Posamezna Številka 30 vJnarJev. siev. 180. i LitiM, t (elriek, dne 8. avpsia m imm =3 Velja po pošti: ~ sa oelo leto naprti .. K 50' -z* en mesec „ ,. „ 4.50 za Nemčijo oeloietno . n 55'— za ostalo Inozemstvo. „ 80 - V Ljubljani na dom Za oolo leto naproj .. K 48'— aa en meseo „ .. K <•— V opravi prefoman mesofino „ 3-50 s Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 10 — sa Nemčijo oeloietno. „ 12'— ■a ostalo InozemBtTo. „ 15 — Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 50. = Političen list za slovenski narod. Baostolpna petitvrsta (M u Iiroka In 3 nun visoka ali ajr prostor) sa enkrat . ... po 50 v sa dva- bi votkrat . „ 45 „ pri Teč Jih narodnih primeren popust po dogovori. Ob sobotah dvofnl tarlL 111 ■■ Poslano i aj-uj-ja Enostolpna petitvrsta K 1-Ishaja vsak dan livsomli no* delja ln praznike, ob i. ari pop. Kodna letna priloga vosnl roi Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi št B. — Eačna poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28^ti, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50. Slavnost v Št. Jasiiy. Dne 18. t. m. se odkrije v Št. Janžu na Dolenjskem spominska ploča dr. Janezu Ev, Kreku. Nad sobo v župnišču, kjer je rajni mislil, trpel, umrl, se bo vzidala ploča s Krekovim reliefom; pod njim je v kovinastih črkah preprost napis: »V tej hiši je umrl dne 8. oktobra 1917 dr. Janez Evangelist Krek.« Ploča je delo našega odličnega kiparja Lojzeta Doli-0 a r j a. Na dan odkritja bo dopoldne slovesna služba božja v župni cerkvi šentjanški. Cerkveni govor je prevzel trnovski župnik in pisatelj F. S. F in ž ga r. V okolici Št. Jan/a vlada veliko zanimanje za to slav-nosi, v okraju samem se vrše obširne priprave, ker je pričakovati, da prihiti na slavnost mnogo gostov. Dva dni prej sc bo mudil v Ljubljani yes Jugoslovanski klub, predsedništvo Češkega svaza, Narodni Vybor, več poljskih poslancev, zastopniki Hrvatov in Srbov ter novoustanovljeni Narodni svet, ki bodo imeii skupna posvetovanja. Vsi ti slovanski gostje pojdejo v nedeljo zjutraj, dne IS. L. m., v Št. Janž k odkritju Krekove ploie in se povrnejo s popoldanskim vlakom zopet v Ljubljano. Ukrenilo se je vse potrebno, da bodo gostje v Št. Janžu dostojno sprejeti. Slavnost, ki se bo vršila v Št. Janžu, bo izredno pomenljiva. V prvi vrsti bo počeščenje spomina dr. Janeza Ev. Kreka, kateremu gre glavna zasluga, da je težnja po narodnem ujedinjenju dobila konkretno obliko in da se je tako globoko vrastla v src.« našega ljudstva. Ta dan pa bomo tudi imeli priložnost, pozdraviti v svoji sredi najodličnejše zastopnike severnih in južnih bratov, ki jih druži z nami ista želja po svobodi, ter jim razkazati lepoto naše zemlje. Natančnejši spored slavnosti v Št. Janžu bomo še objavili. Pismo iz Zapreka. Zagreb, 7. avgusta. Ko smo dobili telefonično poročilo o izidu volitev v K. T. D., smo je bili neizmerno veseli. Vedeli smo, da se bije dne 6. t. m. odločilna bitka v Ljubljani in da je mnogo odvisno od tega, kako se konča. Sami smo bili pri volitvah v K. T, D. in-teresirani. Ko bi bil zmagal dr. Lampe s svojo listo, bi to pomenilo ne le slovensko nesrečo, ampak tudi hrvatsko. Frankov-stvo bi dobilo močnega zaveznika in bi se samo okrepilo. Sedaj je ta nesreča odvr-njena. V hrvatski vladi ni vse v redu. Seda- nji sekcijski načelniki bodo šli in na njih mesta pridejo novi in sicer taki, ki so v milosti Budimpešte in ki se bodo držali njenih navodil. »Narodne Novine« pravijo, da ban Mihalovich stoji trdno, dobro poučeni krogi pa trdijo, da stoji le na lončenih nogah in da kakor hitro najdejo Mažari primernega kandidata za banski stol, potem gre tudi Mihalovich. In menda imajo prav. Hrvatski delegati so odpotovali v Budimpešto, kjer podajo zopet par papirnatih izjav in protestov, na nedeljo pa se zopet vrnejo domov. To je po njihovi sodbi »najboljša bramba« hrvatskih pravic. Ta teden bodo protestirali proti velikemu županu in poslancu Szmreczanyju, ki je lansko leto obdolžil del hrvatske delegacije, da je bila v zvezi s Pašičem. Zahtevali bodo zadoščenje in mirna Bosna. Pretekli teden se je vršil ustanovni občni zbor frankovske tiskarne .^Merkur«. Vsled tega se je zbralo nekaj članov frankovske stranke v Zagrebu, kjer so se med drugim posvetovali tudi o organizaciji stranke. Stvar bo šla malo težko, ker frankovci imajo vedno manj pristašev. Prav je imel predsednik zagrebških bogoslovcev, ko je izjavil v odprtem pismu v »Novinah«, da je glasilo frankovcev > Hrvatska« nekrščansko in protinarodno. Celo frankovska trdnjava v Senju se maje in je pred padcem; tamošnji dosedanji pristaši frankovcv se pripravljajo, da javno nastopijo proti frankovski stranki. Na zagrebški medicinski fakulteti se vrše redna predavanja; slušateljev je, ako upoštevamo sedanje razmere, res znatno. Gleda se, da se nastavijo na medicinski fakulteti prvovrstne sile. Sedaj je imenoval kralj profesorja otomanskega vseučilišča v Carigradu dr. Borisa Zamika za javnega rednega profesorja za biologijo, sistologijo in embriologijo in vseučiliškega suplenta dr, Dragotina Peroviča za javnega rednega profesorja za anatomijo. Hrvatsko časopisje in revije, razen »Hrvatske Riječi«, bojkotirajo hrvatsko gledališče ter ne prinašajo o njem sploh nobenih poročil. Intendant pl. Hreljanovič je svoječasno razžalil društvo hrvatskih književnikov in ni dal doslej nobenega zadoščenja. Dokler se to ne zgodi, bo hrvatsko časopisje, pravijo, bojkotiralo gledališče , Pri nas na Hrvatskem je sedaj 16.039 otrok na prehrani, izmed teh je 12.070 iz Bosne in Hercegovine. Moramo pač skrbeti sami za naš rod, ker nismo tako srečni, da bi se brigali za našo deco najvišji faktorji. Mnogo otrok ne hodi > v šolo, zato je med mlajšim naraščajem mnogo nepismenih. Da se analfabetizmu napravi že enkrat konec, je izdal ban naredbo glede ustanovitve novih pomožnih šol. Na Hrvatskem in v Slavoniji je bilo v šolskem 1. 1915/16 1651 ljudskih šol s 3110 učiteljskimi močmi. Povprečno pride torej na 25.76 kvadrat, kilometrov in 1631 prebivalcev po ena ljudska šola, a na 866 prebivalcev po en učitelj. Šoloobveznih otrok je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji 316.543, od katerih je šolo res obiskovalo 222.609, dočim je bilo brez šolskega pouka 93.934 otrok. Če zgrade za otroke, ki ne obiskujejo šole, nove učilnice, bi to stalo 60,000,000 K za zgradbo šol in okoli 3,600.000 K bi znašale letne plače za 1174 novih učiteljskih sil. Pri pomožnih šolah bo pa v prvi vrsti sodelovalo prebivalstvo in bodo tudi zelo poceni. Hrvatska debata v ogrski po- ZBOIMI. V seji 7. t. m. je pred prehodom na dnevni red dobil besedo hrvatski poslanec baron Rajačič. Z ozirom na svoječasne veleizdajniške obdolžitve posl. Szmere-csanyija je ustanovil, da so se te obdolžitve izkazale kot neopravičene. Stranka takratnih tožiteljev je prišla medtem na krmilo ter dobila neomejen vpogled, vendar ni čutila dolžnosti, da ugotovi nedolžnost obtožencev. Govornik zahteva za to zadoščenje. Končno protestira proti izrazu »honvedstvo«, ki ga je v tej razpravi rabil ministrski predsednik, kakor tudi proti vsebini in povdarku poročevalca Barte v tej stvari. Odgovarjal je ministrski predsednik dr. Wekerle in rekel, da je svoje-časna obtožba proti Rajačiču in tovarišem izvirala iz hrvatskih virov. Opirala se je na listine, ki so se našle v Srbiji, o katerih se je pa pozneje izkazalo, da so bile potvorjene. Kar tiče drugega očitka barona Rajačiča, naglasa, da čuti in izkazuje nasproti Hrvatom vedno največje spoštovanje, da spoštuje zakonite pravice Hrvatske in ni o njih nikoli dvomil. Stališče je zavzel le proti ustanovitvi novih pravic. — Poročevalec Barta je izf&vil, da je zavzel stališče le proti državnopravnim zavijanjem Hreljanovičeve deklaracije. Na tem stališču mora vztrajati. — Posl. Huszar je pripomnil, da so se prigodili napadi proti Rajačiču in tovarišem zato, ker je Rajačič branil »Narodno Odbrano«. — Nato so nadaljevali razpravo o vojaškoskrbstve-nem zakonu. Govoril je grof Štefan Tisza, ki se je med drugim pečal z antisemitizmom. Rekel je, da to strujo obsoja in da je dovolj zgledov, ki dokazujejo, da so ravno judje pošteno in zvesto vršili svojo dolžnost. — Za njim se je oglasil k besedi ministrski predsednik dr. Wekerle in re- kel, da se vrše pogajanja glede ustanovitve posebnih ustanov kakor tudi glede delitve avstrijskih-ogrskih ustanov. Kar s« tiče antisemitskega vprašanja, je govornik vesel, da je grof Tisza našei o njem prave besede. Judje sami se z vojnimi izkoriščevalci ne smejo identificirati. Vlada si prizadeva, da se krivda posameznikov ne zvrača na cele konfesije. Pa tudi na drugo stran je vlada ukrenila potrebno. Na poostritev kazni siccr ne more vplivati, pač pa jc upravnim oblastem dala nalog, naj postopajo z največjo strogostjo. Govori se o 70 do 80 tisoč Galičanov, ki da žive na Ogrskem. Vračanje beguncev v Galicijo je v teku ter bodo oblasti ob tem strogo postopale. — S tem so debato zaključili. —. Posl. Fenyes je interpeliral radi nadležnih tujcev na Ogrskem, radi tihotapstva, navijanja cen, pomanjkanju stanovanj in živil ter radi zemljiškoposestne politike. Vprašal je dalje prehranjevalnega ministra, kakšno nadzorstvo obstoja za to, da žito, ki ga Ogrska dobavi za fronto, ne pride v kake druge roke; končno je zahteval jamstev, da se itak nizka osebna kvota žita tekom leta ne zniža. Lakota oa otoku Korali, Interpelacija poslanca dr. Korošca in tovarišev na c. kr. ministrskega predsednika: Že spomladi 1. 1917. je bilo na Kor-čuli več smrtnih obolenj vsled lakote (posebno otekanje nog). Ljudje so nabirali travo po starem zidovju in ledinah in jo jedli brez vsega drugega. Kriza se je ponovila še tisto leto, ker vsled suše ni bilo pridelkov. Glavna krivda zadene vlado, ki je 9 svojimi odredbami prišla vedno prepozno. L. 1916. je prepovedala izvoz smokev še le tedaj, ko je špekulacija z visokimi cenami kmetom že izmamila. Pri rekviziciji olja ravno tega leta se je postopalo s strašno strogostjo, čeravno jc bilo znano da je vse olje prebivalstvu samemu komai zadostovalo za 2 mesca. Rekvirirano olje niso morda razdelili mestnemu prebivalstvu, marveč so ga izvozili. Neki graški trgovec je bil na Korčuli pod vtisom neposredno pričakovane vojske kupil od Italijanov olje po 2 K 20 v. liter. Ko je potem prodajal olje na Korčuli po 2 K 80 vin., ga je okrajno sodišče obsodilo na občutno zaporno kazen. Olje je zginilo, trgovec ga je prodal na Reki po 8 K liter. Kasneje je prišlo prav to olje nazaj na Korčulo, a sedaj je stalo 15 K liter. Do septembra 1917 se je iz neumljivih razlogov preprečeval vsak dovoz in vse, Mečeri oh Lemairou. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawskt, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Don Pardoval. Ne, to ni dokaz. Časovna jDolitična premoč, v gotovi meri celo civilizatorična (če prav bi v tem oziru imel veliko pripomniti k Vašim izvajanjem) lahko izhaja iz drugih vzrokov in nič ne odloča glede resničnosti religije. Ko bi bilo nadkrilje-vanje v tem oziru merodajno, bi brezdvomno morali v 9. in 10. stoletju sklepati, da je mohamedanizem prava vera v nasprotstvu s krščanstvom, ker so v Kor-dovi, Granadi, Toledi, Sevili, Valenciji, v Afriki od Maroka do Egipta in v Aziji clo Turkestana in Indije stavili palače kot sta Alhambra in Alkazar, in mošeje kot kor-dovska katedrala; pri teh palačah in mo-šejah so bile ogromne knjižnice, po učnih dvoranah se je glasila filozofija Aristcte--iva matematika in astronomija — pri nas istjanih pa se je šele komaj mislilo o tanovilvi bivijev in trivijev, o varnih poli o«i <£ še niti sanialo ni; sajw,o str«b pred polumescem je tlačil slabe začetke naše kulture. Ravnotako bi morali na začetku 17. stoletja iz istega povoda sklepati, da je protestantizem zmota in katolicizem resnica; takrat so bile vse prote-stantovske dežele pri tleh: Angleška je bila v najbolj krvavi notranji revoluciji, v kateri je tekla tudi kraljeva kri; prote-stantovska Nemčija je bila po tridesetletni verski vojski razjedena in je kulturno silno nazadovala; v Franciji je bil protestantizem popolnoma uničen. Katoliška Francija pa, Španija in sveto nemško cesarstvo so vladali zahodu; Italija je imela velik pomen vsled svoje trgovine in umetnosti; na vzhodu Evrope je bila na prvem mestu Poljska; skoro cela Južna Amerika je pripadala Španiji, v Severni je imela velik vpliv Francija, v Indiji nadvlado Portugalska ... Ali bi ne imel človek, ki bi živel v takratnem času, pravice sklepati po načelu Hainberga, da jc ravno katolicizem življenjska oblika krščanstva, protestantizem pa da ima v sebi kal smrti? Imel bi gotovo večjo pravico tako sklepati, ker je ta propad protestantovskih dežel nastopil precej po sprejetju rcformacijc in jc bit v očividni zvezi z izpremembo religije. Jaz sklepam iz vsega tega edino lo, cla je vprašanje božanstva religije vzvišeno nad politične in kulturne stopnje narodov, Sodim .tpd.ii d8:J^..današnje zaosta- janje latinskih narodov samo prehodna faza, ki sledi iz njihovega zgodovinskega razvoja. Mi smo se prej civilizirali in dozoreli kakor anglo-germanski narodi. Mogoče je to posledica okolnosti, da smo prej prišli v dotiko s starim Rimom in sprejeli njegov jezik, mogoče prirojenih zmožnosti plemena, boljšega podnebja, ki ga imamo, nazadnje mogoče tudi tega, da jc, kakor je naš Batmes izborno pokazal, reformacija zadržala napredek civilizacije, ki je bila lastna evropskim narodom v 15. stoletju. Naj že bo kakor hoče, ker smo mi prej zacveteli in dozoreli, smo prišli tudi prej do faze izčrpanosti in nekake uvelo-sti ter nas vi, ki ste se zakasnili, s produktivno silo res nadkriljujete. V razmerah, kot so dandanes, vas ne dosegamo, to priznam, v nobenem oziru. Ali je pa ta kultura, katero %'odit.e vi, višja od tiste, ki :mo jo mi ustvarili, jc drago vprašanje. S i e m i o n o w. Ali mislite, da po tej fazi zaostajanja latinskih narodov lahko zopet nastopi doba razvoja? Don Pardoval. Nazor, da je sedanja faza fatalni konec, se mi zdi vreden aekadentov, ki sc sami pogrezajo v nič in imajo halucinacije, da ž njimi propada ves svet. So rastline, ki samo enkrat cveto, drevesa pa procitajo veliko let po vsaki zimi nanovo. Dandanes že vidim v Španiji resne pojave začenjajočega se preporoda. Gospodična W i 1 s o n. Rada imam optimiste. Optimizem je znak duševnega zdravja. L e r o y. 1 Jaz se popolnoma skladam s tem nazorom. Pristavljam samo, da vprašanje propada latinskih plemen ni tako enostavno, kar je tudi Don Pardoval že omenil. Res je, gospodje Nemci, Angleži, Ame-rikanci, da nas izpodrivate z mnogih postojank v politiki, trgovini, industriji, znanosti, ki so bile do zdaj naše, toda kadar se hočete duševno počiti po tem trudu, iščete s pridobljenim bogastvom duševnega užitka, popotuje k nam Italijanom, Špancem, Francozom po lotosov cvet civilizacije ali pa uvažate naše proizvode domov. Pri nas se je znižalo rcligiozno-moralno življenje, to jc res; toda tudi pri tem imamo neko gotovo nadomestilo, ker jc versko življenje v onem delu naroda, ki veruje, toliko bolj goreče in intenzivno. In mislim, da nc bom nobenega izmed vas. gospoda, užalil, če povem, da rodi ravno tisti izmed latinskih narodov, ki jc zašel najdatje v nevernosti, najlepš? sadove ver« sko požrtvovalno«ti« kar se je dalo doseči, zaplenjalo. Seveda ni prišla nobena reč več na otok. Ubogo ljudstvo mora plačevati pšenico po 12 K kilogram, ako noče lakote umreti. Popolna nesposobnost oblasti se je pokazala v ureditvi preskrbe z mesom. Izpočetka so hoteli rekvirirati po čisto neznatnih cenah. Izključili so svoboden nakup potom mesarjev. Posledica je bila, da nihče ni dobil mesa. Ob novi centralizaciji se je zvišala cena od 12 na 18 K kilogram, ker se mesarjem vračunajo režijski stroški, ki znašajo pri vsakem volu po več sto kron. « Vojaška komisija je dobila ukaz, da preišče znana preganjanja in obenem apro-vizacijo. Komisija je prišla na Korčulo, a ni smatrala za potrebno, da bi stopila v stik s prebivalstvom in občinskim upraviteljem (avtonomijo občine so seveda ustavili). Zadostovalo ji je, da je vprašala okrajnega glavarja, ki je hitel izjaviti, da ni nihče umrl lakote in da je dovolj živine. Komisija si je na županstvu ogledala razne starine, ni pa prestopila urada, kjer so bili shranjeni izkazi o smrtnih slučajih vsled lakote. Prav ta komisija je v Ore-biču zaslišala župana o aprovizacijskih razmerah. Župan je po resnici povedal, da ljudstvo strada. Tedaj so pa člani komisije živahno ugovarjali, češ da so ljudje videti krepki in zdravi in da se na prvi pogled vidi, da je tu doma blagostanje. V resnici je tudi v Orebiču že veliko ljudi umrlo vsled lakote, kar morejo potrditi županstva. Vprašamo c. kr. ministrskega predsednika: Ali je pripravljen poslati na otok Korčulo dovolj živil? 25. aprila 1918. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. avgusta. Uradno se poroča: V Italiji artiljerijski boj in spopadi med patruljami, V Albaniji smo zahodno od Berata odbili italijanske napade. V zgornji dolini Devolija smo pridobili novih uspehov, Načelnik generalnega štaba. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. avgusta. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Število ujetnikov iz včerajšnjih bojev severno od Somme se je zvišalo na 280. Angleški protinapad južno od ceste Bray-Corbie je omagal pred našimi novimi črtami. Poizvedovalno delovanje je bilo na obeh straneh Lyse in ob Avri posebno živahno. Severozahodno od Montdidiera se sovražni delni napad vsled našega ognja oi mogel razviti. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. V jutranjih urah delni napadi ob Vesli. Vzhodno od Fisnesa smo pri sunku čez Veslo ujeli ujetnike. Zvečer silovit ognjeni boj, kateremu so na obeh straneh sledili močry sovražni napadi. Zavrnili smo jih deloma s streljanjem, deloma s protisunkom. Prvi glavni kvaVtirni mojster pl. Ludendorff. Odlikovana francoska poveljnika. Pariz, 7. avgusta. (Kor. ur.) Havas: Ministrski svet je povišal Focha v maršala; Petainu je pa podelil vojaško svetinjo. Zračni Bpd nis frfijo. Berlin, 7. avgusta. (Kor. ur.) Uradno: Ponoči na 6. t, m. je napadel fregatni kapitan Strasser, ki je tolikokrat z uspehom vodil napade naših zrakoplovov, z neko našo zračno skupino iznova vzhodno obal osrednje Anglije in izvedel dobro učinku-jočih bombnih napadov na Boston, Nor-wich in utrdbe ob izlivu Humberta, ki so močno poškodovane. Najbrže je ob tej priliki padel s posadko junaške smrti. Vsi ostali zrakoplovi, ki so se udeleževali napada, so se vrnili kljub krepkemu proti-učinkovanju brez izgub in poškodb. Poleg svojega preskušenega padlega voditelja so bili uspeha posebno deležni poveljniki zrakoplova rezervni korvetni kapitan Proelsz, kapitanski poročniki Zalschmar, Walter, pl. Freudenreich in Dose in njih hrabre posadke. Načelnik admiralnega štaba mornarice. BetjGif v Rušili. Dr. HelHerich odpotoval v Berlin. — Boji pri Vladivostoku in pri Arhangelsku. — Priprave Japonske, — Ultimat Čeho-Slovakov. Berlin, 6. avgusta. (K. u.) Diplomatski zastopnik cesarske vlade v Moskvi, dr- žavni minister dr. Helfferich je vpoklican v Berlin, da poroča ustmeno o položaju v Rusiji. Včeraj je odpotoval iz Moskve. Stockholm, 7. avgusta. Boji, ki so se pričeli biti severno od Nikolskojega Usu-rija, 80 km severnozahodno od Vladivosto-ka, so se bili 48 ur. Boljševiki, katerim so se pridružili rdeči gardisti, kmetje in delavci, so se morali končno umakniti premoči Čeho-Slovakov, V češko-slovaški armadi so le deloma Čeho-Slovaki, večino marveč tvorijo francoske, japonske, angleške in kitajske čete. Arhangelsk, 4. avgusta. (K. u.) Reuter: V minuli noči so zasedli boljševiki Cakovgo, prvo postajo od Arhangelska, a so jih pregnali beli gardisti. Naše patrulje so v sosednjih vaseh odgnale več rdečih gardistov, ki so se tam skrivali. Iz Mebe-na in iz Pinege se poroča, da je izbruhnila protirevolucija proti boljševikom. Vladivostok, 3. avgusta. (K. u.) Reuter: Izkrcale so se angleške čete. Genf, 7. avgusta. »Newyork Herald« poroča: Japonska je vpoklicala tri rezervne letnike pod orožje. Petrograd, 5. avgusta. (K. u.) Trockij je okrepil patrulje v Petrogradu. V Arhangelsku, Vologdi in v drugih mestih so razglasili oblegovalno stanje. Stockholm, 7. avgusta. Čcho-Slovaki, ki prodirajo počasi proti zahodu in osvo-bojujejo mesto za mestom, razpuščajo sov-jete in rdeče garde. Ker so jih okrepili Japonci, so poslali ruski vladi ultimat, s katerim groze, da, če poskusi vlada sovjetov udreti v Ural in obnoviti zopet sov-jete, bodo vse storili, da Rusijo popolnoma izstradajo. Masaryk v Vladivostoku. Moskva, 6. avgusta. (K. u.) Profesor Masaryk, ki potuje f Samaro, je prišel v Vladivostok. Pariz, 6. avgusta. Američani nameravajo odposlati en zbor na Murmansko obal in en zbor v Sibirijo. Carjevič mrtev? »Temps« poroča, da so ustrelili rdeči gardisti carjeviča, katerega so stražili. Usmrtili so ga, ker je besnel, ko je izvedel, da so umorili očeta. Boljševiska vlada je skleniia, da se uradno poroča: sin Nikolaja Romanoviča je umrl vsled bolezni, ker ni bilo kljub najskrajnejšim naporom nabaviti potrebnih zdravil. Zadnji dnevi ruskega carja. Preko Curiha se poroča listom: Dne 1. julija 1918 (po ruskem koledarju) ob 5. uri zjutraj so carja zbudili. Patrulja, obstoječa iz podčastnika in 6 mož, je pozvala carja, naj se obleče ter ga odpeljala v dvorano, kjer so mu naznanili sklep rdeče garde, da je bivši ruski car Nikolaj Romanov obsojen na smrt in da mu dovolijo tri ure, da se poslovi in ukrene potrebne naprave. Ko so carju sodbo prebrali, je bil popolnoma miren. Na to sc je car vrnil v svoje sobe. Sodba se je imela izvršiti ob 9. uri dopoldne. Cer se je kar sesedel v naslonjaču in "Čez nekaj minut je prosil za duhovnika. Duhovnik je prišel takoj in je podelil na smrt-obsojenemu carju poslednjo uteho, izpovedal ga je in mu dal odvezo. Potem se je car poslovil. Ostal je na to spet pri duhovniku in je molil z njim. Čez nekaj časa je vzel papir in je napisal nekaj kratkih pisem. Ob 9. uri je prišla patrulja in je pozvala carja, naj odide ž njo na morišče. Car je skušal vstati, a bil je tako slab, da sta mu morala duhovnik in vojak pomagati. Spremljala sta ga po stopnicah in je car z največjim naporom šel naprej. Naposled se ie moral na mo-rišču nasloniti na steber, ker je komaj stal. Duhovnik in vojak sta mu stala na strani. Car je hotel še nekaj povedati, dvignil roke — ali v tem je padla salva in na smrt obsojeni car se je mrtev zgrudil na tla. S tem je bila razsodba končana. — Drugo-poročilo o carjevi smrti sc glasi drugače, O usmrtitvi bivšega carja Nikolaja dne 16. julija na ukaz vlade sovjetov Uralske republike se javlja, da se je pojavilo približno 300 mož rdeče garde pred hišo, kjer je stanoval car. Nc da bi bili carju kaj naznanili, so ga peljali na ulico in ustrelili. Moskovski vladi je prišlo poročilo z utemeljitvijo, da so prišli na sled uporu in da je imel car spet zasesti prestol. Paiitižne novice. -f Iz načelstva S. L. S, Dosedanji načelnik S. L. S. prelat Andrej K a 1 a n je načelstvo stranke odložil. Ko ga je novoizvoljeni od or Kat. tisk. društva zopet izvolil za predsednika, je prelat K a 1 a n izjavil, da smatra mesti načelnika stranke ter predsednika K. T. D. za inkopatibilni, in da bo zato načelništvo S. L. S. odložil. Načelniške posle S. L. S. bo do prihodnjega zbora zaupnikov vodil podnačelnik, dr-! žavni poslanec dr. Lovro Pogačnik. 4- Osrednja pisarna S. L. S. začne v | najkrajšem času poslovati. Tajniška dela | je prevzel dosedanji stolni vikar in ured-' nik »Domoljuba«, g. Franc Z a b r c t. v -f Hrvatska duhovščina pozdravlja narodne boritelje. 24 hrvatskih duhovnikov, zbranih preteklo nedeljo na božjepoti v Mariji Bistrici je poslalo prisrčen pozdrav boriteljima za narodne pravice krškemu škofu dr. Mahniču in načelniku »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošcu. + Prepovedan sestanek bosenskih politikov. »Glas Slobode« piše: Poročali smo, da je več bosenskih politikov zahtevalo od vlade dovoljenje, da se sme vriiti politični sestanek. Odgovor je prišel šele sedaj — po tneh mesecih. Namestnik deželnega poglavarja Gjurkovics j« poklical k sebi dr. Jojkiča in mu naznanil, Pesti Napolo« pravi, da Čehi nočejo anektirati, ampak imeti hočejo samo severno Ogrsko. To je neki posledica versailskega vojnega posveta, ame-rikanske bele hiše in Sibirije! List se poteza za zboljšanje ogrske uprave ter se spominja Šenyja, ki jc svoje dni imenoval ogrsko upravo — azijsko. Če bi se uredila in zboljšala ogrska notranja uprava, potem bi se Madžari lahko postavili proti Stane-ku kakor napredni Madžari, Dalje pravi: »Zahtevamo temeljito zboljšanje. Danes se vrši nevaren preobrat narodnostnega vprašanja. Rumunsko in Srbsko smo premagali :n iredenta je za dališo dobo zatrta. Ali Čehi, avstrijski Hrvatje in Slovenci hočejo šanie bi moglo biti problem sile, a zapad-raztrgati Ogrsko. Vzhodno slovansko vpra-no slovansko vprašanje ie vprašanje prosvete. Čc nočemo podleči, ga moramo rešiti kakor kulturno vprašanje.« -j- Pred novimi persekucijami? Z Dunaja ooroča plzenjski »Čcskv Dennik, da je dobila »Češka zveza« zelo vznemirljiva poročila. Na notranje ministrstvo baje pritiskajo, naj nastopa s persekucijami na severu in na jugu, in namerava se celo atentat na imuniteto poslancev. List svari pred persekucijami in pravi: »Mogotci te države bi se lahko pečali z važnejšimi rečmi, katerih je dovolj, kakor da delajo šniritistične poskuse, ki po še ne dveh letih kličejo duha grofa Stiirgkha na pozo-rišče; eksperimenti so nevarni in skrajno riskantni. Baron Hussarek stori prav, če pokliče medij v notranjem ministrstvu k redu, ali ga pa prisili, da utihne.« -f- Kakor jim kaže. Korespondenca »Zentrum« je objavila zanimiv članek, ki sc peča s politiko, katero »delajo« Nemci v Avstriji. Članek izvaja med drugim: Avstrijski Nemci uravnavajo svojo politiko v Avstriji nasproti drugim narodom po besedi, ki jo je zaklical nekoč v francoski zbornici voditelj radikalcev Karel Mont-lambert svojim nasprotnikom: »Kadar smo v manjšini, zahtevamo svobode po Vaših načelih. Če smo v večini, Vas zatiramo po naših načelih.« Posebno jasno se je to pokazalo v zadnjih časih. Vlada, je z odlokom o razdelitvi okrožij v Češki brezpogojno uvedla delitev dosedanje enotne deželne uprave in zadela politično življensko žilo češkega naroda. Nemci seveda soglašajo s tem ukrepom, kere po pravici sodijo, da je to pričetek njih ločitve od zgodovinske skupnosti s Čehi. Mislil bi kdo, zdaj se bodo Nemci goreče zavzemali za narodno samoupravo v jezikovno mešanih deželah in priporočali, naj se povsod izvede, a kdor tako misli, se zelo motil Nemci v Moravski, o šlezijskih Nemcih niti ne govorimo, odločno nasprotujejo narodni teritorijalni razdelitvi in zahtevajo kata-sterski sistem, ki temelji pa osebnem opisu pripadnikov naroda, ker to njih koristim najbolj odgovarja. Na Češkem in Mo-ravskem zahtevajo enakopravnost manjšine z večino; na Tirolskem, Štajerskem in na Koroškem: povsod, kjer niso Nemci v manjšini, nočejo ničesar slišati o narodni samoupravi in odločno odklanjajo vsako narodno delitev interesnih sfer. Žilavo se drže zgodovinske enote dežela in proglašajo naj skromnejše zahteve narodnih mapj$in za napade na $tifttjjy^ dežele. Načelnega stališča Nemci niti ne spreminjajo v raznih kronovinah, marveč celo v posameznih okrajih in krajih. V severni Češki zahtevajo brezpogojno enoje-zičnost, v Pragi, Plznju, Budjjjevicah pa obvezno dvojezičnost. Zakaj? Ker so tam nemške manjšine stalne. Na Dunaju, *kjer so imeli Čehi že pod cesarjem Jožefom II. več let lasten dnevnik in pred sto leti lastna društva in veliko hiš, v tem Dunaju pa pravijo stotisočerim Čehom, da so »tujci«. Nemci so, kakor jim kaže: centralisti, av-tonomlsti, bore se za enojezičnost ali so pa utrakvisti, trgajo dežele tam, drugod so zopet unionisti. Seveda zahtevajo, naj se njim spremenljivim načelom uklanjajo ne le druge narodnosti, marveč tudi vse vlade, ker hočejo, da mora biti njih volja najvišji zakon v državi. Kdo onemogočuje sporazum med narodi, ki more biti le kom-promis? Kdo zabranjuje, da ni mogoče doseči notranje politične stalnosti? Kdo* Odgovor ni težaven. Kdo v resnici razdlrai državo, čc še tolikokrat pravi, da jo vrdr« žuje?« Petdesetletnica poslanca dr. V*« kovskega. Dne 7. t. m. jc praznoval češki poslanec dr. Viškovskiy petdesetletnico svojega rojstva. Jubilar pripada najodlič-nejšim češkim narodno gospodarskim pi« sateljem. + Holmščina pridružena PotjskL Ukrajinski »Dilo« poroča iz Lublinaf Upravo Holmščine, ki jo je upravljalo do zdaj avstrijsko ogrsko etapno poveljstvo v Holmu, prevzame te dni generalno poveljstvo v Lublinu. Poljski krogi tolmačijo ta ukrep tako, da se jc s tem rešilo vprašanje Holma v suislu pridružitve avstrij« skega dela Holmščine kraljevini Poljski in guberniji v Lublinu. + Za ureditev denarnega prometa. Finančna uprava je v zadnjem času ukrenila več odredb, da sc promet s papirnim denarjem omeji in bankovci kolikor mogoče stečejo nazaj v banke. Posebno so se pozvale pridobitne in gospodarske zadruge na deželi, naj vplivajo na prebivalstvo, da spravi denar v postno hranilnico ali domače denarne zavode. -j- Pasič in Sonnino. Pasič se je pripeljal v Rim, kjer se jc večkrat razgovar-jal s Sonninom. Šlo je za ustanovitev bodoče velike slovanske države. Italijanska časopisje naglasa, da obstoja v tem vprašanju popolni sporazum. + Ministrska obtožba v Rumuniji. Rumunska zbornica je sklenila 7. t. m. soglasno s 109 glasovi, da se obtoži pet ministrov Bratianuieveča H- Angleški in italijanski uralj. Lugano, 7. avgusta. (Kor. ur.) Italijanski listi poročajo: Angleški kralj je povodom štiri-letnice, odkar se Anglija udeležuje vojske, poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri zopet potrjuje nespremenjeni sklep angleške države, da hoče vso svojo energijo posvečevati zmagovitemu koncu vojske in izraža nado, da jutranja zora zmagovitega miru ni več daleč. V svojem odgovoru izvaja italijanski kralj: Neomajljivo zaupanje v zmago zaveznikov, katero angleški kralj iznova razglaša, delijo italijanski kralj, italijanska vojska in mornarica, kakor tudi ves italijanski narod ž njim. Zaupamo v zmago, ker smo prepričani o pravičnosti naše reči, o kreposti naših boril-cev in o lojalni slogi zaveznikov. ■+ Lord Cecil o Belgiji. London, 6. avgusta. (K. u.) V spodnji zbornici je odgovarjal lord Robert Cecil na neko interpelacijo. Izvajal je med drugim: Ne razpolagamo sicer z natančnimi številkami o celotni vsoti odškodnin in davkov, ki so jih naložili Nemci zasedenim ozemljem, a lahko povem, da je nemški generalni guverner Belgiji izsilil vsoto 2330 milijonov frankov ali 93 milijonov funtov šterlingov, kateri se morajo priračuniti tudi velikanske zasebnikom naložene denarne vsote. Te strašne izsiljenosti se bodo upoštevale pri končnem obračunu nemških pogojev. -j- Bivši francoski minister Malvy za pet let izgnan iz Francije. Francoski senat je kot državno sodišče obsodil bivšega francoskega ministra Malvyja v petletno izgnanstvo. Državljanskih pravic mu niso vzeli. V razpravi se je pokazalo, da je bil Malvy strpen nasproti anarhistom in vojsko sovražečim socialistom, kar ni bilo všeč francoskemu vrhovnemu vojnemu vodstvu, ker je bilo v armadi zato več po-bun. Malvy je v razpravi izjavil, da so vse, kar je ukrenil, potrdile vlade, katerim je pripadal, kar so potrdili bivši ministrski predsedniki Viviani, Briand, Ribot in Painleve. -f Poostritev kazni francoskim generalom. »Ziiricher Morgenzedtung« poroča iz Pariza: Na Clemenceaujevo povelje je otvoril vojni minister sodno razpravo proti generalom, ki so izgubili svoj čas bitko na Cheminu des Dames. Politiki in parlamentarci zahtevajo, naj se kaznujejo generali s smrtjo, ker je vsled njih krivde izgubilo tisoče ljudi brez potrebe življenje. + Odklonjeni mirovni predlog entente. Lugano, 7. avgusta. (Kor. ur.) »Idea' narionale« izjavlja, da ne razume, na kaj je mislil Lloyd George v svoji izjavi, v kateri je rekel, da je odklonila Nemčija pred šestimi meseci mirovni predlog entente. Predsednik Wilson je označil pred šestimi meseci v svoji poslanici kongresu štiri vojne smotre, a tako splošno, da se ne morejo tolmačiti za uvedbo mirovnih pogajanj. Razgovori francoskega majorja Ar-manda in angleškega generala Smutsa so bili le podvzeti delni poskusi, katerih se italijanska vlada ni niti udeleževala. -j- Žalostne posledice vojske. Znani graški vseučiliŠki profes. dr. Ude v Gradcu je objavil članek, v katerem razpravlja o spomenici društva proti javni nenravno-sti, katero je vročilo več oblastim. V spomenici opozarja, da odpada četrtina nezakonskih rojstev na vsa rojstva v Štajerski, kar nalaga deželi in občinam vsako leto 777.000 kron. V Gradcu so nravne razmere take, da je odpadlo 1. 1916. na 1000 mož 47.6 zloglasnih žensk. Spolno bolnih je bilo že leta 1910. v Štajerski 3.75% prebivalstva, kar je stalo okroglo 500.000 do 600.000 kron. Spomenica se peča podrobno z gospodarsko škodo, ki jo povzroča nenravnost in proračunava, da znaša gospodarska škoda v Avstriji vsled nenrav-nosti najmanjlll2 milijonov kron, od katere vsote odpade na Štajersko 75 milijonov kron. Dnevne novice. — Občinski odbor v Ribnici je v svoji seji dne 28. julija 1918 imenoval prevzvi-šnega knezoškofa ljubljanskega dr. A. B. Jegliča za častnega občana s pristavkom, da naj se mesto naprave diplome da primeren znesek za oslepele vojake. — Katol. slov. izobraževalno društvo Žirl-Dobračeva priredi v nedeljo dne 11. t. m. v društvenem domu na Dobračcvi )b priliki desetletnice društva poletno pri-editev. Na vzporedu sta dr, Krekova igra Ob vojski« in »V oosredovalnici«, Jako zanimiv bode govor. Žirovci in okoličani se vabite, da mnogobrojno posetite to prireditev. — Poštne vesti. Prestavljeni so: Poštni nadoficijal Ferdinand Kalister od ravnateljstva k poštnemu uradu Trst 1, poštni oficijanti Alojzij Redlich iz Trsta 1 k poštnemu uradu Trst 6, Marij Majcen iz Trsta 1 k uradu Trst 6 in Avgust Cerne z Jesenic k Sv. Luciji. Reaktivirani sta poštni adjunktinji Hermenegilda in Alojzija Komarek ter poštna oficijantinja Olga Ko-marek pri poštnem uradu Trst 1. — Vojaška odlikovanja. V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje stotnik 24. lov. bat, J9sip Jaklič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dbila stotnik 62, pp. Leon Perne in stotnik 87. pp. Anton Kos. Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 2. bos. herc. p. Ferdinand Šentjurc in poročnik 97. pp, Anton Antončič. — V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči stotnik 78. pp. Edvard Praprotnik. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči jc dobil stotnik 24. pp. Adalbert Lončar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči jc dobil nadporočnik 97. pp. Marij Pavlin. — Domžale. Pišejo nam: V nedeljo dne 5. avgusta se je v neko gostilno pri Domžalah pripeljala z izvoščekom družba mladih gospodov, med njimi je bila tudi ena gospodična. Bili so zelo »dobre volje«, gospodič^ se je izrazila, da že tretji dan »krokajo«\Ko so nekaj časa pili, so dali izvoščeku K pod pogojem, da nag skoči v bajar, ki je poleg gostilne. Izvoščeku so sledili tudi drugi in se nagi kopali v bajarju, ki je tik ob državni cesti. Okoli bajarja se je zbralo mnogo otrok, kar pa gospodov pri kopanju ni oviralo. Ko jih je natakarica posvarila, jo jc eden gospodov udaril. Tudi gostilničarja in njegovo soprogo, ki sta odločno zahtevala, naj nehajo s takim škandaloznim početjem, so hoteli dejansko napasti. Vsi domači so se morali pred temi nasilneži zakleniti v klet. Po daljšem razgrajanju in razsajanju so se končno zopet odpeljali. Kakor čujemo, so bili iz Ljubljane in so baje vsi člani »P. T. A .G.« (Preistreiber-Aktien-Gesellschaft). Dobro bi bilo, da bi oblast trdo stopila na prste raznim navijalcem cen, ki se na račun ubogega ljudstva maste, popivajo in vrhu tega še uganjajo razne neumnosti. — Iz Škocijana pri Mokronogu. Letos vsepovsod po Kranjskem grozi in tolče toča. Okrog nas je že vse župnije več ali manj obrala. 31. julija se je lotila tudi naše. Popoldne okrog 3. ure je zagrozila vasi Škocijan in okolici, potem pa z vso močjo udarila na vasi Mačkovcc in Stopno, deloma tudi Staro Bučko, in se preselila v župnijo Bučko. Naredila je temeljito. Trta letos že tako ni nič kaj obetala zaradi dolgotrajnega deževja v času, ko je grozdje cvetelo, nato se je pojavila plesnoba in nazadnje — toča. Ubogo ljudstvo! Slaba letina, rekvizicije, strašna draginja! Kaj nas pač še vse čaka. — Iz tuhinjske doline. V našo dolino zahajajo prav pogosto vojni žitni revizorji. Možje ne vedo, da so pred vojsko šli trumoma vozovi polni moke v to dolino. Kdo pa danes kaj prinese? Tujci, ki prihajajo k nam, se vračajo prazni domov. Če ni, še vojska ne vzame! Ti gospodje pa le sitnarijo še vedno. Ljudje so razdraženi in v vednem strahu, da jim še to pobero, kar imajo. Oči je treba! — Zakaj je pomanjkanje in lakota. »Salzburger Volksblatt« je prinesel iz Inomosta poročilo, da je cel transport krasnih pitanih volov, ki so bili poslani iz Ukrajine v Bolcan, med vožnjo poginil od gladu. Ves čas niso dobile živali ne vode ne sena; od lakote in žeje so jeli voli besneti in se med- seboj bosti. V Bolcanu so jih našli v vseh vagonih ali mrtve ali pa že pojemajoče. Nedavno smo poročali o podobnem transportu koz, gosi in drugih živali. Zopet drugje se priclijo in kvarijo ogromne množine krompirja, masti, mesa itd., zgorijo po neprevidnosti tisočtoriske skladanice premoga kakor n. pr. v Duhco-vu, kjer je požar segel tudi na polje in vrtove ter uničil žito in sadje. — Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru je otvorjen in oskrbovan. Ker je vojaštvo hotel že zapustilo, je Slovensko planinsko društvo kot lastnik hotela popravo in ureditev takoj pričelo, da bodo imeli izletniki to priljubljeno postojanko na razpolago. Okolica hotela je ostala bistveno neizpremenjena. Dohod in dovoz je krasen. Vrhu tega je sedaj tudi civilnemu občinstvu proti reverzu dovoljena vožnja z električno železnico od Bohinjske Bistrice do Savice. Iz Ljubljane je tudi ugodna vožnja po železnici, ker ima gorenjski vlak tudi zjutraj zvezo z bohinjsko železnico. Hotel Zlatorog bo skrbno upravljan. Dobi se vino in pivo in vse gorke pijače; tudi z jestvinami bo hotel za silo založen. Kruh pa morajo seveda gostje prinesti seboj. — Urarji na Kranjskem se naprošajo, Zavoclu za pospeševanje obrti v Ljubljani, če so pripravljeni sprejeti ka- ( kega vojnega invalida v. izučitev za urar- » ski obrt. Mnogi izmed vojnih invalidov morajo svoji poškodbi primerno izpreme-niti svoj poklic. Dolžnost vsakogar je, da podpira invalide po svojih močeh, da dobe novo življenjsko eksistenco. Obrtniki, ki že sedaj trpe na pomanjkanju obrtnega naraščaja, bodo pa tudi imeli korist, če se invalidi izuče raznih obrtnih strok. Tudi obrtniki drugih strok naj blagovolijo sporočiti Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, če so pripravljeni sprejeti kakega invalida v pouk. Invalida vzdržuje za časa pouka deželna komisija za vračajoče se vojake, najboljše uspehe v obrtnem pouku pa dosežejo pri "invalidih v takih slučajih, v katerih vzame mojster invalida v popolno lastno oskrbo. Takim mojstrom plačuje deželna komisija nekaj prispevka za vzdrževanje. Natančnejša pojasnila daje v vseh slučajih Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani. — 368 slovenskih otrok je sedaj na prehrani na Hrvatskem. — Nižjo realno gimnazijo otvorijo v prihodnjem šolskem letu v Bakru, hrv. Primorje. — Povračilo za Opatijo in Lovran. Ko je te dni dospelo v budimpeštansko okolico 1000 dunajskih otrok na počitnifce, je okrajni nadsodnik izjavil, da je prostora samo za nekaj petdeset otrok. Pozno ponoči so morali spraviti otroke nazaj v Budimpešto, »Deli Hirlap« piše, da je to posledica postopanja z mažarskimi otroci v Opatiji in Lovranu, — Blagovne tržnice za srednji stan se v kratkem ustanove s pomočjo trgovinskega in finančnega ministrstva na Dunaju in po vseh večjih avstrijskih mestih, — Roparski napad. Posestnikov sin Anton Majcen iz Trate je te dni dobil kratek dopust, da obišče svoje starše. Ko je proti 1 uri zjutraj prišel domov, je zapazil na dvorišču dva tuja moža, ki sta na vprašanje, kaj iščeta, zbežala. Majcen jc tekel za njima. Naenkrat se je eden neznancev obrnil in ustrelil Majcena pod levo koleno. Oba moža sta nato skočila na Majcena, ga vrgla na tla, mu zvezala roke m noge in ga, potem ko sta mu oropala denarnico z 18 IC, žepni nož in nekaj tobaka, pustila ležati na tleh. Našla ga je drugo jutro skoro nezavestnega njegova mati, ki je hotela iti v Škofjo Loko. — Davit obsojen na smrt. Na Dunaju so 7, t. m. zaključili razpravo proti 18 letnemu zavarovalnemu uradniku Franketu m njegovemu starejšemu tovarišu Emo Davitu, ki sta umorila in oropala družab-nico v hiši tržaškega barona Vivantija, Julijo harl. Porotniki so vsa vprašanja o ob-toženčevi krivdi skoraj soglasno potrdili ter je bij Franke obsojen na 15 let težke poostrene ječe, Davit pa na smrt. Davitu je že pred proglasitvijo razsodbe postalo slabo ter so ga morali odvesti. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. t? *7" Zavitki za v°ine »Jetnike v Kusiji. Udslej se morejo pošiljati avstrij-sko-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji postni zavitki. Pošiljanje se vrši čez Nemčijo na nevarnost odpošiljatelja. Občinstvo se opozarja na to, da se ne more računati z gotovostjo, da dospe zavitek na namembni kraj, ker je poštni promet v Rusiji negotov in ker menjavajo vojni ujetniki pogostoma svoja stanovališča. — Zvišanje poštnih pristojbin. S 1 septembrom se bodo tretjič med vojsko zvišale poštne pristojbine. Pristojbina za navadna pisma bo znašala 20 vin za vsakih nadaljnih 20 g 5 vin., za dopisnice 10 vin., za tiskovine (v prometu z ugrsko, Bosno-Hercegovino in Nemojo) *>**' Ji"- d° 10° g H vin., za vsakih nadaljnih 50 g 3 vin. V prometu po Avstriji ostanejo za tiskovine v veljavi dose-danje pristojbine. Vrednostna pisma : Zaprto oddana vrednostna pisma-za vsakih 300 K 10 vin. (doslej 5 vin.); odprto oddana vrednostna pisma: k pristojbini kakor za zaprto vrednostno pismo sc prišteje se polovica pristojbine (doslej 10 vin za vsakih 1200 K). Zavitki: Pristojbina za zavitke se bo odslej morala plačati na oddajnem mestu. Za zavitke brez označene vrednosti: 5 kg 100 vin. (doslej 60 in 80 vin.), 10 kg 220 vin. (doslej 200 vin.), 15 kg 320 vin. (doslej 300 v.), 20 kg 420 vin. (doslej 400 vin.). Poštne n a k a z n i c e : do 50 K 25 vin. (doslej 20 vin.), za vsakih nadaljnih 50 K 5 vin. B r -z o j a v k e : Poleg dosedanjih pristojbin bo treba plačati še 20 vin. za vsako brzojavko. Tudi telefonske pristojbine sc bodo primerno zvišale. UubSianske novice. lj Cesarjev rojstni dan. V soboto, dne 17. avgusta, na rojstni dan cesarja Karla I., bo v stolnici ob 10. uri. dopoldne slovesna sv maša, katere sc bodo udeležili zastopniki državnih in avtonomnih oblasti ter vojaštva. lj Sadni trg brez sadja. Odkar so za sadj- dol očili maksimalne rene, na Ijub-Ija: em trgu zastonj iščeš sadja. Kam je neki zginilo? Ii Poročilo z ljubljanske Iront«. Po- novno prodiranje »Jugoslovana« je deželna vlada na priporočilo policije pravočasno preprečila. — Pod Tivolijem splošno mirno. V odseku pri branjevkah so dopoldne zelo živahno delovali. Pred Krconom na Tržaški cesti so neznanci nenadoma napadli nekega člana mestne u-zne straže in ga pretepli. — Na Bregu je patrulja zasačila dva gospoda, ki sta pela cetveroglasno. Včeraj je skoro ves dan močno deževalo. P0 gorah je zapadel sneg zato se ,e ozračje po vsej fronti zelo shla-duo. ... 'i Umrl je fr' Jona Kran'c- ^ančiškan, lajik, star 82 let. Bi! je dolgo vrsto let upravnik lista »Cvetje z vrtov *v. Frančiška« v goriškem samostanu. pr V koncertu opernega pevca Betet- ta sodeluje tudi odlični češki in slovenski skladatelj, profesor praškega konservato-nja, gospod Josip Prochazka. Njegovi slovenski samospevi so izredno priljubljeni v vseh pevskih krogih. Zložil pa je več prav lepih m priznanih skladb za klavir, komorni trio, kvartet na godala in letos v počitnicah v Ljubljani je dovršil veliko izvirno opero ki se bo v bodoči sezoni v Narodnem Divadlu v Pragi prvič izvajala pr 50 letnico obstoja obhaja dne 29. avgusta društvo sv. Jeronima v Zagrebu, ki vrsi isto kulturno nalogo med Hrvati kot pri nas družba, sv. Mohorja. . . Pr, Analfabetizem v Bosni in Hercego* «ni. V preteklem šolskem letu je bilo v Bosni m Hercegovini 487 ljudskih šol, od katerih ,e bilo 331 deželnih, 146 konfesio- W «£ ? ZaSebnih" Učencev >e biI° « tisoč 587, kar ne znaša niti tretjine šoloobveznih otrok Od prebivalcev, starih nad 7 let zna 177.168 brati in pisati, torej f™ ,12f odst°*°v vsega prebivalstva! Analfabe ov ,e 1,311.822. Nekateri kmečk kraj, imajo nad 90 odstotkov analfabetov upravef * 40 ^ avs,ri>'sk-°^' pr Danski pisatelj Peter Nansen. Te dni ,e umrl v Kodanju, kakor smo že krat ko omenili danski pisatelj Peter Nansen, Rajm ,e bi! rojen v omenjenem mestu leta dond 1 J" le 'T1 fam kot raynatelj Gyl-dendaIskega založništva. Glavna karakte- t °-h nežnih erotičnih novel in romanov (»'Mladi ljudje«, »Julkin dnev" nik«, »Božji mir«, *Preskušnja v ognju«l L^arr°/fP0l0Žena slika neki sve' S?.,sa,rkastlčni Vcnkov« piše: Kakor jc splošno znano, so z rekvizicijo govedi prizadete tudi te-lice, krave in biki, in to v taki meri, da je z njo ogrožena naša živinoreja, ki smo H pred vojsko toliko žrtvovali. Zadnji čas pa raste v strašni meri klanje telet deloma zaradi mleka, deloma pa zaradi pomanjkanja krm«, v nekaterih krajih pa tudi vsled pomanjkanja kož. Dva, tri tedne stara teleta se kolejo vsevprek, ker so se rekvizicije kož vršile v takem obsegu, da ji niso ušli niti podplati, niti gornji deli pri obrtnikih, t. j. pri čevljarjih in pri strojar-jih, kateriu se pobirajo kože tudi iz kadi in vedric. Pomanjkanje kož in podplatov, je splošno. Za 1 kg podlatov moraš odšteti skoraj 100 K, Za maksimalno ceno se nikjer nič ne dobi. Pomanjkanje podplatov pa raste naprej cd dne do dne, in to v dobi, ko so pobili toliko najlepše govedi kakor še nikdar. Tu stojimo pred veliko uganko. Kdo ugane, kam so šle kože od neštevilnih volov? Ta način samopomoči, ki se poj njej sega v današnjih dneh, in ki ise ji je žrtvovalo toliko in toliko telet, katera bi imela biti hranjena za pleme, ta samopomoč torej skriva v sebi veliko nevarnost, ker ni nobene nade, da bi pomanjkanje kož na ta ali oni način prenehalo. Vse kaže, da se bodo teleta klala naprej, a češka živinoreja pojde rakovo pot. Drugo jako važno dejstvo je, da raste število jalovih krav in tclic, ker ni bikov, a kjer jih še imajo, jih slabo in skromno krmijo. Vse jc prišlo, kakor smo pričakovali, samo še v veliko večji' meri. Bikov se jc nenavadno veliko pobilo, večkrat samo vsled pomanjkanja krme in ker ni bilo složnega enotnega razumevanja za potrebo skupne prehrane bika v vsaki občini. Tam, kjer so sklenili z največjim zatajevanjem samega sebe ohraniti- bika, pa nimajo dovolj ovsa in dobre piče, vsled česar se tolikrat čuje, da je v zadnjem času nenavadno veliko jalovih krav in telic. Pobijanje krav in klanje telet bi se imelo zabraniti s tem, cla bi se strojilo dovolj kož za maksimalno eno, ter cla bi prenehali rekvirirati seno in slamo. Posebno po hribih se čuti pomanjkanje kož in posebno tam se iz tega vzroka pebije največ krav in zakolje največ telet. Nadzornik živino- reje iz Frideka je prosil na pristojnih mestih za dobavo kož za hribovce v Bezdi-kih, ali brez uspeha, a nasprotno: odrejen je tam nov kontingent klavne živine in to večji kakor kdaj prej. In tako je živinoreja v premnogih moravskih, čeških in v šle-zijskih krajih tako ogrožena, da ne pomni kmetsko ljudstvo kaj takega že petdeset let ne. Toliko je gotovo, da oni krogi, kateri imajo gospodarstvo s pičo, s slamo, z govedjo in s kožami v svojih rokah, niti približno ne vedo, kakšne škode bodo še nastale vsled teh rekvizicij. a Čebula za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo čebulo na nova zelena nakazila za krompir v soboto, dne 10. t. m. v telovadnici I, deške šole na Ledini (Komen-skega ulica). Določen je tale red: od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5, ure št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. ure štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsaka osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse druge stranke po 2 K. a Čebula za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 9. t, m. popoldne v telovadnici I. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red: od pol 4, ure do pol 5, ure št. 1 do 200, od pol 5. do pol 6. ure št, 201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse druge stranke po 2 K. za pranjo perila, izborilo penečo in prekaša vso doslej v prometu ho nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. ). 6 kg K 12.-; 1 zavoj r. JO kg K. 23.—. Preprodajalci dobe popust pri liaročlu celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo zu čiščenje rok ia ilnejšega perila, 1 zavoj kosov K 14.— . Nadomestok za toaletno milo v razbili barvah, lepo dišeč, t zavoj 33 kosov K 18.—; 'roza barve, l zavoj 24 vel. kosov K 18.—, Ituz-■pošilja po povzetju. Pri večjem naročila naj se pošlje polovica zneska naprej. — Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrsto. Izvozno podjete 91. Jiinlter v Zagrebu št. 39, S»etrlnjBha ulloa 3., III., telefon 23-27. 2248 Kupim gobe po najvišji dnevni ceni. MIHAEL OMAHEN, TRGOVEC, VIŠNJAGORA. i oroope Praga, ll. , h a mjr^, Havličkovo nam. 32. 2685 zatre čudovito naglo stenice IVzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v !V»eh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: t Lekarna »pri upanju« : Apotheke »zur Hoilnung« , _ P X 0J PN M ra M Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo m p&acam « za mm/B &®m$i§k<§ K 110'— za kg, za mi nezdrobljene K 65'— za kg, za (0 w > O E> X re 3 S i iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijclčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 2757 n w IJTM" Ifriinilto?(. isimprajos dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1*15, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12"— za komad. — Na ponudbo se odgovori tako, eventuelno brzojavno. l>ecpo!9HI,M£,MU Županstvo v Št. Jerneju razpisuje službo občinskega tajnika z mesečno plačo 100 kron. Radi preživljanja in postranskih dohodkov je služba ugodna. Samec dobi tudi brezplačno stanovanje. Prosilec naj bo vešč tudi nemškega jezika. Prednost imajo prosilci, ki so v poslih tajništva verzirani. Prošnje je vlagati na županstvo v Ši. Jerneju z morebitnimi prilogami do 23. avgusta 1918. Nastop službe t. septembra. Županstvo Št. Jernej, dne 6. avgusta 1918. ODDAM par finih J3F- DAMSKIH, —»ftfjnttj?]« Najraje JS5> V ZAMENO ZA BELE NOGAVICE. Naslov se poizve pri upravi »Slovcnca« pod St. 2752. Vsako množino rabljenih, dobro ohranjenih, rabljivih 2753 v velikosti, od 60 do 700 litrov KUPI ANICA TRAUN, LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA 20. Več vagonov HI i ima naprodaj 2631 VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana. Oddajajo se samo celi vagoni! :: J*- ŽENITBA. T**. Aktivni c, kr. državni uradnik, sedaj DB deželi, ki bode v kratkem premeščen V Gorico, v 50 letih starosti, zdrav in krepak z odraslimi zdravimi otroci, hišni In zemljiški posestnik, z gotovino približno 9000 K in mesečno plačo 590 K, želi Znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo njegovi starosti primerno, .jalhi pridna, poštena, vsaj 20 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika ter dobro vajena v trgovini z mešanim blagom, se takoj sprejme. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na A. ČuScr, Jesenice. Kupi se proti dobri plači pilili vzmeti Kje, pove upravništvo Slovenca« pod štev. 2731, IŠČE SE m (hi .f.; [5 ® ® _ ffl sa &> em. a^SIMi za posestvo na deželi, ki bi poučevala dvoje otrok za prva ljudskošolska razredne zunanjosti, zdravo, dobrega srca in j reda. Ponudbe in vprašanja na upravo dobro gospodinjo, s premoženjem v goto-1 »Slovenca« pod: Odgojiteljica na deželo« ivini ali nepremičninah ali drugem. Samo- j 2727. Stojne šivilje, obrtnice niso izvzete. Ona------------------------------------- Ima pravico do pokojnine letnih 1400 K. j Za večje posestvo na Spod. Štajerskem Le resne ponudbe v 14 dneh, s sliko, ki1 . »« « , « T •' • la-^&ih lis li® družino Častno besedo. MIMW>tllii Raznovrstno manufakfllrno blago za Jpbleke in perilo, domače platno, pletene, Svilene, platnene in cajgaste robce, nogavice, flanelaste odeje, platno za rjuhe, barve za blago in druge tozadevne potrebščine kupite še lahko v trgovini AA Etf pri »zlati zozzdl" Samobor p, Zagirefou. se ilčc za večjo občino; sprejel bi se tudi invalid, kateri bi imel veselje do tega dela. Ako bi se dobil tak, ki je vešč glasbe, bi imel a^v^ffm "»i* 5 tudi službo Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod ftt. 2738, ako se priloži znamka za odgovor. ——T «8 88« 1815 Mož se naj razume dobro na živinorejo, žena na prešičjerejo. Ugodni pogoji. Prosto stanovanje, lep kos zemlje in plača po dogovoru. Vprašanja na upravništvo lista pod: »KMEČKA DRUŽINA« 2725. naznanja vsem cenj. odjemalcem da ostane od 9, do 31. avgusta —trgovina zaprta. — MorespDMenffHiiga samostojna moč s prakso se takoj sprejme. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2759. v Dolenjem Logatcu je razpisana. Nastop 1. sspterabra 3918. " 2571 NA DOLENJSKI CESTI ŠT. 12 V LJUBLJANI, nasproti strelišča. Skladišče tudi ob Ižanski cesti. — Kupujem in sprejemam naročila nadrobno ali na cele vagone. — Priporočam se z velespoštovanjem 2646 FRfcffl ŠUŠTAR, prej poslovodja podružnice A. Kobi. za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatil-ni:e najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno v zalogi jHifttS zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Martinova cesta it. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. Sobra tft najcenejša posfraiba vsakemu zajamčena. s e » a bi h it h B s b o r r ki h c a r: k i® 3 -v -ti ?! n a r n n b s s u « b u c ■ n ci 3 m b g ti b b i aa kijevečč pri konjih in poljskem delu Sprejme se event. tudi oženjen z malo družino, ki se mu da tudi stanovanje. IVAN OGRIN, Ljubljana, Grubarjevo aabrežje štev. 8. 9? H y9 I a kii rjs r«? gučavnica v kifučavnlci" l »VICTORIA«, zak. zavar. zaporna varovalka! Svetovni patenti Senzačna iznajdba! Onemogoči vsako otvoritev s ponarejenimi ključi! Cena komadu z navodilom vred 8 K, po pošti 9 K, ponikljan 9 K, po pošti 10 K. Razpošilja se lc proti predplačilu. — Zastopniki se iščejo! — Tovarna za »VICTORIA« zaporne varovalke in ključavn. blago. Glavno zastopstvo: »VICTORIA« v Zagrebu št. 24, Treu-kova ulica (Hrvatsko). Tel. 20-26. Prodaja za mesto Zagreb: Bazr.r Ko-nig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor vse večje trgovine z železnino. in nekaj zajcev se kupi, — Ponudbe na ' I. Svetina, poštar v Žirovnici (Gorenjsko), i Na prodaj je 12 po 9 tednov starih, lepih domačih Poizve se: Ljubljana, Poljanska cesta 55, IŠČE SE meblovana j meseina s a uporabo kuhinje za dve osebi. Ponudbe nn upravo »SLOVENCA« pod: >-SOBA", 2734 hvaležnih _ _ odjemalcev potrdijo, da unijovaicc korenin ..Rlabolcnm" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja cnosa, liradavloe, trdo koto. Uspeli izajaraCcnl Cena 3 K, 3 lonCUl 7 K, r, lončkov 10 K. Potip. praSek „|ta" odstranja niifllo pot na roknli in nogah. Cena K 2-50, i šlia-tlje 6 K. Krema „Circc" omeliSa inzpoltane roke. Cena £ K, 3 lončki MM naltrdov. rcvmatiz;h bolečine, ko je že vse odreklo, In pri ---- otllli zobeh, Ce ni uspeha, denar mua|. Cena 3 K, 3 pttSIce 7 K, 6 i r c 10 K, Niktilr. okam. zobovja, i:e neprliet. n«!-.' Snežno bele zobe da ,X!r!e', zobna tekor: oj. uspeli. Cena 3 K, 5 stoki. 7 K. KE>- othau (Kaiaa) I. postni prednl i »G K S M n B a d bi u s ki n a a a m & a BN is b iS K <{ U a s a o a a lil ia n B n n a a tf H bo U I! b n n u U ['! K H 1!» •1 !0 S i Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno i. 1893. |8io mirni društvo v Ljikljaii resjistrovana zadrugo z omejenim Jamstvom. Dovoljuje Članom psojilti pil poroštvu, zastavi življenjskih polic, pseslev, vrednosioiii papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 1%, 15 ali 22 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. ICdor želi posojila, naj sc obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 %. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915. K 519.848*40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850'—. ' n^piijcniranaHaianaEHi.jDTjnBiiiaBnijaNciBai i a n P' ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i: s: ■ ■ aa HM aa aa BO aa na aa aa ' aa cs m a m aru b pmuaamem vse vosrafe s koi©«iwora in k*;. d3v®F sa dr*?®, prerao® itd. los. Turk LJubljana, Radeckega c. 3. nHracs^Kraiusssjzr.tJKC7' :. • »KaRas««1-BMSIOTnHIMnBSB Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: Tzafemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cetkvenih zuonou £jubija!*a, 3unajska e.17, £jubliana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne oseba za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico, od katere ima tudi do?.elni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ia udnin.e, ki so znašale 1. 1916 Iv 006.828-91, so poskočile koncem 1.1017 na 1,081.838-54. Tedaj, čimvečje zanimanje sa ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenišivo v Colju in na Proseku, ka!ior iudi po v3oh farah nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. ČiaMrtiBBSg^aBBaOTMg^J^IVH^ II li'n» 18526142