GLASNIK LJUBLJANA, 17. FEBRUARJA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 13 MESTNI SVET Predlog plana za gradnjo stanovanj v Ljubljani za leto 1959 Dne 13. t. m. je bila 8. seja Mestnega sveta, na kateri je Mestni svet razpravljal o planu gradenj stanovanj v Ljubljani za leto 1989. Predlog Plana gradenj stanovanj je pripravil Svet za stanovanjske zadeve OLO. ] o rotilo o tem je dal predsednik Sveta za stanovanjske' zadeve tov. Franc Pipan. . Predlog plana za stanovanjsko ^gradnjo v letu 1959 je prikazan v ^hrili delih: , V prvi del smo uvrstili objekte, katere že gradimo in bodo dokončn-111 v letu 1959. , V drugi del smo poleg objektov, katere že gradimo, ne bodo pa Se letos dokončani, uvrstili tudi tisto objekte, zn katere je tehnična dokumentacija že v celoti odobrena in Sft. že sklepajo pogodbe z gradbeni-,n* podjetji za prevzem del. V tem planu so zajete tudi gradnje, ki jih no začel Zavod za zadružno gradnjo. V tretji del (labelu 3 a) zajema-n',° tiste objekte za katere je tehnična dokumentacija sicer že v to-hki meri izgotovljena, da bi bilo mogoče že v letošnjem letu pričeti 7 gradnjo, vendar ga bo možno Uresničiti le v takšni meri, kolikor no po zadovoljitvi potreb prvega in drugega nančnih dela plana sredstev, preostnjalo fi-razpoložljivili gradbenih kapacitet in gradbenega materiala. V četrti del plana (tabela 3 b) pa uvrščamo objekte, ki so zanje že dalj časa v teku dokumentacijske predpriprave, vendar niso še povsem razčiščena vsa urbanistična vprašanja, ali ni še osvojen program ali projekt, oziroma sc bodo vslcd potrebnih rušenj pojavile težave na terenu. S to razdelitvijo po prioriteti jo bilo mogoče uvrstiti v plan vse lokacije, ki so jih zajeli v svojih planili občinski ljudski odbori in določiti vrstni red gradnje z ozirom na razpoložljivi material, delovno silo in finančna sredstva. Navedenim štirim razpredelnicam priključujemo še seznam lokacij, oziroma površin, katere bo treba v letošnjem letu obdelati urbanistično in komunalno, da ne bo v naslednjih letih problem pomanjkanja tehnične dokumentacije več vzrok zavlačevanja stanovanjske izgradnje. 1. DEL PREDLOGA PLANA Stanovanjske enote, dograjene v letu 1959 T,'k. it. Občina — gradbišče ObLO Bežigrad: *• Savsko naselje Trstenjakova—Jakšičeva T Bloki ob Ptujski T Posamezne lokacije _ ObLO Center: -*• Naselje Roška Posamezne lokacije 7. Blok II - Prule ObLO Črnuče: Blok Elma in ObLO ObLO Moste: A' Pokopališka ulica Samski dom — grndb. pod. , ObLO Polje: *'• Posamezne lokacije .. OBLO Šentvid: ii" Celovška—Poljane u" Telekomunikacije '• Vižmarje—Šmartno ObLO Šiška: J* ‘Boseta«. Šišenska k CbLO Vič: j V šžražinova ulica to' ^efbičeva ■ ‘Eles« Tržaška Vrstne hiše ’ Individualne hiše Skupaj Atov. Štev. Štev. Skupaj obj. sam. slano- etan. Skupaj «ob vonj enot Obl.O 3 56 228 284 2 — 44 44 2 — 46 46 3 — 44 44 418 5 16 192 208 3 3 54 57 t — 27 27 292 1 — 24 24 24 2 40 40 3 164 t 165 205 3 — 51 51 51 2 48 48 3 — 27 27 2 • 10 10 85 3 — 81 81 81 2 40 40 10 — 100 100 t — 15 15 155 269 — 269 269 180 — 180 180 449 502 239 1521 1760 1760 samskih sob, stanovanj in skupno obeh enot za vsako grupo objektov in za posamezno občino. Kot je že v uvodu pojasnjeno, so zajeti v tem delu le objekti, ki so že v gradnji in so operativna dela že tako napredovala, da bodo to stanovanjske zgradbe letos dokončane in vseljive. Skupno število stanovanjskih enot v blokih je 1311, k temu moramo prišteti še 269 vrstnih hiš in 180 individualnih, kar da skupno 1760 stanovanjskih enot dovršenih v letu 1959. Ce razčlenimo 1311 v Blokih zgrajenih stanovanjskih enot po vrsti in velikosti, je med temi 239 samskih sob (povprečna velikost 15,8 in8), 58 garsotiijer (povprečna velikost 24,9 in*), 134 enosobnih stanovanj (povprečna velikost 31,1 m2), 130 enosobni h stanovanj s kabinetom (39,6 in*), 294 dvosobnih stanovanj (47,3 m2), 149 dvosobnih stanovanj s kabinetom (68,2 m2), 290 trisobnih stanovanj (70 m2), 9 trisobnih stanovanj s kabinetom (80,3 m2) in 8 štirisobnih stanovanj (81 m2). Vrstne in individualne hiše v gornji razčlembi niso zajete, vsebujejo pa pretežno trisobna in večja stanovanja. Boki dovršitve za posamezne objekte niso navedeni. Po stanju na gradbiščih bločne gradnje pa moremo predvideti, da bodo ta stanovanja pripravljena za vselitev v: I. četrtletju 1959 — 59 stanov, enot; II. četrtletju 1959 — 155 stanov, enot; III. četrtletju 1959 — 460 stanov, enot; IV. četrtletju 1959 — 637 stanov, enot. Skupaj v letu 1959 vseljeno 1311' stanov, enot v blokih, K tem stanovanjskim enotam prištevamo še dograjena stanovanja v vrsti in v individualnem sistemu zazidave, ter moremo realno planirati. da bo v letu 1959 dograjeno in pripravljeno za vselitev 1521 stanovanj m 239 samskih sob. Gornje številke nam povedo, da bo predvsem v drugem polletju treba vložiti mnogo truda, da bodo stanovanja pravočasno gotova, ker jo največju zadrega na gradbiščih prav pri končnih delih, to je pleskarskih, parkctarskili in drugih obrtniških finalnih delih. II. j 2. DEL PREDLOGA PLANA Drugi del planu zajemu v prvf vrsti vse objekte, ki so že v gradnji, pa so bodisi tako zahtevni, da' traja gradnja več kot dve leti, kat! velja predvsem za stanovanjsko stolpnice, ali pa so bile stavbe začete v pozni jeseni preteklega leta ter zato ne bodo še dokončane In vseljive v letu 1959. Takih objektov, je 17 in vsebujejo skupno 262 samskih sob in 483 stanovanj, odnosno. 745 stanovanjskih enot. V razpredelnici ti objekti niso posebej prikazani, ampak so zajeti skupno z drugimi objekti v grupah po gradbiščih, oziroma lokacijskih območjih. V razpredelnici so poleg navedenih zajeti še tisti objekti, za katere se na podlagi odobrene tehnične dokumentacije že sklepajo z gradbenimi podjetji pogodbe za prevzem del. Razpredelnica je sestavljena na isti način kot prva in prikazuje seštevke po občinah, za posamezne grupe pa daje podatke o številu samskih sob, stanovanj in stanovanjskih enotah. Po občinah je gradnja blokov, količinsko naj večja v občini Bežigrad, s 615 stanovanjskimi enotami, ker se zaključuje zazidava Savskega naselja s 5 stolpnicami, ki imajo že same 280 stanovanj, sledi občina Center s 449 stanovanjskimi enotami, kjer predvidevamo letos večja gradbišče med Poljansko in Streliško ulico, ob Hrvatskem trgu iti med Turbarjevo in Ilirsko ulico. Večje enote v tem delu plana občine Center predstavljata še stolpnica ob Kidričevi ulici z 48 stanovanji in stolpnica ob Roški ulici s 40 stanovanji. Tretja je občina Šiška s 419 stanovanjskimi enotami, kjer tvorijo jedro letošnjo izgradnje 4 bloki malih stanovanj ob Gospodinjski cesti s 128 stanovanjskimi enotami in 3 novi bloki, ki jih bo pod- Buzpredelnica ,Mvani.k° izgradnjo 11 1959 je olulclana ki zajema sla- po objektih zbranih v posamezne dokončano v grupe, predvsem po gradbiščih. V po občinah In razpredelnici je navedeno število VABILO na 9. sejo Mestnega sveta Na osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 9. sejo Mestnega sveta, ki lio v torek, dne 24. februarja 1959 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red Razprava o mestnem proračunu in o okrajnem družbenem planu za leto 1959. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. lt/I (telefon: 21-939). Predsednik Mestnega sveta Dr. Marijan Dermastla 1. r. Tabela II. Tek. It. Občina — gradbišče ObLO Bežigrad: Bloki med Linhartovo in Topniško Samski domovi med Linhartovo in Topniško Stolpnice — Sav. naselje ObLO Center: Stolpnica E-Roška Bloki oh Streliški Stolpnice ob Poljanski cesti Stolpnice Hrvatski trg Blok Hrvatski trg Stolpnica Kidričeva Blok ob Prijatljcvi ulici 11. Blok Slomškova 12. Nadzidave 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 13. 14. ObLO Moste: Bloki Kajuhova— Cilenškova Bloki Ul. V. Pregarčeve in Krekova Blok Jgpa Husa ul. 16. ObLO Polje: Bloki na Studencu ObLO Šiška: 17. Zadr. bloki Litostroj 18. Samski dom Megrad 19. 20. 21. Blok Knezova ulica Bloki ob Gospodinjski Bloki ob Šišenski 22. 23. 24. ObLO Vič: Blok ob Emonski Bloki na Bičevju-Bloki Gerbičeva ul. 25. Samski dom »Objekt« 26. Vrstne gradnje - 27. Indivdiunlne hiše Skupaj Stcv. obj. Štev. sam. sob 8tev. stano- vanj Skupaj »lan. enot Skupaj ObLO 3 — 51 51 5 272 12 284 5 — 280 280 615 1 4 40 4 2 — 40 40 3 12 120 132 2 — 96 96 1 — 45 45 1 — 48 48 1 — 20 20 - 1 — 10 10 2 14 14 499 4 8 187 195 3 T 100 100 1 30 30 325 2 — 36 36 36 3 _ 90 90 1 80 1 81 1 — 40 40 4 — 128 128 3 120 120 459 1 8 8 4 — 90 90 9 — 90 90 1 16 6 22 210 160 — 160 160 100 — 100 100 260 324 392 1962 2354 2354 jetje »Gradis* začelo graditi po novem polmontažncm sistemu ob Šišenski cesti s 120 stanovanji. Po količini sledi kot četrta občina Moste, ki je našla ugoden način izpopolnjevanja obstoječe redke zazidave z večnadstropnimi bloki, za katere uporablja že preizkušene projekte kot ponovitve. Skupno smo zajeli v tem delu plana 1702 stanovanj in 392 samskih sob, odnosno' 2094 stanovanjskih enot v blokih. K tem prištejemo še 160 vrstnih hiš in 100 individualnih, kar nam da skupno število 1962 stanovanj oziroma 2354 stanovanjskih enot. Ker so te stavbe večinoma na terenu že začete ali pa se bodo gradbišča odpirala že v zgodnji pomladi, moremo tedaj računati, da bo večina teh stavb dograjenih v letu 1960, razen novo začetih stolpnic. •Od skupnega števila stanovanj je 6,3 % garsonijer, 7,1 "/e enosobnih stanovanj. 4,0% enosobnih stanovanj s kabinetom. 41,5% dvosobnih, 9,4% dvosobnih s kabinetom. 29.5 % trisobnih in 1,4% štirisobnih stanovanj. 3. DEL PREDLOGA PLANA Vse druge stanovanjske objekte, za katere so predpriprave v tekil tako po občinah, ki pripravljajo urbanistične rešitve, izdajajo iokaeije in urejajo vprašanja lastninskih odnosov, rušenj, preselitev in komunalnih instalacij, kakor tudi pri posameznih investitorjih in pri obeh zavodih za stanovanjsko izgradnjo, ki pripravljajo tehnično dokumentacijo, smo morali uvrstiti v 3. del plana, kajti sredstva in kapacitete bodo skoro v celoti vezane na objekte prvega in drugega dela plana, V gornji razpredelnici smo razvrstili objekte, ki bi jih po stanju tehnične dokumentacije in pripravljenosti zemljišča mogli že zajeti v planu II, če bi nam to sredstvo in gradbene kapacitete dopuščale. V veliki meri pa bo potrebno že pričeti za te objekte s pripravo gradbišč, s potrebnimi geološkimi raziskavami, s čiščenjem terenov tako, da bo mogoče v teku leta. ko bo realizacija plana I in 11 pokazala, koliko imamo še neporaidjenih sredstev in se bodo sprostile gradbene kapacitete, že tudi pričeti z gradnjo objektov, ki jih zajema ta tabela. Razpredelnica MI. a je sestavljena no enak način kot prvi dve. Po pripravljenosti no začetek z ozirom no število stanovanjskih enot prednjači občina Center s 491 stanovanjskimi enotami, kjer se pripravlju predvsem gradbišče ob Prožokovi ulici in Miklošičevi in Titovi cesti, niso razčiščeno vprašanja ru-obstoječih objektov, niti še Tu še šenjo niso izdelani in odobreni glavni projekti, vslcd česar ni mogoče določiti roka pričetka gradnje. Prav tako je v Centru po tej tabeli predvidene gradnja bloka ob Gosposvetski cesti. Tudi zanj še ni odobren investicijski program, ker so bili prvotni načrti odklonjeni zaradi prevelikih in predragih stanovanj. Sledi občina Moste, ki je sicer z 287 stanovanjskimi enotami po številu stanovanjskih enot na drugem mestu, po šte-j vllu stanovanj pa prednjači in ima za gradnjo stanovanj izvršenih največ predpriprav. Občina Bežigrad ima pripravljenih več manjših stavb predvsem pa samskih domov. Skupno število enot v občini Bežigrad je 217. medtem ko so v drugih občinah pripravljeni samo posamezni objekti. Razpredelnica III. n zajema skupno 36 objektov s 651 samskimi sobami in 724 stanovanji, skupno 1379 stanovanjskimi enotami v blokih. V tej razpredelnici niso upoštevali vrstnih in individualnih hiš. Razpredelnica III. h Trk. It. Občina — gradbišče Stcv. obj. Štev. A. BLOKOVNA GRADNJA Občina Bežigrad: Štev. stano- vanj Skupaj stan. enot Skupaj ObLO ki jih je treba vzeti v prvo prioriteto, ker so na terenu že začeti. Tretji del plana smo zaradi boljše preglednosti razdelili še v dva dela: in sicer v gradnje, ki so zajete v razpredelnici III. o in v gradnje, ki so zajete v raz.predclnici III. b. 1. Einspilerjeva — blok 1 — 10 10 10 Občina Center: 2. Stolpnica Pražakova Si S» 2 80 80 3. Samski dom Pražnkova 1 70 — 70 4. Blok ob Ilirski ul. 1 — 96 96 5. Vogal Tržaška—Prešernova 1 — 18 18 264 Občina Moste: 6. Zaloška B IV 1 — 56 56 7. Krekova in Zelena jama 2 — 80 80 8. Povšctova ulica 3 — 72 72 208 Občina Šentvid: 9. Šentvid — peterček 1 9 5 ' 10. Trg. stan. blok ob Celovški cesti 1 — 13 13 20 Občina Vič: 11. Bičevje 2 — 30 30 30 B. VRSTNA GRADNJA 100 — 100 100 100 C. INDIVIDUALNA GRADNJA 100 — 100 100 100 Skupaj 216 70 662 732 732 n Razpredelnica III. a Tek. Občina — gradbišče 3tev» obj. Stcv. Stcv. stnno- Skupaj Htan. Skupaj it. vanj enot ObLO Občina Bežigrad: 1. Skupine stavi) Crtomirova, Kalanova. Albanska 3 ' 74 74 2. Samski'dom PTT 1 106 1 107 3. Samski dom Izola 1 36 — 36 217 Občina Center: 4. Streliška blok in prizid. 2 35 35 5. Dvoržakova, Pražakova 2 — 97 97 6. Tobačna 1 6 20 26 7. Gosposvetska 1 — 60 60 8. Nadzidava: Miklošičeva, Tavčarjeva. Dalmatinova 3 31 31 9. 2 samska domova (za bolnico in železnico) 2 240 2 242 491 Občina Moste: 10. Zaloška in Povšetova — bloki 3 3 187 192 11. Bojčeva — bloka 2 — 60 60 289 Občina Polje: 13. Zalog — šestorček in blok 2 22 22 22 Občina Šentvid: 14. Samski dom v Šentvidu 1 204 1 203 205 Občina Šiška: 15. Bloki: Gubčeva, Verov-škova, Drenikova 3 2 73 75 75 Občino Vič: 16. Bičevje 3 30 30 17. Teslova—Gerbičeva 2 — 24 24 18. Samski dom Ljubljanske 'opekarne 1 16 6 22 76 Skupaj 36 651 724 1375 1375 V razpredelnici III. b smo zajeli tiste objekte, za katere še niso raz-čiščena vprašanja rušenja in projektantska vprašanja, ki pa se že dalj časa pojavljajo v podatkih občinskih ljudskih odborov, delno po tudi še v planih stanovanjske izgradnje preteklih let. Takih objektov je po tej razpredelnici 216 In imajo skupaj 70 samskih sob, 662 stanovanj ali skupaj 732 stanovanjskih enot. Od teh objektov so za realizacijo interesantne predvsem tiste lokacije. ki jih je možno vključiti v koncentrirana gradbišča. Taka objekta sta v Centru obe stolpnici ob Pra-Žakovi ulici in zgradba na vogalu Prešernove in Tržaške ceste Prvi #tn v okviru gradbišča med Titovo In Miklošičevo cesto, druga pa tvori celoto z zgradbami ob Tobačni ulici in bližnjim gradbiščem »Bičevje«* V razpredelnico Tli. b smo uvrstili tudi no 100 vrstnih in individualnih hiš. ki imajo že pripravljeno tehnično dokumentacijo. PREDPRIPRAVE ZA GRADNJO V LETU 1959 Poleg vseli obravnavanih stanovanjskih objektov v prednjih raž' predelnicah pn smo v predpripravah in razgovorili z občinskimi od- bori dobili že tudi površine, ki jih bo trebu urbanistično pripravljati za perspektivno stanovanjsko izgradnjo v naslednjih letih. Občine smatrajo, naj se pripravljajo predvsem tiste površine, kjr bo mogoče razviti gradbeno dejavnost v širšem obsegu, kjer bo mogoče uporabljati preizkušene projekte, ki jih bomo še podrobneje obdelali kot tipske in jih na teh površinah v čim večjem številu ponavljali. Na ta način bomo v bodočih letih lahko Še v večji meri pripravljeni za pospešeno in številnejšo stanovanjsko izgradnjo. Predeli, za katere se bodo že letos pričele predpriprave so: 1. V OhLO Bežigrad: bodoči občinski center ob Titovi cesti med Gospodarskim razstaviščem in vojašnico. V letu 1939 se bo pripravil podroben gradbeni program, izvedel arhitektonski natečaj za zazidavo in iipe stavb ter bodo obdelane vse komunalne predpriprave. 2. V Obl.O Center: območje Pral, *i Predstavljajo s svojo razmeroma redko zazidavo lepo zaključeno celoto za gradnjo lr> do 20 blokov po iipskih projektili. Vsako načenjanje joga predela z izdajo parcialnih lokacijskih odločb, preden bo izdelan orbanistični načrt, bi bilo celoti na škodo ne le v urbanistično-nrhitek-tonskem pogledu temveč tudi v ekonomskem. Razbijanje gradbenih kapacitet, za katere predstavljajo Pru-*e skupno gradbišče, je zadosten dokaz, da moramo k zazidavi tega območja pristopiti kompleksno. Predel med Poljansko cesto in Ljubljanico, Rdečo hišo in Ambroževim trgom, za katerega je načelno bila urbanistična dokumentacija že v obravnavi. 3. V OhLO Moste: predel med Zaloško esto in železnico, na Kodeljevem med Ljubljanico in Grubarjevim prekopom, ki se programsko ?e pripravljata za zazidavo s stanovanjskimi bloki, ter kompleksa ob Sniartinski cesti in v Novih Jaršah. 4. V OhLO Šentvid: predel ob 'rnsi kanala severne gorenjske pro-Re, kjer ho predvsem mogoče od-Preti gradbišče enodružinskih hiš v vrsti. 3 V Obl.O šiška: vse območje 71a levi strani Celovške ceste, za kakega je že izdelana urbanistična dokumentacija in katerega je za-Jclo gradbeno podjetje »Gradis« v Sv°j operativni plan za dobo več let. h. V OhLO Vič: ob Tržaški cesti 71 ™ obeh straneh ceste pri tovnrni >|"nja« in dalje na južni strani ob obratu »Žičnica«. Predel je načelno '•rbnnistično že rešen in bo letos Podrobno zazidalno pripravljen. Iz podatkov, ki smo jih obravnavali v dosedanjih poglavjih, vi-"oo, da so predpriprave za stano-anjsko graditev zajele tak obseg, a nnin zagotavljajo kontinuiteto v Pravočasni predpripravi dokumen-?C|ie in v pričetku gradnje tako, i Q bo stanovanjska graditev vsako nto naraščala. Ze na začetku le-j Snicgn leta moremo ugotavljati, da onnio več pripravljene dokumen-.neje za stanovanjske zgradbe, kot J'1 moremo vključiti v sam plan Rradnje z ozirom na obseg finnnč-i d*. srpdstpv in gradbenih ter obrt-vcLi i. kapacitet. Dn bomo lahko Kladilj zahteve po razširjeni sta-l »ani8ki gradnji, ki se deloma že hi Z<> V '7yršpnih predpripravah, bo-T)n°-rn.ora*' predvsem posvetiti dovolj ,, znJ,! razvoju industrije gradbena materiala, operative In obrti, na drugi strani pa izvršiti selekcijo pri izboru projektov ter im tu način s tipizacijo oziroma ponavljanjem tipskih projektov na večjih gradbiščih povečafi in pospešiti obseg stanovanjske graditve. Osnovo za tako obširen predlog stanovanjske izgradnje moramo iskati predvsem v smernicah Zveznega izvršnega sveta, ki je z uredbo o posebnih pogojih stanovanjske graditve dal občinskim ljudskim odborom široka pooblastila za izdajanje predpisov o racionalni stanovanjski graditvi. Na območju mestnih občin so že vsi občinski ljudski odbori sprejeli ustrezne predpise za racionalno stanovanjsko izgradnjo in smotrno uporabo družbenih sredstev, Zavod zn stanovanjsko izgradnjo pa izdelal popis standardnega stanovanja, ki je priložen temu pla-mu in ki naj služi za programsko osnovo pri nadaljnjem projektiranju. V. FINANSIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE PO PREDLOGU PLANA Za izvršitev prvega dela plana potrebujemo ca. 1800 milijonov dinarjev, (ločim je za realizacijo drugega delu potrebno 2040 milijonov dinarjev, skupaj 3840 milijonov dinarjev. Za ocenjevanje potreb prvega delu smo upoštevali stanje posameznih objektov po gradbenih fazah in potrebe po sredstvih z ozirom na proračunsko vrednost objekta. za drugi del pa smo se posln-žili cenitve gradbenih faz, ki jih bodo planirane gradnje dosegle v letošnjem letu. Po planu zbiranja sredstev za območje mestnih občin izha i. da bomo zbrali po odbitku obvezne blo-kucije in odhoda v republiški kreditni sklad ca. 4400 milijonov dinarjev. Za potrebe industrije gradbenega materiala sc predvideva, da se bo iz lokalnih skladov mestnih občin kreditiralo 400 milijonov dinarjev, ca. 100 milijonov dinarjev pa naj bi pokrili občinski skladi ostalih okrajnih občin. Za potrebe osemletk je potrebno 294 milijonov dinarjev in sieer i/. sredstev kreditnih skladov 230 milijonov dinarjev, iz proračunskih sredstev posameznih občin pn 44 milijonov dinarjev. Iz teli podatkov se vidi. da ostane za pokritje potreb prvega in drugega delil plana 3606 milijonov dinarjev, kar je zn 234 milijonov dinarjev manj, kot se predvideva za prvi in drugi del plana, vključujoč pri tem tudi potrebe zn gradnjo šol m za rekonstrukcijo industrije gradbenega materialu. Plan zbiranja finančnih sredstev je izdelan po instrumentih, ki veljajo zn leto 1939, t. j. predvidena je 30 "/n blokaeija in 13#/o odvod v republiški kreditni sklad. Odstotek obvezne lastne udeležbe se je oce-njval no lanskoletnem povprečju, t. j. 30 »/o. Zn pokritje nakazanega primanjkljaja bo predvsem potrebna povečana mobilizacija lastnih sredstev. Plan finansiranja zajema tudi potrebe zn gradnjo stanovanj in samskih sob zn gradbene delavce v višini 629 milijonov dinarjev. Ta znesek bodo morali pokriti kreditni skladi v višini 440 milijonov dinarjev. razliko pn gradbena podjetja z lastnimi sredstvi. V tej vsoti je znietn v glavnem gradnja, ki sc nn-duljujc iz leta 1938 in je. zapopn-dcnii v prycm oziroma drugem delu predloženega plana. Prvi in drugi del plana ne dovoljujeta odstopanja glede trošenja finančnih sredstev, ker sta vezana na količino "stanovanjskih enot. ki morajo biti dograjene v letu 1959 in 1960. Vsako odstopanje od prvega in drugega dela plana bi imelo za posledico zmanjšanje dokončanja stanovanjske graditve v teh letih. Enako ne dovoljuje plan omejitve pri finansiranji! šolskega prostora, ker bi to'pomenilo nadaljnje povečevanje že obstoječe stiske šolskega prostora. Na isti način moramo obravnavati problem finansiranja rekonstrukcije industrije gradbenega materiala. Vsako zmanjševanje investiranja v to panogo naše industrije bi pomenilo povečavanje nesorazmerja med obsegom plnni-rhne stanovanjske graditve in potrebami po gradbenem in instalacijskem materialu. Tretji del plana bo možno tordj realizirati samo v takem obsegu, kolikor sc bo povečala mobilizacija dodatnih finančnih sredstev oziroma se bodo sprostila blokirana sredstva, kar bi bilo upravičeno zahtevati, ker se precejšen del sredstev za stanovanjsko graditev troši za grndnjo šol in zn rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala. To investiranje je sicer nujno in mu dajemo prioriteto, vendar moramo istočasno ugotoviti, dn predstavljajo te investicije omejevanje razširjanja obsega stanovanjske graditve. Gradbena operativn je pokazala pripravljenost, dn poveča svojo dejavnost v Ljubljani in zato obstoja možnost, dn bomo realizirali tudi del tretjega dela plana, vendar samo v tistem obsegu, kolikor bomo uspeli povečati mobilizacijo dodatnih sredstev. VI. SMERNICE ZA REALIZACIJO PLANA 1. predlog plana je sestavljen s sodelovaniem predstavnikov občinskih ljudskih odborov in obravnavan nn skupni seji Sveta za stauo-vnn iške zadeve, koordinacijskega odbora kreditnih skladov in predstavnikov občinskih ljudskih odborov. ki so predlog usvojili in potrdili. 2. Zn uresničitev plana so z n dol ženi vsi organi občinskih ljudskih odborov ljubljanskih občin, ki vodijo stnnovunjsko-knmtin»lno politiko nn svojem območiu Se z večjo vnemo sp morajo boriti za načela v republiški resolueiii o stnnovanj-sko-komunalni izgradnji. 3. Občinski ljudski odbori morajo dosledno izvajati odloke o usmerjanju stanovanjske izgradnje in o unorabi družbenih sredstev. 4. Plim stanovanjske izgradnje vschnic še vedno preveč zgradb, ki presp'rnio določeni stanovanjski standard Pri odobravanju novih investicijskih programov se mora ta nedostntek. ki je posledica preteklih let. temeljito odpraviti. 3. Revizijski organi morajo dosledno izvajati načela, zajeta v predpisih o usmerjanju stanovanjske graditve. 6. Graditi moramo tako stanovanja. ki bodo v skladu s strukturo družin na območju Ljubljane. In struktura naj se obravnava z gledišča Ljubljane, ne pa enega objekta. 7. Pri izbiri projektov naj se da prednost tistim, ki so povsem vsklu-jeni s programom standardnega stanovanja. Projektanti morajo v načrtih predvidevati postopno tipiza- cijo in obvezno osvojiti vse tipsko elemente, ki so že odobreni. 8. Urbanistične in tehnične dokumentarne priprave je potrebno nadaljevati v nezmanjšanem obsegu. Pri tem moramo stremeti za čiin-večjo tipizacijo in ponavljanjem objektov. Čimbolj naj se odpravi vprašanje individualizma v konceptu stanovanj in projektiranju. 9. Prednost pri realizaciji gradnje po planu bodo imeli tisti objekti, za katere bodo vse predpriprave izvršene, (ločim se bodo morale gradnje z nerazčiščenimi problemi odlagati. 10. Želja po gradnji dragih stanovanj iz družbenih sredstev ni opravičena, ker s tem zmanjšujemo sredstva in količinski obseg gradnje. V primerih, kjer je v odločbi o potrditvi investicijskega programa določeno, da so zaradi urbanističnih pogojev in lokacije stanovanjske hiše potrebni višji stroški, kot jili predpisuje odlok o uporabi družbenih sredstev (stanovanja višjega standarda), se lahko uporabijo dodatna sredstva, ki pa ne smejo biti sredstva kreditnega sklada, temveč samo povišana sredstva gospodarskih in drugih organizacij ali državljanov. It. Gradnja na območju Ljubljane, zn katero se uporabi iajo družbena sredstva, se poveri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in Zavodu za zadružno gradnjo v smislu 11. člena uredbe o posebnih pogoiih za erndnjo stanovanjskih hiš (Ur. list FI.RTšt 13-240/38). 12. Zavod za zadružno gradnjo naj stremi za tem, da združi na območju Ljubljane vse zadružniko v eno zadrugo. Postopoma naj organizira vrstno gradnjo tudi na režijskih gradbiščih tako, da bo izven organizirane gradnje ostala le še individualna gradnja. 13. Zavod za zadružno gradnjo mora intenzivno razvijati hranilno službo in s povečano mobilizacijo sredstev državiinnov razširjati stanovanjsko graditev. 14. Pravila kreditnih skladov se moraio izpolniti s podrobnejšimi določili o uporabi družbenih sredstev za stanovanjsko in komunalno graditev. 13. Upravni odbori morajo še v večji meri kot v preteklih letih povečavah razpoložl jiva kreditna sredstva z mobilizacijo dodatnih sredstev od gospodarskih in drugih organizacij ter državljanov. V nobenem primeru ne smejo odobravati upravni odbori kreditnih skladov posojil pod drugačnimi pogoji, kot je določeno v potrjen eni investicijskem programu. 16. Družbena sredstva se smejo koristiti tudi zn komunalno ureditev naselij, vendar samo v višini, ki jo določena v potrjenem investicijskem prmrruinu. Ta sredstva se smejo uporabljati izključno zn zgraditev komunalnih objektov in naprav ob novih zgradbah. Ne smejo pa se uporabljati za splošne komunalne potrebe občine. Upravni odbori kreditnih skladov naj vodijo tako poetiko, da bodo gospodarske in drugo organizacije vlagale sredstva za komunalno ureditev naselja kot dotacije v kreditne sklade, t. j. brezj obveznosti povračila teb sredstev. 17. Razvijati je potrebno soden lovanje med naročniki in izvajalci gradbenih in obrtniških del in medsebojno kooperacijo med izvajalci raznih strok. 18. Stranske obrate pri gradbenih podjetjih je potrebno ojačati ali na novo ustanavljati. V teh obratih naj ne izdelujejo serijski tipizirani elementi na pol industrijski način. Manjša podjetja naj iščejo kooperacijske odnose z večjimi podjetji in si tako zagotove perspektivni razvoj. 19. Vložiti moramo velik napor, da bomo plan rekonstrukcije industrije gradbenega materiala izvršili in s tem omogočili razširitev obsega gradnje stanovanj. Sredstva, ki so zagotovljena za te namene, bo potrebno koristno uporabiti. 20. V planu ni posebej razčlenjeno vprašanje stanovanj za borce in invalide. Zaradi važnosti sc ta problem obravnava posebej. Zavod za stanovanjsko izgradnjo in Zavod za zadružno gradnjo naj zagotovita v skladu z mobilizacijo sredstev stanovanja v ta namen. Po poročilu tovariša Pipana se je razvila obširna razprava, v kateri je sodelovalo več ljudskih odbornikov. Med temi je v razpravi sprožil tovariš ing. Marijan Prezelj, predsednik Sveta za komunal- ne zadeve OLO, vprašanje o komunalnih napravah. Iz približnega pregleda komunalnih naprav na zemljiščih, ki pridejo v poštev za bodoče gradnje lahko namreč ugotovimo, da nas čakajo na tem področju velike naloge. Tovariš ing. Prezelj je v razpravi iznesel, da danes nimamo neke organizacije, ki bi kompleksno obravnavala izgradnjo komunalnih naprav, tako kot obravnava Zavod za stanovanjsko izgradnjo kompleksno gradnjo stanovanj. Kapacitete komunalnih organizacij pa so slabe in jih nismo razvijali kot bi bilo potrebno, da bi mogli izpolniti težko nalogo, ki stoji pred nami. Iz poročila pa ni razvidno, da bi bilo dano kaj sredstev za komunalne naprave. Zato bi bilo treba tudi planu komunalne izgradnje posvetiti vso pozornost in posebno še komunalnim podjetjem, tako kakor posvečamo v zadnjem času več pozornosti gradbenim podjetjem, katerih kapacitete skušamo razvijati. Izgloda pa kot da za komunalno' službo kot tako ni sredstev. Komunalne naprave so preobremenjene, n. pr. kanalizacija in nam to lahko v bodočnosti povzroči razne probleme. Tovariš ing. Prezelj je za to ob koncu dal še dodatne predloge, ki naj bi jih sprejel Mestni svet glede komunalnih organizacij in naprav, in sicer je predlagal: 1. da občine in posamezne komunalne organizacije izdelajo na podlagi definitivno izdelanih zazidalnih načrtov vse potrebne investicijske programe in projekte; 2. da sc zagotovijo sredstva za gradnjo osnovnih komunalnih naprav in za rekonstrukcijo preobremenjenih komunalnih naprav; 3. komunalnim organizacijam naj se omogoči najemanje kreditov pod znosnimi pogoji, posebno tistim, ki lahko krijejo anuitete in obresti iz tarif; 4. treba bi bilo razvijati kapacitete komunalnih organizacij in gradbenih podjetij za gradnjo komunalnih naprav in morda proučiti vprašanje specializacije določenih gradbenih podjetij za gradnjo komunalnih naprav. Mestni svet je po razpravi sprejel vse predloge, ki jih je dal Svet za stanovanjske zadeve v svojem poročilu kakor tudi dodatne predloge, ki jih je dal ing. Marijan Prezelj. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE na 7. skupni seji OLO dne 10. februarja 1959 1. 7.u sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Trbovljah so bili izvoljeni: Albin Bačnik, Betka Škufca. Mirko Bivic, Franc Tomc, Anica Con-radi, Danijel Potočan, Franc Filač, Ivan Forte, Silva Gornik, Polde Goljuf, Viktor Holešek, Leopold Petrič, Mirko Kovačič, Adolf Hrast, Franc Fakin, Bruno Šmid, Stanc Kangler, Oto Kern, Rado Kovačič, Jože Škrinjar, Viki Arlič, Pavel Lapornik, Štefan Lasnik, Franc Lesičar, Karel Murn, Jože Ostanek, Miha Mastnak, Štefka Matko, Tine Češnovar. Rudi Kodrun, Srečko Vabič, Frane Zibert, Franc Ladiha, Ernest Ramšak. Srečko Rupnik, Ivan Selič, Marija Gračner, Jernej Zalaznik, Marija Koprivc, Ludvik Lipovšek, Frane Herman. Franjo Ržišnik. Slavko Marn, Viktor Kajtna, Minka Razpotnik, Alojz, Lukač, Marica Skvarča, Ivan Bregar, Marijan Bokalj. Ivan Kav-žar, Ljudmila Zavrašek, Stane Senegačnik, Leon Kvas in Rudolf Gole. 2. V Svet za prosveto sc izvolita Zdravko Troha in Nada Lebar, oba odborniku okrajnega zbora. 3. V Svet za prosveto se izvolijo iz vrst javnih delavcev: Avguštin Lah, Mirko Damjan in Franc Kaver lar. 4. Na lastno željo se razreši član Sveta za delo tov. Franc Borštnik in se imenuje na njegovo mesto Vinko Dečman. 5. Na lastno prošnjo se razreši predsednik Sveta za obrt OLO Leopold Krese in na njegovo mesto izvoli za predsednika Sveta za obrt OLO Ignacij Voljč. 6. V upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstva sc imenujejo: Fani Tomičevič, Nada Ingolič, Justi Kozine, Anton Kolar, Miro Trtnik, dr. Ana Krakar, Nasta Sešek, Pavla Janež. Marija Krošelj, Jože Curk, Duša Lah, ing. Mira Bizal, Vida Stepišnik in Mirna Zupančič. 7. V Koordinacijski odbor za reševanje ljubljanskega železniškega vozlišča se Imenujejo: ing. Marijan Prezelj, kot predsednik in člani: ing. Cimolini, ing. Vladimir Čadež, ing. Josip Černivec, ing. Radoslav Cotar, ing. Alfonz Do-bovišek, Franc Drobež, Marijan Jenko, Ivo Pavlič, dr. Štefan Šoba. ing. Dušan Železnikar in ing. Sergej Bub-nov kot sekretar. 8. Na lastno prošnjo se razreši član upravnega odbora Mestne hranilnice ing. Janez Umek, na njegovo mesto pa imenuje Edvard Hruusky. 9. Za dirktorja *Zuvoda za gospodarsko ureditev ljubljanskega barja se imenuje Franc Sitar. 10. Razreši se dr. Helena Stupnii kot v. d. direktor VII. gimnazije v Ljubljani, na lastno prošnjo. 11. Za v. d. direktorja Prosvetno pedagoške službe OLO Ljubljana se imenuje Franc Tonin. 12. V Komisijo za ocenjevanje uslužbencev OLO Ljubljana se imenujejo: dr. Matjanko Dolenc kot predsednik, člani: Jože Kopitar, Avgust Zupet, Bogdan Remic, Bogdan Javor in Anton Kovač kot tajnik. Raznis Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljub- Ua,,(l razpisuje mesto finančnega uslužbenca v Tajništvu za kulturo — srednja strokovna izobrazba. Prošnje zn razpisano mesto je vložiti v roku 15 dni po objavi v Uradu tajnika OLO Ljubljana, Mačkova ul. 1, soba št. 13/1. Razois Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora I.jub- Liana razpisuje v upravnih organih OLO Ljubljana naslednja delovna mesta: l. mesto referenta za hidrotehniko v Tajništvu za komunalne zadeve — visoka strokovna izobrazba in praksa 2. mesto pisarniškega uslužbenca v Uradu tajnika OLO — srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso in znanjem strojepisja 3. mesto geodetskega risarja pri Katastrskem uradu Ljubljana II. — nižja strokovna izobrazba in tečaj za geodetske risarje s prakso. Prošnje za razpisana mesta, opremljene z življenjepisom, se vlagajo v Uradu tajnika OLO, Mačkova ul 1, soba št. 13/1. Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dni po objavi razpisa. Razpis Komisija zn uslužbenske zadevo Okrajnega ljudskega odbora Ljub- ljnna razpisu i e v Upravi za gozdarstvo OLO Ljubljana naslednja delovna mesta: 1. mesta 3 strojepisk — srednja ali nižja strokovna izobrazba in praksa 2. mesto blagajnika — srednja strokovna izobrazba in praksa v blagajniški službi 3. mesto referenta za kontrolo gozdnih okolišev v odseku za zeleni pas Ljubljane — visoka strokovna izobrazba. Prošnje za razpisana mesta, opremljene z življenjepisom, se vlagajo v Uradu tajnika OLO, Mačkova ul 1, soba št. 13/1. Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dni po objavi razpisa. Vsebina Vabilo na 9. acjo Mestnega sveta Predlog plana za gradnjo stanovanj v Ljubljani za leto IW Izvolitve, imenovanja in razrešitve Razpis mesto finančnega uslužbenca v Tajništvu zn kulturo OLO Razpis mesta referenta za hidrotehniko v Tajništvu za komunalne zadeve, mestu pisarniškega uslužbenca v. Uradu tainika OLO, mesta geodetskega risarja pri Katastrskem uradu II Ljubljana Razpis mesta 3 strojepisk, blagajniku in referenta za kontrolo gozdnih okolišev v Odseku za zeleni pas Ljubljane 89 Odlok o razpisa nadomestnih volitev v 14. volilni enoti ObLO Ljubljana-Center Razpis 16 delovnih mest ObLO Ljubljana-Center OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-CENTER 89. Občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center je na svoji 16. redni seji na podlagi 20., 21. in 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 25/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 14. volilni enoti Občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 14. volilni enoti Občinskega zbora .Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center. Ta volilna cnola obsegu: Vcsolovu ulica 3, 3/a, 7, Gradišče št. 2, 4, 6, 8, 10, Turnograjska ul. 4, Erjavčeva cesta I, 4, 5. 6. 7, 11, 13, H, 15, 15/u, 16, 18, 20, Igriška ulica 2, 3, 4, 6, Gregorčičeva ulica 16, 18, Prešernova cesta 8. V tej volilni enoti je prenehal mandat občinskemu odborniku tovarišu Francu Drenovcu. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 22. marca 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Predsednik občirrskegn ljudskega odbora: dr. Stcfnn Solin I. r. Razpis Občinska komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Ljubljana-Center razpisuje naslednja delovna mesta: 1. več pravnih referentov, 2. finančnega inšpektorja, 3. šefu ekonomsko planskega odseka, 4. šefa tržnega inšpektorata, 5. šefa matičnega uradu, 6. statistika, 7. refcrcnta-reviZorja dohodkov, 8. revizorja odmero, 9. referenta zn finančno samostojno zavode, 10. referenta za plače in delovna odnose, 11. referenta za industrijo in trgovino, 12. referenta za zdravstvo, 13. referenta zn šolske kuhinja in zdravstvene kolonije, 14. referenta za mladinsko varstvo, 13. referenta zn invalidsko varstvo in domsko zaščito, 16. stenodnktilogrnfa, 17. pisarniškega referenta, 18. likvidatorja računov, 19. več strojepiscev. Pogoji: t. od I do 2 fakultetna izobrazba — pravna oz. cknnomske fakulteta, 2. - od 3 do 6 fakultetna izobrazim ali popolna srednja šola s petletno prakso v upravni uslužbi, 3. od 7 do 17 popolna srednja šola, 4. od 18 do 19 nižja srednja šola. Kolkovnne prošnje z živi jen lepi- som je dostaviti ..Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljano Center — Kresi i a, soba Šl. 24, najkasneje do 28. februarja 1959.