Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse l<*o......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 3. — ŠTEV. 3. NEW YORK, THURSDAY, JAN UARY 5, 1922. — ČETRTEK. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. TEŽKOČE V IRSKEM VPRAŠANJU NASPROTUJOČE SI IRSKE ST RANKE SE NE MOREJO NA NO^lEN NA^IN ZEDINITI TER KLJUBUJEJO DRUJA DRUGI. KAJ HOČE DE VA L ERA. — PREDLOG, NAJ SKLENE IRSKA Z ANGLUO MIROVNO POGODBO. repulnlikatn.ski parlament ni izgubil nobenega rasa potem ko se jo 2op(*t s* stal tor planil v ostro debato glede aingl eško - i ! \sk 2 mirovne pogudbe. Imel je prod seboj dnevni program, ki določa razpravo o rat iti k a e ijsk i predlogi Arfcur Grif-titba ter * alternativnih predlogih Kamon de Valere. Ne domneva se a- splošnem, da bo trajala debata še več dni, in številni člani parlamenta domnevajo, da se bo vršilo glasovanje v četrtek ali najpozneje v petek. Kden izmed nasprotnikov pi-j »d be, O'Connor iz South Kil-dare. republikanski poljede'ski miniog vodili ljudje, ki niso storili nikdar kaj dobrega za deželo in ki "sedaj lajajo na nas". Napadel je južne unijoniste in rekel, da jih irski narod ne bo hotel imeti v prosti irski državi. O'Con nor j a se jc večkrat prekinilo tekom njegovega nagovora in pri t"in se je prav posebno odii-koval Michael Collins, ki je strogo obsodil njegov napad na resolucije, katere so je sprejelo 11a sestankih tarmerskih in drugih organizacij in ki so se izrekle za pogodbo. Collins je obrnil pozornost na trpljenja kmečkega prebivalstva, kojega hiše s? je požigalo na vse strani. O'Connor je nadaljeval, da je obseg koraka, katerega namerava .storiti Irska, manj važen kot pa smer, v katero hoče Irska kreniti. Rad bi tudi vedel, kaj je načelnik delegacije v Londonu obljubil južnim unijonistom. — Pravično postopanje, — je rekel Griffith. — Co bi pomen j al o to le pravi«'-110 postopanje, -- jo nadaljeval O'Connor, — potem bi temu ni-kdo ne nasprotoval, a če pomenja to, da s" hoče staviti južne unijo-inV.te na važna in odločilna mesta, potem bo celi irski narod vstal M Dublin, Irska. 4. januarja. — Ciin bol j se bli/a v irskem republikanskem parlamentu, ki se tiče pogodbe, sklenjene med Anglijo in zastopniki Irske, svojemu k^neu, tem ortrej.sa in trnkejša postaja "po.-:cija proti pogodbi. Pričakovati je, da se bo vršilo kone.-in: »lasovaa.u jutri ali po-jutrenjem. Včeraj je bilo ozračje zopet jxdno elektrike in govore z obeli sf*..ni se je bolj kot d-. 1 sedaj prekinjalo z medklici. Številni člani irskega republikanskega j.rrlamf»ita so hodili v "era j tekom debate v preddvo-rai.al: gor 11« Jo!. debatirali t.*r mahali z rikaiui. > prizorilo s.- je Ver |>n.s]{ij)i3v. ua sc pospeši t? -Lato ni ve- «ovj!ii:kov je izji-vil«., da ne n < i«* niti najdaljša d<-!>ata ve - i-;>r« »ti« niti njih r.r-v 1 ■ • v yrlede k>»nt .'nega glasov-j-n.'.a. Tekom iv»po>danske sejf ;> govt-rilo dc^et >.iisi.*pnikov. Pr»i-iog Michaela Collinsa, naj se ne vprizori nikakegi glasovanja, rdobri pogodbo in nato obrne op irieijo proti prvemu kabinetu ter ga skuša strmoglaviti, je zavrnil Kamon de \ alera ter ima kouaj kaj upanja na uspeh.. Ko szi št ri in dvajset ur, z niajh-niini presledki, divjajo že boji v mj-stu in okolici. Pri tem sta bila ustreljena en < dr.;sel in en dojenček. Vojaki s 1 se posluževali proti Ijiulski množic5 pušk, strojnic, bajonetov ter o klopnih avtomobilov. Hoji. ki so v zadnjem času nanovo izbruhnili predvsem v llel-fastu. so posledica negotovosti, v kateri so nahaja irski narod glede konečne usodo mirovne pogodbe, ki je b»la sklenjena v Londonu in o kateri so je domne. valo, da bo prinesli; Irski zaže-ljeni mir po sovražnostih in bojih, ki so s prraiadki trajali stoletja in stoletja. Dublin, Irska, 4. jan. — Irski proti temu. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potoni na*e banke Izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile nase cene sledete: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovvni urad" In "Jadranska banka" t Ljubljani. 300 kron ...... $ 1.35 400 kron ...... $ 1.80 500 kron ...... $ 2.25 1,000 kron ...... $ 4.40 5,000 kron ......$21.50 10,000 kron ...... $42.00 Glasom naredite ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji Je sedaj mogoče tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake itiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjeno. Julija in zaiedeno ozemlje: Razpošilja ua zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka** v Trstu. 50 lir......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir . . .. $46.00 300 lir.....$14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Adriatisrhe Bank na Dunaju. Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $L za večja nakazila po 2 centa od dolarja. VredBWt denarja sedaj nI stalna, menja m večkrat nepričakovano; is tega razlaga nam ni mogoie podati natančne cene vnaprej. iO 1 ■čim— pa ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v reke. Kot geaeralnl zastopnik! -Jadranske Banke" In njenih podru*-als Imam zajamčene Izvanredno agodbe pogoje, Id bode velike ko-rlsti sa om, Id *• ft* ali se bode posluževali nafte banke. Denar mam Je >s sls ti aajbolj pa Domestic Money Order, all pa pa Near Ink Bas* Draft nuunt lAim STATE BANK, 82 C«rtlandt 8t„ New York (▲OvarOsaaMaa) KAJZER NI SAM, KOT SI MISLITE. Slika nam kaž? Mr«:, von Rochow, vdovo po nekem polkovniku g danskih huzarjev. Že dalj časa živi v Domu na Holandskem. Pravijo, da je ljubica lnvšega nemš kega kajserja. Kajzer je baje že izjavil, da se bo v kratkem poročil žnjo. POSLEDNJA SEJA . .. NAJVIŠJEGA SVETA Zadnjikrat so se sestali takozva-ni "veliki", ki so dosedaj odločali glede usode sveta. Cannes, Francija, 4. januarja. Angleški ministrski predsednik Lloyd George in francoski ministrski predsednik Briand sta se danes sestala tukaj da se dogovorita glede načrtov za vzdržan je antante ter glede načrtov, ki se tičejo novega ekonomskega pre-grajenja Evrope. Tozadevni po-•*>vorf fo se pričeli takoj potem, ko je dospel Briand, ki se je nahajal v družbi francoskega ministra za opustošene provinc, Lou-clier-ja. Oba ministrska predsednika hočeta tudi sestaviti program za seje najvišjega zavezniškega sveta, ki se bo sestal tukaj v petpk. Lloyd George namerava baje i napraviti iz te seje zadnji sestanek zavezniškega najvišjega sveta. Stvari, ki bi se pojavile pozneje, naj bi rešili zavezniški poslaniki sami. Angleški ministrski predsednik skuša dovesti do sprejema načrtov, ki naj bi koristili celi Evropi. Če se bo posrečilo spraviti v soglasje zelo na-protujoče si nazore obeh ministrskih predsednikov, bo odvisno od izida pogovorov, ki se bodo vrš i i danes. Napredek, katerega je bilo mogoče zapaziti glede na-Ž rt a za ustanovitev mednarodne-trgovske družbe, nudi upanje, da kc namerava uveljaviti nekaj plo-donosnega. Razven te zadeve bo prišlo na površje tudi vprašanje odškodnin. Tukaj je znano, da je francoska delegacija v principu odobrila načrt, soglasno s katerim ni moral^ plačati Nemčija zaveznikom vsakega 15. v januarju, februarja, marcu in aprilu po 125 milijonov zlatih mark. V zvezi s tem je francoski ministrski predsednik Briand se-reda izjavil, da se ni sklenilo na pogovorih v Londonu ničesar de-fmitivnega. ker nista bili zastopani Italija in Belgija. KONGRES BO IMEL VELIKO DELA Dovolilne predloge se bo rešilo v proračunski obliki. — Kongres bc dolgo časa močno zaposlen. MNENJE BERNSTORFFA 0 BIVŠEM KAJZERJU Prejšni nemški poslanik v Združenih državah pravi, da manjka Viljemu duha demokracije. Washington, D. C. 4. jan. — Kongres .i«' imel dam s pred sebo. velikansko maso'viseče in bodoč( zakonodaje, ki ga l>o držala neprestano na delu do pozno v po let ju. ko se je danes sestal, da sc loti programa iz leta 1922. Poleg aprop.-iacijskih predlog katere se lm prvikrat rešilo v pro-računsški obliki, je stal senat tudi pred možnostjo krajše ali daljše debate glede novih mednarodnih dngovrov, ki so bili posledica konference v Wasliingtonu, do-eim ima tudi poslanska zbornica pred seboj važne stvari kot je na-primer predloga, ki se obrača proti lineanju Jutri se bo poslanska zbornica lotila svojih prvih denarnih predlog, namreč zakladniške apro-priaeije in sicer na temelju programa, katerega je določil načelnik Madden apropriaeijskega komiteja. Ta program bo dajal pc en teden vsaki izmed odredb, dokler" se jih ne bo izročilo senatu, MAJNARJI SE HOČEJO VRNI TI NA DELO. Wilkesbarre, Pa., 4. januarja -Ma.jnarji v Henry rovu Lehigli Valley Coal Companj*. ki so stavkali skozi dva tedna, so glasova li, da se bodo vrnili na delo. Ilen ry rov je star rov in premog h tega rova se pripravlja pri Prospect Breakers, kjer se ljudje niso hoteli pridružiti stavki. Sedem nadaljnih rovov družbe je neza poslenih vsled stavke. POZOR NAROČNIKI! Berlin, Nemčija, 4. januarja. V spominih grofa Bemstorffa, ki so bili objavljeni v "Tageblattu", «-menja grof tudi zadnje potovanje prejšnrga kajzerja v Ori-jent, ki s« ;Je završilo septembra meseca 1917. Bernstorff je bil takrat poslanik v Carigradu. Prejšni kajzer je povabil samega sebe k čaju v poslaništvo teh odredil ob istem času sprejem nemških a r mad n ill in mornariških častnikov ter tudi nemške kolonije v Carigradu. Ker ni bilo mogoče izbrati majhnega števila gostov, ne da bi se daio povod za številne zaplet-Ijaje, je razposlal Bernstorff splošno povabilo. Več kot tisoč oseb se je obralo, da pozdravijo kajzerja, ki je najprvo postavil na neki balkon, ki nudi pogled na Bospor, odkoder je videl zbrane nemške šolske otroke ter jih čnl prepevati pesmi, dočim je zahajajoče solnce zlatilo Bospor in arma**sko morje. Bernstorff pravi: — Popo'noma pravilno je pripomnil kajzer, da bi ne moglo nobeno drugo nemško poslaništvo spraviti skupaj kaj sličnega. Naglušen je kajzerja se je najbolj *rcalilo v njegovi pripombi, da u rati zamenjal svoje mesto z •no jim. — "Vel'ko manj pa je ugajalo lajzerju to. kar je sledilo. Ni dom 'ie\al. da bo moral pozdraviti to-■ko i.:udi. Ko je šel proč, je re-tel očitaje, da ni še nikdar vi-lel tako prenapolnjenega posla-tiš/va. — Navedel sem svoje vzroke a to, da ga je hotela videti cela umška kolonija v Carigradu in Ta je bila to edina prilika za to. Co utemeljevanje pa ni moglo prepričati kajzerja skozi eelo leto. To sem ga zadnjikrat videl v ^pa, je oddal kajzer pri slovesu zadnji strel name, ko je pričel rovoriti o onem strašnem spre-"emu v carigrajskem poslaništvu. — Tudi v tem slučaju so bile deje očividno preveč demokratične za kajzerja, ki žalibog nikdar i?i mogel razumeti resnice, da mora biti nemško cesarstvo demokratično ali pa poginiti. RUPPRECHT ZA OMEJITEV OBROŽEVANJA PREJŠNJI BAVARSKI KRONP RINC JE PREPRIČAN, DA LAHKO KONFERENCA ODPRA VI GROZOTE VOJNE. — STVARI, O KATERIH SI ŽELI, DA BI BILE PREPOVEDANE. — DALEKOSEŽNI TOPOVI BODO ODPRAVLJENI. Poroča Ciril Brown. Monakovo, Bavarska, 4. jan. — Prepričan sem, da obstaja možnost, da se bo napravilo vojeva-nje bolj človeško vsled konference v Washingtonu, — je rekel bavarski kronjjrine Rupprccht. poročevalcu ne\vyorškega Times, v starodavni in že dolgo zapuščeni Leuchtenberg palači na Odeon trgu, kjer je prosta bavarska država dovolila prejšnjemu prestolonasledniku dve sobi, kadar pride iz svojega gorskega zavičaja v Berehtensgaden ter se mudi nekaj časa v bavarskem glavnem mestu. — Washingtonska konferenca je proizvedla le malo neposrednih uspehov, prav kot sem pričakoval, — je nadaljval princ. — Predno se je pričela, sem mislil, da ne bo prišlo nič iz vsega tega. a če bi rekel to ob onem času. bi ljudje brez dvoma rekU: — Poslušajte tega bojevitega Nemca. Tam govori star militarist. — Princ se je nasmehnil. — "Vsled tega sem čakal, da so prišli na dan rezultati. — Ce bo razoroženje ali celo omejitev oboroževanja kedaj o-raogočeno, na to ne morem odgo-\oriti niti z "da**, niti z "ne", čeprav iskeno upam. Vsakdo, ki je preiskusil vojno .mora čutiti, da je tem boljše čim manj vojn je in čim daljši je čas med posameznimi vojnami. Tak človek si mora želeti kar r.ajmanj vojn. Ce pa omogo.'a človeška narava popolno odpravo vojne, je seveda problematično. Razoroženje in omejevanje oboroževanja je odvisno od možnosti, da se spravi v soglasje tako številne nasprotujoče si interese. Vidim pa možnost ter sem prepričan, da bodo bodoče konference napravile vojevanje bolj člo-večansko. Prav posebno pridejo pri tem vpoštev štiri točke, ka tere imam v mislih. — Prvič, da se bo odpravilo spuščanje bomb, razven na postojanke v najbolj sprednji vrsti. Jaz sem proti bombardiranju v ozadju p i vih čet Jaz mislim, da je obstreljevanje vasi, trgov in mes* nečloveško Par vojakov je mogoče ubitih, a v glavnem so žrtve številni civilisti in prebivalci v splošnem. Rupprecht je omenil r ep resa-lijsko bombardiranje mesta Kark-ruhe, tekom katerega jc bilo ubitih 122 otrok, ki so se vdeležill psedstave v eirkusu. Omenil jc tudi težke izgube življenj civilistov v francoskih vaseh in mestih vsled bombardiranja s te ali one strani. Prejšni kronprine je povdaril drugo točko še bolj močno: — Prepričan rem. da se bo wash ingtonski konferenci ter onim ki bodo sledile tej konferenci, posrečilo popolnoma odpraviti plin in kemično vojevanje. — Jaz sem bil odločno, abso lutno proti uporabi plina ter sera se odločno in definitivno izrazi] v tem smislu. Mogoče se bo trdilo, da je plin nova oblika vojc vanja, a proti temu naziranju \ prilog obdržanja človek lahko re če. da so bile tudi druge oblikt vojevanja nekoč nove, da pa st jih je vendar opustilo. Vzemimc stari paralelni slučaj, ko se j< uporabljalo loke in pšice. Razvi la se je nova oblika vojevanja namreč z zastrupljenimi psicami Zastrupljene pšice pa se je odpra \ilo potom splošnega dogovora — Splošni argument za odpra vo bombardiranja je dober tud glede plina. Civilni prebivalci s< ZAPLETENO PRISELJENIŠKO VPRAŠANJE. BP ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-1 VEČJI SLOVENSKI DNEV-! VIK V ZDS. DRŽAVAH. ^ Knjiga '' Vdova Leruž' katero dobi vsak« ki obnovi celoletno naročnino na "Glas Naroda" v dar, je ▼ tisku. Razpošiljati jo bomo začeli pričetkom meseca januarja. Upravništvo. Marijan Matjevič je močan mož iz Jugoslavije. On lahko dvigne celo tono ter je pripravljen boriti se z vsakem človekom na svetu. Vprašanje je sedaj naslednje: Ali je ta človek umetnik ali pa navaden priseljenec ? Kot umetnik pride lahko v deželo brez vsake ovire, a ne kot navaden priseljenec, kajti jugoslovanska kvota je že davno izčrpana. Tega človeka naj le spuste v deželo, kajti tukaj manjka močnih ljudi. Slabiči bujno uspevajo, kajti drugače bi nasprotniki osebne svobode ne napredovali tako kot so dejanski. 10° POD NIČLO. Middletown, X. Y., 3. jan. — Tz Orange. Tester in Sullivan o-krajev prihajajo poročila o velikem mrazu. V ne-katerih krajih je bilo zaznamovali temperature po -deset stopinj pod ničlo in danes je padel tukaj toplomer še nižje. 1 '■ ■ 'T - -i-- POTRES V PANAMI Panama, 3. jan. — Včeraj zgodaj zjutraj je zbudil mesto potre«, ki je trajal celo minuto. Škode ni bilo v mestu zaznamovati nikaike, a vodna po vršil a Gatun jezera je tako močno narasrtla, da ja -bilo treba odpreti sedem za tvornic. j žrtve plina. Pri vojevanju s pli-j nora kot pri metanju bomb je težko ali celo nemogoče razlikovati meti vojaškimi črtani ter . civilnim prebivalstvom. Cilj vojevanja je uničiti armade ali pa spraviti jih iz ver. boja. Ideje bi se ne smelo razlagati take obširno, da bi vključevala tudi ozemlja s civilnim prebivalstvom. Vojevanje naj bi bilo omejeno na armado, to je na bojne črte. | — Iz istih razlogov verujem tudi v možnost odprave daleko-sežnih topov. I — V četrti vrsti pa je treba 'odpraviti vojevanje s podmorskimi čolni, a z odpravo tega vojevanja je treba obenem tudi odpraviti takozvane strsdalne blokade. ki so zahtevale dosti žrtev na kopnem. Blokada, ko t je bila uveljavljena prot: Nemčiji, je bila nepostavna, vsaj po mednarodnem pravu kot sem se ga učil jaz v svojih mladih letih. Princ izgleda deset let mlajši kot je izgledal takrat, ko ga je poročevalec zadnjikrat videl na bojnem polju. ČEKA V RUSIJI JE ŠE VEDNO AKTIVNA. Moskva, 3. jan. — Delavnost i Čeke ali sovjetske tajne policije 'ni bila prav nič zmanjšana vsled rtega, da se je odstavilo dos.xianje-ga načelnika ter imenovalo drugega. V Moskvi pazi Čeka predvsem Ha vse tujce ter ima pikete prod misijami vseh inozemskih držav. Pogosto aretira Iluse, ki obiščejo take misije. Njeni agenti preiskujejo tudi sobe in stanovanja ter zaplenjajo listine, če ne izvrše aretacij. Najboljša stvar, katero je mogoče reči o Čeki, je to, da vzdržuje dober red. To trdijo tako ino-zenici kot Rusi. Moskva je prosta roparskih napadov in isto velja tudi glede okolice. Tatove se ustreli. Aretacije plemičev ter politikov starega režima so še vedno na dnevnem redu v zunanjih o k rajih, kjer je tek načelnik vsemogočen, dokler ga ne aretirajo njego- t lastni tovariši. Ni vrjetno, da bi Čeka izginila, ker je prerveČ sodnikov in agentov, za katera pomenja vir zaslužka. KOLIZUA Z BOJNO LADIJO. Boston, Mass., 4. januarja. — Bojna ladija North Dakota je trčila v pretekli noči skupaj z angleškim skunerjem Bentley iu sicer pri Cape Cod. Bojna ladija je bila poškodovana pri luknjah za topov^, a skunerju je odnesla celi vrhni del. Bojna ladija, ki se je nahajala na poti v Guan-tanamo, se je vrnila v Navy-Yard. Tudi skuner so zavlekli v pristanišče potem ko so rešili posadko. Kdor namerava v kratkem vrniti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge "C A R M A N I A", ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih. Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah. Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka. Frank Sakser State Bank. Diši -i: mm ™ ^ NAB ODA. 5. JAN. 1922 "GLAS NARODA" J » ^ •LOVEN I AM DAILY iotX and Publish*« hy ■JTWG PUBLISHING OOMPJJT1 ifk —rjoralioal niANR SAKSKIt, LOUH RENEDIK, TrmilW Ptac* of BuiIimh of tho Corporation ana Addrwti of Abovo Offlctortt •t Corttandt »tract. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. MQlaa Naroda* tsfcaja vaakl dan Izvzamil nadalj In praznikov. i cate loto volja lla* la Canada pe« lota ftotrt lota aa Amarlka Za Naw York » colo teto UM za pol tata $9.00 Za Inozemstvo za colo te* HM sa P*4 tet« irji iu* 97 JX • L A • NARODA (Volo 9f i3ia Paopia) laaMM l*wy Day lm ap> dun days and HaUdayai SutMcrCptlcn yaarty WJI Adwartlaamanta on Atroa.-nent. DwW brae podpiaa 1» BWbnaaU m M prtobfinjejo. Donar na) aa MacoroH po-OJfttl po Money Order. Pri apracaambl kraja naroCnfkor prnabno. da aa mmm prajdnio bhaJiie* naananl. da hltroja najdemo nutornfti _ Peter Zgaga Kaj je postalo iz ženske, ki je morala dvl^ii^j svojo kikljo, kai 1 i zlate duše. Škoda, da so vsi ^ »omrli. Eden se ie celo oženil. * * 'i * Strašne razmere so ra vladale v n \meriki. posebno pa v velikih imeriških mestih. , Ropi. umori, tatvine, sleparije, , Iružinski škandal:, — kdo bi jih > reštel. kdo bi jih vse navedel! j Takozvana v isokj: družba ne > ie, kako bi preganjala čas in za- I pravljala iz siromakov iztisnje- \ dolarje. f * * i * Hujše ni moglo biti v Rimu 1 za časa Nerona in ne pred Iran- ' cosko revolucijo v Parizu. Na eni ;< strani se j'* vazbahala razuzdanost v vsej svoji sifilistični nago- ' li. iz lakote, stradanja in omalo-, važevanja je pa pognal zločin., Svojih malikovcv rima samo v postopaških vrstah. Celo ljudje iz vladnih in uradnih krogov se mu j klanjajo. * * ! * Skoraj vsakdo se reži postavi v liee. in če bo šlo še nekaj časa ; tako naprej, bo postava ono. kar j je bilo dosedaj nepostavno. * * * Lesni alkohol polni protokol z imeni svojih žrtev. Xek( č so si otroci zaželeli če-. šenj. Preskrb en oče jim jih ni ho-; tel kupiti, češ. slepo črevo se jim bo vnelo. Otroci so šli in so se najedli volčjih jagod . . . * * * Presrkben oče je zastrl z zave-f sami okna. češ. solnčna luč bi ' škodovala otročjim očem. če bi gledale vanjo. Olreci, ki so lire-j peneli po hi'*-i. se se začeli z žve-•ib nkami igr?ti. Ko se je preskr-1 beri oče vrnil zvečer, je našel na mestu hiše kup začrnelih razva-j lin. • # Neki modni zumal naznanja: "Ženske bodo nosile hlače *. Sedaj in vsaki čas in na vekomaj. Amen. * ~ * * Poznam rojaka, ki se je j>isal Tone Junak. Ta Tone Junak se je poročil. Par dni po poroki je pa vložil na sodišču prošnjo, če sme izpreme-niti svoje ime. e delal njegov prijatelj Maksim' lorki kot vajenec v neki pekari-j j i na nasprotni strani ceste. Po-n edal je, kako sta se oba iztrgala!! f. te moreče atmosfere ter dobila n ;ela na železnici, kjer sta nakla-ji lala buče za sedemnajst centov j j la dan. Saljapin se je nato pri-j: Iružil neki potujoči četi igralcev j; er se naučil nekoliko peti in grati. V TifLisu je postal učenec . ,'sutova ter po enoletnem študiju iastopil kot sedemnajstleten mla-Ienič v operi Galka v istem me- itU. Ti in drugi dogodki iste narave prihajali iz njegovih ust pre-1 irieevalno. brez vsake pretenzije j er v lepi francoščini, katere se jej josluževal. Vse je šlo gladko tekom tega pogovora, razen kadar ]e stavil poročevalec kako vjpra-' šanje izven splošne rutine. Ta-j krat pa je postal Saljapin hladen j kot zimski veter, ki piha preko! ruskih step. Poročevalec pa se je! pri tem spomnil pregovora, ki pravi, kaj lahko pričakujete, če popraskate Rusa. To hladno obnašanje, katero je pripisovati ali njegovemu temperamentu ali pa pomanjkanju polnega razumevanja z njegove strani, pa se ni pojavilo pri vprašanjih glede obstoječih političnih razmer v njegovi deželi, kajti vprašanj take vrste se mu sploh ni stavilo. Takoj v pričetku pogovora je stavil Saljapin pogoj, da se ne razpravlja o takih stvareh. Kot bomo videli, se pa Saljapin kljub temu ni mogel izogniti govoru o Rusiji in ruskem narodu. On je enostavno moral govoriti o stvareh, katerih je bilo polno njegovo srce. Saljapin je takoj v pričetku rekel, da je neprestano žejen radi j velike vročine, katero je najti v n ewyor.šk i h stanovanjih. J?a<.lite-'■za je .tudi pridno odpiral stekle-'nice near-piva, katerega je imeno | val "prohibition beer"'. Nato p t '.je pričel govoriti o svojih našito pih v Ameriki. j Prvikrat izven Rusije je nasto pil Saljapin v sedmih letih v Rig |in na svoji poti v Ameriko je pe .tudi na ceho-sJovaških odrih, kaj jti < etho-slovaška je bila prva dr : za va, ki je sklenila s sovjetski liiisijo trgovsko pogodijo. Od tan |,ie šel na Dansko in pozneje ' ; London. — Sestal se-m se s starimi t ova , riši povsod, kamor sem prišel, —h Lie rekel. — Veselilo me je sestati i | se z umetniki in drugimi, od ka-i terih sem bil toliko časa ločen. — Amerika me je zopet nozdra- s {vila ter sprejela odkritosrčno. Pel i jsem v Južni in Severni Ameriki, 1 j Itali ji, Franciji, Angliji in dru-jgod, a nikjer, seveda izven Rusi- i I je, s tako veliko željo, da ugajam, kot ravno tukaj. Ko se bom vrnil j< domov, se bom ustavil v Angliji,.! a le za kratek čas, kajti kot člani svoje'vlade ne smem ostati dolgo i časa izven Moskve. — Moja uboga Moskva! Moji j J ubogi prijatelji in znanci, ki mo-i rajo živeti brez gorkote in zadostne hrane! Kljub vsem zlom sem še najbolj srečen med svojimi lastnimi ljudmi, katerim skušam : prinesti nekaj veselja in utehe, i Da. lepo je biti tukaj ter zopet . videti svet, a dom ostane vendar - le dom, en sam dom. — Na potovanju skozi Berlin, kjer sem pel, sem vide! zadnji- ' krat svojega starega prijatelja • iGorkega. Zelo bolan je. Njegova J pljuča niso zdrava. Pogosto m i-J . slim z žalostjo nanj, posebno Ka-1 . dar pojem kako njegovo pesmi-te v. j i — Mi Rusi smo melanholični,j . vsaj svet govori tako o nas. Svet j i pa hi moral predvsem spoznati,' . da je Rusija dežela velikih kon-j iitrastoT. — To nepoznavanje Rusije je; i najbolj obžalovanja wedno. Lju-i d je mislijo, da se mi v Rusiji ni- - kdar ne smejemo. Kako zelo se iiiotijo! Mi R-usi smo rojeni korae- ^ dijanti. j 1 — ^logoče nas bodo Amerik an-j T 'boljše spoznali ter nam pust.il! - lo potezo, ko bo naša evolucija . (razvoj) nekoliko bolj napredova- la. Ta poteza v našem značaju živi in se smeje kljub vsemu in v čud-v nem ozračju uma žalost i. neved-v nosti in praznoverja bleste te last-». n ost i kot najlepša luč. ;. Nobene boljše prilike bi ne bilo z mogoče najti, da se stavi pevcu t- naslednje vprašanje: o — Kakšno pa je stališče, med-o[ seboj no stališče umetnikov in re-e voluc i jonar je v ? i-| Prist-en un>etnik, soglasno s Ša-ie Ijapiriom, ni nikdar produkt are-n stokracije in le se mp at am je videl i vet kako izjemo k pravilu, da irihajajo vsi veliki dramatični in irieni umetniki iz navadnega na-•oda.. V sled tega simpatizira z resnično demokracijo, ne z demokracijo, ki je le slepilo politika-sev. Nobenega propada civilb.aci-je se ni bati. če so našli kot v Rusiji tekom celih teh strašnih let igralci, pevci in plesalci v narodu svoje največje občudovalce ter resnične prijatelje. Kar je bilo resnično v Franciji tekom njene velike revolucije, ko J so veliki umetniki neovirano igrali. je tudi resnično danes v Ru- ; siji. j Neka potnica, ki se je vrnila iz Rusije, Margareta Harrison, pra- ; vi v svoji ravnokar objavljeni ( knjigi, da je najti zadosti dokazov za to trditev. Gledišča niso bila še nikdar tako £>ohia in še nikdar niso vršila tako izvrstnega dela kot izza izbruha revolucije v Rusiji. Kaj vse je doseglo gledišče v tej nemirni in viharni dobi, bo svet šele izvedel. Uspevalo | je na način, katerega bi človek nikdar ne pričakoval. • Umetniki vsake vrste, pričenši "s Saljapinom, so bili deležni na-i !ravnost očetovske pozornosti od« j strani Ljenina in Trockega. Ni-jkdar niso trpeli nikakih težkoč in smeli so ohraniti ne le svojo oseb-(no lastnino, temveč tudi svoja j zemljišča in posestva. Saljapin jima dve hiši v Moskvi ter eno v . Petrogradu in razven tega še po-) sest v o na deželi. V tem njegovem il&stninstvu se ga ni nikdar motilo; j in znano je, da so dobivali v naj-j j hujših dneh racij Saljapin in nje-govi tovariši najboljšo hrano, kalijo je bilo "mogoče dobiti, ter vsled j lega le malo poznali resnične tež-■ 'koče. i i Pisateljica, ki je odpotovala iz 'IMoskve skoro ob istem času kot -jSaljapin, je prepričana, da gre -! Rusija pod Ljeninom skozi zadn ji -1 evolucijski stadij. Vlada Ljenina tiho stalna. Piseu teh vrst je rekla -Iv stanovanju Saijapina: | — Jaz se ne bojim učinkov so--jcijalističnih in boljševiških do-k-ijtrin in nobena nevai*nost formai-1 nega razrednega boja v Rusiji ne - obstaja. .Mi smo priča razširjenja -Spolnega državljanstva na bolj za-ostale okraje in razširjenja vseh i dobrot civilizacije. V iztočni Ev-v j ropi je oprostila revolucija iz leta 13*48. kmeta tlačanstva. pnstavne--Kra tlačaaistva in sedaj se vrši mi- ta i. A • naroda ■ Cortlandt Btraot, Borougfi of Manhattan, Naw Yorfc, N. Y. T^aphona: Cortlandt 2S76 TAJNA POGODBA. V vzhodni Aziji je inula republika, Cita j)o imenu. Kako je nastalo lo inie? nam ni znano, kljub temu ima pa nekaj podobnosti z angleškim izrazom "cheater", ki pomeni ponaše 44slepar'\ In sedaj se mora izkazati, kdo je slepar. Ta mala republika je poslala na konferenco v Washington delegacijo in delegacija je predložila dokumente, ki so zadali smrtnonoseii udarec Francozom in Japoncem. Sedaj nastane vprašanje: ali so dokumenti pravi j ali so jih Citanci ponaredili? Ali je Francija sklenila pogodbo, koje stroške: naj bi Sibirija plačala? Ali je res sklenila pogodbo, kij je naperjena proti Angliji, iu Združenim državam? S temi vprašanji se bavi konferenca in naš državni! department. Zaenkrat nas veliko bolj za nimajo vzroki te senza-! cije kot pa senzacija sama. Torej sklenjena je bila tajna pogodba, ki je naper-j jena proti Združenim državam in Angliji. In AnglijiKaj je povzročilo senzacijo.' Angleška propaganda proti Franciji. Mojstersko prevdarjena in j pripravljena za pravi trenutek. Oe hoče Anglija vresni-čiti svoje načrte, mora Francijo popolnoma osamiti. Prijateljsko razpoloženje Združenih držav se je v zadnjem času precej ohladilo vsled kozlov, ki so jih streljali francoski delegati na wasliingtonski konferenci. Ohlajenje prijateljstva med Ameriko in Francijo pa Angliji nikakor ne zadostuje. Izpremeniti se mora v direkt no sovraštvo. V tem hipu je bila pa objavljena usodepolna pogodba. . Angleška propaganda bo zmagala, pa naj se zgodi tako ali tako Oe se izkaže pogodba za nesresnično, bo ostala na nji zavedno temna senca. ( 'e je pa pogodba resnična, bo angleška zmaga na celi črti popolna. To je namreč stara taktika Anglije. Onega, ki hoče prekrižati njene načrte, je treba uničiti — potom obrekovanja, potom bojkota, potom izolacije. In če ne gre drugače, s pomočjo lakote in s pomočjo orožja. Nekaj iz življenja slavnega Šaljapina. Poroča Willis Steell. Veliko vode je steklo navzdol j po matjuški Volgi izza sezije • 1?M>7t ko je pri vedel ravnatelj . '"onricd od tam slavnega ruskega basista Feodorja šaljapina, ki je j« presenetil obiskovalce Metropoli- J tail opere v Xew Yorku. Mogoče prvikrat v zgodovini tega velike-j ^a .umetniškega zavoda je ta glasi prisilil celo i\ajbolj dostojanstvene med kritiki k priznanju, da j kaj takega še niso nikdar čuli. Saljapin. ki se je vrnil 1. .19*21. v New York, da poje par nlog iz svojega velikanskega repertoarja, je kot človek in pevec povsem različen od umetnika in človeka, ki je pred štirinajstimi leti 3adi-vil celo Ameriko. Noben umetnik ne more obstati na mestu in noben človek ne nioie iti skozi pre-j iskušnje, kot je šel Saljapin tekom sedmih let vojne m revolucije, ne da bi pustila ta velika do-J ba na njem svoj pečat. Četrt stoletja petja in brez. dvoma burnega življenja pa jej zredčilo njegove svetle lase terj pustilo nekaj gub pod njegovimi| globoko ležečimi, presunljivimi i očmi, ki imajo barvo satirja. Tudi glas, ki sicer ni izgubil nič svoje sijajne sile„ je pridobil na milini in barvi, kar poglablja njegovo interpretacijo, za katero se preje ali ni brigal ali je pa ni poznal. Salj-pin kot Tamagno je bil žrtev pogrevalcev anekdot. O te- norju se je pri po vedo val o pove-, >.ti., kako pere svoje nogavice ter jih suši na stranicah svoje postelje. O Šaljapinu pa se je govorilo, da je Tartar ali duplinski človek, ima navado trgati kokoši žive ter jih take požreti. Take povesti nikdar ne umro. Kot resnica se dvi-gnejo zopet, kakorhitro se jih pritisne ob tla. Današnji Saljapin na odru ali v svojih hotelskih sobah predstavlja veliko izboljšanje napram prejšnjemu, vsaj za hladnega opazovalca. Ta opazovalec se spomni z zono slike, katero je nudil Saljapin v Poitovem Mefistofelu. Ta Mefisto je bil napol nag, kot oni Samson Sal vin i-ja, ki si je privezal na prsi ovčji kožuh, da je izgledal bolj divje. Nobena teh slik ni bila prijetna, a Metis t o je bil v svoji nagoti bolj resničen. V Bibliji ne stoji namreč nikjer zapisano. da je vzel Lucifer, sin luči. s seboj kaj obleke, ko je bil nenadno ekspediran iz nebes. Sedanja atmosfera šaljapina v njegovem začasnem stanovanju v New Yorku je ona dobro vzgojenega moža sveta. Prijazen in takten je govoril o samem sebi brez v^ake napačne ponižnosti ter govoril le o stvareh, ki so splošno zanimive, kot na primer njegovo rojstno mesto Kazan, kjer se je le z ambicijo in silo volje naučil citati in pisati. Povedal je, kako »e je naučil -čevljarske obrti, dočim daljni proces, da se da kmetu pol-j 110 ekonomsko neodvisnost. Rožnati izgledi glede bodočnosti njegove dežele niso dober izgovor za mclaiih(dičnost Šaljapina. a mož j-- kljub temu melanholičen. Vsi sinovi svete Rusije delajo ta utis. Z izjemo ulog Leiporella v Don jJuanu ter Bazilija v Barbirju iz .Seville se je odpovedal Saljapin J Vsem ulogam. z izjemo onih iz ruskih oper. Predno bo odpotoval, bo pel v New Yorku zadnjeime-jnovano ulogo. i Rahmaniiiova opera Aleko, koje libreto temelji na neki pesnitvi Puškina, je nadaljna skladba, ki je zelo priljubljena v Moskvi. U-pani, da se jo bo nekega dne pro-iizvedlo tukaj in da bom'jaz lahko 'pel glavno ulogo. Puškin je spisal svojo pesnitev leta 1S2-J. Aleko je izgnanec iz družbe, kot se pojavlja neštetokrat v pesnitvah Burkina. Sit konvencijonalnega sveta. se je pridružil tolpi cigaauov in I se zaljubil v voditeljico teh ciganov, lepo Zemfiro. Nekaj časa sta srečna skupaj, a nato se zaljubi ciganka v mladega moža iz svoje-jga lastnega rodu. j Aleko umori svojega uspešnega i tekmeca ravno v trenutku, ko ho-jče pobegniti z Zemfiro. Cigani pa Ise zavzamejo zanjo ter premagajo A.eka. Ne zahtevajo pa njegove-Iga življenja, pač pa ga sramotno ]spodi- iz rodu, in ko pade zadnjikrat zastor, je Aleko zopet sam na svetu. Saljapin je dobil od boljševiške j vlade štirimesečen dopust. Tekem j zadnjih sedmih let je neprestano pel, deloma za denar, deloma pa za dobrodelnost. Njegovim londonskim koncertom, katere je priredil pred svojim prihodom v to deželo, so prisostvovale velikanske ljudske množice. Ko ga je poročevalec vprašal glede velikanskih honorarjev, katere je baje I dobival od boljševiške vlade, se je Saljapin nasmehnil in rekel: — Ko sem bil star sedemnajst . let. sem dobil dvajset rabljev za . svoj prvi koncert. Za svoj zadnji koncert v Moskvi sem dobil pet-. sto tisoč rabljev. V obeh slučajih . je bil honorar isti, namreč pri . bližno deset ameriških dolarjev. Iz Slovenije. Iz Vurberga na Štajerskem poročajo o sledečem dogodku: Anton Kolarič. posestnikov sin na Grajeni št. 3S, je bil izza dne 3. okt. 1020 naročnik "Kmetijskega lista" (glasila Samostojne kmet. stranke za Slovenijo). Domači župnik ga je rotil na vse načine, j naj list opusti. Iver pa je znal Kolarič ceniti pomen lUta. zato tega |ni storil. Župnik je nahujskal na-Sto proti njemu njegovo mater in 'njegove sorodnike tako, da je | mati sklenila, ga kratkomalo pri-Ikrajšati pri dedščini. Mati je pre-jdala svoje posestvo drugemu svo-Ijomu sinu. ki je dober klerikalec, |iu sicer samo za četrtino pravo jeene. Anton Kolarič je bil zatega idclj prisiljen iskati si svojo dediščino potom sodišča, katero je !stvar pravično ocenilo. In kaj je ;pisal župnik na ptujsko sodišče! Kvo v najvažnejših točkah dobe-M' sedni prepis njegovega pisma Kraljevo okrajno sodišče v Ptuju Podpisani poročam: Na (irajeni!'1 hst. 38 stanuje dnižina Kolarič.!11 Oče Jakob je že pre;! par 1 >ti u- ' mrl, mati je izročila puse-rtvo naj-;' starejšemu sinu Francu Kolariču'" etos meseca maja z.i loe.ooo K.I11 t • • i y ^'si otroci so dobri in .-"» so prav', epo razumeli z materjo in med.. -ebo.i, razen Antona Kolariea, ki ie }>rišel okužen z b- ljAeviškimi 1 nazori iz ruskega ujetništva.. Ta je že prej mater žalil: ko i»> pa . . ' .. t mati izročila posestvo starejšemu sinu. je samo na t< delal, da bi se ]>osestvo še enkrat cenilo, ker Ivi ' on rad veliko imel. a malo delal.;' Vzel si je advokata in cenitev s** je tudi izvršila dne 20. avg. 1!»21. ' Vse se je cenilo na 322.a take cenitve ponavljale. > to zaupanje škodo trpelo. Alojz Kokelj s. r., župnik — Ljudje božji, ki imate še količkaj poštenosti in krš;*an-'ske ljubezni d<> bližnjega. {>-mi-'slite. kiiin plo\emo! DuhoviiiA. ki bi moral.skrbeti za to. da '»i ljudje med seboj lepo razumeli, j pripravlja zgolj iz strankars. va j svojega bližnjega oi> premoženje! il\t*r ni mogel tega takoj doseči, si j je hotel pomagati /. lažnivim do-ipisom na sodišče, v katerem pra-' j vi. da je omenjeni Anton Kolarič; 'boljševik. S tem krivično žali s >-, | mišljenika Sam. kmet. stranke,: ko je vendar znano, da je stran-, j ka odločno nastopila prot i boljše-j vikom. Vso zadevo ima sedaj v ritkah kazensko sodišče. Pri prvi !obravnavi je trdil župnik, da bo 'doprinesel dokaze za svojo obdol-žitev. Bomo videli, kako bo gledal ižupnik pri drugi obravnavi, ko j bodo nastopili zoper njegovo laž ;tudi klerikalni pristaši, j ' Število in obisk srednjih šol v Sloveniji. j Srednjih šol je v Sloveniji 21. in sicer 11 gimnazij, o d nosu o realnih gimnazij. 2 realki. 7 ireite-Mjiš«"- in I dekliški licej, od nosno {dekliška reformna gimnazija. -iviimnazijeev .je -iT 17 rodnih in »eksternistov, med njimi 302 de-i klici. Kealcev je 1 !•")!» rednih in 7 'eksternistov. meti njimi 101 dr-I klica. Učiteljišenikov 1104. med j njimi .">10 deklic. Vseh srednješolcev je torej v Sloveniji 6300. I Najmočnejši zavod je ljubljanska realka, ki šteje 738 učencev. L državna gimnazija v Ljubljani šteje 734, drugi zavodi -;o šibkejši. ! Izpremembe glede pripadnosti davčnih občin, ; Finančni minister je Odredil, d^ I se davčne občine Beričevo, Dol. Kleče. Podgora, Dolsko, Peteline, Senožet, Vinje, Velika vas in Sv. Križ, ki so doslej pripadale k brd-skemu davčnemu uradu ter davčnemu okrajnemu oblastvu in zemljemerskemu okraju v Kamniku, izločijo in priklopijo, in sicer davčne občine Beričevo. Dol, Dolsko, Kleče. Peteline. Podgora. Senožet in Vinje k davčnemu okraju in davčnemu okrajnemu obla-istvu v Ljubljani (okolica), glede izemljarinskega katastra pa k zemljemerskemu okraju v Ljubljani I, a davčni občini Velika vas Jin Sv. Križ k davčnemu okraju, davčnemu okrajnemu oblastvu in ! zemljemerskemu okraju v Litiji. Ta izprememba se je uveljavila z dnem 1. januarja 1922. Grozno pokvarjena mladina. Iz Maribora poročajo: Maribor je glede spolne morale že pred vojno slovel kot druga Budimpešta v miniaturi. Med vojno so zlo poglobili llabsburgovci (saj glede nadvojvode Kvgena se trdi. da je okužil ugledala meščanska dekleta). demoralizaeija je nastala laiku. da s«» bile bolnice prenapol-j njene in da so vojaške patrulje po I mestnem parku lovile ženske, talko vojni nasprotniki javnih hi- dosegli ukinjen ie istih ter se je tijVt«. dalo di-rektn<> konce-ijo tajni in poulični pr(.-'tIt;]-j ji. Posl<-lice ]>ravimo so ; strašne, ker je zlo prešlo od od-lastlih na najnežnejšo ir.la.lino. Šolske tlekliee > 12 let stare se pomt.jn.jo same po ulicah *n mest-, netn pr.rku tudi starejšim moškim. Te dni je kazenski senat razpravljal o takem slučaju. Ne le obtoženec se je zagovarjal, da se mu je deklica sama ponujala in da jo j.- le rabil, ker se je izdala, da ji že U» ler stara tudi deklica sama je to priznala, da se mu je j dala opetovano rabiti perverznim načinom v parku in v ljudskem vrtu. Toda dekletec jt- < benem ne-< h< te :zr< kh> strašno obtožbo proti tistim, ki to zlo mirno gledajo; oče delavec se za otroke ne briga, matere nima. mačeha je ne mojre-vid"ti in tako se potepa po mesjtu in parku. Novi šef policije si b<» .stekel neiznnernih zaslug na račun j.iavne morale in bodo'no*-+i naroda. ki s-1 brez nadzorstva klati po :ulicah z beračenjem, tatvinami in 'demoralizaeijo. 'j ADVER11SEMENTS. VABILO " na plesno in zabavno veselico, ; katero prired« društvo Sinovi ' j Slave št. 1G^ SXPJ. v dvorani sv. " Alojzija v Conemaugh Pa Tem ■'.jiUdin vabimo vse rojake in roja-' kinje iz okolice, da nas blagovo-f', li jo poseliti na gori omenjeni dan. j Za d« hro p—1 i 'I----- j STENSKI KOLEDARJI. ' j Ker je prvo naročilo stenskih koledarjev tako hitro pošlo, sem ' jih moral še par tiso«'--naro.-iti. Se-" daj jih imam zopet. Kdor ga še '-jnima. naj pošlje takoj 2o centov x | v z n ai n k a h. — Antr>n Ordin a, ; 1053 E. ox 54. Limestone, l. N. Y. Zrno do zrna - pogača, j Kamen do kamna - palača! \ Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte ; se s tem pravočasno za Vašo starost. j Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. i Državno nadzorstvo: 82 CortUndt Street FRANK SAKSER STATE BANK ! New York N Y glavno zastopstvo Jadranske Banke _______________________________ _ _ _ _ ___ —_ _ _ ___MB . MM M . tmmm mm m mm m mm m ■■■ 9 mm m mm 9 mm m mmm m Ml ■■V. GI/AS NAHODA, 5. JAN. 1922 MUH •urnim VSTANOVLJENA LETA 1898. GLAVNI URAD ELY MINN. INKORPORIRANA LETA 1900. Glavni odborniki. Predsednik: RUDOLF PERPAN, 033 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Duluth. Mina. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, &43 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, III. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo. Forotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Blatk Diamond, Wasb. FRANK ZURICH. C217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 510 Meadow Ave., Roctdale. Joliet, IIL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, IIL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 700 Market Street, Waukegan, 111. ---Jednotino uradno glusilo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnopa odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSka spričevala naj se iKišilja na vrhovrepa zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ta obilen pristop. Kdor žeti jK>stati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Naznanila. Ely, Minn. Vsemi članom društva sv. Cirila in Mcitoda št. 1 JSKJ. se naznanja, da je bil na redili nmse-ni siji meseca deeemiwa izvoljen sledeči odbor za leto 1 !>2*J: Predsednik dolin Govže, podpredsed-nik Jacob Prešeren, tajnik Joseph A. Mertel, P»ox 2T.s, blagajnik Veneel Kukec, zapisnikar John Švab; nadzorniki:* Frank Koščak, Joseph Zol>ee in Steve liano ver st.; porotniki: Mike Klobučar jr., Joseph Agnich in Joseph Sikonja; zastavonoša Jo-M-phseph Vidmar; redar Joseph Smuk; organizator Joseph J. Pe-sliel. Dnwtveni zdravnik je Dr. (J ven Parker. Joseph A. Mertel, tajnik. «L New Duluth, Minn. Društvo sv. Srea Jezusa št. 12s JSKJ. je izvolilo na redili seji 21. decembra sledeči odbor za leto 31)22: Predsednik Tliomas Mršič, podpreelsednik Math. Polak, tajnik Math. Gašperich, zapisnikar in 11. tajnik John Mauser, blagajnik Jaeob Brula, pomožni blagajnik Joseph Anieh; nadzorni in obenem porotni odbor: Kliah Pavlieh, Mike Špchar ill George ( ar e; bolniška obiskovalca: J. Skul in S;im Morris: za.stavonoša Jaek F. Stri«*; organizator Anton Chernieh. l>rušt\eni zdravnik J. W. Johnson. Prušlvene seje s*; vršo vsako tretjo sredo v mesecu ob pol 7. uri zve-er v prostorih Math, Gašp« riča. II koncu želim in op< »zarjam vse člane zgoraj oinenjeaiega društva, da bi bolj upoštevali redne društvene seje, kjer je ipriložnost jredložiti in ukreniti veliko dobrega v korist društvu in naši slavni Jednoti. Do tega pridemo le, ako se članstvo v resnici zaui-ma in se veleležuje mesečnih red nih sej. Želim torej, da ®e člani ozirajo na 'ta opomin, s čemur bodo pomagali tudi društvenemu tajniku pri njegovem poslu. Z bratskim pozdravom Math. Gašperieh, tajnik. Braddock, Pa. ('lanom društva sv. Alojzija št. •U JSKJ. se naznanja, da so tisti člani, ki se niso vdelažili seje meseca septembra, kaznovani z globo 50r. Izvzeti so le bolni in oddaljeni. Tisti, ki ne plačajo pri prihodnji seji ali pa se lie opravičijo. bodo podvrženi določbam pravil. Ravno isto je glede veselice. Plača vsak enakopravni član in članica 50 <\ če se je vdeležil veselice ali ne. Vsi oddaljeni ste prošeni da priložite to svoto pri pošiljanju asesmenta za mesec januar. da ne bo treba vsakega posebej opominjati. Uradniki za leto 1922: Predsednik Anton Nematiič, podpredsednik Jože Ivančič. prvi tajnik Martin Iludale, pomožni tajnik Janez Germ, blagajnik Andrej .Mlakar: nadzorni odlntr: Janez llcdnak. Mdiael Saelar in Jože Jankovi*. Društveni zdravnik dr. Avgust Korhnak. Prošeni ste nadzorniki, da se prihodnje seje malo prej vdeleži-te. da s" pregledajo knjige poprej kot novi odbor prevzame svoje mesto. Pozdrav vsem članom iu elaui-cam JSKJ. Martin lludalc. tajnik. pomorske cone in proge, po kateri imajo pluti italijanski in jugoslovanski parniki. Glede Reke imamo danes to ddemo; Jugoslovani hočejo luko Baroš. T.alijani jo zahtevajo za Reko. V tem stanju stva ri ne preostane drugo, nego kakor predvideva rapallski dogovor, da se poišče pravorclc predsednika Švice. Sicer ne pridemo nikdar iz sedanjega položaja, ki je na škodo Reke, Italijanov in Jugoslovanov. Jugoslovani n<* smejo pozabiti, da je ona neodvisna, bogata in jaka država z mnogimi izhodi na morje, in da ona. a ne Italija, drži v svojih rokah reško vitalnost. Glede tega, da je Italija zasegla reško pristanišče in železnice, je rekel oni državnik, da je Italija potrošila za reko že skoro milijardo in jxd lir in da ima Italija gotovo pravico vsaj do delne odškodnine. Sotrudnik: Italija si je prilastila reško luko in železnico in tako ne priznava niti neodvisnosti re-šk • d ržave in tako dela proti duhu rapallske pogodbe. Jugoslavija zato ne vzpostavi prometa z Reko dokler se ne izprazni tretja cona in dokler se ne prizna s strani Italije neodvisnost nove države, katero so priznale vse velesile. Ako ima Italija kaj zahtevati cd Reke. lahke to vedno stori, a da je porabila silo, to je razbcsnilo jugoslovansko javno mnenje, tako da je izključena vsaka vzpostavnost saobraeaja, dokler ne bo natančno izpolnjen rapallski dogo\or in dokler ne bo Reka sama gospodarica svojega pristanišča in svojih železnic. Italijanski državnik je nato zgaril svoja ram*na in rekel: Jugoslavija ima pravico, da zahteva in da ne popušča od tega, da bo Reka v resnici gospodarica svo.jeg a imetja. A tako se pride do konca zelo kasno, Radi tega ne vidim drugega izhoda nego ta: Jugoslavija naj se obrne do Zveze narodov :n da najprej registrirati pogodbo. Mala Albanija se je tudi obrnila do Zveze narodov proti Jugoslaviji, in kaj čaka ta? . . . I je privedlo primesi teh čudnih jedil navzdol po Širokih kitajskih rekah iz notranjosti dežele v džunkah z visokimi rilci ter ee-i vero-og 1 a s t im i ja d r i. V resnici pa se ni pripetilo ničesar takega. Večino kitajskega sočivja in kitajskih zelenjav, katere se uporablja p» i kuhanju kitajskih jedil, so pridelali kitajski farmer j i v bližini Astoria, L. I. Tamkaj, v senci velikega mesta, so rastle stvari, ki predstavljajo glavno primes \seb orijentalnih ;edil. Vse te rastlin« so vzrastie z kitajskih semen, a v ameriški zemlji. Kiajsk*1 gobe. poper, zmajeve oči in druge svari s čudnimi kitajskimi imeni, zvene mogoče inozemsko, a so prav tako malo ■»rijcntalske kot ic Astoria. Vsleei vi-M i narastka kitajskih restavracij ne le v New A'orle u, temveč dejanski po celi deželi, so se pričele širiti govorice, da se je organiziralo celi tozadevni ja.sel na obsežni podlagi in da vzdržujejo milijonarji cele verige kitajskih restavracij. Divjdendc štejejo vsled tega ameriški ravna-tel ji. ne pa Orijentalci. 1935 - "Vstajenje Nemčije", ,Značilna za duha. ki vlada v Nemčiji, je brošura, ki je izšla v Naumburgu pod naslovom: "IS'34 — vstajenje Nemčije". Napisal jo je major Solf, eden izmed onih. ki so sestavili "Debelo Berto". predgovor pa je napisal polkoxnik Bauer. Ludendorffovega štaba in eden izmed prvih povzročiteljev monarhističrega puča v Berlinu. Ze ta imena vzbujajo pozornost, še večje i>ozornosti pa je vreelen cilj. ki se stavlja ljudstvu in obenem njegovi mlade;"i za bodočo maščevalno vojno. Knjiga je pisana v obliki romana. Fritz Se.-low. Livši častnik, dobi pri nemški gospodični odklonitev, ker ta obsoja nemške poročene može. dokler domovina trpi. in šele takrat, kadai ho domovina osvobojena, se hoče poročiti. Von Seelov se združi s starim prijateljem. ki ga pripelje v "Klub ljudi dobre volje", ki pa je tajni vojaški klub pod predsedstvom starega maršala. Ti častriki delajo za prihodnjo voino." Najprvo izvajajo tajno organizacijo kapitalistov, industrijeev, učenjakov in velik*!; posestnikov. Ti poslednji so jim po-ebno dobro došli, ker imajo velike gozdove, v katerih se vrše tajni poskusi z bodočim orožjem, katero se ima eeltegniti pozornosti vlade in francoski špijonaži. " \ntanta nam je vzela vse razen naših glav, ali v teh je nemški duh iznajditeljev in tehnikov". Ta duh se cedaj posveča delu za bodočo vojno. Družba ima že vse polno raznih iznajdb, tako naprimer žarke, ki zapalijo razstrel-lne snovi r.a velikansko daljavo. Seelow se vpraša : — Ali more 55 milijonov — Nemcev, tudi ako ho izločena Amerika in Italija, sta*' proti združenim četam Anglije. Francije. Belgije, Poljske in Češkoslovaške? Pripoveduje se dalje, da se meti Nemci prodaja kot igrača puška za dečke, ki streljajo v tarčo, ali ako se tej puški prideli nekoliko Irugih delov, nastane iz nje strašne orožje s hitri m ognjem. Pri debati o prihodnji vladi, pravi predsednik : — Jaz vem. da vi, mladi. °anjatc o demokracij:, ali na roe1 je še gotovo za cesarje. Ko napoči vejna. bo zaoril krik: — Za cesarja in cesarstvo! _ Število kitajskih res tavrantov narašča. Poroča Arthur Chapman. ravnost neumni na kitajske Kuharje, kajti najboljši so in obenem tudi najbolj varčni. Niso najboljši in naj b v j Čisti kuharji, temveč tudi kupujejo vse potrebne stvari na najbolj premeten način. Oni dobivajo najboljše stvari, kar jih je v sezi.ii in sicer za r ižjo ceno. ki je mogoča. Neki ze-io bogat človek v New Yorku je imel kitajskega kuharja, starega Tommy-ja, skozi več kot dvajset let. Plačal je Tommy-ju po sto dolarjev na mesec ter je bil poceni za to ceno. Klic morja pa je bil premočan za starega Tommy-ja in pred dvemi leti je odplul v neko južno-amenško pristanišče, v starosti sedemdesetih let. Za Kitajca so čividno mikavne predvsem tri stvari. — pralnica kuhinja in morje. Njavečjo mikavno silo izvaja na Kitajce seveda morje. Newyor&ko kitajsko mesto je ravno sedaj polno kitaj-kih mornarjev, mož. ki so začasno brez dela, kajti v vseh panogah plovbe je opaziti veliko stagnacijo. Na temelju mornariške postave La Follettc-a jim je dovoljeno izkrcati se v tej deželi, a morajo dokazati, da so bona fide mo rnarji. Kljub omejitvam kitajskega priseljevanja se je kitajski resta-racijski posel v mestu New Torku razširil na presenetljiv način. V prejšnjih časih je bil oni, ki je hotel zavživati kitajsko hrano, prisiljen podati se v kitajski mestni del. To potovanje je napravil v strahu in trepetu. Obed v kitajskem mestnem delu je bil dogodek prve vrste. Predstavljal je doživljaj, o katerem jc človek rad govoril se leta in leta pozneje. Ce je kdo živel izven mesta, je bil obed v kitajskem mestnem elelii dogodek, o katerem se je izplačalo pripovedovati domačinom, ki niso videli še i;i;tdar kaj sl'enega. Dandanes pa se je kitajsko me-:-;to razdelilo in razpaslo po celem New Yorku. Nobene sekcije mesta ni, ki bi ne imela svojih kitajskih restavrantov. Harlem, Bronx in Brooklyn imajo vsak svojo tleželo. Nič več ni treba človeku iti v kitajski mestni elel, če hoče zavživati kitajska jedila. V skoro neposredni sosedščini skoro vsakega Človeka v New Yorku je najti idealen prostor, ves o-premljen s kitajskimi zmaji, kjer zavživa lahko človek najbolj izbrana kitajska jedila. V resnici romantična so ta kitajska imena na jedilnih listih. \ precej dolgem seznamu juh, omak in drugih jedi. vidi človek odsev daljne in romantične kitajske dežele. Človek se zatopi v ta kitajska imena ter misli, da sc 0 rapallski pogodbi in Reki. "Rijočki Glasnik" priobčuje razgovor svojega sotrudnika z Mgl 'dnini itali janskim državnikom, ki se je mudil na Reki in o katerem pravi, da je bil ."lan vlade v zadnjem kabinetu Giolitti-Sforza ter da jc tudi velik prijatelj p.okejnega ministra Stojanoviča. Govorila sta o izvedbi rapallske pogoelbe in se bavila obširjeje z reškim vprašanjem. Italijanski državnik je poudarjal, da je sedanje stanje stvari zelo težko. Oba naroda sta svojevoljno in neodvisno skle nila pogodbo, ki pa po preteku enega leta še vedno ni izvršena. Ne pritožujejo se ra litega samo Jugoslovani, marveč tudi Italijani ter se vprašujejo, zakaj se dogovor ni izpolnil. Sotrudnik je e>d-vtnil državniku: Ker Italija ni hotela registrirah pogodbe pri Zvezi narodov. Državnik je odgovoril, da je res, da Italija tega ni storila. ali kdo ji more to zapisati v greh? Po statutu Zveze narodov zadostuje, da samo ena od dveh držav registrira med njima sklenjeno pogodbo. Tako stavimo mi Italijani isto vprašanje, zakaj Jugoslavija še do danes ni registriral:* rapallske pogodbe pri Zvezi naro-iov? Ker teira ni storila, ne mire sedaj pod vzeti ni kakega koraka proti Italiji. Sotrudnik - Torej jr odvisna na milost in nemilost od It'ilije ? Državnik: Baš tako! Sotrudnik: Pa da bi bil dogovor registriran? V tem slučaju bi imela Jugoslavija pravico, da pozove Italijo pred aeropag Zveze narodov, ki bi morala posredovati, kakor je naprimer sedaj posredovala glede Albanije. Italija je hotela zprazniti veliko tretjo dalmatinsko cono, ali tega ni storila, ker je Jugoslavija odbila nasvet, da bi se lička železnica spojila z Zadrom, ki je obsejen na pogin brez ekonomske pomoči Jugoslavije. — Glede Reke je izjavil oni ugledni italijanski državnik, da se nahaja Reka danes v najžalostnejšem položaju. Kakor Zader. tako je tudi Reka obsojena na smrt brc/. Jugoslavije. Reški in tržaški krogi hoejejo vplivati pri obeh vladah, da bi se vprašanje baroškega pristanišča odgodilo te rda bi s epvtčela pogajanja za opredeljenje one Naraščanje Števila kitajskih re-stavratov ne kaže le. ela so Kitaj-ei dobri kuharji, temveč da se) tudi filozofi. Oropani svojega glavnega prejšnjega zaslužka, pranja, vsled prihoda velikih parnih pralnic, katere se vodi sedaj v obsegu poči jet ji Ilenry Forda z ozirom na kvantitativno produkcijo, niso s^dli Kitajci v New Yorku v kot ter se pričeli jokati. Nikakor ne. Sedli so za mizo ter izpremenili znamenja, ki vise nad njih prostori. Mesto "pralnicastoji sedaj tam zapisano "restavracija". Danes je najti številne veterane iz pralniškega posla, ki vodijo proevitajoče se kitajske restavracije v mestu New Yorku. Ce bi prišel kak iznajdljivi Jenki z aparatom, s pomočjo katerega bi se dalo kitajska jedila kuhati in servirati na boljši in cenejši način kot s pomočjo kitajskih rok. ne more biti nobenega dvoma, da bi isti orijcntalski filozofi zopet sedli za mizo ter napisali druga znamenja. Nikele> ne ve sicer, kakšnega posla bi se lotili, a brez dvoma bi prišlo nekaj na dan. Vedno je namreč najti delo. k katerem se lahko zaleti resničen modrijan v časih nesreče, mesto da organizira boljševi-i-ke klube ter poživlja na boj pro-1i vladi, ki dopušča, da stopa ena industrija na mesto druge. Kuhanje ni bilo nikako novo delo za Kitajce. .Znani in in slavni so kot kuharji v številnih deželah in podnebjih. Imeli so praktičen monopol na celi restavracij, ski posel v ozemlju Panamskega kanala, posebno ob času, ko so skušali Francozi spraviti svoj načrt skozi. Svoje restavracije ima jo v vseh delih sveta. Kitajci kuhajo tudi za klube in posameznike. Solnce bo mogoče kedaj zašlo, za angleško zastavo, a nikdar za kitajskim kuharjem, brez czira na politične in zemljepisne izpremembe. Celo diplomati, ki bodo mogoče po dnevu trdega dela ustvarili par novih držav, bo do najbrž šli zvečer v najbližjo kitajsko restavracijo, da se. o-krepčajo. V mestu New Yorku se je število kitajskih restavrantov neizmerno pomnožilo in to kljub dejstvu. da se ni pomnožilo število Kitajcev, živečih v New Yorku. Izključitvena postava iz leta 1830 je še vedno veljavna in kitajskih kuharjev ni mogoče spraviti v deželo. — O, če bi le mogel, — je vzkliknil nekdo, ki je verziran v kitajskih zadevah. — Če bi le mogel spraviti kitajske kuharje v to deželo, bi napravil celo premoženje v par letih. Ljudje so na- ■ Stara povest o mladem vinu. Danes vam bom (povedal povest z mrzlo realnostjo tako, kakor se ^e je sicer zgodila v davnem spo minu moje mladosti, pa '.e vendar ponavlja z malenkostnimi spremembami še dandanes. Stara p>-' vest o mlaelem vinu je to, imenuje se pa tudi lahko vino in ženske,1 ali narobe, če hočete. Kakor ima vsaka vas po eno ali več gostiln, tako ima tudi naše Mokro selo imenitno krčmo, kjer se shajajo vsak dan pijane i-prost aki, vežaki. reveži, mučeniki dela, ki iščejo v vina sladki omami utehe; ob nedeljah pa prihajajo v to krčmo selški bogataši, premožni bahači, ki iščejo v vinu razvedrilne misli. Ta krčma — njena gospodarica so bili Grozdekova mati — ni ostala samo kulturno središče Mokrega sela, ampak je pritegnila bližje vasi in tako s i se ob nedeljah shajali pri Grozdeku (bil je že davno pokojni) različni, zelo različni ljudje. Ene je privlekla omamnosladka kapljica mlade-ga vuia, druge poštama, a še lepušasta vdova, tretje njene klobase, četrte dekleta, ki so služila ipri Grozdekovi materi, pete pa ibogve»kaj. Pa bilo je dokaj talcih, o katerih ne vem, v katero vrsto bi jih dejal. Naj bodo v šesti. Tako ob nedeljah je bilo zelo živahno v Mokrem selit: Harmonika je vzdigovala pete, vin » je razgrevailo glavo in srce, razvoz-Ijalo jezik, klobase so se dobri kale že-lodeu, ženske, pri proste sicer v ljubezenskem vojskovanju, so streljale s pogledi semtertja in ranile tu.in.tam. Y Mokrem selu so se shajali vaški diplomati od devetih vasi naokoli in tako oe je zgodilo, da. so se vaiščani Žabje stinge in Vinskega deda. ki se od nekdaj niso mogli videti. seŠli pri Grozdekovi materi in imeli kratko vojsko. Vzrok je bil in bo do konca svata eden in isti: ženska. Pretepači iz četrte vi-ste mokroselskih gostov so bili vedno eni in isti. ženskam pa je to ugajalo, venelar so nekako prezirale fante iz Žabje struge j in dajale prednost pri plesu in le-jj)ih pogledih junakom iz Vinske-, 'ga dola. Bogve zakaj. Eni so domnevali. ela. so Žabjesitrii!Ža.ni bolj (štorasti kot Vinodedčani in da so Vinodolčani boljši kavailirji. Pri^-sem tem ljubezenskem tekmovanju pa Mokroselčani-doma-! čini nploh niso prišli v poštev,1 menda zaito ne, ker nikdo še ni bil| 'prerok v svoji domovini, (na j manj |pa so nmkrosel.ski fantje bili pre-| j roki v stvareh, ki se tičejo dekli-j ških src. j Premišljeval sem že sam na tem^ težkem vprašanju, pa brez uspe-j ha. In kdo bi pogodil pravi vzrok,! ko so pota vaških eliplomatkinj tako čudovito nedoumljiva. Temu razpoloženju se je prielnižrla raa-! gična (čarobna) moč mladejra vina. Mlado vino, mlada ljubezen, mlada srca. mladost, norost, jarek, most, vse to so bežni pojmi in še dovolj nedolžni. V resnici pa ni nikdar ostalo pri teh pojmih, ampak so postale glasne be-sede resnica v obliki steklenie, stol OA", čaš. . . Ce so te "besede" frčale po zraku in se je dobri Grozdekovi materi posrečilo, uveljaviti svoj sicer energični vpliv, veseloigre konec. Ali te nedelje je bil konce malo drugačen. Morda zato. ker je bil drugi dan praznik. Proti večeru je hreščala trudna harmonika svoj enostavni takt. Razvil se je ples. V oči in obraze fantov in deklet iz Žabje sti-uge in Vinskega dola ter tueli drugih vasi pa je zaplesala z duhom mladega vina razposajena, nič in nikogar vprašajoča ljubezen in ž njo kruta ljubosumnost.. Vnel se je prepir med zastopniki dveh republik. Iz ostrih besedi j so se razvili udarci in harmonikin glas je bil brez moči. Naenkrat s«- oju-nači nekdo in ustreli med pretepače. Kratek molk je za hip sledil rezkemu poku pištole. Mlad mož, komaj nekaj meisece-v poročen, se je — nevdeležen prepira o ževiLski pripadnosti — zgrudil mrtev na tla. V tistem trenutku je Obšla vse blazna treznost in vsi so se razbežali. Minula je imč in naslednji ela n je bil praznik. Vsi zvonovi so pritrkavali. V cerkvi je bila služba božja. Slovesno so bučale orgije. Srca vernikov so se dvigale k Bogu s prošnjami za blagoslov njivam in škednjom, hlevom in tolažbe žejnim dušam. Ko se je vil omamni duh kadila, pomešan z vonjem, pomladnega evet.ja, spremljam od molitve vernikov pod sinje nebo, je prihajala mimo cerkve procesija, žalosten sprevod: Šest kiep-kih fantov, zvezanih v verige v spremstvu " orožnikov. Ljudje, ki so ostali zunaj cerkve, so se ozrli •za njimi. Tudi jaz ^em gledal mrke poeta ve, kako so sklonili svoje glave, kakor ela priznavajo svojo krivdo: njih obrazi so s? sramovali pogledati belo obličje farne cerkve. Zazvonili so zvonovi znova in s'ovesno. Žalostni sprevod pa jc izginil meri zelenjem mladega drevja in žarki majskega sobica so se besno zaletavali v ostrine svetlih 'bajonetov. To je konec stare povest" o mladem vinu. Sklenil sem, ela vam jo povem s pripombo, da se še vedno ponavlja med nami. Zge>dila pa st i. Mokro selo še stoji. Grozdekova mati še živijo. Krčma sredi sela slovi še dandanes raeli starih vrlin in privlačnosti vina, žensk in k h bas. Fantje iz Mokrega seka. Žabje struge in Vinskega dola i pa so ostali eni in i-ti. to se pravi; izročajo si staro izre>čiIo o molči mladega vina, o raševanju ljubezenskih vprašanj ter o ne^po-t rebnost i žandarjev. Raznoterosti, 1 Ženski poklic. - I Češka pisateljica Olga Fastro-' va je pogumna žen*a: piše pro t: ! ženski emancipaciji, proti preti-| ranim feministkam. V "Narodni ! Politiki" je napisala članek, v j katerem poroča, ela so v Nemčiji, j kjer so dali po vojni ženskam naj I večjo svobodo, z ženskami eloži-j veli veliko razočaranje. Sodba o I delu ženstva po uradih je neu-j godna. Ženske so manj kot povprečne. da večinoma slabe uradnice. Mnogi javni ursai in zavo-jdi žensk sploh več ne nastavljajo, r.ego oelpuščajo celo že sprejete in v elelu uvedene uradnice t-er sprejemajo na njih mesta moške. Za samostojno elelo se večina žena ni izkazala sposobno niti fi-zleno niti mora lno. Samostojnost in neodvisnost izziva v večini — ž"iisk moralno padanje. Feministke so sodile vse ženske po sebi, zato so se zmotile. VeČina žensfe je tudi na Nemškem, v kulturi in , luorali, v značaju in volji še na j nizki stopnji, vzlic civilizaciji in j zunanji politiki. Moralno in duševno so ženske povprečno elosti siabše, kakor so mogle misliti feministke. "Gotovo so tudi ženske j ki se s svojo energijo, z duševnim j svojimi silami in s svojo delavno vztrajnostjo lahko merijo z morskimi, da, ki povprečnuo može celo nadkriljujejc, — a take ženske so tudi v moških strokah na mestu. Ali takih žensTr je le mal odšlo tč ek, med veliko množino .žensk, ki sc niti povprečnim mo-jškim ne morejo primerjati, zlasti ( kadar gre za samostojno delo, za inciativo in energijo. Za veliko \ečino žensk je eksistenčni boj j neznosno breme." Tako piše žena češka. In svetuje: Ne gonite de-j klic v višje šole, da postanejo u-sradniee brez poklica! Pasivni žen ski značaji so sposobni le za go-ispodinjske posle; le energična in 1 samostojna, posebno za delo in .študije vneta dekleta so sposobna i za uradno delo. A tudi ta naj bi isc pripravljata rajša za šivilje, me»distke, trgovino, obrte in dru-£0. Nič več ne živimo v birokratski državi, v kateri je bil uradnik največji gospoel. Danes je najlepši poklie obrt in trgovina. Najslabši pa je uradniški! Proces proti nemškim Kapov-cem. Proces se je pričel v Lipskem. Meel drugimi j> obožen tudi bivši elržavni notranji minister Jagaw, ki je izvrševal ta posel za časa —• Kappovega mruarhističnega pu- *. n OT.AS N'ARODA. 5. JAN. 1922 Kako zdraviti nahod. Mark Twain. znatne spretnosti v zdravljenju navadnih "domačih bolezni". — Morala je imeti v resnici mnogo izkušnje, zakaj videti je bila stara stopetdeset let. Namešala je zavrelico sirupa, vode ločnice, rerpentina in različnih drugih dišav in odredila, naj spijem vsake četrt ure poln vinski kozarec. Prva doza mi je zadostovala. Oropala me je popolnoma vseh moralnih načel in vzbudila v moji naravi vse nečastne nagone. Pod njegovim vplivom so si izmišljali moji božgani čudesa prostaštva, moje roke so bile le prešibke. d*i bi jih izvršile. — Ako bi tedaj moje moči ne bile podlegle vsem tem naporom nezmotljivih sredstev, si laskam, da bi bil poskusil rop mrliča. Kakor večina drugih ljudi mislim tudi jaz često prostaško in tudi tako delam, toda še nikdar, preden nisem zaužil onega zdravila, se nisem udajal toliko zavrženosti in se z njo ponašal. Čez dva dni sem vzel še nekaj nepogreSnih sredstev in regnal končno svoj prehlad iz glave v pljuča. Začel sem neprestano kaši jati in moj glas je padel pod ničlo. Govoril sem v donečem basu dve oktavi niže, kakor jc b!I moj na-laven glas. Do svojega rednega ročnega počitka sem mogel priti le, ko sem se izkašljal do skrajne onemoglost:. Moj slučaj je bil od dne do dne resnejši. Priporočali so mi čist brinjevec. Pil sem ga. Potem brinje s sirupom; tudi to sem zaužil. Xato brinje s čebulo. Pridal sem še čebulo in p >jedel \se troje, odkriti pa nisem mogel uspeha, razen tega. da S"m jel sopsti kakor kanja. Zdelo se mi ,:e priporočljivo, da izpremenim zrak. Napotil sem se s svojim tovarišem reporterjem Wilsonom. k Biglerskem jezeru. Z veseljem se spominjam, kako imenitno sva. potovala; peljala sva se v kočiji in moj prijatelj je vzel seboj vso svojo prtljago, ki je obstojala iz dveh krasnih svilenih robcev Ir svetlotiska svoje stare matere. Podnevi sva veslala iovila, ribarila in plesala, čez noc pa sem zdravil svoj nahod. Na ta način mi je uspelo, da sem izkoristil vseh štiriindvajset ur. A moja bolezen se je poslabšala. Priporočili so mi kopel j v rju-M. Doslej še nisem zavrnil nobenega leka in zdelo s 2 mi je neumno, da bi začel s tem zdaj. Sklenil sem tedaj, da se okopi jem v rjuhi, dasi nisem imel niti pojma, —-kakšna procedura je to pravzaprav, Kopati sem se moral o polnoči, ob zelo mrzlem vremenu. — Slekli so mi prsi in hrbet ter mi ovili okoli života v ledeno vodo namočeno rjuho — zdelo seTni je c.olgo tisoč milj, dokler nisem izgledal kakor cev ogromnega topa. To je bila mučna stvar. Ko še dotakne ledeno - mrzla rjuha toplega mesa. poskočite z nenavadno silo kvišku in lovite zraka kakor v smrtnem boju. Zniznil mi je mozeg po kosteh in brce mi je obstalo. Menil sera, da mi bije zadnja ura. Prijatelj Wilson je dejal. da ga stvar spominja na do-godbo z zamorcem, ki bi imel biti v reki krščen, a se je izmuznil duhovnikovim rokam in bi bil skoro utonil. Cepetal pa je po vodi, se dvignil pol zadušen nad vodo in skočil na breg; izpljunil je vodo kakor kit in grenko pripom nil; — S temi rekletiml neumnostmi utopite nekega dne gospodu njegovega zamorca. . . . Ne kopaj se nikoli v rjuhi — rikoli! Poleg neprijetnosti, da srečaš znano damo. ki te iz njej najbolj znanih razlogov ne vidi, je to najbolj zoperna stvar na svetu. Toda. kar sem hotel povedati! Ko ta kopel ni pomagala zoper moj kašelj, mi je svetovala prijateljica. naj si položim na prsi gorčični obliž. Mislim, da bi me bilo to res ozdravilo, ako bi ne bilo mojega prijatelja Wilsona. Ko sem legel v posteljo, sem pripravil svoj obliž — bil je lep, 18 štirijaških eol je meril — da bi ga imel vsak čas pri rokah. Toda prijatelj Wilson je postal .ponoči lačen in — drugo si lahko sami predstavljate. Po osemdnevnem bivanju ob Biglerskem jezeru sem se napotil k parnim vrelcem in se posluži] razen parnih kopelji tudi mnoge ničvrednih zdravil, kolikor so m] jih pač mogli nanesli skupaj. — Ozdravila bi me bila, a moral sea Gotovo je lepa stvar pisati občinstvu v zabavo, toda mnogo bolj vzvišena in plemenita je, a-l-o poprimemo za pero, da občinstvo poučujemo, da pišemo v njegov prid, za njegovo očitno in resnično blaginjo. To zadnje je edini namen tega članka, in ako se pekaže le enemu trpečemu sočloveku sredstva, da zopet popravi svoje zdravje, da vzbudi v njegovem ugaslem očesu še enkrat plamen upanja in radovednosti, da vrne njegovemu zanirzlemu srcu brze, velikodušne vtise bivših dni — bom za svoj trud poplačan, in mojo dušo bo napolnilo ono sveto vzhičenje, ki ga okuša kristjan, kadar je izvršil plemenito, nesebično dejanje. Vedno sem živel čisto in neo-madeževano; tako smem upafy. da nih'e, ki me pozna, ne bo zavračal naukov, ki mu jih bom dal, iz strahu, da bi ga speljal na led. Občinstvu samemu bo le koristilo, ako bo čitalo moje, tu opisane preizkušnje pri zdravljenju nahoda, in ako bo sledilo mojim stopinjam. Ko je pogorela bela hiša v Vir-giniji, sem izgubil svoj dom, svoj mir, svoje zdravje in svoj kov-čeg. Izguba prvih dveh predmetov ni. imela posebnega pomena. Zakaj kaj je lažje imeti, kakor c'om, v katerem ni matere ali sestre, mlade oddaljene sestrične, ki bi nam s pospravljanjem našega umazanega perila ali z odlaganjem naših čevljev s kamina spominjala na to. da žive bitja, ki na nas mislijo in za nas skrbe. In radi izgube svojega miru si nisem dosti belil glave, ker nisem pesnik in se melanholija pri meni dolgo ne more vzdržati. Toda iz-gubiti dobro zdravje in še boljši kovčeg, to je bilo zelo neprijetno. Moje zdravje je podleglo tisti dan, ko je gorelo, milnemu nahodu, ker sem si nad svoje sile prizadeval, da bi kaj delal. Sicer pa sem se zastonj žrtvoval, zakaj načrt za pogašenje požara je bil ja-ko zamotan, da sem ga dovršil šele sredi nastopnega tedna. Ko sem prvikrat kihnil, mi je svetoval prijatelj, naj okopi jem noge v vroči vodi »n naj ležem v posteljo. To sem storil. Takoj nato mi je svetoval drugi prijatelj, naj zopet vstanem ter vzamem mrzel tuš. kar sem tudi storil. — Tjro nato mi Je zagotavljal tretji prijatelj, da jc treba nahod ''hraniti in mrzlico izstradati''. Bolehal sem na obeh in sem tedaj smatral za najboljše, da se najprej nabašem zoper nanod, potem pa se postim ter izstradam mrzlico. V slučajih, kakor je ta, napravim redko kaj na polovico. Dostojno sem se najedel, in sicer sem posvetil svoj pose t tujcu, ki je isto jutro o*voril svojo restavracijo. V častitljivem molku Je i akal v moji bližini, da sem bil gotov s krmljenjem svojega nahoda, in me je potem vprašal, ali bolehajo ljudje v Virginiji dostikrat na nahodu. Menil seni, da mu moram to potrditi, nakar Je sel ven in snel svojo izvesno desko. Sel sem v trgovino in srečal medpotoma drugega prisrčnega prijatelja, ki mi jc dejal, naj —j vzamem četrtinko slane tople vode, kar je dobro zoper nahod kakor le kaj. Komaj sem verjel, da imam še toliko prostora, vendar pa sem za vsak slučaj poskusil. Uspeh je bil presenetljiv. — Mislil sem, da bom moral izvreči svo jo neumrjočo dušo. Ker pripovedujem svoje izkušnje le v korist drugih, ki jih muci slabost, o kateri govorimo, mislim, da se jim bo zdelo v redu, da jih čuvam pred uporabljanjem takih sredstev, ki pri meni niso dobro vplivala in jih na podlagi tega prepričanja svarim pred — slano vodo. Morda je to -čisto dobro sredstvo, toda zdi se mi, da je premočno. Ako bi imel zopet ktdaj nahod in bi sme! izbirati med potresom in čet rt ink o tople slane vode, tedaj bi poskusil s potresom. Ko se je polegel vihar, ki je divjal v mojem želodcu, in ni bilo nobenega usmiljenega samari-tana več, sem nadaljevat s tem, da sem si izposodil žepne robce in jih izpihaval v atome, kakor v poprejšnjih stopnjah svojega nahoda, dokler nisem trčil ob damo, ki jf- prišla z onkraj prerij in živela, kakor je dejala, v okolici kjer so bili zdravniki redki, tako da si je Uooe^ nočeš pridobila — ^ da so našli pravo smer ven iz la-5 birinta. — Gee, — je vzkliknil Driver, ko se je prikazal pri odprtini. — Kečem vam, da so našli ti dečki j varno mesto za kuhanje žganja, i — Pri tem si je obrisal potno i čelo. Ponavadi uspeva munšajnar ob potokih, v bližini izvirov. Od • tam dobi lahko signal, če se bli-| ža kak uradnik. Ti signali so rar-j lični, — žvižganje, streljanje ali j petje. Le redkokedaj pride do j kake aretacije. Prostori so ponaša vadi tako nedostopni, da imajo I branilci čas zbežati o prvem zna-j ku bližajočih se tujcev. Pogosto imajo celo čas uničiti kotle in druge priprave. Uradnik, ki se na nepreviden način približa ta-■ kemu mestu, pa ponavadi ostane tam, kajti munšajnar se bo takoj poslužil puške ter otvoril ogenj na bližajočega se uradnika. bratovalo že celo leto. V drugih pa se je obratovalo od dneva do dneva ali po enkrat na teden. To je seveda pomenjalo veliko armado nezaposlenih. Kaj naj1 počno slednji? Nekaj časa so mrmrali in postopali. Ko pa so se pričeli manjšati prihranki ter je pričelo družinam primanjkovati hrane, so obrnili svojo pozornost na edino nadaljno stvar, ki jim je bila znana razven dela v rodili. Vsak hribovec ve kako delati munšajn žganje. Celo otrokom so znani tozadevni procesi. V listih je čitati pogosto poročila. kako so zasledili toliko in toliko otrok, ki so kuhali žganje v kakem skritem kotu. Rovi, v katerih se nc obratuje, pričnejo kaj kmalu razpada- i ti. Nabere se voda, tramovje se poruši in posledica, tega so vsakovrstne nesreče. Stroški novega j otvorjenja rovov se veliki in kom-«panije rajše prodajo premog za j manjši denar kot da bi zaprle ro-I ve. V Kanawha okraju je bila ! plačilna lestvica tako visoka ter j trg tako slab, da je moralo dosti j rovov prenehati z obratovanjem. . To je bila zlata prilika za muu-išanarje in slednji so se te prili-! ko tudi poslužil i. j Pred nedavnim časom je nekega formana v Cabin Creek sekciji. nedaleč od Chavlestona. ustavila skupina državnih orožnikov pri uhodu v neki rov. ki je bil nezaposlen skozi celo poletje. Orožniki so vprršali nekega formana, če je v rovu kaj kotlov in drugega matevijala, ki spada zraven. Forman je seveda takoj priznal, da je vnotranjosti rova lepo urejen žganjekuh. — Vendar pa boste morali sami iti noter, — je rekel. — Jaz vam ne morem pomagati. Konštabler Driver je odvedel oddelek orožnikov \ rov. Kmalu je postal rov tako ozek in nizek, da so se morali konštabler ji spustiti na kolena. Plazili so se naprej po blatu in vodi ter se ko-nečno izgubili. Nekako j>ol milje (.d vhoda so našli kotel z vso o-premo, a so bili skoro iz sebe od izmučenja. Ko so st pričeli vračati, so potreboval5 cele pol ure. Nov rekord v zrakoplovstvu. Slika nam kaze ameriškega pilota Edwarda Stinsona in njegov aeroplan, s katerim, je bil neprestano v zraku L?*> ur. 19 minut in 3-"> sekund. Premeten pcvec. Neki italijanski tenor, ki nastopa zadnje čase v enem izmed milanskih gledališč, ie našel nov način, s katerim .se dela reklamo za lastno osebo. Par dni pred prvim nastopom je dal v časnike ženi tu o ponudbo, v kateri pravi, da bi se rad oženil z mlado, lepo de-vojko, četudi bi r.e imela nič premoženja. Na dan predstave je potem imel polno gledališče mladih deklet, pa nj'h mater in očetov in bratov, ki so si ga prišli ogledat. i Tepsni laški oficirji. Štirje italijanski oficirji z voj-Jne ladje Ribaty. ki je usidrana v I splitskem pristanišču, so v družbi dveh italijanskih trgovcev prišli v neki bar. kjer so se sporekli 7. našimi fanti. Nastal je besen pretep s palicami, steklenicami in stoli. Navzoč stražnik jih ni mogel pomiriti. Ko je prišel drugi stražnik, je prenehal pretep, ki je povzročil gostilničarju mnogo škode. Ranjeni so bili Italijani in naši. Enemu italijanskih ofieir-, J4'v je moral zdravnik obvezati rane. Policija je aretirala enega pretepača ter je uvedena sodnij-ska pre;skava. — Te incidente povzročujejo italijanske vojne ladje v naših pristaniščih. Dal-matinei. ki so zelo zavedni in vroče krvi. smatrajo to za veliko poniževanje. Naša vlada bi morala £e vendar enkrat jasno in odločno povedati v Rimu, da so italijanske vojne ladje v jugoslovanskih pristaniščih izzivanje in da £*• morajo nemudoma odstraniti. Zapušeni rovi kot žganjekuhL Poroča Harry Stenley. Munšajn industrija v West Virginiji se je preselila za zimske mesece iz gričevja v labirintske notranjosti zapuščenih rovov ali majn. Ko so predstavljali griči nepro-j oi»'no maso zeienja, so oni. ki po- j znajo razmere, napovedovali vna- j prej, da bo kritje munšajnarja , uničeno, kakorhitro bo padlo list- ( je in da se bo moral vsled tega umakniti s pozornice za zimske mesece. Listi so se posušili in odpadli. Griči so rjavi in goli. Lahko je videti vsako posamezno deblo in vsako kretnjo človeka, ki se mudi na teh gričih. Kljub temu pa še vedno cvete munšajnarska industrija. Zakaj ? Zato ker so se mimšajnarji, ki no vedno prebrisani in iznajdljivi ljudje prilagodili izpremenjenim razmeram. Mesto da bi bili mun-[sajnarji v zadregi in skrbeh, so 1 policij« in prohibicijski agenti. Prohibicijski agenti so pričeli | boljše spoznavati notranjost tuajn 1 kot so imeli kedaj poprej priliko in to proučevanje jf včasih tudi spojeno z veliko nevarnostjo za življenje. Nevarno je plaziti se po rokah in kolenih po davno opuščenih rovih, globoko pod zemljo, ter iskati skrite žganjeku-i ne, posebno če lahko vsaki trenu-! tek pričakuje kroglje iz kakega I temnega kota. To je položaj, posebno v Kanawha okraju, kjer se nahaja državno glavno mesto, o katerem se glasi, da je eden največjih kršilcev prohibicijskf, postave. Ta okraj je sedaj cilj cele serije odločnih pogonov od strani se vrniti v Virgin i jo, kjer se je moja bolezen, navzlic temu, da sem zaužival najrazličnejša zdra-vila, zaradi neprevidnosti in naporov še poslabšala. Končno sem sklenil, da pojdem v San Francisco, in takoj ob mojem prihodu mi je svetovala dama v hotelu, naj izpijem vsakih štiriindvajset ur četrt whiskeya, in prijatelj v mestu mi je svetoval isto. Vsak od njiju mi je svetoval četrt, to je ga Ion a. Izpil sem jo in živim še sedaj. Z najboljšim naziranjem o svetu priporočam tedaj opisane metode zdravljenja, katere sem po« skusil, pažnji bolnikov. Naj jih poskusijo: Ako jim ne pomagajo, jim tudi ne morejo drugega, kakor da jih umore. državnega orožništva ter prohibi-cijskih agentov. Tekom zadnjih par mesecev so ti pogoni dovedTi ie do maloštevilnih aretacij. kar je pripisovati pazljivosti mun-šarnarjev ter njih. izvrstnemu sistemu signaliziranja, a konfisei-ralo in uničilo se je veliko število izvrstno izdelanin kotlov, izlilo na stotine sodov majše ter odneslo v glavni stan številne druge pritikline. ki spadajo k mun-šajnarski obrti. Kotli pa niso tako draga stvar Lot bi človek morda mislil in kmalu je munšajnar zopet na delu. z novim kotlom in še večjim sovraštvom do postave. Da ne prikriva tega svojega sovraštva je razvidno iz povesti, kako straži munšajnar svoj produkt od kotla pa dc konečnega konsumenta. Pred kratkim jc razkrila policija v nekem predmestju Cliarle-stona neko butlegarsko gnezdo. Policija je razkrila to gnezdo, a. ga takoj zopet zakrila. Videli so nekega ninnšajnar.ja, '•i je javno prodajal svojo robo. policisti so ga prijeli ter hoteli odvesti v ječo, ko je neko majhno gibanje v grmovju na eni strani obrnilo nase pozornost policistov. Prikazali so se cevi dveh pušk. Za puškama pa sta ležala dva odločna pristaša munšajnarjev. Policisti so spoznali, d<. bodo umrli v škornjah, če bi napravili najmanjšo sovražno kretnjo. To je obupnost. s katero se postavi prebivalec Wesb Virginije po robu postavi, kadar se hoče slednja vmešavati v pravico, dano munšajnarju (»d Boga. da kuha svoje lastne žganje iz svoje lastne koruze, katero je pridelal na svojem lastnem polju. Whiskey polja imenujejo meščani taka polja in le redkokedaj se posluži jo pri tem besede "koruza". Pred nedavnim časom, ko se je nahajala armada premoga rje v na pohodu skozi Kan vrha in Boone okraja, mi je neki baje dobro informirani domačin povedal, zo-kaj je mogoče tegom poletja vršiti vsako nepostavno gibanje. — Griči predstavljajo takrat velike gozdove, — je rekel. — Ze-io težko je videti in zaslediti gibanja ljudi. Počakajte, da bo odpadlo listje in videli boste, kako bo izginilo tudi munšajnanje. On pa ni vzel vpoštev iznajd- Ijivosti munašajnarjev. Streljanje iz zasede je prenehalo, a to dej-sivo je pripisovali predvsem navzočnosti zveznih čet. Ko so enkrat griči tako goli kot so sedaj, je streljanje iz zasede, ki predstavlja najbolj priljubljeno metoda vojevanja v gorah, onemogočeno. Moj informat pa ni vzel vpoštev dejstva, da so rovi v Kanawha okraju sko.ro vsi nezaposleni. V številnih, rovih se ni o- ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Jadranska Banka in naši izseljenci. IZZA konca vojne in obnovitve zvez med Jugoslavijo in Ameriko se je z vsakim dnem pojavljala potreba direktne zveze med našimi izseljenci ter poštenim, solidnim in obsežnim denarnim zavodom v Jugoslaviji. Jadranska Banka je zadostila tej potrebi s tem, da je stopila v direktno zvezo s Frank Sakser State Bank' v New Yorku. Nadalje je uspešno organizirala poseben oddelek, ki je izključno v zvezi z našimi izseljenci ter ameriškimi denarnimi zavodi po vseh Združenih državah. Naloga tega odelka je, da se našim izseljencem olajša zvezo z njihovimi rodbinami in prijatelji v Jugoslaviji ter družinam in prijateljem naših izseljencev doma s svojci po svetu. Jadranska Banka je vedno pripravljena iti vam na roko ter bo izvršila vse stavljene ji posle, spadajoče v njeno podoročje. Jadranska Banka izvršuje vse bančne posle, pošilja denar na vse kraje sveta. Ko pošiljate denar v domovino, recite vsledtega vašemu bankirju, naj vam napravi ček na podružnico Jadranske banke v mestu, ki je vašemu najbližje. Jadranska banka ima svoje poslovnice v Beogradu, Celju, Cavcatu, Dubrovniku, Er-cegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Zagrebu, Trstu, Zadru, Opatiji, Wien in v New Yorku: Frank Sakser State Bank, 82 Cortlanit Street, New York City. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice in vsled tega bi bilo sedaj, ko so tako visoki tečaji za ameriški denar, priporočljivo, odpreti hranilne vloge. Jadranska Banka sprejema hranilne vloge v dolarjih ter jih izplačuje na zahtevo v efektivnih dolarjih. Dopisovanju posvečamo posebno pazljivost in vsledtega pišite za vse informacije na-naravnost na v JADRANSKA BANKA Ameriški oddelek. Ljubljanja, Jugoslavija GLAS X A Ti OD A. 5. JAN. 1922 Tuan-fu-čeng. (Konec.) — Ampak, gospod! On nič* menjati znati — gospod dosti izgubiti — ker petnajst rubljev osem r.ajst dolarjev — nič več dati — gospod dati samo trirajst rubljev petnajst kopejk — to petnajst dolarjev — jaz mu reči. on takoj menjati iti in nazaj dati enajst rubljev, petdeset kopejk. . . — Ja, ampak psi! Iz česa ste vendar ustvarjeni? Ogorčen sem postal, vse v meni je r.avrelo in pozabil sem na položaj nesrečnika. — Ven s teboj, bestija, ali se zgodi nesreči! — Krvnik jo je popihal, do tal se k-anjajoe, z bankovcem v roki i? sobe. Teda/ pa sem postal tudi ^a:-. mrzel. — brezsrčen. Bil > je preveč — to niso bili n'kaki ljudjt. to niso bile nikake podob" božji. ali to, kar pod tem razumemo. — Kdaj vas bodo odvedli? Takoj! Vozovi čakajo I«» št* name. drugi vsi že na vozovih biti — jaz sedaj iti — tr zelo slabe čakati pustiti — zelr, mraz — in jaz se zelo zahvaliti za krsto — boy z misij,»na zelo lepo kupiti — toda gospod t ve več plačati -— kr-fla že zunaj pred severnimi vrati biti. — in Karel se je vrgel zadnjikrat pred me na tla. nakar mi je naredil deveteri poklon — dostojanstven^, resno in z neko vzvišeno slovesnostjo. — Tako — jaz zdaj iti! Na meni je bilo. da bi rekel — ne! — da bi ga še nekaj minut pridržal. pol ure. celo uro — ampak čemu ? Obljubil sem mu. da ga bom spremil na morisee — v zadnjih dneh je moj duh toliko pretrpel, da sem postal top in neobčutljiv za vse. Ko so pazniki vstopili ter ara odvedli, sem čisto mehanično dejal: — Nasvidenje! Pri severnih vratih je bilo zbranih okoli morišea preko desetti-soč ljudi. Že več kot celo leto ni bila v mestu n< bena /enska usmr-čena, dočim ^o r~.parje redno vsak teden obglavljali. tako da to ni imelo že nikake privlačnosti več Za mandarin-' je bil razpet poseben šotor, pokrit z rdečim siik-liom, na mizicah je sla I čaj in sla-s<"iee. Prijahab' so mandarinske garde ter stvorile korrlon. ki je zadrževal ljudstvo. Na pozorišču j" bilo opaziti tudi ra stotine Japoncev in japonskih vlačug, nekaj Evropejcev. Židov. Grkov ter pobeglih kaznjeneev v otoka Sa-i.alina. ki so se priplazili iz svojih skritih votlin in brlogov, da prisostvujejo eksekuciji. kjub te-h n, da so se s t<-m izpostavili nevarnosti, da bodo spoznani V'l ruskih detektivov. Manjkalo ni tu ni drugih lopovov, zvodnikov, ki so želeli videti, kako bo zadavljena ženska, ki je umorila celo svojo družino, katero je zastrupila. Bilo je tri p ipoldne. Kavnokar so dospeli mandarini, krvnik je prezentiral pred uradniki svojih četvero mečev, nakar so se kar i:ajprisrčnejš" ined>» bojno pozdravili. Man: in lin i -.<• mi od kazali častno mesto na b viei < 'i - fu-ana, nakar je mogla takoj pričeti predstav«, to -e pravi eksekucl-ja. Z^ grme I o t. roje topovskih strelov. Nato smo zasuli zategnje-i.o trobentanje |K»zavn in pri izhodu vrat se pojavi veliko belo bandero, popisano / velikimi kitajskimi znak'. Sprevod so otvo-lili ~ižji mandarini. Za njimi je jezdil na lepem konju, katerega sta vodila dva satelita, kurir, ki je prinesel zjutraj potrdilo smrtne f bsedbe iz Kirina. Oblečen je bil f.ijajno, v rdečo svi'o pred seboj pf; je držal z niikati. Dospevši pred šotor — pred o-licielno ložo — je kurir kleče izročil listino mandarinu. Ta je vstal ter se trikrat priklonil pred ono žolto cunjo, nakar je razvil svileni ovitek ter stoje prečital smrtno obsodbo. Komaj je končal. ko so zavpili krvnikovi hlapci s kratkim krikom <4ša!" — to je — usmrti! in prvi voz je zapeljal med krikom voznikov v krog. Ženo so dvignili raz voz ter jo štiri korake pre 1 nami vrgli na tla. S tem. Ha je bila usmpeena ta bestija. je bilo izvršeno za človeštvo dobro delo. Menda ni bila stara več kot petintrideset let. tudi ne pregrda za kitajski okus. toda! oči njene neznansko divje — strašne, žareče oči. brez sledu 1 akega duha ali ■elovevanstva. )očim je postavljal krvnik za njenim hrbtom v že izkopano jamo kratek kolec, je baba zasra-riovala mandarina ir. okolistoječe trr s hreščečirn glasom izbruha vala najnesram. psovke. Neki bo-r.ec (svečenik), prvi, ki sem ga videl kedaj pri kakent usmrčenju se ji je približal ter jo nekaj vpra šal. Ona je odgovorila glasno in razločno. Nato je dal nekemu Tcr-vnikovemu pomočniku povelje, r-.akar je ta zažgal kup papirja. Bonec je babi ukazal, naj trdno gleda v ogenj, da Tgori njen nečisti duh. - V istem trenutku ,ji je vrgel krvnik vrv okoli vratu, nakar jo ie pričel z lesenim klinom stiskati Toda še pred no se j" vrv napela. rvi obglavljen, dokler je krvnik svež in njegovi >ieči ostri. Kot drugi je prišel na vrsto ( naj - nor. hotelir: ta ni hotel poklekniti: — ''v znaš svoje rokodelstvo, me moraš tudi stoječega obglaviti! — Krvnik je otel parlameniirati. er oil popolnoma brezbrižen zr; vse, kar se je dogajalo ekoli njega. Ko je prišel Karel na vrsto, mu je mandarin prijazno pokimal. nesrečne/. pa se je popolnoma zadovoljno muzal, ko je povedal svn-e ime. Pa še v zadnjem trenutku ;e lagal, ker s«* je izdajal za Tinin ku - jena. Tedaj se obrnil pre-£. k t k meni in njegov tolmač jc prevel : <'e želi vaše blagorodje Tuanu še kaj reči. prosim. . . . M en i se je zdelo, kot da sem se zbudil iz sanj. v eni sekundi pa sem vse zn popa del — da v eni minuti ne bo več Karla na svetu, toda istočasno si' m - je polastila tudi nekaka otopelost. Tn čemu raj bi se ravno jaz razburjal? — Mandarini srkajo svoj čaj ter pu-šijo cigarete, Karel se zadovoljno smehlja ter pravi, skromno in počasi : — Gospod nič jezen biti — nmpak jaz mandarinu sedaj eno svinjarijo reči — drugače zelo slabo — drugače nobene časti. . . In da ne pripravi ljudstvo ob zabavo. da bi pustil mandarina ne-psovanega. i * zaklical iz polnih pljuč, toda s hlinjeno spoštljivo-siio: — Kako moreš biti tako grozovit, da obsodiš svojega brata La smrt! ... Ali se re spominjaš, kako se je tvoja mati z mojim o-četom spozabila in spečala?!. . . Bila je to najstrašnejša psovka ki se jo more zalučiti v obraz kakega Kitajca, toda na prefekto-vem obrazu ni trenila nobena mi-, lica. ko je ljudstvo veselja zatulilo ter pozdravljalo Karla. Can. Tuan. čau ! — Dobro. Tuan. zelo dobro! . . . Karel si je zagotovil slaven odhod ; — še dolga leta bodo o njem govorili. Ko so ga kot zadnjega uvrstili je naredil stoje še nekaj poklonov proti naši mizi. in ko je prva glava odletela od telesa, je z množi-o vred vpil "čau. čau'' ter da-iaj duška priznanju za lepo in hit- Resnica o Ivanu Gosarju. Rock Springs, Wyo. Prišel nama je v roke ''Glas Naroda ', št. 294 z rine 16. decem-1 ra in v njem članek pod naslovom "Eden »zmed mnogih". — Ker najina čast zahteva, -da se pride enkrat resnici kolikor mogoče do dna, in ker je oni članek brez podpisa ter ne veva, odkod idiaja in ker je končno članek od kraja do konca le nekak migljaj ali ustno izročilo od netce-ga, sva se namerda dati javnosti sledeče podatke ter jamčiva za , njih golo resnico z Ivan Gosarje- J vimi lastnoročnimi pismi, ki so vsakemu na razpolago s fotogra-fičnimi posnetki vred. Kakor se razvidi pisma z 21. novembra lf)l:i je napravil državno skušnjo na Dunaju za gozdarskega inženirja. Spomladi leta 1914 je prosil v Avstriji za službo, a je bil odbit. Tii je odlomek iz njegovega pisma. pisanega dne 6. junija 1914: Vešter pri Škof ji Loki, dne 6. 6. 1914. Dragi brat! ( as je ž;, da vama enkrat pišem, kaj je z menoj in mojo službo, ker sta gotovo radovedna. Prosil sem za službo v Bosno in Avstrijo, pa sem bil povsod odbit, ker sem Slovenec in 1 nimam nobene protckcije. Ko sem prejšnji mesec prošnjo dobil nazaj, sem se odloČil, da — grem v Srbijo. In res sem se odpeljal dne 2:1. maja leta 1914 v Belgrad. Sel sem kar na ministrstvo in sem jim pokazal spričevala ter jim povedal, kako se mi je v Avstriji zgodilo. Hoteli so, da takoj drugi dan nastopim službo, a ker nisem imel seboj nlkakih knjig in obleke. sem odklonil in zmenili smo se. da nastopim 23. junija leta 1914. To sem storil radi tega. da lahko vse potrebno pri- . pravim in vzamem seboj. Plače bom imel od 2 do 3 j mesecev 159 frankov mesečno.! Po tem času bom stalno nastav i ljen s plačo 195 frankov in o- • koli 70 frankov privatnega zaslužka. Služboval bom na svojo željo izven pielgrada v kakem mestu na deželi. Tam jej življenje zelo poceni in bom 1 prav lahko shajal. Drugo leto ( bodo pa še plače povišali vsem j državnim uradnikom, torej tu- { d i meni. j Najboljše mi pa kaže, da pridem hitro naprej. Sekcijski šef gozdarstva mi je zatrdno obljubil, da sem čez eno leto že lahko nad gozdarski inženir. V Avstriji bi pač moral na to ro delo. Nato je gledal z veliko radovednostjo na svojega prijatelja. hotelirja, kateremu je zaklical nekaj besed. Nato je pričel hotelir preklinjati ko pa je hotel izreči svoj zadnji "uan - pa-tnng", mu je krvnik v polovici besede presekal tilnik Množica je od radosti zatulila. Krvnik :nu je namreč v neprimernem položil ju, ker je obsojenec stal. samo polovico vratu presekal, vsled česar ga „•' pričelo ljudstvo zmerjati ter se mu posmehovati. Priskočil je krvnikov hlapec, krvnik mu je vrgel svoj meč — ■ n knli je obsojencu metodično odrezal glavo od tele su. Drugi pomočnik je odal krvniku drugi meč. Tretja glava je od letela v kratkem loku na tla. nakar podajo krvniku v umazane volnene cunje zavit meč. Krvnik ga je pričel razvijati, kar je trajalo celo večnost. — Še popolnoma gorak je!, je dejal krvnik. — Čau! — :<<: odvrnil Karel glasno. Krvnik je nato pogledal name ter se prijazno namuzal v pričakovanju aplavza od moje strani l er bo pri Karlu izvrstno opravil svoje delo. Hotel si je pošteno zaslužiti svojih petindvajset rubljev. Karlove oči so se povečale, zableščale so, ko je gledal na nas vendar njegov pogled je plul v neizmerne daljave, bilo je v njem Ttekaj velikega in mirnega. Kakor blisk me je takrat ne kaj prešinilo, ki je š!o skozi mene kakor skozi nekaka neizmerno — praznino. i % * # Zavedel sem se po dveh tednih ko sem nekoliko okreval od straš re mrzlice, ki me je napadla. V svojem deliriju sem preživel mi lijarde in milijarde let. Kmalu nato sem imel Kirin zs seboj ter sem se nahajal na potu v Jen - ti - gang, na korejsko me jo, kjer sem nameraval loviti ADVERTISEMENTS. čakati petnajst let. V Srbiji pa bom torej č«. z eno leto že velik } gospod. Tudi drugače mi je v Srbiji zelo všeč, življenje je poceni, ljudje so zelo prijazni in pošteni, svoboda je pa taka. d» se mi je kaj čudno zdelo, ker v Avstriji nismo tega vajeni. Predvsem me pa veseli lov v Srbiji. kj'-r je mnogo volkoi medvedov" in divjih rašičev. Dolgčas mi torej ne bo. Zdaj se mi jili mnogo priporočuje, naj jim preskrbim v Srbiji kak zaslužek. Jaz ne maram nobenemu nič obljubiti, ker mi razmere še niso dosti znane. V tem oziru bom predvsem mislil nate. če te h »m mogel pripraviti do kakega boljšega dela ali službe. V Ameriki biti te gotovo za vedno ne bo veselilo. —-Predvsem bom pa skrbel, da tebi in bra t "j Francu povrnem, kar sta mi dala. Malo bosta še morala potrpeti, ker bom najprej povrnil hranilnici. Ko bom v Srbiji udomačen, vama bom večkrat pisal, kako se mi godi. Pozdrav f.d Vajinega brata Ivana. i Tukaj je v tem pitmu popolni I dokaz, kdaj je nastopil službo v Srbiji, ne kakor je popis v "Gla- Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.- Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z dalekosežnimi posledicami se lahico mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam zo~«r kašelj) |od-pomore pri navadnemu kailju, pomiri bronkiaina vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cana 25c in 5uc.— Severa*« Cold and Grip Tableta (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Gena 30 centov. Po vseh lekarnah. Ali ste dobifi Iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju ali1 pa direlcCno od - W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS,,IOWA POSEBNO MOČNE BAKRENE KOTLE PO NIŽJI CENI KOT NIKJER DRUGJE. Jamčano zadovoljstvo ali denar nazaj brez vprašanja. Narejeni iz 16. IS. "0 in 22 ovne mrzlo i>reSanegr;L plocastega bakra. Urez zrafno j>rivit pokrov 5 im" široki, da t?re reka skozi za čiščenje. 2 gal...... $ 1.50 < Oal...... -!.?5 0 gal. .. . 6.2? £ gal...... 7.50 10 gal...... 12 gal. ... 11.90 15 gal. . . . 12.5-> 20 gal .. .. 14.00 25 gal . . . 17 93 35 gal...... 25.00 Narejeni iz 16. In, 20 in 22 ovne mrzlo prešanepa bakrene pločevine. X"jboljše vrste vrejeni kotli za kuhanje. 2 gal...... $ 2.50 4 gat...... 3.00 6 gal...... * S 8 gal...... B.75 10 g il...... 7.25 12 gal...... 9.90 15 gal...... 11.50 20 ga:...... 13.00 25 gal______ 15.00 35 gal...... 20.00 Izdelovalnica kositra, bakra In druge plačevin- in žeeznine že nad 45 let. JOHN 0. H RUBY 1806 SO. RACINE AVE. PIŠITE ro XAŠ CENIK, CHICAGO, ILL. DEPT. 25 Knjige! Knjige! i*OL'ČNE KNJIGE Angleško-slovenski slo» ar — Dr. Keru ____$5.00 Slovenski* angleški slovar ____Lot? Slnven^ko-angleška slovnica .... 1.50 NerfLški hbeednik ............... »35 j Nemško mg'eSk*, tolmrZ ...... .60 !*ravi!o dostojnosti ............ [30 Slovensko-nemški »?ov3ur _ f.Tanežič Bari©*) svet" iz biSo in rJont. Korliiua * knjiga za vsako "aiSo ........ 1.0« Pravila tu oliko. I>r. J. Dostojen .f.l Varčna ku/irrica. za slabe io dob- č*** ...................... I.iifi jrtAZNK 1*0VESTI IN KOMANI. j jok. Jor5ii, 1. zr.: C.e€ In sad. J Hči mestnega si>iuika itd. .. ,75 i Jop. Jurf.It, 5. zv: Sosedov Kin. Sin 1 kmetskega cesarja Ito ........ Jos. Jurčič, 6. 2V.: Dokicr Zober, roman. — Tugoner, trpgeuijt. .?5 I>ve sliki — M^^ko.......40 Hud« brezdno. Ki ve® xlato, kar se se sveti itd. .................. J»5 Fatria, [o^est lz irske junaške qo- be............................ ^c °od Bvobndaim iolncero, ejDdovinska povest, 1. zv.............. 1.25 od svobodnim solncem, zgodovinska povest, 2. z v............. 1.25 Povesti slovenskemu Ljudstvu T poduk In zabavo, Salan.......85 K omarica, i>ovest .............. .60 Sisto a Šesto, povest iz A bruce v 2') Slike fe povesti, Ksaver MsEko .3f. Student naj be, — Naš vsakdanji kruh ........................ ju Veselo povesti: Za možem, — V pustiv je Sla. — Pravda mej brutCKA ..................... J5S »ojnimir ali po^arstvo iu krst, Povest ....................... J~i tier Zgs»a .................. JMj I>oli s orodjem ................ j>0 Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (S:»4 str.) ...... Mesija (i. zv.) ...............Jt Mesija (2. zv.) ...............30 Podobe lz narave .............SO Svetloba in seiira .......... .St Cgoriorin« glov. nahoda zv.) JO Zgodo-vlna slov. ca roda (6. tr.) Jt9 Mladim srcem <2. «v.) »ni sal K. Moško 36 ^L/jiga za S»hkomi'*u)e ljudi, 1 Spisal I. Cankar..............1.95 -et v zrakoplovu ........2.0o %raerika h Ainerikanci.......... 5.O0 jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTL I. zv Znamenje štirih. Povest do tektii a Sherlock Holmes .... 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov est dobe r}oTaask'h apostolov..........................69 3. zv.: J nc< Zmagcvač, povejt. — Med Plazovi, tirolska povest. .6« 4. zv. Malo i»vlje»ie, [>ovest .... .65 5. sv.: Zadnja kmečka vojska, r^odo^nskt povest ...........75 6. zv. Gozdarjev 3in — Flržtfar, povest ....................... JO da bo konof trpljenja in vsak ra je zbodel /. bajonetom le malo, tako da je padel v nezavest. "Imel preko trideset bajonetnih ubod [jajev. kanitejei ter ira poslali v Sofijo, v bolnišnico. V bolnici se je nahajal šest mesecev in i:ama pisal (v nemškem jeziku, ker drugače ni bilo dovoljeno), da je bolgarski ujetnik in da ima pokvarjeno levo varno in skoraj protovo — vedno. I)ne 17. julija 19^G piše pismo iz Batanovcev, da df la v kemičnemu oddelku v cementni tovar-1 i za frankov na dan in na- znanja. da j?"zelo zadovoljen s tem delom in da mu pre čas hitro naprej. Tako mu je šlo do meseca novembra, ko ira nekega dne — zgrabijo, uklcnejo in ga ženo v Belgrad. Vzroki njegove .smj-ti. kot sva midva poučena, so sledeči : 1. Avstrijsko sovraštvo do vsr-kar je bil.) slovansko. 12. Zaradi njejrovesra im^na. njf govega nagla.-;; v srbščini in }>r njegovem stanu so Holgari spoznali. da <»0 ni rojen Rrh. 3. Zaradi n.jegoveua pisanja % rojstni kraj 111 nama v Ameriko k«T vsa pisma so šla skozi vojaško cenzuro. 4. Skoraj gotovo obdolžen (ka-'v'ir je splošno mnenje v stari do-niovini od nekega prijatelja in - )šolea. »Ia si ohrani svojo lastno kožo ter sedi danes pri koritu v .Jugoslaviji), čeprav je bil od avstrijsko - bolgarske vojske vjet pri Xišu. Čudna čustva navdajajo človeka, če začne premišljati položaj m pota mlai.a Jugoslavije. Doli.ovina. ali se ne čutiš dolžno, da bi izkazala wij malo hvaležnosti prvim mnčeneem Jugoslavije! Nehote pride človeku na vnisel i strri pregovor: — Xe-hvalezr^ost ' plačilo sveta! — Večkrat se je /,' omenjalo, da krvoloki pridejo v zgodovino, mučeniki v večnost. Ali ni ranjki Ivan CJosar dal svojo i iladt» življenje za svobodo svo-j«'ga naroda. «'eprav bi sc bil lahko reši! na drugo stran r Rrsnir-i j>-. da mrtvi nr tnor<-zahtevati plačila, a čast domovine zahteva, da bi se pobrigale državne in krajevne oblasti, da najdejo njegove trudne kosti, da se bo vsaj vedelo, kje počiva mučeni k mlade .Jugoslavije-. Človek se vpraša, ali-je mogoče, (dasi je bridka resnica*), da dva največja sodnika - krvnika tistega časa sedita danes v uradih pri j mastnih službah v Jugoslaviji! ' Ali nima Jugoslavija tolike) j p oči, da bi se iznebila gTešniL I ostankov stare Avstrije?! Poizvedovanje za Ivan Oosar-j.mi se je pričelo takoj po prevratu ter se še danes vrši od strani sestre in bratov in * 'Dobro vol j-skega društva" v Ljubljani. Jožef in Frank Gosar, Box 617, F.ock Springs, Wyo. (Brata Iva-r.a Gosarja). Ivan Gosar. k- je bil ustreljen v 1 »••igradu dne 17. februarja 1017 in ne obešen, kot je bilo napačno poročano. ni Naroda", da je zbežal iz avstrijske vojske. Vojna je bila napovedana 28. julija 1914. Kakor razvidno, je bil Ivan Gosar ravno en mesec v srbski državni slžubi ter kot tak srbski državljan. Prvo vest. ki sva j'- dobila od njega, je bila dopisnica i/. [v;in-jiee. pisana dne lf) novembra — 1914. Ta dopisnica slove; Ivanjica, Srbija ir>. 11.-11. Dragi brat! (iotovo te skrbi, kaj j«' z menoj, ker ti že davno nisem pisal. V početku vojne sem bil rax-no mesec dr:i v srbski državni službi, kjer sem še sedaj. Pozivu avstrijske mobilizacije se nisem odzval. Brat Anton je po mojem mnenju v P11-lju. ako ga niso poslali v Pre-; misl. Od doma ne dobim nikakih pisem. Mnogo srčnih pozdravov tebi in Jožefu od brata Ivana. Naslov: Ivan Gosar. Sumar, Ivanjica. Srbija. Piši domov v Škof jo Loko. tla sem zdrav! V letu 191.") spomladi sva dobila zopet pismo od brata Ivana. Piše. da je vstopil v srbsko armado in da so ga poslali proti Albancem ter naznanja, da j«1 dobil mrz lico, ki huda razsaja v onih kraljih in da je visel 14 dni med živ-j ljenjem in smrtjo. Ko se ozdravil se je nahajal ves čas v Albaniji. • io napovedi vojske o4 strani —■ j Bc Iga rov. i Prišla je velika sila in poslali 1 .-.o ga proti Bolgarom. Prodirali |.lo proti Elbasanu. pričelo se je strahovito klanje na življenje in smrt. Tretji dan je bil težko ranjen, vsekan s sabljo in ustreljen v levo raaio. Držal ^e je toliko časa, dokler ni radi velike izgube advertisements. GAČIMBE, ŽELI&ČA IN NAJ- I BAZNOVRSTNEJŠA < Pišite po brezplačni cenik. I domaČa zdravila: 4 katera priporoča mgr. Kneipp,; imam vedns v zalogi. MATH. PEZDIR : X P. O. Bos 772, City Hall BUttea] New York City ♦ ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦MM Opomba: Naročilom je priložiti denar, bodisi r gotovini, money order all pottne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine Slcvenie Publishing Go,, 82 Gsrtlanili St., New York 7. zv.: Prihaj&i. Zanimiva povest .......................... ft. zv.: Breneelj: Kuko Hem »e jaz likal, 1. zvezek 1.00 10. : Iireneelj: Kako Bern »e jaz likal, 2. zvezek 1.00 11. zv. • Breni ^U: Kaka seaa se ja; lika!. 3. zvezek l.Of 14; af.; Breneelj : Linbljansfee sli-he. (FceJohe Ijuoljantkega mesta) ......................... 75 35. n*.: P. Colom." : rJuan Mlseria. Pov-i-f h španskejra življenja .75 zv v Ameriki Po resnlCnib Uogo^ba^ .................... Y3 ČPII MANOVE POTESTI. Si zv.: Maron. krftanskl deček iz Libar.»n-» .................... jjf zv.: MariJfj»a pr.ve«t >3 kavkp..5kih nora .............. Žb 4. er.: Praški Judek, poven. natis ........................ >,. zv. :i\2 indijsko povesti...... M 0. zv.; maljicin jtvak. ^go.;jcv — »arll-sk". ix»vejrt .................. S«. ev. " Zlat okopi, povept ...... .^15 17. Prrii n-d mdljanri al! vožnja v Nikaragno .......... IS. zv.: Preganjan ie Indijskih misijonarjev ....................2« , S>. zv.: Mlsdb i^c-TrapJv ixirest SP1S2 2A MLADINO. Bcb » mladi zob, pesmice.......50 Dedek je pravi], ^ravljlo.......H 1 j MOLIT VZNIKI. 1 Skrbi za ,^0: J v usnj^ rezano .............. x.80 ; v jilpnio vezano ............50 f KaJsU g/i: v pl.itno »ezaiiO ............... } v kost vezano ............... 1.70 7 nsnje vezano .............. i i ZE3(UETrOI. ; Zdruicaib drža^ ................" J5 ! fcemijevid »lerenljo .......... UO jZ«*lrevK- Evropo ............. JM I Vel>ka irtensba mapa ..........&50 j Žctuljevif-i: Nev7 fork, llllnolji, Colorado, Kunsaa, Motana, Minne-sota, WyorulD3 ii Alaska — vsrJd po JM .PennpJvvanla ................. JJO I YT<*t Vlrginlja ...............40 I j RAZGLEDNICE: i Zabavne, različne, ducat .20 j orSke, različne, durat, ^20 . Panorama mesta New iTsrk, •J3 slik .29 j Panorar,.a mtstia Celje, 21 palcev dolgo ................ tSt. Z ZADNJO POŠILJATVIJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE: Stric Tomova Koča..............60 Rinaldo Rinaldini ...............65 Sv. Notburga .................. .35 Pravljice za Mladino, S. Košutnik -30 Elizabeta ...................■... .35 Veliki vsevedež ................. .80 Gozdovnik, (2 zvezka) .......... 1.00 Cvetina Borograjska.............60 Sv. Genovefa ................-.. .35 1 Musolino. ropar Calabrije ....... .45 » Dostojno vedenje ..............• JJ0 > j Pravljice H. Majar..............30 '(Godče^skl Katekizem ............25 J i Beneška Vedeževalka............35 /Narodna Pesmarira ..............40 liSpiscvnik Ljubav.iih in ženitovanj-1' škili pisem ................... .55 • -.•w?.-^- — I- - - ■ , - V" ■..... .... . - ' _GLAS NARODA, 5. JAN. 1922 _ f \ wm Požigalec. FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gaboriau. Zp "Glas Naroda" prevel G. P. 3 (Nadalje vanje.) Drugo poglavje. V ravni črti je le eno ruiljr o«l Sovter pa do Valpiusona, a ta milja prav tako dolgo kot sta dve drugod. Gospod Senešal pa je imel dobrega kor ja. n.ogoee najboljšega v celem okraju, kot je rekel <»yi. ko je stopil \ kočijo. V desetih minutah so prehiteli ognje-gascc, ki so odšli nekaj časa poprej. Kljub temu p« sc ti dojpri ljudje, vsi mojstri i/ Sovter, zidarji, tesarji in drugi, hiteli naprej tako hitro kot so le mojji. Imeli so s seboj nekako pol ducata kadetih se plamenie, k: so jim osvetljevale pot. Sli so, sopdiajoči po slabi eesii ter vlekli s seboj dva stroja, obenem s težkim vozom, na katerem so bile naložene bstviee polne drugega orodja. — Le pogum, prijatelji, — jo rekel župan, ko se je peljal mimo *»;ih. — le pogum. Tri minute pozneje se je prika/.al neki krnet ra konju, jahajoč po cesti kot kak izgubljeni vitez iz starega časa. Gospod Dobižon m a je ukazal, naj se ustavi in ustavil sc je. — Ti prihaja? i/. \ nlpinsona ? — je vprašal gospod Senešal. — Da — je odvr*uI kmet. — Kako je grofu ? .— Prišel je konečno k sebi. — In kaj pra \< zdravnik — On pravi, da bo živel. Jaz grem k lekarnarju, da dobim nekaj medicin. Gospod Galpir* d.j tuje bol\še, sc je sklonil ven iz kočije. Vprašal je: — Ali kakega dolže? — Ne. — In požar? — * Vode imajo dosti, — je odvrnil kmet, — a nikakih strojev. Kaj morejo torej storit«.' Poleg a milje in milje naokrog srečnejšega para kot sta b»la grof in greMca Klodijcz. Dva otroka, deklici, ki sta pri-fla v intervalu štirih let. pa sta očividno utrdila trečo hiše za vedno. Ranica je, da jc grof obdržal svoje ošabne manire, svojo re-MTviranost ii; zapoved ivalni tor. katerega si je pridobil ob času. ko je kontroliral usode nekaterih važnih kolonij. Bil je razventega po svoji naravi tal e strasten, da je postal ob najmanjšem razburjenju r«iee v lice kot »ak Groiiea pa je bila praT tako nežna in sladka kot je bil on iiisilen. Nikdar ni pozabila stopiti vmes med svoi jga moža ter predmet njegove jeze. kajti tako on kot ona sta fula po naravi pravična, prijazna do skrajnosti in velikodušna napram v..-in in. vsled teirp. tudi ljubljena od vseh. Bial je le ena točka, glede katere jo hib- težko obvladati grofa in to so "bile lovske postave On je bil strasten lover ter pazil celo leto z veliko ljubosumnostjo na svoje loveče. Imel je v službi vel'ko število čuvajev te je zasledoval divje lc^ee s trko eneržijo, da so ljudje rekli, da 1 i rajši izgubil sto mipoleonov kot pa enega ptit-3. Grof in grofica sta živela popolnoma osamljena ter posvečala ves svoj čas. on svojemu poljedelstvu, ona pa vzgoji svojih otrok. Sprejemala sta le malo obiskov ter nista prišla v Sovter več kot štirikrat na leto, :ls obiščeta gospodični Lavarand ali pa sta- ega barona de Sandore. Vsako poletje, proti koncu julija, sta odšla v Rovan. kjer sta imela majhno hišo. Ko je bila otvorjena sezija ter je pričel grof zahajati na lov, je grofica obiskala svoje sorodnike v Parizu, pri katerih je ostala ponavadi par tednov. Treba je bilo vh.uja kot jc bil oni iz leta 1870. da je strmoglavil tako miroljubno eksistenco, ko je stari kapitan čuh da so Prusi na francoskih tleh, je čutil, kako vstaja v njegovem srcu zopet in- stinkt vojaka in Francoza. Ni ga bilo mogoče obdržati doma in od-1 šel je v glavni stan Čeprav rojslist v srcu se vendar ni obotavljal ponuditi svoj meč Gambetti, katerega je zaničeval. Imenovali so ga polkovnikom nekega prdka. Boril se je kot lev od prvega dne pa do zadnega, ko je padel s konja ter bil pomandran v enem onih strašnih porazov, v katerih je bil del Chanzy-jeve armade popolnoma uničen. Ko je bilo premirje podpisano, se je vrnil v Valpinson. Nikdo z izjemo njegove žene pa ni nikdar izvedel nobene besedice glede njegove kamjianje. Prosili so ga naj postane kandidat za poslansko zbornico, ker bo gotovo izvoljen. On pa je odklonil ter rekel, da ve, kako boriti se, da pa ne ve, kako govoriti. Pravdnik in sodnik sta le površno poslušala ta izvajanja, ker so jima bila že znana. Naenkrat pa je gospod Galpin vprašal: — Ali nismo že blizu? Jaz gledam in gledam, a ne vidim nobenega sledu požara. | — Mi smo v globoki dolini. — je odvrnil župan. — Čisto blizu tmo sedaj in na vrhu onega griča tam bomo vieleli dosti. Ta grič je dobro znan v celi provinci ter ga pogosto imenujejo Sovter gora. Tako strm je ter obstaja iz tako trdega granita, da so se mu inžinirji, ki so gradili cesto, na milje dalei izognili. £ vrha tega griča se nudi Človeku razgled po celi okolici.. Ko so vsled tega Senešal in njegovi tovariši dospeli na vrh, niso mogli še natla-!je obvladati svojega razburjenja. — Strašno, — je zamrmral pravdnik. Gorečo hišo samo so skrivala visoka drevesa. Stebri ognja pa se dvigali visoko nad vršiče dreves ter razsvetljevali celo pokrajino s svojo strašno svetlobo. Cela dežela je bila v stanju razburjenja. Nizki, četvero-oglati stoip v Breši je dajal alarm s svojim velikim zvonom. Iz globoke sence na vseh straneh pa je bilo čuti še druge signale, s katerimi se je klicalo ijudi skupaj. Nr. vseh cestah in stezah je bilo čuti korake in kmetje so neprestano vreli mimo, noseči škafe in korce v svojih rokah. ADVERTISEMENTS. \30 k. Washington je • sedež Patentnega Urada | Združenih držav in naš največji slovenski urad, se nahaja samo v Washingtonu blizu Patentnega Urada. Na ta način nam je osebno mo-roče urediti vaše patentne zadeve najbolj točno — najbolj pošteno — najbolj poceni in najboljSe. Im« A. M. WILSON Je znano 1 fe 30 1st. I PlSlte Se danes sa našo »loven-j I sk) brezplačno knjižico glede | 1 iznajdb in patentov. A. M. WILSON, Inc. S.-c»r. to tfc« Ltc A. M. WiUoo PATENTS 320 Victor Bldg., WASHINGTON, D. C. KRETANJE PARNIKOV Sedaj približno odplujejo iz New Torka. LA TOURAINK r — Havre LA SAVOIE 11 feb. - Havre OROPESA 7 J«n, — K'vmburg CARMAN IA 11 febr. — Reka ADRIATIC 7 Jan, — Genoa FRANCE 16 febr. — Havre LAPLAND 7 Jan. — Cherbourc ADRIATIC 18 febr. - Genoa ITALIA 10 Jan. — , Trst OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg MONGOLIA 12 Jan. — amburk N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne G. WASHINGTON 17 J«n. — Bremen PARIS 21 febr. - Havre ROCHAMBEAU 17 Ian. — Havre AQUITANIA 23 febr, — Cherbourg PARIS 18 Jan. —•• Havre MONGOLIA 23 febr, — Hamburg ORD INA 21 Jan. — Hamburg KROONLAND 25 febr. — Boulogne SAXONIA 21 Jan. — Hamburg M INN EKAHDA 26 febr. — H amburg ARABIC 21 Jan. — Genoa NOORDAM 25 febr. — Clierboura KROONLAND 21 Jan, — Cherbourg ARABIC 4 marca — Gr.o: MOORDA*« 21 imn. — Boulogne ZEELAND 4 marca — Cherbourg PRES. WILSON 24 J»n. — Tr«t uA LORRAINE 4 marca — Havre .A LORRAINE 29 Jan. — H av« LA SAVO". E 11 marca — H «ivre CARONIA 28 Jan, — Peka FINLAND 11 marca —Cherbour ZEELAND 28 jan. — Cherbourg RYNDAM 11 mara — Boulogne FINLAND 4 febr, —• Cherbourg PARiS 15 rr area — Havre LA TOURAINE 4 febr. — Havre LAPLAND 18 mnrca -- Cherbour« RYNDAM 4 febr. — Boulogne N. AMSTERDAM 25 ;.iarc*\ — Boulogne AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg FRANCE ZJ marca — H./re 'JVPLAND 11 febr. — Cherbourg ADVERTISEMENTS. IŠČE SE - JERNEJ VERC1Č, doma iz Laz pri Cerknem na Goriškem, kate-J » ega zdanji naslov je bil: Boise,1 Idaho. Njegova mati Apolonija Verčič ni dobila nikake vesiti o njem, odkar je Amerika vstopila v vojno, in se boji najhujšega. Ako kak rojak o njom kaj ve, naj sporoči upravništvu Glas Naroda, 82 Cortlandt St.; New York, N. Y. (5-6—1) Had bi zvedel za naslov LEONA JOŽEFA SAMSA. Prosdm, da se mi oglasi, ali Če kdo rojakov ve, naj mi naznani. Jaz sem mu stiie. — Frank Samsa, 1903 North Stil Ave., Great Falls, Mont. (4-5—1) 1 Josip Rems JAVNI NOTAR 2327 Putnam Ave., Ridgewood, L. I., N. Y. Forest Ave Station JAVNA ZAHVALA. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. EJen jeni: — Tukaj vam naznanim, da sec. prejela dva čeka, enega za $>25.00 in enega za $20.00, to je za denar, kateri je ostal v New Yorku za časa, ko sem prišla v iLmeriko. Za vse to se vam prav lepo zali valim, ker ste tako Lzposlovali, da sem jaz dobila nazaj. To ote pa storili za tako majhno plačilo, da nisem pričakovala kaj takega Zato se vam ne morem zadosti zahvaliti, bom pa vedno priporočala vašo tvrdko za kuinyvanie paro-brodnih listkov in pošiljanje denarja. Torej za vso uslugo, kd ste jo storili meni ter me s tem rešili velikih skrbi, se vam prav lepo zahvalim in ostanem vam vedno naklonjena. Z velespodtovanjem Mary Markel. Cleveland, O., 29. doc. 1921. 15426 Calcutta Avenue. (3-5—1) ZGLASI NAJ SE JOHN SALMICH, ki ima za dobiti »d U. S. Treasury Department a nekaj denarja. Tozadevni ček se nahaja pri nas. Istoitako naj se zglasd tudi Ml-CI HAUPTMAN, ki je dospela v Ameriko po Cosulich liniji koncem leta 1920. Pri nas se nahaja denar, katerega bi imela prejeti potnica ob prihodu na Ellis Island. Frank Sakser State Bank, 32 Cortlandt St., New York, N. Y. (3-5—1) Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA STURM. Doma je i? Ritomeč na Primorskem. Nalia ja se nekje v West Virginiji. Rad bi tudi izvedel za bratranca JOHNA STURM, doma i? Gradiš na Primorskem. Prosim oba, da se mi javita, ali če kdo rojakov ve za njun naslov, da i ga mi blagovoli naznaniti. Moj naslov je: John Sturm, Box 76. Akron, Mich. (3-5—1) HAMBURG naravnost do Gdanska in Varšave z novimi parntKl OROPESA ......... 7. jan. ORDUNA ........ 21. Jan. ORBITA ........... 4. feb. Zaprte kabine za. ženuke lit otrok«. the royal mail steam packet co. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street, Chicaoo _ ja.ll lokalni potniSk* agenti. Iščem rojaka ANDREJA PAJKE LC. doma iz Stare Oslice, ki je bival pred 9. leti na Imperial, Pa. Slišal sem, da se nahaja v Clevehuulu, Ohio. Prosim, naj .se mi oglasi v 30 dneh. Valentine KorlUiik. Box 192, Moon Run, Pa. (5-6—1) GOSULICH ČRTA Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST. PRESIDENT WILSON 24. januarja 1922. Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 in $5. davka. Potom Hartkcv Izdanih sa fM kraje t Jugoslaviji ln er^OL Raz^ntn« ugodnosti orvtra. iru- ffeva ln tretjej« .axredx. Potniki tretj**a raxrefta dobivajo breapladno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 2 West Street New York OGLASI NAJ SE lOIIN GRADIŠEK, ki je stano \*al svoječasno na 429 "Watson Ave., Butte, Mont. Pri nas je pismo od njegovega očeta in sicer ( '.elo razveseljivo zanj. Zato naj | oglasi, ali pa če kdo ve za nje-j znv naslov, naj ga nam posije. —I Tpravništvo "Glas Naroda", 82 '.'ortlandt St , New York, N. Y. SIOVENSKA BANKA v Zakrajšek & Cešarek 70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y (med 16. ln 16. cesto) pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo It o; — prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — Izvršuje notarike pos>e, M so v zvezi s starim krajem. — Cent vedno med najnižjimi. — Tele.'on WatKlna T62J IMPORTIRANE BR1NJEVE JAGODE Vreča 132 funtov $10.20 Pri večjem naroČilu vprašajte za posebno rsno. K naročilu priložite Money OrA«r MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. Not York, N. Y. Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 PolegJ koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Kad vse zanimiv je članek "Proti delavska *pijonai& v West Virginiji". Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena|ie 40 centov s poštnino vred. , Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! xf str Slovenic Publishing Co 82 Cortlandt St., i' ** New York Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša. Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Mariuor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik Zagreb. IT ALI * A NEMŠKA AVSTRIJA Trst. Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji,, in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na potu v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodni pogoji, ki bodo velike koristi za vsu one, ki se ie ali se bodo posluževali nase banke. Frank Sakser State Bank DR. LORENZ spoznati 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO OOVOftEČI ZURAVNIK ŠPECIJALI8T MCŠKIH BOLEZNI. MoJa stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bok7."l, Jaz ■am ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let »em pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezrl. Zato se morate popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vat popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čin»wr«je. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masutje ln lise po telesu, bol«>nt v grlu. Iz-padanje las, bolečine v kosteh, stare rane; oslabelost, živčne in buleznl v mehu-Ju ledicah, jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar; zlat? žile, n«duha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo in petek od dopoldne do 5. popoldne; v torek. Četrtek in sobota od S. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2, popoldne. BREZPLAČNA POJASNILA Na tisoče rojakov se obrača na metie vsake leto za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KUPNE POGODBE, POOBLASTILA, OBVEZNICE in DOLŽNA PISMA, POBOTNICE, OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jMrfi vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Anton Zbašnik SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts., Telefon: Fisk 2085 Pittsburgh, Pa. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi. Čiste sobe z eno ali dvema posteljima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St-, New York M J