedeljo dopoludne. Več povedo poulični plakati iu tudi ravnateljstvo (Virantova hiša, I nadstropje), ki daie drage volje v«a potrebna pojasnila.
— (Celovški gostje.) V četrtek zvečer pripeljali bo se Celovški župan in nekateri občinski svetniki v Liubljano, da si ogledajo nove vojašuice, klavuico iu nekatere druge novejše zgradbe v našem mestu.
— (Gledališki in dekorativni predmeti) Strojni mojster deželnega gledališča, gospod Vekoslav Bittuer razstavil je te dui v prodajal-nici g. A. Obreze gledališke in dekorativne predmete, ki jih izdelujeta Brata Bittuer iz papirja in papirnate tvarine Bratov Bittnerjev tvrdka ie prva v tej stroki, oua zalaga z rečeuimi predmeti Na-rodiui divadlo v Pragi in bode tudi preskrbovala naše gledališče. Vsi predmeti so naravno izdelani in kažejo, da sta izdelovutelja prava mojstra. Za ilustracijo naj povemo to resnično dogodbo. Brata Bittner izdelala sta za zadnjo Praško jubilarno razstavo imitovane gnjati. Ko sta jih dala prepeljati v razstavni prostor, zaustavil je voz dotični užit-ninski uradnik, češ, da morata plačati za gniuti užit-uinski davek. To pač najjasneje  priča o naravnosti
I izdelanih predmetov.
— (Izložene slike.) V prodajalnici gosp. Koltnana v Ljubljani na velikem trgu izložene so tri slike nadobudnega domačega slikarja g. Antona G vaj ca, ki ie dovršil ravnokar Študije na slikarski akademiji na Dunaji. Slike so študije, posnete po prirodi in kažejo lepo nadarjenost. Gospod G vaje je zdaj v specijalni šoli gosp. prof. Trenkvralda na Dunaji za zgodovinsko slikarstvo.
— (Poštne stvari.) Tudi v Ljubljani bodo smeli odslej pismonoše donaŠati po poštnih nakaznicah došle denarne zneske adresatom na dom, kakor je to občaino že v nekaterih drugih krajih.
— (Promenadni koncerti.) Meseca septembra svirala bode vojaška godba, če bode vreme ^godoo, dne 18. in doc* 25. v „Zvezdi" vselej ob
/i 12. uri dopoludne.
— (Včerajšnji mesečni živinski semenj) v Ljubljani bil je slabo obiskan. Prignalo se je 255 konj in volov, 1G4 krav, 32 telet, skupaj 451 glav. Kupčija je bila sploh srednja, deloma zaradi zelo neugodnega deževnega vremena, deloma pa tudi zato, ker bo v ponedeljek 12. septembra veliki semenj. Prignalo se je le malo Živine in prišlo malo kujicev, posebno zunanjih.
— (Na višjem gimnaziji v Novem m e -s t u lin -li'-ne se upisovaoje za I. razred dne 15 t. m. Pooavljalnl Ispiti se bodo vršili due 16. Ostalih razredov dijaki se morajo zgladti pri vodstvu dne 16. in 17. t. m.
— (Na H ledu) bilo je letos izredno veliko tujcev. Do konca minulega meseca došlo je 1043 osob in prve dni tega meseca bilo jih je še vse polno. Neugodno vreme zadnjega tedna jih je seveda mnogo pregnalo, ker so večeri pričeli postajati neprijetno hladni. Mimogrede obiskalo je nad 500 tujih gostov ykin8 nebeški kranjske zemlje". Drugo leto pričeli bodo graditi novi zdraviški salon na jednem uaj-lepših prostorov ob jezeru.
— (Slovensko bralno društvo v Tržiču.) V občnem zboru slovenskega bralnega društva bili so voljeni: g. Andrej Kmet predsednikom, g. Len. K I u f u ta r [>odpredsednikom, g Leop. AbučiČ tajnikom, g. Franc A h a č i č blagajnikom. V odbor pa gg. Alojzij Šimec, Jan. Debelak, Albin Strun in A. Resmau, namestnikoma pa gg. A. Jeglič in A. Sitar.
— (Premovanje konj v Lescah) je bilo dne 6. t. m : Za kobile z žrebeti dobili ho darila posestniki: A. Kržišnik iz Žerovnice 35 gld., Tom. l'reširn li Lesec 20 gld., Frania Rozman, Jern. Božič iz Novevasi in Jan. Cotelj iz ZgoŠ po 15 gld., Frau Zupan iz SinokuČa in Ant. Žuidar iz ZgOŠS pa srebrni svetiuji. Za mlade breje kobile dobili so darila posestniki: Fr. Koželj iti Smokuča 25 gld., Mart. Rozman 20 gld., Luka Grilc 15 gld., Jan. Kolman in Val. Papler srebrni svetinji. Za jeduo-in dveletne kobile: Jož Resman iu Fr. BenediČič po 10 gld., Jan. Marovt, Jau. Preč in Jan. Svetina Brebrne svetinje.
— (Konec žg a n j e p i v c a.) V ponedeljek našel je Anton Kadunc v Šmarji v svojem listnjaku 29 letnega kmetskega sina Antona K vedra iz Zgornjega Bernika pri Crkljah — mrtvega. Mož je bil velik prijatelj žlahtnega jeruša in se ga je bil prejšnji večer tako naiezel, da je naglom* umrl.
— (Strela) udarila je v nedeljo v hišo posestnika Franca Mlinarja v Godoviču, jo užgala in ubila 76letnega gustača Janeza Leskovca. Hiša je pogorela do tal. Mlinar je bil sicer zavarovan, a VlUc temu mu je požar prouzročil Akode nad 1200 gld.
— (Podporno društvo .Dijaška kuhinja" v Ptuji) razpošilja poročilo o društvenem delovanji od 1. novembra 1891. do konca šolskega leta 1891/92. L. 1886. oglasilo se je izdatno število Ptujskih rodoljubov in prijateljev mladine, ki so b primernimi doneski zagotovili ustanovitev in obstanek kuhinje, kjer bi se oskrbelo učencem kosilo. Konvent čč. oo. minoritov prevzel je kuhinjo na svojo skrb in svoj trud. Ker se je koncem šolskega leta 1891 92. odpovedalo nadaljevauje dijaške kuhinje v kouveutu oo. tniuoritov, ustanovilo se je posebno društvo in se dne 31. oktobra 1891. volil predsednik iu odbor, ki je imel tekom leta tri redne seje. Zahvaljuje se vsem doBedan im podpornikom in jih prosi daljne podpore. Društvo šteje 68 podpornih članov ki so vplačali v šolskem I 1891/92. lepo vsoto 643 gld. 90 kr. katerim je Se prišteti ostanek 22 gld. iz prejšnjega leta. Stroški za hrano, ustanovitev, kuhinjsko in mizno orodje itd. so znašali 611 gld. 5 kr. ostane torej še prebitek 54 gld 85 kr.   V drugi seji  vsprejele so se prošnje 16
učencev za podporo, nekatere pa še v tretji seji. Poleg teh so razni dobrotniki še dajali učencem hrano na svojem domu, tako n. p. konvent oo. minoritov, č g. prost Modrinjak, poseatnica gospa Gregorič in mnogo druzib. Društvo je torej pod predsedstvom g. dr P1 o j a delovalo prav uspešno in naj bi tudi naprej našlo tako zveste podpornike.
— (V Trstu umrl je) predvčerajnem po kratki bolezni kanonik monsignor Ivan Nep. Legat v 50 letu svoje dobe. Pokojni bil je nečak nepozabnega škofa Tržaškega dr. Jerneja Legata in se je rodil v Naklem pri Kranji. Gimnazijske študije zvršil je I. 1861 na Ljubljanski gimnaziji in vstopil v Goriško semenišče. V Trstu služboval je na raznih zavodih kot učitelj veronauka, in 14 let kot c. kr. profesor na državnem gimnaziji. Učenci ljubili so ga in spoštovali. Ko je bil I. 1890. imenovan kanonikom in častnim koinornikom sv. očeta, priredili so mu dijaki prisrčno ovacijo. Zadnje leta bil je vodja konvikta za dečke, ki ga je mtauovil škof Do brila. Bil je jako dobrotljiv in obče priljubljen. Bodi mu blag s[)omin!
— (Majhne prijaznosti Tržaškega magistrata.) Rojau pri Trstu je popolnoma slo-vensk kraj in ondu naseljenih Italijanov ni toliko, da bi jih bilo vredno upoštevati, kamoli njim na ljubav izpremeniti dosedanje jezikovno razmerje v cerkvi. Vzlic temu zahteva Tržaški magistrat, da mora ondotni kapelan znati popolnoma italijanski ter je ustavil kapelanu, od Škofijskega ordinarijata imenovanem, kougrua-dohodke s pretvezo, da ne ume zadosti italijanskega jezika. Gospodje pri municipiju se hudo motijo, če mislijo, da mora duhovnik v slovenskem kraju znati tudi italijanski. Novi kapelan g. Matevž Skrbinc ume tega jezika sicer toliko, da bo prav dobro apovedal vse liojanske Lahune, če bo le kdaj kateri prišel k spovedi, a to gospodom pri magistratu ni dovolj, čeprav nobeden magistrat-nih uradnikov ne zna toliko slovenskega jezika, kakor Kojanski kapelau italijanskega, čeprav bi bilo prvim znanje slovenščine krvavo potrebno in bi se moralo to zuanje od njih tirjati že z ozirom na veliko število mestnih in okoličanskih Slovencev. A v Trstu meri se vse z dvojno mero in ker tudi visoka vlada ne skrbi za pravico Slovencem, tedaj se v bližnji bodočnosti ui nadejati zbolj sanja sedanjih razmer. No, morda b )do kdaj še iskali Tržaških Slovencev, alt jih bodo pa tedaj tudi našli — to je drugo vprašanje.
— (Dirka jugoslovanskih kolesarjev v Zagrebu) Pri jutršnji dirki vdeležili se bodo od društva slovenskih biciklistov „Ljubljana" gg. Zm. Bohinec, Ljud. Stiasnv, Pet. Majdič, Lav. Fiirsager, (na 1000 m.), od kluba biciklistov »Celjskega Sokola" gg. P. Majdič, Alb. Kapus, J. Pla-skan, dr. Treo, A. Goričar (na 1000 m.). Glavne vožnje na 5000 metrov se udeležita gg. Lj. Stiasnv in L. Fiirsager iz Ljubljane na nizkih strojih; g. Zm. Bohinec pa na visokem stroji. „Handicap om-nium" na 3000 metrov vozijo i/.mej slovenskih biciklistov g. Zm. Bohinec iz Ljubljane in P. Majdič iz Celja. Trije člani hrvatskega kluba bodo konečno vozili z zaprekami in se pokazali v umetalni vožnji. — Ob 11. uri zjutraj bode seja društvenih zastopnikov za utemeljenje „Saveza jugoslavenskih biciklista". Ostali program smo že prijavili. V častnem odboru sta izmej Slovencev gg. Zmagoslav lioh inec od društva slov. biciklistov „Lju bi Jana" in Peter Majdič od kluba biciklistov „Celjskoga Sokola".
— (Zagrebška tramvaj) je praznovala te dni svojo prvo obletnico. Vse proge dolge so 9Va kilometra. V prošlem letu provozilo se je vsega skup 471.530 kilometrov. Vozilo He je 1,009.403 oseb, ki so plačale 77 800 gld. 81 kr. Na dau pride torej povprečno 12881/« kilometrov, 2758 osob in 212 gld. 57 kr. dohodka. Društvo ima sedaj 17 zaprtih in 15 odprtih voz in je naročilo še 4 nove zaprte voze. Konj ima društvo 70. Hrana kouja na dan velja 66 kr., vsi stroški za jedoega konja 1 gld. P/a kr. Skupni prometni stroški za jeden kilometer so bili 101 kr., dohodki na jeden kilometer 16 V« kr«
Književnost.
— Slovenski koledarji za 1. 1893. izidejo tekom tega meseca v „Narodni tiskarni" v Ljubljani iu sicer: »Dijaški koledar (II. letnik b sliko in životopisom Frančiška Gegnarja in raz-pravico „pregled slovenske književnosti") stenski in skladni koledar.
— „Hrvatska Zora" je naslov novemu hrvatskemu časopu, ki izhaja v Ameriki v Chicagu od dne 1. t. m. vsak četrtek na celi poli. Izdajatelja sta mu Janko K o v ač e v i i in Fran Pa v in. List ima nalogo biti duševno središče vsem Hrvatom onkraj oceana ter jih vezati s staro svojo domovino. Cena mu je za vse leto 3 dolarje za Ameriko, za evropske države pa 8 gld.
— „Danica" imenuje se koledar, ki ga je tudi letos izdalo društvo sv. Jeronima v Zagrebu v 38 000 izvodih To je najbolje znamenje, kako priljubljen je ta koledar v Hrvatih. Poleg koledarskega dela ima mnogo poučnega in zabavnega berila in več lepo izvedenih slik. Naš rojak, tajnik hrvatske kmet. družbe, g. Fran Kura 11 napisal je v njem članek „0 ciepljenju američke loze" (b 15 slikami). Gotovo bodo radi segli po tem koledarju tudi Slovenci, ker mu je c«na jako nizka 25 kr. Dobiva se v Dionički tiskari v Zagrebu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
PoreČ 9. septembra. Danes je pričel zborovati istrski deželni zbor. Predsednik na-glašal je v svojem nagovoru, da bode letos strožje postopal, nego pri prejšnjih zborovanjih. Mislil je menda na manjšino, proti kateri je že do zdaj postopal strožje, nego pravilnik dopušča. Cesarju zaklicala je manjšina „Živio!", a vladnemu zastopniku Elluschegu, ko ga je predstavil predsednik, „pereat!", „sramota!", „ven ž njim!". Predsednik je na to grajal poslance manjšine, grozeč jim, da jim v prihodnje odvzame besedo. Volila sta se 2 tajnika, 6 revizorjev in finančni odbor (7 Članov). Pri vseh volitvah bili so slovenski poslanci prezirani in oddajali so bele listke.
Beljak 9. septembra. Potnik umrl za sunino boleznijo, a zdravniki izjavljajo, da ni azijatska kolera.
Bukurešt 10. septembra. Vlada zaustavila vojaške vaje; koncentracija ostane.
Genova 10. septembra. Soiree-a mestnega starešinstva bila krasna. Povabljencev nad 3000, mej njimi tuji častniki. Prvo ka-driljo plesala kraljica z županom. Tuji častniki bili vzprejeti z največjo ljubeznivostjo.
Kazne vesti,
* (Nadškof O I o m u š k i) utegne postati nadvojvoda Evgen, sedaj polkovnik pri pešpolkn št. 100 v Tišinu. Nadvojvoda Evgen zvršil je teološke študije v Olomucu in prebil tudi vse skušnje, sedaj pa je koadjutor nemškega viteškega reda in aktivni vojak. Volilska pravila za stolni kapitel Olornuški niso toj volitvi protivna in ker so kanoniki že pridobljeni, papež pa se gotovo ne bo protivil, zašel bo najbrže nadvojvoda Evgen   nadškofijki prestol.
* (Literarno ministerstvo.) Se nikdar ni vodilo angleškega državnega krmila ministerstvo, v katerem hi bilo toliko literarno znamenitih mož, kakor v sedanjem. Gladstone sam spisal je toliko knjig, da zavzemajo naslovi njegovih del v katalogu Britiah muzeja 22 stranij. John Morlev je sloveč pisatelj, sir George Trevelvan pisal je životopise Macaulava in Foxa, B ry ce je pisal državnopravna dela, lord Rosebery životopis Pittov, in prav tako so tudi vsi drugi člani ministerstvu brez izjeme literarno delavni. Poljedelski minister Gardner je pa — lirik.
* (Vraže n škof.) Bivši grški škof v Ohridi, Anthvmos, premeščen je bil v Btaroslavno Krusevo, a ker ne zna drugega jezika razen grščine , moral je hote ali nehote ostaviti novo svoje bivališče in bežati v Ohrido, odkoder so ga pa zopet Bolgari iztirali. Kakor se vidi, ni mož nikjer posebno priljubljen.
* (Koristen davek.) V nemški kneževini Reusa mora plačati vsak novoporočeni zakonski par v deželno šolsko kaso dve marki in pol. V zadnjih letih bilo je iz tega davka povprečnega dohodka okotu 1000 mark na teto.
* (Španskim učitelje m) se nič kaj dobro ne godi. V provinciji Murcia že 25 mesecev niso dobili plače in se sedaj obrnili do nekaterih bogatih someščanov s prošnjo, naj jim založe troške v Milicijo, kjer upajo nabrati — pred cerkvami toliko milodarov, da jim bo moči preživeti se do pomladi.
10f~ \hv one cVutite p. ■■. naročnike, kateri no z i i uro«-nI no ua dolgu, u I) mino opozarjamo, «1» nam blagovoli liito «lo Nre«lc, dne 14. t. m., upontlatl, ker drugače Jim bo Hat brezpogojno imtavl|eii.
Upravniitvo „Slovenskoga Naroda".
Priloga „Slovenskenm Naroda" St 206, dne* 10. septembra 1892,
l+g+atr^n^fc^ poraba.   Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego Moli sto frzeeosks žganje in sel", ki je takisto bolesti
uteiujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo npliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da »e priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici ae ne pos ilja. G (42—12)
Kot |»re»ku«eno, bolesti uteftujoee domače zdravilo zoper proti :i in revtaa priporočamo K w i z d o protinovo tekočino iz okrožne lekarne v Komenbnrgn pri Dunaji. V. 5
Vftaki akrbnl gospodinji gledati Je na to,
da stanovanja sa kolere in že pred njo vzdržuje (isto, da v njej ni prahu, a glavni pogoj je, da je pod čist in da se mora vsak dan nesnaga s cisto vodo odstraniti; k temu je potrebno da je pod lakiran, kajti lakovan pod da se laglje očistiti, ker ne more vlaga tako lahko skozi.
Tvrdki Frana Ohrlstopha, ki ima tovarne v Pragi, I Seri inu in Zitrichu, posrečilo se je izumiti tak lak za pode, ki poleg tega, da je trpežen, da se v brzo posuli ne da bi pustil duh* za seboj, ima tudi vse prednosti, ki se morejo V hlgljenskem ozira zahtevati od takega proizvoda ter je tako dober kup, da se ga more posluževati naj varčnejša gospodinja, ker se za 10 kvadratnih metrov podne površine rabi le 1 kilo, ki stane v Avstro-Ogerski samo 1 gld. 60 kr. Mazati je treba povprek le jedenkrat na leto. Dobi se ta lak v Ljubljani pri g. Jan. Luckmannu. Kakor vsak praktičen izum, se tudi Frana Ohrlatopha svetilni lak] sa pode kaj rado ponareja ter pridejo potem v trgovino proizvodi, ki niso za nobeno rabo, katerih bc vsak Čuvati more, če naroča premo (iz Praske tovarne) ali pa iz znanih zalog.
1'rt? morim o 1. 1b91. ■ (n«Oio diplomo o. iu kr. trs*ovlnr*keK» mlnlaterMvj«.
jjfvi rodna
S
■ p i
i
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovano). Dobljena iz na|begate|*esja zdravilnega vrelca v Marijanskih bopellb, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brez drugih primes, in ima po analizi prof. dr. Ernesta Ludwia*-h v sebi najuplivuejse tvarine slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva njemu analogno: lahko čistilno, kiseline uničujoče, ugodno ua prebavno organe itd.
Pristno samo v flakonlh ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostmi znamka. __(73 22)
Pastile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih kopeli— v originalnih škatljicah. Dobiva se v trgovinah z ininerališkimi vodami, dišavami in v lekarnah.
Mala-Nml- vVerk Marlenbad (Bbhmen).
Družba sv. Cirila in Metoda
Je prejela od dne 1. julija.do dne 31. avgusta 1.1.
I. od podružnic gld.:
Kranjske 64, Goriške ženske 100, prve Ljubljanske 140, Šenpeterske Ljubljanske 1250, Tržaške ženske 7, Vrd-ake 75, Novomeške 9303, Vipavske 4-20, Komemike 34 90, Pivske 25, KotmarovaSko 10, Beljaškc 15, SonožeSke 5, Celovške 28*80, ženske CerkniSko-Planinsko 100, Celjske 95, TolstivrSke na Koroškem 3264, Gornjigradske 54 25, Blejske 22-30, Žalske?50 Štebenske na KoroSkem 14, Škofjeloške 15-50. ženske Št.-JakobskoTrnovske v Ljubljani 60, Črnske na KoroSkem 18, Ptujske 61*60, ŽužemperSke 5310, Brežke 7, Krške 23, ŠkocijaiiBkc na KoroSkem 19* 11. II. Darovali so gld.:
Dr. Fr. Celestiu v Zagrebu 10, Ljubljanski „Sokol" (pokrovitelj) 100, Dunajski slovenski veliko&olci 107, J. Cerne, župnik 8, J. C o tel j, župnik 7, Avg. Drukar 18; pri pogrebu dr. Škoiiča v Škofjiloki 39, dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani (pokrovitelj) 100, iz dr. h. Čučkove zapuSčino 1112*55, A. Berce, župnik 10, A. Švigelj, pravnik, nabral 5 14, neimenovan v Grižah 1, Dreški rodoljubi pri g. župniku v Artičah 16*50, poštar A. Sorč s soprogo 2, A. Svi-gel, posestnik 1, „Ljubljana" 3*70, učiteljsko društvo Po-stoj usko 10, neimenovan narodnjak pokroviteljnino 20, trojica Slovencev iz Pulja ti, bogOBlovci dru golet niki iz Maribora 10, dekan A. Golmajer 5, bogos lovci Mariborski tretje letnik i 10, gospa Marija Bratanic iz Seat Ilja 500, čitalnica Planinska (pokroviteljion) 100, pri glavni skupščini v Postojni nabrano 157*51, učiteljstvo Kamniškega okraja (pokrovitelj) 39.31, učit. konferenca v Črnomlji LO, J", f-jvjgelj 5, člani cestnega odbora Kamniškega 10*65, šolska vrtnarica M. Podobnik 1*110, Kunstelj, Majaron, Verbič v Borovnici 3, od sv. Križa pri Mariboru na spomin Šiknrjovo desetletnice 4, slov. in brv. učiteljski pripravniki 56, pri priraiciji v Tinjah na KoroSkem nabranih 15, dekan A. HajSek v Slov. Bistrici .r», poverjeniki banko Slavijo pri shodu 22, Križaj v Št. fVtra 8, nekdanja Pobrati noju 72, gčna. Praprotnik v Postojni nabrala 5, neimenovan iz w Rudolfovega 1, bogoslovje A. Klun v Smledniku 2, Fr. Cargo iz Tomina V, pri shodu hrvatskega planinskega društva v Ilirski Bistrici 90, Narodni dom v Kudolfovem 983, iur. F. Begali nabral 7 31, ahitorijent GomilSčak 1, o petdesetletnici župnika J. Ramovša v Poljanah nabranih 53, J. Glohočnik nabral 6, Kr. Krek v Cerkljah nabral 10.
Slavne podružnice, katere Se niso poslale doneskov /.a 1. 1892, nujno prosimo, da bi se odzvali s\oji dolžnosti ker so družbini stroški či nadalje večji vsled ustanovitve novih Bolskih vrtov in razširjanja šole v Trstu.
V Ljubljani, 31. avgusta I8i)2.
Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda.
Dr. J. Vošnjak,
blagajnik
Zahvala.
Podpisani odbor se tem potoni vsem udeležencem nafte ustanovne veselice, sosebuo slavnemu tamburaškomu zboru „Ljubljanskoga Sokola", „Zagorskomu Sokolu" in vrlim Litijčanom, ki so navzlie skrajno slabemu vremenu nas « svojim pohodom počastili, kakor vsem darovateljem •nt- narodne trohojnice oh tamburaških glasbilih, najprisrč-neje zahvaljuje. Oh jednom izrekamo toplo zahvalo g. J. Tomšiču, oltirju v ttmartinu, za podarjenih 40 gld., kot čisti dohodek kegljanja na dobitke.
Šmartino pri Litiji, dna 9. snptnmbra 1892.
Tamburasev odbor.
Tulci:
9. septembra. Pri rtlMliei: Grof Auersperg, Tinaan, Baumgartner* Mlek, Stubeck z Dunaja. — Kotowitz,  vitez pl. Nalepa iz Gradca. — Berghofer  iz Maribora.  — Wagner iz Gorice.
— Pl. Pauer iz Budimpešte. — Stein iz Prage. — Paulln iti Kranja. — Rnbesch, Lloyd iz Trsta. — ViSnikar iz Ribnice. — Pavlovič iz /.»greha.
Pri Nlonn: Dr. Zeydler, Malinok, pl. Giuliuani, Kisa z Dunaj«. — Tedeschi, Hchroder, Kraus iz Trsta. — Bazlar, MattanoviČ,   baron pl. Bcrger,  Sabljak iz Gradca.
— Wel8chan iz Maribora. — Penis iz Mokronoga. — Bnkony z Reke. — Wohvet«ch iz Celovca. — Lutiritschek s Krškega. — Globočnik iz Velikih Lašč. — Libkovvic iz Zagreba. — Lowingev iz Velike Kanite,
Pri avstrljMbein «e*ar)u: llauer iz Celovcu. — Kavabir iz Rateč. — Oblak iz Vrhnike.
tJmrli so v IjMitl'argt:
8. septembra: Ciara Mihelić, delavčeva hči, 2 leti, Reber št. 11, katar v črevih. — Katra Heiprich, železniškega uradnika žena, 74 let,   Turjaški trg  št. 2, metroeareinnma.
9. septembra: Matija < i rivu-, posestnikov sin, 1 leto, StreliSke ulico št. 11, meningitis.
V deželni bolnici: 5. septembra: Jožefa Vehovc, kajžarjeva hči, K let jetika.
7. septembra*. Anton Podbevšek, delavec, 20 let, dysenterie.
ftleteorologično poročilo.
, j Slanje
*■ °K. barometra ■ovama  i _
v mm.
7. zjutraj .i. boeoZ 9 zvečer
V30 S mm.
730 4 mai.
731 o mm.
Tem ,.i rat ura
Vetrovi
Ne-
aio-
1 lina \
mm.
13 2° C 12 2" C 10 4- C
si. svz. obl. si. vAi. dež. si. svz. obl.
38 60*, j dežja.
Br6dri,fs tomporutnra 11*9°, r.n 3-10 pod no      I rs)
Izkaz avstro-ogers &e banke
l doe 7. septembra 1899
Prejšnji teden
Bankovcev v pr.uuotu 422,024.000 gld. y+ 4,435.''00 gld.) Zaklad v gotovini        266,662.000   „ ,+
Portfelj..... 146,626.000   „ (+
Lombard..... 28,767.000   „ (+
Davka   prosta ban kovčna rezerva .   .    47,727.00» i
3,254.000 4,367.000   „ ) 3,H49.000   „ )
I— 2,941.000
dne 10. septembra t. 1.
	včeraj —		c	ianes
	gld.	^6 70 —	gld.	H6-75
	1	..ti lo —	■	bd-30
£ilata reuta......	i	11645 —	n	11520
5°/0 marčna renta   .   . .	n	100 40 —	n	100*45
Akcije narodne banke . Kreditne akcije ...		994— —	ti	994 —
		314'75 —	9	316—
London .....	•	119*75 —	n	119-70
	■	——	n	—■—
Napol........		9*50«/, -	n	y-50'/,
	■	5*69 —	s	5 69
Nemške marke ....	■	58 70 —	n	5870
4 ., državne srečke iz 1. I8f>4		250 gld.	140 gld. 25 kr.	
Državne srečke iz 1, 1864		100 „	185	.   25 „
Ogerska zlata renta 1' ■', .		• .	112	.   15 ■
Ogerska papirna renta 5' ,		«...	100	■   55 .
Dunava reg. srečke 5°/0		100 gld.	122	n   75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4/ „ zlati /.ast. listi , .			117	. .50 ,
Kreditne srečke ....		100 gld.	18lJ	■ •
		10 „	.4	.   75 .
Akcije anglo-avslr. banke .		120 ,	152	i n
l'rauiway-društ. velj. 170 gld. a. v.....			237	n - n
I ,i
tfl >«
K S_ D
*o —
J J U
•5 « S
1 s
e« ™ — M
■ A
• w e a
0m a
ce
a
se
Najboljša pitna voda i
kndar  preli • iietaruvHl  epuleinij«>,
, je v taki si. čajih testo skušena, od mudi-jjKfl.ciusAih^avtoritet vedno priporočevanaj
OI$T
TTsJČIa
u Ine
V njij se ne nahajajo nikako orga učiu- substance ter je zlasti  v krajih,  kjer je stu-denčna ali vodovodna voda dvomljivo kakovosti, najprikladuejša pijaea     2- )
Anu ^vil*: 1 j*3
'učiteljica na glasovirji
začne s poukom dne 16. septembra
(Vejjovo ull<-«' &t. rM). (11)06—2)
Tužncga srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in masosm žalostno vest, da je moja preblaga soproga
Marija Gantar roj. Bile
danes ob pol 12. uri dopahidne po dol^i zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala.
Pogreb bodo v nedelj»» popoludno ob 3. uri. Predraga rajnea bodi priporočena v blag spomin in molitev.
Studenec 9. sept. 1892, (1020)
Janko (tantal-, nadutitell.
1^ f\ f\ p i h«-m*. Kili UMU "»•ij*xne*> +J*J*J uieyer, W«
uinrk, okoli 170 vrst, AO pl., prelioinorsUili 3.50 lff.,  I-O ,r«»p-.Kili T2.50 U. pri fi. Zfdi-Norlniberk. Nakup. Zamena. (711)
Praktikanta
vsprejmeta so takoj v neko tukajšnjo trgovino z žolozjem. Ponudbe vsprejoma Fran Mttller, urad za oznanila v Ljubljani, Ključavničarske ulice 3. (1014—1)
VhhU < 1: ■ ii h veri«
11IBE irL TUSLjgJ
se dobo
v Leop. Blumauer-jevi gostilnici
na Krakovskem nasipu št. iii
Raki se tudi prodajajo ln razpošiljajo v vso kraje. (lOOeVS)
^♦^♦*'♦**?♦%*'*'»2»]'*i.'i.''*^.**'.'y.'»—
I
I
Gostilmca „pri Skrjancu" |
tik mesarskega mostu, Vodnikove ulice itev. 0. J Od danes naprej na pol prekajene j»!
A
doma napravljene samo lz svinjskega mesa, \i pristno hrvaško vino, vsikdar prijazne postrežbo.
(10-24—1)
V^.^V—.i.^.'•'^.T^'''^.''^.'*''? .%'*?.?♦'*?.*♦*}*?«'? »*^«-»—«:»"«%'?.?»***S*y|**?>»^*j
Na najnovejši in najboljši način % umetne (228—53) t
j zobe ln zobovja :
x   netavlja brez vsakih boleha ter opravlja plouilto- ? J   v-mji* in  vho   zobne   oi»«r*»el(«•, — odHtranujo e z<»l»ne bolečin** i uauirteiijom živca ♦
f zobozdravnik A. Paichel, t
i   poleg če\ Ijurske^h mosttl, v Kdhlor-jovi hiši, I. nadatr. J
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, ki jo že posloval v trgovini i mešanim blagem, viprejiue ne takoj pri tvrdki A.. w «-nli«>I *v Oo. v Sevnici, spodnje Aialerako.     (KK>4—3)
Tinta m mm
V) Najvarnejle iu najboljše sred- m
/ja^S^fk'StVO| «la ho odpravijo kurja očesa, J /.agiutnci iu žulji. Na kurje oko ali mi zsgnaneo ne skozi 5 —G dni j ta tinktUlA /jinraj s čopičem, ki je v ateklenici, dobro namaže, ko to preteče, se VZZine mlačna kopel, poletu »u kurjo oko lahko n nohti izvzame. Steklenica stana 25 kr., 10 steklenic 2 gld.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
t.iiu* i.*ii'iM/i,/«. (59 -8)
v
Žrebanje
oktobra.
inarjev
(9,r»7—8)
Ljubljani.
!! Učenec !!
pridnega zadržanja, poltenih starisov, zdrav, I dobrimi spri-f>vali, vsprejine so takoj v trgovini z moftanim blagom Ivana Vidmarja v Črnemvrhu pri Idriji. (1017-1)
Prememba stanovanja.
Podpisana daje na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaškem trgu it. 8, Z. nadstropje, ter se priporoča • poštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva
babica.
Tudi vzame dame za nekaj Saša v popolno oskrbovanje. (<)29-9> Z osobitim spoštovanjem
Emilija Nasko, doktorska tiči, izkušena babica,
Turjaški trg št. 8, I. nadstropje
Za vsaki denar
prodalo se bode v četrtek 16. t. m. dopoludne Od 9. ure naprej v Breznlol it. 3 pri Antena Zupanu
(zadnja postaja Lesce-H led):
1 vol, vreden 100 gld.;
2 kravi, vredni po 60 ln 80 gld.; 1 tele, vredno 20 gld.;
20 ovac, vredni 60 gld.; 1 konj, vreden 50 gld.; (1016) 1 žrebe, vredno 100 gld.; 1 kobila, vredna 20O gld.; 10 prašičev, vredni 245 gld.; 7 VOZOV (gospodarskih in štiijorvagorl) skupaj vredni 165 gld.;
1 sani, vredni 20 gld. in
lOO centov mrve proti gotov, plačilu.
4
Komf
izvrsten prodajalec, nemSkega in slovenskega jezika v govoru i a pisavi popolnoma zmožen, se vzprejmo Ponudbe npravuiStvn „81ov. Naroda" pod „Dolenjsko". (993—4)
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gradtu 18'JO. leta. v Trstu, Ciorici in Zagrebu 1891. leta)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje vsakojaka  popravljanja točno in po najnižjih cenah. (949-4)
i
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(7—85) pri \ nl/.oi:eiitNko-aiiierhki puro brodu I družbi.
I Kolowratring 9 TVTTTCT A T IV WeyrtugergasB6 7- JJ \J       J\J t
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najoeaeje ln najhitreje potovanje.
i
Jako koristne in zelo praktične za vse stanove
so moj drugimi nastopne reči: v
Šivalni stroji.
Ognja i u uloma varne
blagajnice in kasete.
Vrntlla, iiilittitni »troji iu rezalni »troji ih Ur in o, tlaeilnic«* sa vino lu nad|e, Ntrlllalee s« Kroadje, iablralnlkl* *l* »tilul in drobil nI uilini. pumpe. Ilii-£ilnlv«>, Mlrofl sa reiiin|e iiicm«, »trill« niee sa k »ruso in »troji sa resan|e repe t potem otronkl vozički, pralni iu oiemalni stro|l itd. (8tif)—7)
Te in razne druge priprave iz mi. i-1>*»1 tovaren ima v največji izberi
in po najnižjih tovarniških cenah v zalogi
FRAN DETTER
v Ljubljani
nasproti    železnemu xaao»t"va. ■ia Ntureni trgu ni. 1.
Jeden ali dva dijaka
vzprejraeta se na hrano ir. »tanovaafe pod ugodnimi pogoji pri polteni, v sredi mesta blizo Sol stanujoči boljši rodbini. — Vefi o tem se izve T posredovalnem ih-vođu k. *A. Kallft-a, Prešernov trg nt. S. (977—5)
~30 do 40.000
amerikanskih trt (vitis riparia in vitis solonis) iz Brežkega okraja (Spodnje Štajersko) je na prodaj.
Več izve se pri lastniku (1015—1)
Antonu Umeku.
SpltaUke nUoe itev. U v LJubljani.
Pos5or !
Od dne 14. Meplembrn t. I. nadalje in potem vsako sredo, stoboto in sploh ob ftiitnj* ulli dueli B»y Iriipia.}© "^HkT podpisanec
vse domače pridelke
kakor: jajca, maslo, fižol, pšenico, oves, ajdo, orehe, jezice, kostanj, Jabolka, hruške, čedminje, črhlikovnja, male norice, sladke koreninice, jeternik, vse poljske rože, suhe gobe, kimelj 1.1, d.
(10171-1)
J. Tribuč
Glince-Vič pri Ljubljani.
za nesrečne žrtve samooskrumb e (onanije) in tajnih razpašnoatij je izborno delo
^ Dra Rotau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v zalošni knjigarni „Verlags-Magazin B. F. Blerev v Lip-s kom (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsake j knjigarni. (1089—37)
za c. kr gimnazije, za c. kr. višje realke, za c. kr. možka in ženska učiteljišča in za vse ljudske in meščanske šole in
vse šolske potrebščine
dobro in po nizki ceni pri
J. GlONTINI-ju
trgovina s knjigami in papirjem
na Glavnem trgu.        (u^i—d
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
m I al i I nlre
čistilne mline za žito izbirainice
rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino
kakor u.n vsakovrstne du merilne in razni Mti-«»|i «M lcmotijatvo,
> IiiiiimI v«>  n,  Mii<||ati-Mt v<>  itd. itd. novo izvrstne konstrukcije raapofiilja
«.«j<*>ll. |. (Mi i3j
IG. HELLER, DUNAJ
22 Praterstrasse 78.
lliiNtrovMui katalogi in aanvaSaa ataše* v srvatHkem, nemškem, italijumrimi] in slovenskem jpnkn s,- pošiljajo na zeljo rastonj in frankovano.
Stroji bo dadć na poskusnjo — jamči se zanjo — pogoji bo ugodni. Ono no se znova znižale!!!
L Luser-jev obliž za turiste.
Ootovo iu hitro upli-VSjeOfl  sredstvo proti kurjiui ufeaoui,
rui|«ii uh pod«
plutih, petah iu diugini trdim praskom      ./v ^
>V Veliko priznslnih pisem |e na na ogled v
Dobiva se v lekarnah. VVk
nlavii i ra/ftnšiljiilii i< i:
L. Schwenk-a lekarna
(524) Meldllng-DunsJ.
,     PfJiton sumo, ce imata navod in obli/, varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vso manj vredne ponaraibe.
Pristnega imajo v I-Jub-l|aal J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, O. Piccoli, L. Greoel; w Kndol foveni S. pl. Sladović, F. Haika; v Kamnika J. Močnik; v Cel o v vi A. Egger, W. Thuruivvuld, J. Birnba-ohor; v Branah A. Aiob-inger; v Trga (na KoroSkem) C Menner; v Bellnku F. Scholz, Dr. E. kunipl'; t tiorlel Q. B. Pontoni: v Wolf»-bergu A. 1 lutb ; v Hrs ■JI K. Ravnik; v Rad-a-onl fj, K Audi ion; v Idriji Josip Warto; v Kaduvlflcl A. Koblek; V CelJI J. Knpfersebmid.
Ponudimo po najnižjih cenah:
Zarezano vStricno ostrešno opeko
(Strangfaiz-Dachziegel) najboljše vrste. Veliko zalogo
lončenih pečij in štedilnikov
ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov. &pec3ijfa.lit«3ta,:
5" Majolika peči. =S
Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno   opeko   in  plošče osamljače (Isolirplatten). (7ir>-i2) l^alje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammotinimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem
F. P. Vidic & Go.j Slonove ulice.
it
t
1
i
n^£aJ.CL oznanila
Ahčin Albin C
Gledališke ulice Št 8, trgovina z zelezjem, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskega orodja, štedilnih ognjišč, peći, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah.
(628-16)
Baucon Andr.
Btolnr, Dunajska cesta St. 7 (FrOhlichova hiša), II. dvorišče, priporoča se Častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa Btolarska dela in poprave po nizkih conah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dobi.
(616-16)
Bllina F. & Kasen
Židovsko ulice št. 1, priporočata svojo bogato /.alogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. KI-rurgičue obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi
Eri pni vami. Velika izbera ravat, I lačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah.
(569-17)
Binder Karol
stavbeno in pohišno mizarstvo s parom, Parne ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-DJe vseh v njegov obrt spada-jočih dol, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (576-17)
Blumauer L,
jerinenar in sedlar, Selen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-17)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu iirnežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilharja. Velika zaloga no-rimberških copičev, priznano najboljšo vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizke cene, točna iu dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p, n. občinBtvo na najine, v deželnem muzeji v onrtneiu oddelku razstav'jene izdelke. __ (67217)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogi) raznovrstnih finih šivalnih strojev po niski ceni; različne kmetijsko stroje, kakor: uilatil-niee na vlačilo (Goppel) in na roko, slatnorezuiee, žito čistilne in odbiralne stroje, odtrgačo za koruzo robkati, stiskalnice (prešo) za vino in snuje, blagajnice, varne pred
tatktvi iu ognjem.     (62 -Iti)
—--1-v
Drenik Marija
„v Zvezdi", v hiši „Matice Slovenske", prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela iu vezenine po najnižji ceni, perilo iu kravate za gospodo. Izdelovanje nogo vic na stroj. Prodtiskarija iu vezenina za za perilo. Mnogovrstne košarico iu pai tiiinenjit.
___(693-16)
Frisch Ivan
jerinenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške opravo za konje in kočije, sedlov za vojake in zasebnu jezdece, kovčekov za potovanje iz usnju iu lesa za gOBpode iu dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listiuj iz usnja za mali iu veliki denar, za vizitnice, sinodke iu tobak iui. itd. (614-16)
Kajzelj P.
Stari trg št. 13, trgovina b steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveuo steklo za božje hramu. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno Največja izbera kuhinjskega orodja. (618-10)
Herceg Jos.
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se vsprejetnajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvršč.__(615-16)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta St 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nibalom, stenske uro itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-16)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirurgičnili instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobuo.'(574-17)
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in biciklov po nizkih tovarniških cenah. Pre , zeina tudi vsa v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-16)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih Bukenj, srajc, jopi-čev, spodnjih hlač ter kravat itd.__(575-17)
Kenda H.
na Mestietn trgu, priporoča krasno okićeno klobuke za dame po gld. 1 80, 2'60, 350, 4-80, 6*50, 6'SOV Ilustrovani cenik franko. Cisto Bvi>nati foulnrd po 65, 80 kr., gld. 1*10, l*80j čisto svilnati Su-rah vseh barv po gld. 1*10; ■'■isto svilnati Merveilleux po gld. 16"), 1*110} čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal iu Bro-cat za jopiče iu cele obleke po gld. I 20, 1-65. (612-16)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in Ukorov, posebno pristni ali -vovec, tropinovec in hrinjo-veo.__(576-17)
Košir A.
jerinenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu sa izdelovanje vsih v njegovo široko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jstdna oprava od gld. 28 naprej Tudi ho na razpolago kovčeki m druge potne torbico za gospe in gospode po nizkih cenah.
(627-16)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu vestno. (530-16)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejema vsa v megovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno i u ceno. (573-17)
Kunst Al.
Židovske ulice št. 4, velika zsloga obuval lastnega izdelka za dame, gospodu in otroke je veduo ua izbero. Vsnkeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zazna men u jej o. Pri zu-naujih naročilih blagovoli uaj se uzorec uposlati. (607-16)
Podkrajšek Marija
Spitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlice, šopke za oer-kve, nagrobne vence iu trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, opra-nike i u sploh lišp sa šivilje in krojače. (631-16)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnega blaga, barv, lakov, čopi če v, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasina in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, nun, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (658-15)
Mikusch L.
Mestni trg št. 16, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn•> in ceno. (618-16)
MUlIer J.
fotograflčno-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotograiično stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interlenri, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po nuj novejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotograiično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __/577-17)
Nolli F. S.'
stavbeni iu galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne napravo in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. _1578-17)
Pakic M.
ua -raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, breut, tinih iu navadnih košar, jerbasev, sit, reščet in iti kletk, peharjev, stru-cenc, »lam, slaui-podvežnic itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic (protjai za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozine itd. Izdclova-telj raznih obrazcev (Puppen-Htlste) za šivilje in krojače in pletenih, kovčegov za potovanje. Skatljo s patent, zaporo za poštno poSiljatve itd. (689-16)
Pibroutz P.
modiBtinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, evirnatih iu svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih iz Vrtnje točno in ceno. (656-15)
Ranzinger R
špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne i/.vožnje iu dovožnju ua c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne iu ceuu izvršbe.
(617-16)
Ranth M.
(Viktor lianth), Ljubljana, Marijin trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga iu podvlek, bombaža in ovčjo volnu, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega iu nogo vičarskega blaga, predpasnikov, Životkov iu rokavic, pozamentirskoga iu drobnega tdaga. trakov, čipk iu pet-Ijanj, čipkastih zaves iu preprog, iiiui-teljiiih cvetk iu njih delov. (659-15)
Petrin J.
inešč. stavbeno in bifino mizarstvo s stroji in parom, priporoča bo p. n. občinstvu za vsakojaka pohišua dela, gg. Btuvbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi jo veduo ■ub in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo se reulno in solid.io ter po pušteni coni. Ceniki in troskov ni preudarki zastonj in franko. (785-12)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta St. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila ▼sprejemajo se ter i7-vršujeio točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo so v teku 8. tednov.
(632-16)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občin-Btvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane iu nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmd se za pranje in creui v po-barvanje. V barvariji vsprejema, se svilnato, bombažno in mešano blago. BsrVfl se v najnovejših modah. (581-16)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih iu potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje Ima veliko izbero fizikaličnih in matematičnih strojev: Vodno tehtnice, stavbinsko mere, kompase in vso v to stroko Spadajoče stvari. Vsakovrstne poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-1 •>)
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg
št. 8, zalagate!] kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogersko vlade, zapriseženi cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zaiogo dobrih ur po nizkih cenah (621-1^,
Rudholzer V. vdova
trgovina ur. ua voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih iu stenskih ur, budilnic itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno iu naj natančneje.
j 622-16)
Slitscher Alb.
trgovec z železom iu špecerijskim hlagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveko, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. (657-15
Soklic J.
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko /alogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najiiavadnejših do najfinejših. BlaKO je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (5N3 17)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kotodvprtke ulice 22, priporoča njegovo valčaste ogrnilo za okiiH iu vrate, lastni ladelek, prava jeklena ple boviua, s tihim zaporom iu trajnostjo. Popravila v tej stroki so VSprejetnljejO ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. 626 16)
Sevčik Fr.
puškar, Prefiiniov trg, priporoča svojo bogato zalogo razuovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone ,in lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva iu orodja za lovce; lastni izdelek ui po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno.
(582-17)
Toni Fran
vulgo Srakar, izpitimi kovač, Kravja doljua št. 2, izdeluje vse v njegova obrt Hpad ijoča dela po nizkih cenah. Dobro delo m točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. »>M3-16)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-■'■ Iv i trg št. 3, fihjalku v Ribnici, priporoča se p. u. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuui pošiljajo se ua zahtevanje zastonj in franko. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se soliduo in točno. (733-12)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami*, izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone, soli,i in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter so pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Ceno jako nizke in dobro delo.
(734-12)
SchatTelner K.
pilar, Plorijansko ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na 'zahtevanje zastonj. (655-15;
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriško ulico št. 8, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih peči j in glinastih suovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah (581-17)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu na deželi; napravlja štcdilua ognjišča, ograje, Hta\ beno okove in tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo niiki ceni. (579-17)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah St. 24, priporoča veliko '.alogo izvrstnega piva v steklenicah prve (iraške delniške družbe, ročna postrežba. (610-16)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 8, Velika zaloga naj finejiih obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. (685-17)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Franoovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mrež« iu ograje, šteiiilna Ognjtiča v na j novejših oblikah, ključe iz almuiniuuia, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe iu telefone, strelovode,
presknlene i elektrometrom.
V zalogi ima vsa posamezna, telegratična ilela. Naročila in proračuni, kateri se na zahtevanje pošiljajo, Uvrie so natančno in ceni). (711-18)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1S47. I., v Ljubljani, Turjaški trg št., 7 in Gospodsko   ulice  (Knežji dvorec).
Zaloga jednostavnoga in naj-
tiuejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-
garskega in postatarskega
blaga, pohištveno robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žalimj). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorne blagajnice. (730-12)
Evgenij Betetto
tovarna za tnetlju, v Ljubljani, Florijansko ulico št. 8, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so ua razpolaganje zastonj in franko. (710» 18)
Stadler Jos.
stavbeni iu galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 15 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mestu in na deželi, kakor tudi zn popravila. — Vodovodno naprave vsake vrsto prevzomljo ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (619-16)
Uranič Andr.
ključavničar, llilšerjeve ulico št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanju vsakovrstnih hišnih in stavbiuskih del tu in na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršnoj o su točno. Cene solidne u nepretirane. (736-12)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapscb), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprejeralje tudi brušenje in Čiščenje vsakovrstnih kirurgičnili predmetov itd. (609-16)
Piel.ck in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočala cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno i/.Delovanje vsakojakih metelj i/, riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-12)
Meršul Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih tlel in predtiskarljo črk (monogra-uiov), raznovrstnih drugih ntorcev za šivilje, svile, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. pO niiki ceni. Popravila so vsprejeiul jejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-12)
Schaffer Albert
rokovičar in trgovec obvesU, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za  gospode,  zavratnikov in
naročit, franoosk. mil In di-ščsv; zaloga kirurgičnili obvezi! iz kavčuka 84 bolniku. _ 1630-16)
Ign. Faschinga udove
kljućaviiičarnica v Ljubljani, Snknarske ulice št. 8, priporoča bogato svojo zalogo sledilnih ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna stav-hinska dela. Zunanja naročila izvršč se točno. (712-13)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenino, rože za zdravila, kakor Ar-nikove rose, Sentjauiove koreninice, bele kresnice, čoŠ-minova zrnja, smrekovo some, tršljikovo lubje, rženo ro-žičke iu druge poljske pridelke. Seno za konje iu govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. BlagO kupuje po najvišjih cenah. (76i)-il)
Hartmann I. A.
v Ljubljani. Hotel Evropa. Originalno dohivališčo za garantirano t 'oeqiiel-ovo gela-tino za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljši* sredstvo za čiščenje iu zholj sevanje vina. Navod za porabo pridenc se tistemu, kdor to želi, zastonj. (770-11)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu, uradnikom in častnikom za izdelovanje oblek iu uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako dolo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno. Gene nizke in točna postrežba. Uzorce pošiljam na zahtevanje franko.
(763-11)
.los. Bernarda nas I cd.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. 4 io Gledališko ulice št 4 priporoča svojo veliko zalogo st< kloni ne, porcelana in beloprstenega blaga; okvirov za podobe, potrolcjuih svetilk in raznih šip; stekleni aparati za kemično, tizika-lično in farmacevtičuo uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo z in brez vurstveue zaporo; steklenic za vino iu ovitnie, 3'/i litra držečih in 5 ko težkih, na-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivje iu sadje; nadalje raznih ople-tenih steklenic za vsake tekočine, st.-kleilice /a konserve b samo lastno zaporo ter najboljše za vklailo kuhanega sočivja in sadja.
NOVO! NOVO I
Pošiljam tudi ritmilirtto.it irus ih *l-Seeuje tNokojMklli aio« kleuie. (726-10)
Mala oznanila
Druškovio Andr.
trgovina z želoznitio, okra-Hk i, kljur.arflkimi  ItdeOti in ln:it (TI j:t I n i m hlagoin.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cena
postrožba. (765-11) Ljubljana, Mostni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga uunja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo naj (i noj šega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domaČo strojariju. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko spadajočega blaga. Zun inja naročila izvršujejo so vestno in točno.
(H67-7)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 18.'i7, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-herških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk iu raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskarije za šivilje in drugo. Velika zaloga otročjih igrač, '/.birka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. _ (761 11)
Fabian J.
trgovi c, Valvazorjev trg, priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega, špecerijskega in materijalnoga blaga, ti nega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in slivovec je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malaga, madejra, bordeaux itd. Prodaja na debelo in drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno in ceno. (767-11)
Nagy Štefan
prej Frane« Terček, Ljubljana, trgovina z železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarsko-klju-čavuičarskiiu i ti kovinskim blagom  je od  dne 1. julija
1H91 uadalje na Valvazorjevom trgu št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva.        (813 i* i
Cassermann F.
krojač, Seb-nburgove
ulice št. 4, priporoča g se Častitim p. n. gg.
uradnikom za i zdelo- •
vanje moških oblek in yr
uniform po nnjnovej- !*
šein kroji. Zunanja na- g
ročila izvršujejo so J točno,   vestno  in po
nizkih cenah.   Uzorci B
bo  na razpolago ter ST
»e pošiljajo na zalite- ? vanje franko. (768-11)
J. N. Potočnik
krojač. Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukeuj iu tnlarjcv, >si-'-9)
Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča so p n občinstvu in gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje Vsakovrstnih v njegovo obrt spadajoči!) del. Prevzemu tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni Kupuje in prodaja tudi nove in stare vinsko sodo. (764-11)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
v sodili
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (84.r>-fi)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v 1.1ubljaul, MImUm.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Dunajska cesta
•m. a I o g la
špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. ^814-9)
■V" Nepremočne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—49)
špediter e. kr. prlv. Južne tteleanfce, v IJul»l|wnl, DM Duiiw|Mkl cesti it. IS.
ž? -^P
1
I §
•C
5. ^
cd
u-.
N
J. ANDEL-a
novolznajdeni
prekomorski prah
umori
■tsnlos, bolhe, ščurke,  mole, muh«, mravljince, preilčke, ptlčne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostsvno nobenega sleda.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
•I. AMUEL-ii,
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albina Bllčarjl, trgovcu na Dunajskej ceBti št. '.». Zaloge na deželi imajo tam,  kjer ao naznanjene po plakatih. (668—8)
Tujcem in potovalcem
priporočajo se sledeče
(439—20)
restavracije in kavarne v Ljubljani.
Sostilna „Pri Virantu", lra±k.0nb.%^M-lepi prostori, čedne sobe od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijatna in točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. H. Baje, gostil nič ar k a.
S
ostilna „Pri Avstrijskem cesarju",
Sv. Petra cesta št. 5. Lepe in cčne sobe od 40 kr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina iu dolenjski cviček, pristno Steinfoldsko marčno pivo, vsako sredo in petek sveže morske ribe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče- Naročila na obed vsprejeinajo se vsak dan.        Ivan Tostl, gostilničar.
S* vicarija (Pod Tivoli), SffiSS^Ž^S Ljunlja.no, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcem (738 - 111 H. Eder, restavratčr.
R~ estavracija Weber SSfL^; S 3j£ stvu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primemo nizka cena za opoludanski obed. J. Weber, restavrater.
Dva dijaka
■e vapreimeta za smerno ceno v stnnovnnje In lirnno pri gospodinji, ki se vestno trudi za dobro odgojo iti nadzorstvo. — Več se izve v prodn|nlnlcl konsuin* neg« društva, v Krojaških ulicah it. H. (1001-3)
Nov mlin
v ZE£a.c±e<5si£i. s 4 tetaji in stopami, s hišo za stanovanje in z več drugimi poslopji, vrtom in njivo,
se v najem da ali proda.
Poizvedeti pri Janezu Plazer-Jn v 11«-deeah pri Zidanem niONtn. (1003—3)
J. C. Juvančič
trgovec z vinom Šišlsi pri LJubljani
priporoča (1009—2)
veliko zalogo raznovrstnega
aesfcega vtea.
Poskušnje ud 100 litrov više. Kdor ima lastno posodo, blagovoli na) jo poslati. K.ii|»iiJe|o In prodajalo Ne tudi zdravi vIiimIcI aodl od
5G litrov poČenši do 100 hektolitrov in više, kakor tudi prazne atekleiilee raznih vrst.
Lepa, suha koruza [
drobno in debeloznmtu, je zopet zadobiti na debelo in drobno &
v Treo-tovem magacinu za žito
i
j
.v I_iJ-u.*tolja,n.I„ <3-ra.d.lš£e, ^la^slcai cesta št. © |
kateri priporoča tutli svo:o (232—2*>)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
oooo
liilor hoc-e prirej al i dobro luno. mi J
kupuje
(907-2)
mm
ir Olz-eva kava ~wm
je najboljši in mnajčistejši primesek navadni kavi.
Wmr Olz-eva kava ^mm
ne sodržuje niti hrusek, niti repe, niti sirupa.
Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah.
Št. 16794.
(991 — a
V zmislu §. 6. zakona z dne 23. maja 187:5. 1. (štev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za 1893. i.
od 5. do 12. septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi.
Porotniškega posla so po      4  omenjeno postave oproščeni:
1. ) Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar ;
2. ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja ;
3. ) osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ;
4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotukarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moći utrpeti, za nledeče leto ;
5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
30. dne avgusta 1892.
im FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suni in dolgo traja.
Zaradi tub praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljenja bo poBebno priporoča, kdor hoću sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — TJzorol lakiranja in navod rabi dob« se v vseh zalogah.
Dobiva se v Izubijani pri FRAN CHRISTOPH,
TT7ATCTTT T TTi^lTH/r A XTKT TT izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega IVANU   LUCKMANN - U.    svetlega laka za tla, PRAUA k BEliOLIN.
a laka za tla, PRAUA k BEliOLIN. J
Kakor zmeraj, dobe se tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
samo pri (397-27
Antonu Obrezi,
tapccirarji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, fino in močno blago.
ĆmIjii« diplomi« Znffreb.
1891.
7.1 n tu Nvollnjn Temenvnr.
U4f
Kirvizde
restitucijska tekočina ij\
Pralna voda za konje. Cena steklenici 1 gld. 40 kr. a. v.
Kubi te nad 3<> let v dvomili hlevih, v velikih hlevih vo-JftHklh m E»*«;ln«tli kot kri|M ilo |»re<l in po teških delih, l>roti pod« itjain, lsvinenjitm, «»trpnenjl ki* i. t. «1. ter
iinjo konjem ponebno moč «h hrml tek.
I
l'ii/.ili Jo nn goronjo varnostno snnniko in zahtoTatl jo isrocno
Kwisdln«> reatltucljiiko tekočino. Dobiva 10 v v«eh lekarnah In trgovinah a špecerijskim blagom.
Olavnn zaloga
241 — 10
Frani Joh. Kwizda.
c. in kr. avstrijski in kr. niinunski dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju.
L. M. Ecker
7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrsto, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega lošćila in fajanćine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjioe ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
tor je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—20)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin iu loščeno kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cement i in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni troškov, kdor je zahtevii, zastonj iu frankovano.
BOLAFRO
vinski trgovec
naznanja slav. občinstva in p. n. gospodom gostilničarjem, da ima sedaj svoje
vinske kleti
v lastnem poslopji {w>-f>)
poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-fovega) kolodvora v Spodnji Šiški.
St. 500.
Začetek i
■BBa
(1018—1)
ljudskih šol.
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, na mestni nemški deški ljudski šoli, na mestni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu, na v nanj i dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški ljudski šoli in na jednorazrednici na Barji se začne šolsko leto 1892/93
v ponedeljek 19. dan septembra 1832.
Opisovanje bivših in vzprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo 16. «la»n Neptentbra.
Upisovalo in vzprejemalo se bode: Za I. mestno petraziedno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah ; za II. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti št. G; za mestno nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na Cesarja Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo); za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji; za vnanjo ursulinsko šolo v uršulinskem samostanu; za nemško dekliško šolo v Špitalskih ulicah (kresija) v 11. nadstropji ; za jednorazrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji št. 9.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne C), septembra 1892.
l*i'c*fi<Inost pri nakupovanji!
Kupovalka:     . . . Jaz nečem praška
.....juh j ■■^miti.     — v zavojih, zalite vala MU) Zacher-
>"*^> lina!..... Ta specijaliteta Blovi po
pravici kot najboljše s-edstvo proli v h a k e r S n i m mrčesom in zato kupim samo:
zapečateno steklenico z imenom „Zacliorl**.
Cone: IS kr., SftO kr., C50 kr., Kl«l. 1—-
LJubljana: Mihael Kastner. Anton Krisper. H. L. WencoI. Peter Lassnik. Jan. Luokmann. Ivan Perdan, Jejrlič & Leskovic. J. Klauer.r Josip Kordin. Ivan Fabian. Karol Ktiringcr. Ed. Mabr. Ferdinand Plautz. A. Šarahon. Viktor SchifTcr.   Scbusatiig- St, \Veber.  F.  Terdina.  Alojzij  Lonček.   M. E. Supan.
J. Traun.
Poatojlna: Škofja Loka Borovnica : Kočevje:
Vel. Laiiče: Kriko:
Idrija: Kranj:
Anton Dietrich.
lludvik Fabiaui.
Fran Verbič.
Fran Krenu.
Fran Loy.
Ivan Justin.
Rupert Engelsberger.
Anton Jugovic.
Fran Kos.
Fran Dolenc.
Lekarna   „pri Sveti
Trojici \
Vil). Killer.
Karol Fabiani.
Fran Kovač.
Loatanjevioa: Alojzij Gatscli.
Litija: Mokronog:
Vrhnika: Gor. Logatec Radovljica: Radeče:
Novo mesto: Kamnik: Zagorje:
Črnomelj i
(372—11)
Lebinger&Uorginann. Anton Majcen Shil & Petrovič. M. Brllev. Peter Hladnik. A. Koblek, lekar. Davorin PodleBiiik. Fran Trevčnik. Adolf Pansor« Kilin. Zangger. Bratovaka skladniea „ ki niHiiinii. društva". Ivan Miiller sen. R. E. Mihelčič. And. Lackner. Lud. Pers.
i
S
1
goldinarjev
atano pri meni eti tnodroc na peresih (Federmatratr.e). TI inodrool ho solidno iz najboljšo tvarlne narejeni, imajo }io 80 dobro vezanih, mofinin peres is najboljšega bakrenega đrata, su s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilbom preoblečeni ter 10—15 let nobenih poprav no zahtev«jo. jjfaV Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej iiatunentt mera postelje v notri«nji lini. *7M — Ako »e torej dobi za 10 trhi. dober tapeciran modrpo na po resib, je pač neumestno kupovati matovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poite jo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapeciran v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopeljj in zavoilav popust otl cene.
Žicaste zimnice za vnako posteljo navadne velikosti pn & fcg-1«t- !»<> «-*«»l«t«»v;
z afrikom tapecirane in m cvilliom preoblečene po 1» k!«1. i 71*«—^*»)
i
9
Najboljše vrste piva
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
(196—98)
Zaloga piva
)    prvo Graške deltil^lce pivovarna
'\^Jj v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano.
Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s pntciitnvauim lamalkom dobiva se vsak dan sveže, '/t litra 11 kr., 1 liter "JI kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani K ■> s v Kolodvorskih ulicah st. 21.
Za racijoneluo varstvo ko/e in radi štedljivo porabe najcenejšo toilet.no milo jo
Doeringovo milo s SOVO,
katera se je po skrbnih prttkuinjah in vsleil upbv.i znamenitih hlgljenlkov upc-ljala v trgovstvo.   To je nedosežno, neutralno, kožo osvežujoče
toiletno milo prve vrste 11 3 4_7)
jako ugodne vonjavo in eminentnoga upliva na
prožnost Izi lepeto kože
ter ima, kakor nobeno drugo
vsa .svojstva /a pridobitev iu ob ranite v lino pulti, umivan [e dojene«'v iu otrok, kakor za osebe z zelo občutno kožo.
V nasprotji z mnogimi iniini dragimi toiletnimi mili, katera, porabljena dolj časa za umivanje, uplivajo slabo na kožo, je
Ooeringovo milo s sovo za vsakdanjo rabo
najpripravnojSe, in ker ni rezko, je zlasti za delavski stan in sploh za službujoče OSObe, kateri dobo vsled dela grapavo kožo in rudeče roke, jako priporočljivo Kot znamenje  priBtnos ••  utisnjeua je vsakemu  komadu Doerlngovega mila naša varnostna znamka, odtod imonovanje ,,Doerlngovo milo a aovo".
"DoTci-va, ce p>o 30 kr. le o no. a. d. pri: Avg. Auer, Feril, Iti lina & Kascli, lekar (Jtbtseliel, Ant. Krisper, Kil. Mulir, Mayr jeva lekarna ..pri zlatem jelenu'*, 1'iccoli-jeva lekarna „pri angeljii", I lialil pl. irnkorzv lekar.   V Kranj i: Martin 1'eltan, Hud. Starovasnik   Generalno zastopstvo sa Avatro-Ogrersko. A. MOTBOK * Oo., Dunaj, I., Lugeok 3.
8U
65
I^P Z „MaMHevo začimbo" IDO BI gfgfg    Izborno sredstvo.
V steklenicah po *4 kr«
in več. _
UKUS
MSCOKCOPRSna izložbi V PARIZU 1889 H Član razsodišča)   Na traig pri vseli trgovcih s sp«ergskim in tj-JDatesmia Wtjt>m.
mmm
Anton Schuster
„^ri Tončku"
Prvi JLjubljanski
konfekcijski salon za gospe
Špitalske ulice št. 7, L nadstropje
priporoča
za jesensko in zimsko sezono
po čudovito nizkih cenah
največjo izbćro modernih in najboljših dežnih plaščev za gospe, deklice in otroke, dolmanov, jesenskih in zimskih zgornjih snkenj, vrhnlh sukenj, žaketov, ovratnikov, bluzen najnovejšega kroja, kakor tudi vsake vrste konfekcijskega blaga za dame, angleške in domače modne robe za gospode, najnovejše robe za gospojinska oblačila, čivijot, flanele, kašmir, loden, pristnobarvni bar-hant, pliš, baržun, svllenlne, blaga k pohištvu, salonskih in tekalnih preprog, zastorov, garnitur, irhastega sukna, posteljnih uložkov, gradel, oks-ford, sifon, j ulet, platnene namizne oprave, žepnih robcev in prekrasnih rut za na glavo i. t. d.
WmW Opomba. ~W
Konfekcijskih predmetov dam vseh od moje dobro robe, ki jo imam v zalogi, po najnovejšem kroji nit l>iiii»|l zgotovljati, valed tej*a Hein v položaji, da Isthko ni no k » ceu«*|e prodajam od vseh mojih konkurentov *er priporočani cenjenim p. n. naročnikom, kar bode njim MUnim v prid, da se o tem, če tu kaj trebali, suini prepričajo. Po meri napravljeni konfekcijski predmeti se na l>nnaji zgotovi jo v %• ilnelt ter jamčim za to da se prav dobro pristajalo, ker sem za pornerjenje angaževal oalaSč izvrstne« Dunajsko krojačieo.
IVoro racijonaliio zdravljenje.
Vsem bolnim na živcih
m
%
2 I ae najtoploje priporoča 21. izdaja izšle brošure I mpm ^   I Itoiiiniiit WeiMin«un>« I ©
s I SF Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 5* S
nI I
^   ■ Dobiva se zaBtonj i?00—7)
im v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
S
Spričevalu zuauili zdravnikov.
Z odličnim spoštovanjem
•♦iti — 2)
Anton Schuster,
!
Odlikovan na koroSkl deželni razstavi 1885. leta.
Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izrtelovalnica žičastili žimnic in žiCastomrežnih postelj
I,jul»l)an;i (Hišlm). pole;' 14<»wUkr-)ovo pi\arue
priporoma
l.U'*«Nle Kfmntce m* j'«<»l j-«- vr»te ztt olr»Mke poN<«lj<- po in več,
»* h      •»  velike n   »    »*     n n
wm~ tudi ua obroke. (911—53)
Zalajjatelj /.a bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zuaebuike itd. — ('eniki 7astonj. — Zunanja naročila se točno i/.vrše. — Kdor kupi več, dobi odpust <»d cene.
'I S
i
i
s
m
i
HI
HI HJ HS
HJ HJ HJ Hj
hi
HI
HI HI HI
P. n. slavnemu občinstvu
naznanjam uljudno, da otvorim v ponedeljek, dne 5. t. m.
pod tvrdko
Anton Zagorjan
v „Slov. Matice" hiši na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani
trgovino s šolskimi knjigami
papirjem in z vsemi pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
V zalogi bodem imel vedno le najboljše in ceno blago.
Slavnemu občinstvu priporočam se za obila naročila in zagotavljaje, da bodem po možnosti ustrezal vsem zahtevam v popolno zadovoljnost beležim se
odličnim spoštovanjem B
Anton Zagorjan. Š&Jj
l997-3) .**ac&3
§»
Vh
fr fr fr fr
S-
RAZPRODAJA
po
zaloge za gospode in gospe
ki sva jo prevzela od M. Neumann-a
jako znižani ceni.
GRIČAR & MKJAČ.
Čast nama je najuljudneje naznaniti, da sva, z denašnjim dnom v onih prostorih, kjer je dosodaj imol gospod Aclolf Pollack svojo prodajaMoo, na Stolnem trgu št. 2 (Pred škofijo>, pod tvrdko
Grobelnik & Ihl
ki je protokolovana pri trgovskem sodišči, otvorila novo
trgovino s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom.
Ugodna nakupovanja  in zveze z  znamenitimi tovarnami omogočujojo nama,  da moreva cenjene naročnike postreči z novo solidno robo po prav nizkih cenah ter se priporočava
z odličnim spoštovanjem
Tion»—D
Orobelnilt «Sč 11*1.
Udtjatolj U odgovoril urednik: Josip No U i.
haitnioa in ttek .NArodne Tiskarne-.