Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 198.	V INK v
torek. I. sepHro I9H.
Leto M
Velja po poŠti: Za oelo leto napre] . . K 26"— ia en meseo „ . • „ 2-20 n Hemčljo oeloletno . „ 29-— n ostalo Inozemstvo . „ 35'—
T Ljubljani na domi Sa oelo lato napre] . . K 24-— ia en meseo „ .. * 2'— I iprnrt iralann nuein« „ 1*70
ta Sobotna Izdaja: s
■a oelo leto........ T—
sa Remčl]o oeloletno . „ 9-— a ostalo InozemstTo. „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna petitvrsta po 20 vin-.
■ Poslano: . enostolpna petitvrsta po 40 Tla
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red
BBT OrednlBtro Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/ni. Bokoptsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ■i sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi ulioi št 6. — Račun poštne branilnioe avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
in sicer takoj! Ruska zima je veliko zgodnejša nego naša! Katera sama ne zna ali nima časa plesti, naj kupi ali dš, domačo volno onim, ki to znajo, a morda nimajo denarja za volno. Tako bo ena žrtvovala blago, druga pa delo.
Kam se bodo poslale izgotovljene stvari, bomo pravočasno naznanili. Ne
dajmo se v tem domovinskem delu prekositi od ostalega avstrijskega ženstva, ki se v tem oziru že marljivo in vneto giblje.
Vse za slavo domovine!
Slovenska krščansko-socialua Zveza v Ljubljani.
Pred odločitDlio na s fisoc topra is bBln. -
- Pet lfiii miffisoaiou
Hustrild uprednleiD In m zafedll med raste sredisce ii desno krilo.
Pred odločitvijo največje bitke stojimo Na obeh straneh sc bori več milijonov vojakov. Nad 5000 topov bruha pogubonosne krogle. Rusi so obenem z napadom na vzhodno Prusko napadli tucli vzhodno Galicijo, in sicer od treh strani. Iz Rovnega, ki leži 100 km severovzhodno od obmejnega gališkega mesta Brody in iz Kovela, ki je od Bro-dyja oddaljen kakih 140 km, so se vrgli na Brody. Istočasno so iz Kijeva izvršili napad na Zbruszo, ki tvori mejo med vzhodno Galicijo in Prusko in teče od severa proti jugu ter se izliva v Dnjc-ster. Skrajno desno krilo ruske, proti Avstriji naperjene armade, pa je napadlo od smeri Lublin. To rusko armado, ki šteje 5 do 6 armadnih zborov, je naše levo krilo pod poveljstvom generala Dankla žc dvakrat porazilo in s tem pomaknilo bojno črto precej daleč v rusko ozemlje, v smer Lublin — Krasnostav — Grubieszov. Krasnostav leži ob Wieprzu jugovzhodno od Lubli-ua, Grubieszov pa je jugovzhodno naprej skoro ob reki Bug. Ta bojna črta jc dolga okoli 100 km. Armada, ki prodira med Wieprzom in Bugoin, se zajeda kot klin med desno rusko krilo in središče ruske armade in bo lahko prinesla z božjo pomočjo (iste odločitve, katere vsi pričakujemo. Prihaja pa tudi že poročilo, da sc jc naša armada dalje proti jugovzhodu zajedla med rusko središče in levo rusko krilo in da je najbrž tudi levo rusko krilo odločeno od ruskega središča. Ako sc potrdi ta vest, potem lahko vsak sam presodi, na kateri strani bo končna zmaga.
XXX
Rusko vojno vodstvo sc, kakor vse kaže, ni držalo dogovorov s francoskim generalnim štabom. Po teh dogovorih
bi morala Rusija z glavno svojo silo udreti proti Berolinu in s tem prisiliti Nemčijo, cla bi morala postaviti močne čete v obrambo svoje vzhodne črte, kar bi seveda Francoze razbremenilo. Naša država pa je postavila proti Rusom tako moč, da so morali Rusi opustiti svoj prvotni načrt, udreti z močno silo proti Berolinu in postaviti glavne svoje sile v boj proti našim četam.
X
X
Dunaj, 31. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se danes zvečer ob pol 7. uri uradno poroča: Ka severnem bojišču stoje naše čete še vedno v hudem boju južno na črti Lublin —Krasnostav—Grubieszov. Glavne odločitve je pričakovati v najbližjem času.
XXX
Dunaj, 31. avgusta. Vojni poročevalec »Neue Freic Pressc« brzojav!ja: Bitka pri Lvovu se nadaljuje. Polni zaupanja gledamo na .nadaljni potek operacij. Od druge strani se poroča: Naša armada si je skoro gotovo napravila pot med delom ruskega centra in desnim ruskim krilom, tako da ie ia del bojne črte najbrže že pretrgan.
BEROLINSKI LISTI O VELIKI BITKI MED AVSTRIJCI IN RUSI.
Berolin. Vsi listi pišejo o vojaškem položaju na podlagi dosedanjih poročil o bitki med Vislo in Dnjestrom. Vsi listi opisujejo bitko kot junaško borenje Avstrijcev. Vse z največjo napetostjo pričakuje izida boja.
DUNAJ MOLI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
D u naj, 29. avgusta I9ii.
V soboto se jc po naročilu članov cesarske hiše vršila v Štefanskem do-
mu veličastna služba božja, združena z molitvami za zmago našega orožja, — Shižba božja je bila napovedana za 12. uro, a je že ob 10. dopoldne velikanski dom sv. Štefana bil od občinstva do zadnjega kotička napolnjen. Ob pol 12. uri so se v avtomobilih in odprtih kočijah pripeljali člani cesarske hiše, kateri so bili od zbrane množice pred cerkvijo in spotoma burno pozdravljeni. Osobito nadvojvodinja Cita, soproga našega prestolonaslednika, je bila predmet živahnih ovacij. Od strani cesarske hiše smo opazili nadvojvodinjo Marijo Terezijo in Marijo Jožefo, soprogo prestolonaslednika nadvojvodinjo Cito, nadvojvodinjo Blanko s 4 hčerami, nadvojvodinjo Marijo Dolores, Marijo Ima-kulato, Marjeto in Marijo Antonijo, nadvojvodo Franc Salvatorja, nadvojvodinjo Izabelo s 3 hčerami, nadvojvodinjo Gabrijelo, Izabelo, Marijo in Marijo Alicc, nadvojvodo Evgena, knjegi-njo Elizabeto VVindischgraetz z otroki, princezinjo Marijo Ano v. Bourbon-Parma. Nadalje soprogo ministra Berchtolda, mnogo visokih dam, župana dr. Weisskriclmerja, tri podžupane in občinske svetnike.
Služba božja se je razvila v srce se-gajočo prošnjo na prestol Vsemogočnega, in osobito, ko je duhovnik pred izpostavljenim Najsvetejšim prosil božjega blagoslava za našo armado, katera se bori za pravično stvar, m ko se je v molitvi spomnil vseh ranjenih in umrlih, je nastalo po celi cerkvi jokanje, in nobeno oko ni ostalo suho. Nadvojvodinja Cita je ob tej priložnosti imela mokre oči. In ko se je ob koncu zapela cesarska pesem, je mogočno odmevala ob oboke veličastne cerkve, ka jti vsa, mnogo tisoč broječa množica je pela s tisto navdušenostjo, katera je mogoča le ljudem, ki so res zvesti svojemu vladarju in svojemu Bogu. Dunaj zaupa na Vsemogočnega, da bo on podelil zmago našemu orožju, Dunaj sc zaveda, da le z Božjo pomočjo bomo zmagali, in kakor današnja poročila zopet kažejo, je Božja pomoč res na naši strani!
Z Bogom za Avstrijo!
X
X
RUSKI TRDNJAVSKI ČVETEROKOT.
Varšava spada k ruskemu trdnjay-skemu čveterokotu Modlin — (Novo-georgijevsk) Varšava — Ivangorod — Brest — Litovsk. Novogeorgijevsk, pre-| je Modlin, je trdnjava prvo vrste z utr-; jenim taborom, ki ima prostora za 30 j do 10.000 mož in leži v rusko - poljski ! guberniji Varšava, 24 km severozahod-I no od glavnega mesta Varšave, ob izli-
Slovenke!
Medtem ko naši hrabri vojaki na vseh straneh zmagovito podirajo živega sovražnika, sc jim tiho in počasi, toda z vso gotovostjo približuje drug strašen sovražnik, proti kateremu ne izda ne število, ne hrabrost, ne top, ne puška, ne meč — približuje sc ruska zima! Komu ni znana strašna osoda, ki jo je pred 100 leti in edino ta sovražnik priredil slavni Napoleonovi armadi na ruskih poljanah?! Koga izmed »Dorno-ljubovih« bralcev ni pretresala zona, ko je v letnikih 1912. in 1913. čital »Spomine« francoskega vojaka na strašno L 1812.? Vsak jo lahko iz teh »Spominov« spoznal, da Napoleona ni zmagal ruski meč in bi ga nikdar ne bil, marveč zmagala, da uničila jo njegovo nepremagljivo armado — ruska zima.
Slovenke! Mogoče je, da bo čast in korist naše drage avstrijske domovine, zahtevala, da naši hrabri vojaki, naši sinovi, možje in bratje, ostanejo čez zimo na Ruskem ju se. na ruskem rucjda-nu pomerijo tudi s tem strašnim sovražnikom. Slovenke, pomnite, da bo vaša pomoč. - združena s pomočjo vsega avstrijskega domoljubnega ženstva <— v tem neenakem boju odločilnega pomena 1
Gre za to, da našim vojakom v pravem času preskrbimo
tople zimske obleke.
Ne zgornje, za to že poskrbi država, marveč spodnje; jopic, nogovic, zapestnic, golenk (za, kolena), telovnikov, snežnih čepie, ki varujejo ušesa in vrat itd. Vse to pa, mora biti iz prave čiste volne in pleteno, ker je le taka obleka v resnici gorka in se lepo prime telesa, ne da bi vojaka ovirala v gibanju. Tudi volnene odejo ozir. ogrinjala so dobrodošla.
Slovenke! Čas hiti in domovina vas kliče! Nemudoma začnite z izdelovanjem gori navedenih predmetov za naše vojake, ki se žrtvujejo za nas in vsak hip gledajo smrti v oči. Kjer so naša društva, na,j se vse delo osredotoči in organizira v njih, kjer pa društev ni, naj vsaka posamezna družina — ali morda tudi po več skupaj — stori, kar je v njeni moči. Zlasti poživljamo na delo one Slovenke, ki so svojo pomoč priglasile »Rdečemu križu«, a doslej še niso bile poklicane na samaritansko delo. Naj bodo prepričane, da s preskrbo tople zimske obleke za vojake izkažejo domovini isto uslugo, kakor s strežbo ranjencev in bolnikov.
Vse domoljubne Slovenke na delo,
LISTEK,
izvirno poroči »Slovencu" iz vojneoo poročevalskega slonu.
26. avgusta 1914.
Aloderna armada potrebuje prostora. Milijonske armade so tako razsežne, da jih ni mogoče pregledati ne v fronti, ne v globino. Samo neprimerno majhni drobci modernih armad so ono, kar more opazovalec pregledati, slediti krc-tanju, opazovati delovanje in o čemer more poročati. Iz tega raznovrstnega mozaika poročil, opazovanj in opisov je mogoče še-le daleč zadej sestaviti surov načrt o armadnem kretanju; natančen, določen in jasen opis vojnih dogodkov pa bo mogoče napraviti še-le mnogo kasneje na podlagi strogo znanstvene uporabo predležečega gradiva.
Samo majhne skupine so torej, ki jih je mogoče opazovati, stotnije in bataljoni; s polki že nc gre več. Gosta megla se še razprostira nad obširno pokrajino, ki jo obdajajo nizki griči; opri-jemlje se v piramide zloženih pušk in gloftoko se zajeda v debelo vojaško obleko. Utrujena četa počiva. Ne budi
je izdajski rogov glas, marveč od osebe do osebe se bude utrujeni speči vojaki. Usta se odpro k dolgo zategnjenemu zdehanju, roke se avtomatično dvignejo k zaspanim očem, potem odločen mah in mož vstane s svojega debelo nastlanega slamnatega ležišča, steza sc in steza in lepo počasi, kakor bi bil doma in ne v vojni, si poišče skupaj svoje stvari in željno čaka na svojo jutranjo kavo. Pridni kuharji se marljivo sučejo krog majhne, lokomotivi podobne prevozne kuhinje in prilagajo drva; ko pride četa s svojimi skodelicami, dobi v nekaj kratkih minutah vsak svoj obilo odmerjeni delež. Kruh ima s seboj in če jc zvit in iznajdljiv, vzame tudi kapljico mleka za začimbo. Mož in častnik brez razlike: pred kuharjem ju postavo so vsi enaki.
Četa je zbrana. Mladi obrazi, vitke, mišičaste postave in kosmati bradači z grobimi, nerodnimi kretnjami pa železnimi pestmi. Kratko povelje in četa krne svojo pot. Spredaj trije možje, v dolgih presledkih zveze, potem pred-straža. Treba se je zavarovati — nič sc ne ve! Levo in desno se razkrope patro-lc, da oprezujejo za sovražnikom in vzdržujejo zvezo s sosednimi četami. Naj je tudi lastna konjenica daleč spredaj, kaj zato! V običajnem koraku
gre oddelek dalje, neprisiljeno, udobno. Vsak nosi svojo puško in prtljago kakor ve in zna. Tako gremo v mladi dan, proti blestečemu vzhajajočemu solneu. Tako mine pol ure; tu zadene-nio na prve zaspane poljsko straže, ki so nam zavarovale nočni počitek. Sprejmemo jih medse, te dobre tovariše; danes gredo z glavno četo, da si bodo mogli o priliki odpočili. Vročina je vedno liuja, cesta vedno bolj prašna. Kolona sc razdeli: en del gre na desni, drugi na levi strani ceste. Tu privihra jezdec v divjem diru; očividno ima zelo važno naznanilo. Pred poveljnikom pa-rira svojega pihajočega konja, poveljnik vidira na jnanilo in že izgine jezdec
v	gostem cestnem prahu. »Prctoto kljuse!« se jezi neki infanterist, ki mu prah jemlje sapo; tisti hip pa žc pridr-
vi	mimo avto, mož nima zanj nobene besede, pač pa uničujoč pogled. Meni sc zanj avtomobilist.
Kakor daleč sega oko — nič ko ravnina in ravnina; brezkončna, dokler se v dalji ne zlije z nebom in sivo modrino. Patrolc prihajajo in odhajajo, utrujene, postne, raztresene preko polja kakor kroglice živega srebra. Tako gre dalje, ura za uro. V žgoči opoldanski vročini sc kolona ustavi; vse se brez povelja vrže na tla, da si privošči uro
počitka. Nihče ne misli na jed; samo vode, vode! In tu prihaja. Majčkeno majhni se pokažejo konji; daleč so še, kajti voz z vodo je težak in gre le počasi naprej — vse prepočasi za izsušena grla. Napajalniki, vojaške steklenice in kozarci žc čakajo. Voz prihaja bliže in bliže — vsa trudnost izgine, vse plane k vozu. V dolgih pohlepnih po-žirkih teče voda po suhih grlih; sicer ni kak hladen gorski studenec, tocla mokra jc in to zadostuje. Tudi na straže ne pozabimo. Medtem dospe kuhinjski voz; med potjo so nam pripravili izborno kosilo: meso, in sicer izdaten kos, riž in krompir. Kosilo jc ravno tako hitro pospravljeno, kakor jc bilo razdeljeno; šc četrt ure za prebavo — ravno dovolj za pipico tobaka — in potem čvrsto naprej. Pač so izprva kolena neokretna in trda, toda po 100 korakih se razgibljejo in dalje gremo do prihodnje postaje.
Ljudi skoro ni videti nobenih. Boječe se poskrijejo po svojih revnih kočah — a kaj naj bi jim neki vzeli? Kjer nič ni, tudi cesar ne vzame! Polje leži zapuščeno — in kakšno polje! Marsikak hribovec med nami nevoščljivo ogleduje dolge temnočrne brazde in si misli: »Ko bi bilo to-le moje!
V daljni dalji sc zasveti zvonik, ob
vu Buga v Vislo in na železnici Kovel— Mlava, ki leži nasproti pruski Soldavi. Glavna trdnjava leži na desnem bregu Visle in sestoji od zgradb, zavarovanih proti bombam, obkoljenih z ogromnimi nasipi, ki se do 40 metrov visoko dvigajo nad vodo. Okoli teh je še cel obroč zunanjih utrdb. Švedski kralj Karel XII. je prvi spoznal strategično važnost tega kraja, zato je dal Modlin utrditi. Napoleon I. je začel 1807 z zidanjem prave trdnjave, ki pa še ni bila gotova, ko so prisilili Rusi leta 1813 generala Dandelsa, da jim jo izroči. Za ustaje leta 1S30 so osvojili trdnjavo Poljaki. Poljski poveljnik grof Ledochowski se ,jc moral dne 7. novembra. 1831 brezpogojno udati ruskemu generalu Golovi-nu. Car Nikolaj I. jc dal trdnjavo popolnoma prezidati.
Varšava, nekdaj glavno mesto republike Poljske, pozneje Varšavske voj-vodine in končno kraljevine Poljske, leži v obliki polumesca na levem bregu Visle, kakih 40 metrov nad reko in je sedaj spremenjena v veliko trdnjavo. Aleksandrova »Citadella«, zgrajena od leta 1S3C do 1835 na levem bregu Visle, je ojačena od leta 1888. zli trdnjavicami, med tem ko je predmestje Praga na desnem bregu dobilo štiri zunanje utrdbe. — Za časa vstaje od 17. do 18. aprila 1879. je bila pobita ruska posadka; od 7. julija do 6. avgusta so oblegali trdnjavo Prusi; trdnjava je kapitulirala, Prago pa so z naskokom vzeli Rusi pod generalom Suvarovom. Ko so Poljsko tretjič delili, je prišla Varšava pod Rusijo. Dne 28. novembra 1806 so zasedli Varšavo Francozi, po miru v Tilsitu je pa postala glavno mesto voj-vodine Varšave. Od 23. aprila do 2. junija 1S09. so jo imeli Avstrijci v svojih rokah, od 8. junija 1813 do 1815 pa Rusi. Dunajski kongres leta 1815. je določil Varšavo za glavno mesto novega Poljskega kraljestva.
Ivangorod leži v rusko - poljski gu-berniji Lublin ob izlivu Wieprza v Vislo in je križišče železniških prog Kovel — Mlava in Lukov — Dombro-va. Ivangorod ima glavno trdnjavo in 9 manjših utrdb na desnem bregu, na levem bregu pa močno utrjen most (Fort Gorčakov) in tri zunanje utrdbe.
Brest — Litovsk je končno močna dvojnata trdnjava s tremi detaširanimi utrdbami. Leži že vzhodno od meje med poljskim Povislavjem in rusko guber-nijo Grodno ob izlivu Muhaveca v Bug in je znamenito križišče železnic, ki vodijo v Kijev, Brjansk in Moskvo. Ako premagajo zavezniki to dvoj nato trdnjavo, potem bodo prišli na prava ruska tla.
XXX
Z AVSTRIJSKO - RUSKEGA BOJIŠČA.
»Pijeva korespondenca« priobčuje naslednje cenzurirano pismo nekega češkega častnika:
16. avgusta. Včeraj popoldne ob štirih je zaoril gromovit hura. Bilo je veselje slišati — kajti sedaj smo v Rusiji. Rusov je na vseh straneh dovolj kakor muh, toda mi se ne damo oplašiti. Sedaj že tudi vemo, kaj so granate. Bil je prvi boj našega do zadnjega moža složnega polka. Rusi so se umaknili 18 km nazaj, nato so se pa zopet pokazali. Spravili smo se z bajonetom nad-nje. Kako nam je ta dan teknilo kosilo (ob tričetrt na dvanajst ponoči), prvo na ruskih tleh.
19. avgusta. Z dopisovanjem je križ v vojni. Tako težko je iskati naslov-ljenca na bojnem polju. Vedno smo na poti. Če se kdo pripelje za nami na kraj, kjer smo bili zvečer,nas zjutraj že ne najde več. Časih je opolnoči »tih alarm« — odpravimo se naorej. Z alarmom ni nobene težave, ostaneš in greš, kajti vsak je popolnoma oblečen in vsak hip pripravljen. Teden dni že nisem se-zul čevljev in odložil sablje. V vsej naglici pišem tu in tam kako karto; šele danes pričenjam s tem pismom, o katerem pa ne vem, če je bora mogel končati. Nakratko hočem opisati, kaj se je doslej zgodilo. Zaenkrat so se vršili le majhni boji. 9. avgusta smo prvikrat zadeli na sovražnika. To ni bilo na naših tleh, in topot jc bilo tudi prvič, da je domobranstvo prišlo v ogenj. Vesel sel sem, da je bil moj polk. Iz naših vrst, so padle tudi prve žrtve: 1 major in 1 nadporoč.nik sta bila težko ranjena, nekaj naših vojakov je padlo. Marsikdo je bil ranjen. Kroglje, šrapneli, sablje, cepini — vsakega nekaj. Ponosni so lahko. Nadporočnik bo k sreči popol noraa ozdravil in tudi major ni smrtno-nevarno ranjen. Skozi sedem ur je ena sama stotnija vzdržala napad celega bataljona z dvema strojnima puškama, kozaškim škadronom in 4 do 5 topovi, dokler ni noč napravila konec nadalj-nemu boju. In od tedaj se vsak dan ponavljajo spopadi posameznih stotnij s sovražnikom. Šele 15. avgusta se je zopet^ združil cel polk in pridružil se mu je še en bataljon nekega drugega polka, kakor tudi ena baterija in en ška-dron dragoncev.
Tako smo prekoračili mejo. In ko smo svoj gromoviti hura poslali sovražniku v pozdrav, se je mešalo vanj prasketanje prvih strelov. Ob 4. uri so trčile predstraže druga ob drugo. Hitro in elastično kakor na vežbališču so nastopili naši vojaki, da se je človeku smejalo srce. V tem hipu sem bil ordo-nančni častnik pri štabu, ker nisem imel drugega opravila; malo prej sem se namreč s svojimi pijonirji vrnil z dela in ljudje so dobili vrlo zaslužen počitek. Naši prejšnji delni spopadi so bili obrnjeni proti sovražni artiljeriji, medtem ko smo bili mi brez nje; to pa ne vzpodbuja ravno k pi-odiranju, ako slišiš brneti sovražne granate, ki na naši strani ne dobe odgovora. Še-le 15. avgusta so tudi na naši strani izpregovo-rili topovi. Naš polkovnik je ukazal, da se postavijo v ogenj. Tedaj prileti od baterije častnik, češ, trenutno ni mogoče, naš položaj ni dovolj varen in sovražnika ni videti. »Dve salvi v izpod-budo!« je poveljeval polkovnik. In takoj je zagromela prva in potem še druga, tretja...
Za hip se je zdelo, kakor bi se boj nikamor ne ganil. Potem pa se je na desnem krilu dvignil vesel hura in se raztegnil do levega krila. Vse je drlo naprej. Tla so močvirna, le ena suha pot pelje skozi, toda nihče ne pazi na to. Rusi niso dolgo vzdržali, naši so jih začeli preganjati. Kozaki so se žrtvovali, mrgoleli so pred našimi vrstami. Pa sedaj sovražniku nič več ne pomaga. Na cesti je še vse v gostem klopčiču, ki se pa kmalu razplote. Že se jezim, da moj pijonirski oddelek počiva. Toda komaj zaslišijo moji ljudje »hura«, že priteče desetnik in pravi: »Mi hočemo biti tudi zraven!« »Torej naprej!« odvrnem jaz in tečem z njimi. Prišli smo še k naj-
dan od dreves. Bo-li tu naša prihodnja postaja, ali pa sede notri že srečnejši tovariši? Danes imamo srečo — prvi smo. Patrole in straže so žc preiskale celo ozemlje — o sovražniku nobene sledi. Mirno vkorakamo v kraj. Hitro si poiščemo stanovanje kolikor je pač dobiti; kdor ne najde prostora v hišah in liatnjakih, si napravi šotor in poišče slame, da si uredi svoj stan kolikor se da udobno. Vaščanov dolgo ni na izpre-jrled; potem se prikažejo najprej — seveda — otroci. Spočetka si ne upajo prav blizo in samosrajčniki uporno drže v ustih svoje prste; ko pa se jim prijazno približajo nekateri naši možje, ki imajo sami doma svoje otroke, in naj-korajžnejšim ponudijo sladkorček ali košček čokolade, tedaj se kmalu sklenejo debela prijateljstva, kar nam seveda pridobi tudi srca očetov in mater.
To idilo pa neprestano moti konjsko pelcetanje in avtomobilski signali. Kmalu je vsa vas zavita v oblak prahu in na cesti vidiš komaj tri korake pred sabo,, tako da se naš dolgi tren z mu-nicijo, proviantom in kovčki takorekoč neviden pripelje v vas. Dolga, nepregledna vrsta voz, eraričnih in kmečkih, se ustavi na travniku poleg vasi. Sanitetni vnz. ki pride zadnji, nima danes nobenega drugega gosta, nego trenske in sanitetne vojake — vse zdravo, nihče marod! Če bi moelo (ako ostati! Kako bo jutri?
V trudne ude prihaja počasi novo življenje. Vojaki se zbero v skupine in kramljajo, pojo in kade, eni leže, drugi stoje; nekateri se umivajo, kajti skorja prahu neznosno grize, drugi pišejo dopisnice, naslonjeni na kak polomljen plot; najbolj radovedni pa pohajkujejo skozi vas in oprezuje.jo za kakim prijaznim obrazom, skritim za cveticami na oknu, drugi pa izginejo v vaški cerkvici, kjer najdejo najboljšo tolažbo v svoji stiski.
Ura jc 6, večerja! Danes je grahova juha, dobro začinjena. Časa imamo še dovolj, sovražnika nikjer, ravno tako ne povelja. Ta pride še-le pozno in pošta tudi. Saj je glavna četa več kilometrov za nami. Počasi nastopajo straže, mrak se komaj vidno vlega nad vas. Vsak dohod oziroma izhod iz kraja se zavaruje s stražami, lahko smo mirni; poljske straže gredo, da nadomeste svoje tovariše, oddelek v pripravi leži na alarmnem prostoru v polni opravi.
Počasi se stemni. Ne celo; medli svit, prekrasnega zvezdnatega neba prodira skozi temo. Tam pred podom leži mlad rezervist in ne more spati. Mučijo ga zle slutnje. Jutri že? V težkih mislih gleda proti nebu. Zvezda se utrne in pade v daljnem svitlem krogu na zemljo. Je-li to bila njegova zvezda?
boljšemu o pravem času, prodrli do mesta. in skozenj,, in preden je padel mrak, ni bilo daleč na okrog nobenega živega sovražnika več. To je bil prvi boj. Od tedaj nimamo nobenega miru. Vedno le manjši boji, a resni dovolj, da nas neprestano drže na nogah. V dveh do treh dneh bomo imeli najbrže več opraviti.
Za nas jo stvar slabša nego za varšavsko armado. Saj je ona v lastni deželi, na nas pa streljajo tudi iz hiš. Vsako hišo, iz katere se strelja, zažge-mo; a kaj to pomaga, ko je pa izdajska krogla že izvršila svoj posel. Tudi jaz imam v tem oziru nekaj izkušenj. Ko smo zavzeli prvo mestece, me je poslal polkovnik s poveljem k stotnijam v ospredju. Ko sem se ponoči vračal, sta padla proti meni dva strela — eden iz lekarne, na kateri je bilo znamenje Rdečega križa, drugi pa iz neke majhne hišice. Lekarnarja sem odvedel s sabo, hišico smo zažgali. Naslednji dan, ko sem v spremstvu dveh ulancev jezdil s poveljem k nekemu detaširanemu bataljonu, je v neki vasici, skozi katero je še-le pred dvema urama korakal naš bataljon, zopet padel strel proti meni. Radi nujnosti povelja smo morali zaenkrat. opustiti preiskavo; ko smo se vračali, ni bilo žive duše več v celi vasi!
XXX
PRED LVOVOM VJETA KOZAŠKA STOTNIJA. Dnnaj, 1. septembra. »Slowo Polskie« poroča: V nekem gozdu nekaj kilometrov od Lvova so naši vjeli eno kozaško stotnijo. Kmetje iz Krzywczica so odkrili Ruse v gozdu in o tem c. in kr. čete obvestili. Ko so naši gozd obkolili, so bili zelo presenečeni, ker so ko-zaki, mesto da bi bili streljali, klicali: »Dajte nam jesti in piti!« Udali so se, ne da bi bili enkrat ustrelili. Pripovedovali so, da so zašli in da so se ponoči nameravali vrniti k svojim četam, a da so veseli, ker je došlo avstrijsko vojaštvo, ker že več dni strašno stradajo. V torek, danes teden, so vjeto stotnijo kozakov privedli v Lvov, kjer so še pripovedovali, da so več dni po Galiciji blodili brez jedi in da so do Krzywyza zašli.
VJET RUSKI AEROPLAN NAD LVOVOM.
Dunaj. V nedeljo popoldne, ko je šel skozi Lvov večji transport ruskih vjet-nikov, letel je nacl mestom ruski vojni aeroplan, ki je priletel v smeri od Šo-kala. Takoj so pričeli streljati na aeroplan in je zaradi tega, težko poškodovan, se moral pri kraju Cedlev spustiti na tla. V aeronl.-mu sta bila vjefa dva ruska častnika in sicer poveljnik obmejnih det Martinev in poročnik Mi-tres. Vjeta sta bila odpeljana z avtomobilom kot vojna vj cinik a v Lvov. Aeroplan j c sicer precej poškodovan ali se da popraviti.
21 RUSKIH ŠTABNIH ČASTNIKOV VJETIH.
Lvov, »\Viek Nowy« poroča: Veliko senzacijo je vzbudil transport ruskih vjet-nikov. V transportu se jc nahajalo 21 višjih ruskih štabnih častnikov, med njimi nekoliko zdravnikov in višjih duhovnikov. Prsa častnikov so takorekoč kar z odlikovanji posejana. Vjetniki so odšli peš s kolodvora v zborno poveljstvo. Po formalnostih so bili častniki internirani v garni-zijsko sodišče. Vsi ruski generali so bili v svetlih uniformah, kar je bilo posebno važno za naše vojake, posebno za. naše podčastnike, ki so izborni strelci, da so kot za šport streljali na generale. Če je le bilo mogoče, so streljali samo na konje, samo da vjamejo generale.
VELIKANSKI UČINEK NAŠIH TOPOV.
Naš ranjenec pripoveduje: Videl sem sam, kako je artiljerija s šrapneli obstreljevala neki ruski infanterijski polk. Topovi so bili tako izborno postavljeni, da so krogle točno nad polkom eksplodirale. Razen par mož so bili vsi ranjeni. Rusom eksplodirajo šrapneli redko, mogoče vsak peti ali šesti.
XXX
NAŠA ZMAGA P3I NOVOSIELICI.
V Črnovice je došlo že koncem predpreteklega tedna poročilo, da so se v Besarabiji pri Ungheniju ob Prutu zbrane ruske sile obrnile proti buko-vinskim mejam. Dne 22. m. m. je došla prednja straža te približno 20.000 mož močne ruske sile v Novosielico. Dne 23. t. m. zjutraj se je čulo gromenje topov; z višjih točk mesta Črnovice se je pa lahko s prostimi očmi boj zasledoval, ker je bilo bojišče komaj eno miljo oddaljeno. Po trinajsturnem hudeni boju so vrgli naši, pred vsem črna vojska, premočnega sovražnika na celi več kilometrov dolgi črti čez državno mejo. Nf.Ši so vjeli 800 vjetnikov, zarubili so štiri strojne puške, veliko vojnega orodja in 100.000 patron. Ruske pehote je toliko padlo, da so mogli naši le s
težavo radi velikih kupov mrličev zasledovati sovražnika. Rusov je bilo ranjenih in ubitih 3000. Ruski pešpolk št. 47 jc skoraj popolnoma uničen. Duh v ruski armadi označuje to-le: Komaj so prišli naši blizu sovražnika, se je na več mestih takoj udal, ruski vojaki so puške pometali proč in prosili s po-vzdignjenimi rokami milosti. Vjetniki so izjavljali, da so zelo zadovoljni, ker so vjoti. Pet dni pred bitko jim jo 2e pošel kruh. Polkovnik jim je rekel, da naj hitro proti Črnovicam marširajo, kjer da bodo bogato odškodovani. Bitke so se udeležili ruski polki, sestavljeni iz Ukrajincev, Poljakov In judov. Voj-ni vjetniki so pripovedovali, da so yo* jake teh polkov ruski policisti s knu* tarni skupaj segnali. Vjetniki so nada« lje pripovedovali, da so v celi Rusiji razobesili črne zastave in v polkovnem povelju je bilo razglašeno, da so Avstrijci usmrtili carico mater in da seh mora zato Rusija maščevati.
XXX
KAKŠNE SO BANE NAŠIH VOJA&OSEj V VOJSKI Z RUSI.	;
Neki vojaški zdravnik je izjavil «* ranah, ki so jih dobili naši vojaki v bitki pri Krasniku: Lahki ranjenci so večinoma ranjeni s kroglami iz pušk* Ruske krogle so manjše kakor naše. Konec je oster, zato je rana ozka, kosti niso nalomljenc, mušice niso raztrgane. Težke rane povzročajo šrapneli in sulice kozakov. Ostrine sulic so večinoma zarjavele, precej široke, in so zati* rane nevarne.
XXX
KAJ UPAJO RUSKI POLITIČNI
JETNIKI.	v
V »Frankfurter Zeitung« opisuje neki Wiesbadenčan svoj obisk meseca julija v? neki ruski kaznilnici. Govoril je ob tej pri-« liki z nekim političnim kaznjencem, ko se je odstranil, proti primerni napitnini se-s veda, vojak, ki je na straži stal. Kaznje* nec, ki mu je bil napad v Sarajevu znan« je vprašal: »Je Ii sodite, da bo ta srbski! zavratni umor, ki itak iz Rusije izhaja, za-«! pletel našo deželo v vojsko z Avstrijo?«*! Njegove oči so strmele na moje ustnice* kakor da pričakuje, da izrečem sodbo O' njegovi smrti in o njegovem življenju. Rekel sem, da je vojska neizogibna in da se< bo Nemčija na strani Avstrije proti Rusiji vojskovala. Razširile so se njegove oči iifc so zažarele, glas se mu je tresel, ko je tole govoril: »Potem smo rešeni, osvobojePi iz noči ječe, oproščeni težkih verig in svojim rodbinam zopet vrnjeni. Rusija brez* pogojno vojsko izgubi, ker je njena arma-f da skozi in skozi votla, gnjila kakor zgnji-to drevo, ki na krepek udarec pade. Naši vojaki, častniki in vojaki, so slabi, vdani pijači in ne poznajo discipline. Požigalci so, ki gredo na rop in na požig, bojazljivci, ki rajši ženske onečaščajo, kakor pa da bi sc vojskovali. Preskrbljene so čete slabo, ker so najvišji vojaki tatovi in lopovi, ki si svoje žepe polnijo z denarjem, ki jim ga zaupajo, da nabavijo živila vojakom. Vsi hrepenimo po vojski, v kateri bi bila Rusija potlačena in ki bi rodila novo revolucijo, kakršne svet še ni videl. Takrat se bodo odprla vrata »političnim«. Zidovi, za katerimi ječimo, bodo padli pod silovitimi udarci revolucije, in jutranja zarja zablesti ruskemu tlačenemu narodu. Sovražniki Rusije postanejo naši osvojevalci in rešitelji izpod hlapčevskega absolutnega ca-rizma!« Njegove oči so napolnile solze. Nemo sem mu stisnil roko. Nisem mu mogel reči nobene besede tolažbe in upanja. Jetnik je bil neki bivši odvetnik. Ko smo ječo zapustili, jc stala pred vhodom neka stara žena. Obiskala bi bila rada svojega sina, tistega »političnega« nesrečneža, ki sem ž njim govoril.
X X X
REVOLUCIJONARNA STRUJA V RUSIJI.
Lvov, Kievski dopisnik londonskega »Standard« poroča o prvi mobilizaciji v Rusiji sledeče: Navdušenje ni tukaj tako veliko, kakor poročajo ruski listi. V državi, posebno pa v kievskem okraju, vlada silno revolucijonarno razpoloženje, ki bo imelo dalekosežne posledice. Prvi dan splošne mobilizacije se v Kievu sploh nobeden ni hotel priglasiti. Vojaški dolžnosti podvržene osebe so hodili iskat orožniki in vojaške straže. Žene in možje so hiteli v gručah h komisiji in so javno preklinjali Srbe, ki so povzročili sedanje prelivanje krvi. Pripomniti moramo, da je bilo to poročilo obelodanjeno po angleški napovedi vojske v »Standardu«.
V RUSIJI JE MIR.
Teterburg, 1. septembra. (Kor. ar.) Preko Kopenhagna poročajo, da jo v Odesi in drugod na vseh mejah Rusije popoln mir. Od nobene strani ni slišati o nemirih. Število hudodelstev jc padlo za 70% od števila v normalnih časih.
X X X
(KAKO SO NAŠI VOJAKI PREVARILI RUSKE KOZAKE.
V Galiciji so naši vojaki na neki ra-iivani postavili slamnate može in jim dali vojaške čepice. Nato so se naši vojaki poskrili na strani. Kmalu je z velikim vri-ščem proti slamnatim možem prijahala velika četa kozakov. Prepozno so kozaki spoznali svojo zmoto. Puške naših vojakov so jih uničile. (Ta prizor sc vHi na tsliki pred našim uredništvom.)
XXX
RUSKI V JETNIKI NA OGRSKEM. Budimpešta, 31. avgusta. (Kor. ur.) Danes sc je peljalo mimo 1600 ruskih vjetnikov, ki jih zastražene peljejo v notranjost dežele.
RANJENCI NA DUNAJU. Dunaj, 1. septembra. (Kor. urad.) Včeraj zvečer so pripeljali na Dunaj s severnega bojišča 224 ranjencev in bolnikov. Med njimi je bilo 80 častnikov. Na kolodvoru jih je pozdravil med drugimi tudi železniški minister Forstner. Prepeljali so jih v razne bolnišnice.
Ilničejoč poraz Rnsou is ushodni Prusiii. - 60.000 Rnsou
O veliki bitki pri Ortelsburgu in Nei-'denburgu prihajajo sedaj podrobna poročila. Na ruski strani se jc borilo od 220.000 Hdo 240.000 mož. Bojni teren je bil zelo itežaven: jezera, močvirje, travniki, gozdo-tvi in polja. Skupna akcija čet ni bila mo-jgoča. Kljub temu se je pa Nemcem po-isrečilo premagati in nazaj čez mejo vreči mnogoštevilnejšega sovražnika. Pri Nei-"denburgu sta bila dva ruska armadna izbora popolnoma uničena. Poročila o številu ruskih vjetnikov so različna. Prvi -uradni brzojav je poročal o 3000 vjetni-kih, nato smo dobili uradno brzojavko, ki je naznanjala, cla je ujetih 30.000 Rusov. Pozneje je bila dostavljena brzojavka, ki govori o 3000 vjetnikih, in pozno zvečer došla brzojavka pa prinaša zopet število 30.000. Treba je sedaj počakati, katera yest bo potrjena.
V nekem zadnjem boju se je nemškemu vojnemu vodstvu čudno zdelo, da so Rusi vedno natančno poučeni o gibanju nekaterih nemških polkov. V tem je pa zapazil višji nemški častnik, da se krila na nekem visoko stoječem mlinu na ve-iter vedno tako obračajo, kakor se premikajo nemški polki; kazale so tedaj smer. Da se prepriča, če je to resnično, jc nastavil preizkušnjo, ki se jc posrečila. Čez pet minut mlinar ni več vrtil kril . . .
Nemški listi poročajo tudi, da Poljaki, ki služijo v ruskih polkih, niso streljali ina naše čete. Ruski častniki, ki so ležali v !drugi vrsti, so nato vse Poljake postrelili.
XXX
'*" Ko so bile gornje vrstice že postavljene, smo prejeli uradno brzojavko, ki (poroča, da ni bilo samo 3000 ali 30,000 Rusov ujetih, pač pa 60.000.
PODROBNOSTI O BITKI PRI ORTELS-BURGU.
. /' Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) Vojni dopisnik berolinskega »Lokalanzei-ger« poroča o bitki pri Ortelsburgu: Glede na veliko razdaljo in ker se ozemlje zelo menja: jezero, gozd, vmes travniki in polja, se o fronti, ki bi se skup držala, ne more govoriti. Zgodilo se jc, da so sc zagozde Rusov borile pravokotno. Desni kot naših čet, torej prva črta, je stala pri Soldavu in Tilgenburgu, središče (deželna bramba) okoli Hohensteina, levo krilo pa pri Allensteinu, Warten-burgu in pri Bischofsburgu. Naše središče je zmagovito nastopilo s svojimi težkimi baterijami proti obupnemu poizkusu Rusov, ki so hoteli naše središče prebiti. Na desni so naši s svojim desnim krilom šli naprej čez Nciclcnburg, na levi pa z levim
krilom čez Passenhain. Te operacije so dovedle, da smo ruskega sovražnika popolnoma obkolili. Sovražnik je bil s svojimi petimi armadnimi zbori in s tremi kavalerijskimi divizijami nasproti našim v znatni premoči. Na griču, ki leži zahodno od Hohensteina, sem videl korakati približno 3000 ujetih Rusov po cesti. Ujetniki so napravili vtis topih, pobitih ljudi. Obrazov, zrelih za vislice, sem videl dovolj, ki so čisto izgledali, da so sposobni za grozovitosti, o katerih so pripovedovali begunci.
DVA RUSKA ARMADNA ZBORA UNIČENA.
Dunaj. Pri novi zmagi Nemcev nad Rusi pri Neidenburgu je znašala bojna črta 50 kilometrov. V tem morilnem boju sta bila dva ruska armadna zbora popolnoma uničena.
60.000 RUSOV UJETIH.
Berolin, 1. septembra. (Kor. urad.) Nemški veliki glavni stan poroča: Na vzhodu je zmaga generalnega polkovnika pl. Hindenburga neprimerno večjega pomena, kot se je moglo videti prvi hip. Kljub temu, da so prihajale čez Neiden-burg nove sovražne sile, je poraz sovražnika ponoln. Trije ruski armadni zbor i" so uničeni. 60.000 ruskih ujetnikov, med njimi dva poveljujoča generala, veliko topov in zastav je padlo v naše roke. Ruske čete, ki se nahajajo na severu vzhodne Pruske, so se pričele umikati. Stein, načelnik glavnega stana.
ZMAGALEC NAD RUSI ODLIKOVAN
Berolin, 1. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Poveljnik nemških čet na nemško-ruskem bojišču general Hindenburg je odlikovan z redom železne krone I. razreda in je povišan za general-obersta. Poveljniku in armadi je poslal tudi cesar Viljem pismo sledeče vsebine: S hvaležnostjo in občudovanjem sem sprejel poročilo o veliki zmagi nemške armade nad veliko premočjo sovražnikovo. Cela Nemčija je ponosna nad tak sijajen čin in hra-hrabrost, nemške armade.
NOVI AVSTRO - OGRSKI POSLANIK ZA NEMČIJO V NEMŠKEM GLAVNEM STANU.
Berolin, 1. septembra. Avstro - ogrski poslanik princ Hohenlohe, ki je bival clne 20. avgusta v nemškem glav-stanu, jc izročil nemškemu cesarju Viljemu svoje poverilno pismo.
Angleži so žc od nekdaj zasledovali zelo uspešno politiko. Da bi koristili lastnim interesom, so poiskali ne-spametnejše ljudi, da so šli zanje po kostanj v ogenj. Iz pred zgodovine se-Idanje svetovne vojske je neovrgljivo 'dokazano, da sc je že leta sem iz Lon-idona hujskalo Francijo in Rusijo na tvojsko proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. iSedaj, ko se je svetovna vojska pričela, Se je pa izkazalo, da so se sicer tako modri angleški kramarji v svojih rakunih popolnoma zmotili. Francozi žc prihajajo do spoznanja, kako nespametna je njihova povračilna vojska. Ncm-ci sede mirno v svoji deželi in noben (francoski vojak ne ogroža več Alzacije in Lotaringije, nemoteno pa prodirajo nemške armade proti središču Francoske. Belgija je tudi plačala svoje vmešavanje z izgubo samostojnosti. Kralj {Albert je vsak hip pripravljen, da pobegne na angleški ladji.
Francozi imajo še edino tolažbo, 'da sc godi tudi Rusom enako slabo kot njim samim. Načrti Rusije in Francije so temeljili na ofenzivi vzhodno in zahodno. Sedaj pa mora celo francoska vlada uradno priznali, da francoska armada ni več zmožna ofenzive, pač jc prisiljena omejiti sc na malo uspešno defenzivo.
X X X
Berolin, 1. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča clne 31. avgusta: Armada generalnega polkovnika pl. Klucka je v combleški pokrajini z enim armadnim zborom odbila poizkus slabih Irancoskih sil, da bi izvedle napad na krilo.
Armada generalnega polkovnika pl. Bulowa je pri St. Ouentinu popolnoma porazila močnejšo francosko armado, preje pa je že na maršu vjela en angleški bataljon.
Armada generalnega polkovnika barona pl. Hausen je sovražnika iz Aisne pri Rethelu porinila nazaj.
Armada vojvode Virtemberškega je ob nadaljevanju prehoda čez Maaso s svojimi predčetami sovražnika podrla, a se je morala deloma zopet umakniti čez Maaso, ker so nastopile močne sovražne čete. Armada je kasneje prehode čez Maaso zopet osvojila in prodira proti Aisne. Fort Les Ayveles za to armado je padel.
Armada nemškega prestolonaslednika prodira dalje proti Maasi in čez njo; poveljnik Montmedyja je bil ob nekem izpadu vjet s celo posadko in je trdnjava padla.
Armadi bavarskega prestolonaslednika in generalnega polkovnika pl. Heeringena se nahajati v neprestanih bojih v francoski Lotaringiji.
•X X Xi
Aisne je reka, ki teče vzporedno z Maaso zahodno od Verduna od juga proti severu in sc nato obrne proti za-padu. — Les Ayvelles je fort, ki spada k trdnjavi Verdun. — Montmedy je trdnjava ob reki Chiers zahodno od Longwyja blizu belgijske meje.
KOLORIRANI LETAKI.
Kolin, 1. septembra. Našli so letak, ki dokazuje, da so v Parizu in v Lon donu žc zelavno sklenili svetovno vojsko. Navidezno mirovno posredovanje Greycvo je bilo le zvijača. Neki pruski podčastnik je namreč našel pri nekem transportu belgijskih vojnih vjetnikov, ko ga je spremljal, barvane letake, ki so jih vsem vojakom izročili že tri clni prej, predno je bila proglašena oficielna mobilizacija z odredbo, cla naj jih vojaki. natančno prouče. Letaki, ki jih je »Kolnische Zeitung« ponatisnila, predstavljajo belgijske, francoske in angleške vojake v barvanih uniformah. Letaki poživljajo belgijske vojake, da naj si natančno zapomnijo, kako izgledajo francoski in angleški vojaki, ker boclo v bodoči vojski zavezniki Belgije.
IZ FRANCIJE IZGANJAJO ITALIJANE.
Berolin, 1. septembra. Iz Francije Italijane šc vedno izganjajo.
FRANCOSKE GROŽNJE.
Muhlhausen, 31. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Ko so Francozi zapustili Muhlhausen, so našli po celem mestu nalepljen sledeči razglas: Naznanja se, da bodo vojaške patrulje preiskale vse kleti in hiše. V slučaju, da bi bili v kaki hiši skriti nemški ranjenci ali katerikoli nemški vojaki, bo lastnik dotične hiše, ako tega ni prej naznanil francoskim vojaškim oblastem, takoj ustreljen. Nieder-Morschweiler, 20. avgusta. — General Vautier.
PROTI LAŽEM GLEDE NA NAPAD V LOWNU.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) »Vossische Zeitung« poroča iz Haaga: Nasproti trditvam, da v Lowenu niso streljali na nemške čete belgijski frank -tirerji, marveč da so pomotoma nemške čete na druge nemške čete streljale in tako povzročile kazen, ki je zadela mesto, potrjuje dopisnik »Niewe Rotter-damseher Courier« kot očividec, da so franktirer izvedli napad popolnoma po načrtu. Streljati so pričeli iz neke hiše, ki leži nasproti kolodvoru, kjer je bil nastanjen mestni poveljnik in štab.
Franktirerski napad se je nato razširil od hiše do hiše, od ceste do ceste. Isti dopisnik poroča, da so franktirerji uporabljali neko strojno puško, ki jc stala pred nekim hotelom nasproti kolodvora. V Lownu je videl dopisnik navedenega rotterdamskega. lista 400 vje-tih Angležev in Škotov. Škoti so nosili svoje narodne noše.
MIROVNA POGAJANJA S FRANCIJO?
Dunaj, 30. avgusta. (Privatno.) V sicer dobro poučenih krogih velike industrije se zatrjuje, da je Francija zaprosila, da se ustavijo sovražnostL Nemčija je odgovorila: Sovražnosti se ne ustavijo, mir proti vojni odškodnini pač. Kot vojna odškodnina, katero bi imela plačati Francija, se odmeri fantastična vsota od 200 milijard frankov.
PRELOŽITEV SEDEŽA VLADE V BORDEAUX?
Berolin, 30. avgusta. Francoska vlada hoče preložiti sedež vlade iz Pariza v Bordeaux.
FRANCIJA NEMŠKA PROVINCA?
Pariz, 1. septembra. (Koresp urad.) Clemenceau piše v svojem listu: Resnica je, da hoče sovražnik naše levo krilo objeti, dosedaj seveda brezuspešna Pariz sam je nepremagljiv, če se vso stori k njegovi obrambi. Ljudstvo še nI premagano, če se bo skupaj vzelo, če ne, bo postala Francija nemška provinca, senca brez duše!
NEMŠKI RAKKOPLOV NAD PARIZOM.
London preko Berolina, 31. avgusta. (Koresp. urad.) »Reuterjevemu uradu« se poroča iz Pariza, da je včeraj popoldne letel nad mestom nemški zrakoplov in vrgel bombo, ki pa ni povzročila nobene škode.
Pariz, 31. avgusta. (Koresp. urad.) Agence Havas poroča: Popoldne krog pol dveh se je pojavil nad Parizom v višini 2000 metrov nemški zrakoplov in vrgel bombo, ki je padla na tla na cesti Retecnlletes blizu vojaške bolnišnice sv. Martina. Dve ženski sta bili težko ranjeni. Iz zrakoplova jc bila vržena tudi nemška zastava s pismom nekega poročnika, ki slove: »Nemška armada stoji pred Parizom« in konča z besedami. »Ne preostaja vam drugega, nego da se udaste«.
Ni Inažsietit hofiicu.
Uradno se danes poroča samo par besed: Na Balkanu se včeraj naznanjeni položaj nI bistveno izpremenil.
XXX
RUSKE ČETE ZA SRBIJO.
Vojni poročevalski stan, 31. avgusta. (Brzojavka »Slovenčevega« vojnega poročevalca.) Poroča se, da so baje ob izlivu Donave pripravljene ruske čete in municijski transporti za Srbijo.
ODLIKOVANI VOJAKI NEMŠKEGA
SKABRSKEGA DETAŠMAJA.
Sarajevo, 1. septembra. (Koresp. urad.) Armadni poveljnik fcm. Potiorek jc temeljem svojih pooblastil, ki mu jih je dalo Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I., podelil sledečim vojakom nemškega skadrskega detašmaja za njih posebno hrabro in junaško postopanje proti sovražnikom sledeča odlikovanja: zlato hrabrostno svetinjo naredniku Hermanu Reinhart; srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda seržantev Hans IToIlinger, Rudolf Schluter in Evgen Zinir ter poddesetniku Willi Meinhold. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda podčastniku Krištofu Dittmann, poddesetnikom Ernest Kessel, Ernest Stc-glicb, Alojzij Fleitz, Maks Wcnkc.ls, Karel Mtihlhause, Jurij Ba.yer in Viljem Egger in mornariškima vojakoma Jurij Ran in Karel Kurz.
POHVALA NAŠIH JUGOSLOVANSKIH POLKOV.
Dunaj, 1. septembra, (Kor. urad.) C. in kr. vojno ministrstvo je dobilo sledeče brzojavno naznanilo: Z ozirom na neugodne sodbe o bodočem zadržanju naših vojakov jugoslovanskih narodnosti, ki so jih širili inozemski časopisi, me navdaja s posebnim zadoščenjem, da morem opozarjati na vzorno zadržanje pred sovražnikom, na čine sijajne hrabrosti in vrlosti, ki sta jih doprinesla oba dalmatinska pol-kat »Graf von Lacy« št. 22 in deželni do-mobrambni pešpolk v Gružu št. 37.
Wurm,
NADVOJVODA JOŽEF O HRABROSTI NAŠIH VOJAKOV IN O SRBSKIH GRO-ZOVITOSTIH.
Budimpešta, 31. avgusta. (Kor. urad.) Nadvojvoda Jožef je došel včeraj iz Šabca v Budimpešto in se je podal s svojo sopro-
go na vzhodni kolodvor k sprejemu ranjencev. Nadvojvoda sc jc ravnatelju rešilne družbe toplo zahvalil za njegovo požrtvovalnost ter se je spustil v pogovor z mnogimi ranjenci. Nato je govoril z generaloma grofom Francom Marenzi in Jurijem Balas. Po poročilu ogrskih listov se je nadvojvoda izrazil sledeče: Naši topovi izborni, naša artiljerija najizvrstnejša, in kar so napravili monitorji, zasluži popolno priznanje. Prava sreča je bojevati se s takimi ljudmi, kot so naši vojaki. Ti gredo v vsak ogenj, in če ne bi bil teren tako skrajno neugoden, bi bili naši uspehi še sijajnejši. Bojevati smo se morali v visoki koruzi s sovražnikom, ki se ne briga za nobeno vojno pravo. To so pravi barbari, ki se bore s sredstvi, ki jih ne pozna noben vojaški narod. Ne mislim na četaše, od teh svet ni kaj boljšega pričakoval. Ali kar lam počenjajo žene in mali otroci, to mora vsakega do skrajnosti razburiti. — Sam o sebi je nadvojvoda le malo govoril. Ali njegov od šrapnelov preluknjani plašč dokazuje, v kaki nevarnosti se je nadvojvoda nahajal. Sedel je v Šabcu ravno pri kosilu, ko je udaril čisto blizu njega šrapnel. K sreči so krogle zadele samo njegov plašč.
NADVOJVODA JOŽEF SE POSLAV* LJA OD H. INFANTERIJSKEGA POLKA.
Budimpešta, t. septembra. (Koresp. urad.) Nadvojvoda Jožef sc jc poslovil ocl svoje divizije, ocl 44. infanterijskega polka na silno ganljiv in prisrčen način. Ob slovesu pravi: Poslavljam se od Vas, ki ste tako slavno in uspešno prodirali črez Savo. Sam sem bil med Vami, med dežjem strelov; kako ste stali kakor junaki brez strahu v viharju. Junaki ste, v najlepšem in najplemeni-tejšem zmislu. Dali ste take častne zglede, kakor jih zgodovina komaj pozna. S srčno bolečino se pa spominjam padlih junakov na bojišču. Žalujem za njimi, kakor bi bili moji otroci. Od Boga in zgodovine boclo prejeli lavorike junaštva. Vojaki 44. pcšpolka, junaki in ljubi sinovi moji, vsakemu posebej stisnem roko. Silno sem ponosen, da sem se sredi med Vami bojeval. Bog spremljaj Vas in Vaše zastave k nadaljnim zmagam. — Nadvojvoda Jožef, fcld-marsaL
KAKO SRBKINJA PLAČUJE USMILJENJE.
O zavratnih napadih na naše, poročajo listi o novih grozovitostili: V Šabcu je šel neki častnik z več vojaki v neko hišo. Našel je dva otroka, ki sta se igrala pri postelji svoje bolne mate-
re. Častnik, ki je sam rodbinski oče in ki ima otroke rad, je otroka božal, ženi je pa podaril eno krono. Ko jo zapustil sobo, jo pa hinavka, zahrbtna Srbkinja potegnila pod odejo skrit revolver, | ustrelila na častnika in ga na nogi ranila.
Rešeni Jenlini" CaslniKi.
Dunaj, 31. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm poroča: Glasom zanesljivih vesti so se z Nj. Vel. ladje »Zenia« rešile naslednje štabne osebo: Poveljnik fregatni kapitan Pavel Pacher, lin.-ladj. poročniki: baron Franc Leonardi, Albert IIomayer in Karol Cerri, fregatni poročnik Maksimilijan pl. Kramer, pomorska aspiran-ta Emil Berner in Ivan Siiess, fregatni zdravnik Rudolf Schummel, strojno-obratni vodji Albert Rascliendorfer in Friderik Stangel, mornarični komisar Gustav Mikesch. Kakor se zdi, se nahajata med rešenimi tudi fregatni poročnik Ernst Dery in pomorski kadet Ferdinand pl. Hcrold. Vendar to poročilo še ni potrjeno- Kadar dospe lista o rešenem moštvu, se bo istotako objavila.
X
X X
Z Dunaja se o junaškem boju »Zente« še poroča: V boju s »Zento« je^ bil angleški »Edgar Ouinet« tako poškodovan, da je postal nesposoben za boj. »Edgar Quvnet« ima 11.000 ton. Tri druge angleške križarice so bile tudi poškodovane.
Angleška v vojski.
ANGLEŽI POTOPILI VELIKI NEMŠKI BRZOPARNIK »KAISER WILHELM DER GROSSE«.
Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) Iz Las Palmas se poroča, da je angleška križarica »Highfyer« potopila veliki krasni nemški brzoparnik »Kaiser Wil-helm der Grosse«, ki je bil spremenjen v pomožno križarico »Kaiser Wilhelm der Grosse« je bil zasidran v nevtralni španski luki »Rio del Oro«, kljub temu je angleška križarica ga potopila. S tem so Angleži vnovič kršili mednarodno pravo. Nemčija bo protestirala.
XXX
»Wilchelm der GroBe« je eden najjasnejših, največjih in najnovejših prevoznih parnikov. Dolg je 198 m, širok 20 m. Konjskih sil ima 28,000 in hitrost 42 km na uro.
RESNA NEVARNOST ANGLEŠKI VOJNI MORNARICI.
Kodanj, 1. septembra. Premogarji v Walesu so sklenili, da prično stavkati, če se bo premog, ki ga izkopavajo, porabil za vojne namene. Ta sklep je zelo resen, ker je waleški premog najboljše gorivo za vojne ladje.
ANGLEŠKI TINANČNI MINISTER PREDAVA O VOJSKI.
Stokholm, 1. septembra. (Kor. ur.) Švedski listi poročajo, da bo angleški finančni minister podvzel agitacijsko potovanje po angleških mestih, kjer bo govoril o pomenu sedanje vojne.
HaHja ugovarja Ril.
Dunaj, 31. avgusta. Kakor poizve laški Hst »Lombardia«, je italijanska vlada v sporazumu z ostalima dvema trozveznima državama vložila resen ugovor radi angleških vojaških odredb v Egiptu in naznanila angleški vladi, da bo Italija z ozirom na svojo nevtra-liteto prejkoslejj zahtevala za svoje trgovske in vojne ladje proste potne liste v angleških vodah in pristaniščih. — »UniaDe« pravi, da Italija ne more dopustit* proglasitve Egipta kot angleško kolonijo in da bo prisiljena s tem k protiodredb^m zoper svojo voljo. — Ako se ta poročila uresničijo, tedaj bo na vsak način Italija opustila svojo nev-traliteSo in se postavila na stran svojih zaveznikov.
Pilil v voiskioffi Časih.
»Polaer Tagblatt« piše: O Pulju govore v monarhiji najbolj pustolovske reči, kakor pripovedujejo Puljčanom novi došleci in kakor zvejo iz pisem svojcev. Korespondenčni urad je že dementiral poročila o velikih izgubah naše mornarice v bitkah, ki jih sploh nikdar ni bilo. Kljub temu so se pojavile najneverojet-nejše govorice o razmerah v našem mestu in o nevarnostih, ki jih jc mesto prestalo, oziroma, ki jih ni prestalo. Dolžnost našega časopisja jc pač — in cenzurne oblasti nas bodo tozadevno gotovo v polnem obsegu podpirale — da razblinimo
VSG flvome v rpsnirnncf rlr,ce>ria mit, lit-nrl. I
nih obvestil; v prvi vrsti tistih, ki se tičejo našega mesta, V teh razburjenih časih izgleda mesto^ Pulj popolnoma normalno. Umevno je, da nadvladuje še bolj, kot navadno, vojaški živelj, ker se nepremožni stanovi izseljujejo, a mesto Pulj je imelo od nekdaj izrazit vojaški značaj, tako da ni v Pulju zdaj takega razločka od mirnih časov, kakor morebiti kje drugje. Položaj sam je zahteval izredne odredbe, a vojaške oblasti so te odredbe le na najneob-hodnejše potrebno omejile, tako da meščansko življenje in zasebni promet čisto nič ne trpita. Za to posebno naklonjenost se izkazuje meščanstvo hvaležno in podpira vse državne akcije. Zbirke za razne dobrodelne namene, za olajšanje bede revnejšim slojem, ki jih je vojska popolnoma, nepripravljene zadela, so izkazale za naše razmere zelo lepe vsote, kar jasno priča, da naše prebivalstvo požrtvovalno ljubi domovino. Po iniciativi deželnosodnega svetnika Peručica se je ustanovil v Pulju vojni pomožni odbor, v katerem so vse stranke in narodnosti zastopane, ki preskrbuje puljske izseljence z najpotrebnejšimi sredstvi za potovanje in za prvo bivanje v svojih novih bivališčih. Varnostna služba je dobra in dnevna policijska poročila, ki jih časopisi vsak dan objavljajo, to dokazujejo. Kronika o zločinih poroča le o malih tatvinah. Odkar je izbruhnila vojska, ni prebivalstva nobeno večje hudodelstvo razburilo. Odkar se je uvedla policijska ura ob devetih, so celo nočni izgredi ponehali. Skrb za varnost zapuščenih trgovin in stanovanj je prevzela prostovoljna meščanska straža. Svojci naših meščanov, ki žive izven Pulja, so lahko popolnoma pomirjeni. Nič se ni zgodilo, kar naj bi njih skrbi kakorkoli upravičilo. O pravem vojnem življenju tu dozdaj nismo še ničesar čutili, nobenih bojev, nobenih napadov in nobenih izgub ni bilo. O kakem razburjenju ni v mestu ničesar zapaziti. Prebivalstvo, ki je sklenilo, da ostane tu, se čuti popolnoma varno in ni še imelo prilike, da pokaže svojo hladnokrvnost in svojo premišljenost. Zdravstvene razmere v Pulju so tudi normalne.
Roške Dele na Finskem.
Stockholm, 1. septembra. (Kor. urad.) Neki švedski list poroča, da stoji na Finskem pripravljenih 400.0G0 mož. Poleg tega je več oddelkov pri Sveabordu in Helsingforsu,
Knez Wied zapustil Albanijo.
Rim, 31. avgusta. »Tribuna« poroča iz Pariza: Knez Wied jutri v Draču na parniku zapusti Albanijo. Kje se bo izkrcal, ni znano.
Dunaj, 31. avgusta. Albanski knez Wied se poda v Rumunijo. Vrnil se bo v Albanijo, kakor hitro bo to dopustil mednarodni položaj. Albanijo bo tačas vladal Turkan paša s kontrolno komisijo.
Poroča se, da potuje Essad paša iz Neapelja v Albanijo. Naslednik in stari knežev sovražnik hiti, da se polasti dedščine. Vprašanje pa nastane, če mu bo naglica tudi koristila. Z odstopom princa Wieda kot albanskega kneza se tudi albansko vprašanje v celem obsegu razvije. Pred dvema letoma so velesile, ki se zdaj vojskujejo, ustanovile Albanijo. Usoda vojske določi tudi usodo Albanije.
Rim, 31. avgusta. »Giornale d'Ita-lia« priobčuje pogovor z nekim kardinalom, ki jc med drugim izjavil, da sveti kolegij želi dobiti pontifikat, ki bi ga dovedel nazaj k njegovi zgodovinski nalogi velike pacifikacije. Nadaljnja naloga novega papeža bo epislcopatom podeliti večjo oblast. Za uresničitev tega cilja je treba energičnega papeža, ki bo obenem poznal duhovne potrebe škofij in socialne nauke. Krščanstvo potrebuje energičnega papeža. Kardinali morajo uvideti potrebo, da dajo cerkvi papeža, ki bo odgovarjal časovnim zahtevam.
Rim, 31. avgusta. Ob 9. uri dopoldne so se v Rimu navzoči kardinali podali v Vatikan in se zbrali v Sala re-gia,, kjer sta švicarska in erajska garda v gali vršili častno službo. Kardinal Ferata Je ob 10. uri v sikstinski kapeli opravil sveto mašo na Čast sv. Duhu, katero se je udeležilo 53 kardinalov. Ob tem jc stregla plemiška garda v
Rim, 1. septembra. (Kor. urad.) Kardinali so se peljali v Vatikan ob 3. uri popoldne, da se udeleže konklava, ki so je pričel ob 5. uri. V Rimu je zelo deževalo iu pihal široko.
Rim, 1. septembra. (Koresp. urad.) Agencia Štefani poroča: Vsi kardinali so se zbrali ob 5. uri v Vatikanu v Pav-linski dvorani. Nato so šli v Sikstinsko kapelo, ki je izpremenjena v volilno dvorano. Tam so napreje vsi prisegli. Telefonske žice, ki imajo zvezo z mestom, so vse prerezali.
Razna poročila.
NAŠ CESAR ZA NEMŠKE VOJAKE DAROVAL 100.000 K.
Dunaj. Cesar je podelil pomožnemu odboru za potrebne družine vpoklicanih vojakov v Nemčiji 50.000 K in odboru, ki se je z istim namenom ustanovil v Budimpešti, 50.000 K.
NEMŠKI CESAR ODLOŽIL NASLOV ANGLEŠKEGA ADMIRALA.
Dunaj, 1. septembra. Nemški cesar Viljem je odložil naslov angleškega feld-maršala in admirala.
ZVEZE MED JAPONSKO IN
RUSIJO NI.
Haag, 1. septembra. »Agence de Constantinopile« poroča iz Tokia: Japonski zunanji minister jn izjavil, da med Japonsko in Rusijo ne obstoja glede na sedanji položaj nikak dogovor.
POROTNA SODIŠČA PREKINJENA.
Dunaj, 1. septembra. (Kor. urad.) Dunajska »Wiener Zeitung« prinaša odredbo, podpisano od vsega ministrstva, po kateri se porotna sodišča prekinejo. Porotna klop trpi vsled vpoklica črne vojske in pa onih mož, ki so zadržani po zakonu za vojne dajatve. Manjka tudi one mirnosti in hladnokrvnosti, ki je potrebna, da se porotne sodbe vrše nepristransko. Slednjič bi bilo tudi gospodarstvo vsled pritegnitve najboljših mož k poroti oškodovano.
ZA OBDELOVANJE POLJA.
Dunaj, 1. septembra. Vsled pomanjkanja konj se bo treba ozirati od sedaj na parne in bencinove motorje, ki bodo morali pomagati v poljedelstvu. Deželni kulturni sveti in kmetijske družbe so že dobile navodila, naj posredujejo, da dobe posamezniki in kmetijske zveze take primerne stroje od lastnikov. Poljedeljsko ministrstvo je pripravljeno to podpirati. Tudi upravne oblasti v posameznih kronovinah so dobile primerna navodila. Črnovojniki, ki bi bili pri tem delu potrebni, se ne vpo-kličejo, oziroma če so vpoklicani, se odpuste iz vojne.
JUNAŠKI NEMŠKI PROSTAK ODLIKOVAN.
Monakovo, 1. septembra, Infanterist Fritz, ki je prevzel poveljstvo za ranjenim poročnikom in zajel štiri sovražne topove in dve strojni puški, je bil odlikovan z železnim križcem.
DANSKI PARNIKI SO SE POTOPILI.
Berolin. Iz Kristianije se poroča, da sta clva danska parnika zadela ob angleške mine in se potopila.
ŠVEDSKA VLADA IN PREPOVED TUJIH DRŽAVLJANOV.
Stokholm, 1. septembra. (Kor. ur.) Vlada je prepoved, po kateri so vsi tuji državljani morali zapustiti deželo, umaknila. Tujci morajo samo svoje stanovanje takjo zglasiti.
VELIKODUŠEN DAR.
Dunaj, 1. septembra. (Kor. urad.) Arnold Maurixe iz Londona, lastnik posestev Eishorn in Rossitz, je dal za Rdeči križ 25.000 kron.
TURŠKI MINISTER ZOPET DOMA.
Bukarešt, 1. sentembra. Turški minister Talaat bey se je vrnil zopet v Carigrad.
NOV KOMET.
Sofija, 1. septembra. Meteorologi-čen centralni biro poroča, da se je videl pri Plevni na nebu med zvezdama Severni voz in dvojčki s prostim očesom nov komet.
naše armade i m.
Dunaj, 1. septembra. Uradno se poroča: Naš položaj na severu je zelo ugoden. Genialno vodstvo armade in zaničevanje smrti borečih se vojakov je doseglo velike uspehe,
Dunaj, 1, septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: Naša ofenziva vzhodno od Visle zavzema čez-daljc širšo črto. Armada generala Dankla
Glavna odločitev se pričakuje vsak trenutek. Ta zmaga bo omogočila Danklu, da pride za hrbet ruskemu središču, vsled česar bo prišel velik del sovražne moči v nevarnost, da jo naši obkolijo.
DVA POLKOVNIKA PADLA.
Dunaj, 1. septembra. Polkovnik Rei-chenberg, 94. polka, in polkovnik Jožef Zantl pl. Bunnberg sta padla.
novice.
+ Izhajanje »Riečkih Novin« ustav« ljeno. Z Reke smo dobili včeraj brzojavko: Izhajanje »Riečkih Novin« je po vladni odredbi ustavljeno.
—	Skrb vevške družbe za delavstvo. Ravnateljstvo vevških popirnic je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani obvestilo, da je za svoje uslužbence v tvornicah Vevče, Goričane in Medvode odredilo: 1. Plačujejo se naprej tudi med vojsko vse pokojnine in mesečna plača pod orožje vpoklicanim uradnikom. Pri reparaturnih delih se bo za-posljeval velik del delavstva v času, ko tvornice stoje. Dosedanja tvorniška stanovanja delavci obdrže. Revnejši sloji zaposlenega delavstva dobe od torka to je 1. septembra naprej v Vevčah radi vojske enkrat na dan hrano, če niso zaposleni drugod in če ne dobe kake druge podpore. Nakaznice za hrand (boni) se bodo izdajale vsek poned. ob 11. dopoldne v Vevčah pri tvorniškem vratarju. Hrana se deli proti oddaji bona vsako opoldne ob 12. uri. Vsak mora prinesti posodo s seboj. — Radi priznamo, da je družba pod sedanjim novim vodstvom pokazala, da ima za delavstvo srce.
»Ilustrirani Glasnik«. Četrtek, 3. t, m. izide novi tednik »Ilustrirani Glasnik«. Priklicala ga je v življenje vsestranska želja in živa potreba. Različna časnikarska poročila nam ne zadoščajo več — svoje vojake, ki se bore na mejah za našo srečo in blagor, hočemo videti v podobi! Tej želji bo ustregel »Ilustrirani Glasnik«, Prinašal bo vsak teden obilo slik z raznih bojišč, v podobah popisoval življenje naših vojakov v taborišču in pri krvavem delu, prinašal slike imenitnih dogodkov v drugih državah in znamenitih prireditev doma, skratka — njegove fotografije bodoj na najzabavnejši in najnazorneiši načir? pripovedovalec o življenju doma in v svetu. List bo razen tega prinašal več mikavnih povesti, popise vojaških doživljajev, splošno zanimive poučne članke in mnogo drugega zabavnega gradiva. Da za--M?rin}° potrebi P° točnih in naglih poročilih, bo list izhajal vsak četrtek na dvanajstih velikih straneh. Cena »Ilustriranemu Glasniku« je izredno nizka, tako da je celo tujih listov zelo malo, ki bi se mogli z njim primerjati, zlasti če upoštevamo da se bo list tiskal na lepem in solidnem papirju ter da bo imel prvovrstne reprodukcije. — Naročnina do novega leta 1915 stane samo 2 K 70 vin. Naročnina se plača vnaprej,
—	Hrvatske prostovoljske čete. V
Djakovu so ustanovili prostovoljsko četo, Šteje že 153 prostovoljcev. — V Bosni je fcm. Potiorek dovolil ustanovitev prostovoljskih čet. Od vseh strani se priglašajo Hrvatje, da stopijo pod vojne zastave, da se bore za domovino. — V Osjeku so ustanovili prostovoljsko četo.
—	Razpust srbskega »Sokola«. Te dni je bil v Petrinji v Slavoniji razpuščen srbski »Sokol«.
Ranjenci v Varaždinu. V Varaždin sc pripeljali 357 ranjencev.
—	Iz vlaka je padel 25. avgusta re-krut Ignac Fekonja iz Št. Andreža. Padel je na glavo in se je smrtnonevarno poškodoval.
Ljiijanske novice.
lj Umeščen je bil danes v ljubljanski katedrali kanonik Ignacij Nad r ah, doslej spiritual in katehet v škofjeloškem uršulinskem samostanu.
lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin sc prične na mestnem magistratu v soboto, dne 5. septembra 1914, v mestnem nastan j ovalnem uradu (Mestni trg 27-IIL nadstropje), in sicer za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Pol janski okraj) dne 5. in (i. septembra, za II. mestni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovska cesta in Dolenjska cesta) dne 7. in 8. septembra, za III. mestni okraj (Gradišče do Franca Jožefa ceste, Krakovo in Trnovo) dne 9. in 10. septembra, za IV. mestni okraj (Prešernova ulica, Franca Jožefa cesta, okrožje Dunajsko ceste in Šontpctcrski okraj /, Vodmatom dne 11., 1.2. in 13 septembra. Od 14. septembra dalje za vse, one, ki bi bili zadržani v gori navedenih clneh. Stranke sc prosijo, da se po možnosti drže teh določb. Uradno ure od 8. do 12. ure dopoldne in
Srbija kot bojlSCe.
Z vojaškega stališča je v marsikaterem oziru zanimivo, kakšne pogoje in možnosti nudijo zemljepisne in krajevne razmere Srbije tujemu navalu. Že okolnost, da je skupno prebivalstvo stare Srbije (brez novega ozemlja, pridobljenega v bu-kareškem miru), ki šteje okolo 2V3 milijona duš, torej manj nego razširjeni Veliki Dunaj, razdeljeno na skoro 50.000 štirja-ških kilometrov, mora dati vojskovanju v tej deželi čisto posebno obiležje. Le tretjina dežele je pripravna za manevriranje, Srbija je gorata zemlja, in edina globina ob reki Moravi, ki se je vrinila med vzhodno-srbsko gorovje, deli prevladujoča pogorja. Gorato pokrajino pokrivajo skoraj povsod goste šume ter dežela v marsičem spominja na Štajersko in Koroško. Le obkrajno gorovje se dviga do višine srednjih gori, ki so na vrheh tudi gozdnate. Proti Donavi in Savi se gorovje spušča v pragih v nižavo. Glavna pogorja vežejo na mnogih mestih prečni razrastki, ki oh-krožujejo ožje in širše kotline, vsled česar je celota zelo slikovita in polna nepričakovanih izprememb. Te visoke doline so med seboj mnogokrat zvezane po tesneh in soteskah in so večinoma pogozdene ravnotako kakor rebri in brežine.
Splošno je Srbija zemlja, ki nudi bra-niteljem mnogo koristi in celo vrsto opira-lišč. To velja zlasti o zapadnem srbskem pogorju, ki se dviga od Drine kvišku ter spremlja bosensko mejo. Vojaško vporab-nih cest je tu malo. V jugovzhodu se gorovje polagoma vzdiguje in ima v posameznih golih skalnatih grebenih že značaj Alp. Ostalo obmejno gorovje, ki pride za naval iz Bosne v prvi vrsti v poštev, pa je srednje visoko in ima vse lastnosti srednjega gorovja. Glavni greben zapadnih srbskih gora je obraščen s težko prehodnim gozdom. Tudi po dolinah je prehod združen s težkočami, ker so obronki večinoma strmi. V teh krajih se je že zaradi gozdov zelo težko orientirati. Za vojaške pohode pripravne so v celi stari Srbiji le ravnine ob Savi, Donavi in Moravi.
Ofenziva iz Bosne je stala v prvi vrsti pred nalogo, kako priti čez Drino. (Naš list je o Drini in Podrinju že obširno pisal. Takratna izvajanja deloma izpopolnjujemo, deloma zovemo zopet v spomin.) Ta reka, ki tvori od Striboda naprej srhsko zapadno mejo, teče pri Zvorniku skozi ozek defile (sotesko) ter se potem v spodnjem toku razlije v savsko nižavo. Desni, srbski breg je višji od levega (bosenskega); na srbskem bregu je tudi cesta po ravnem ozemlju. Drina je že sama na sebi ovira za vojaško prodiranje. Predno priteče v Srbijo, je tudi ob redni višini vode nemogoče priti čeznjo brez umetnih sredstev. Med Zvornikom in Loznico je 130 do 150 metrov široka, dočim teče nad Zvornikom po ozki dolini, ki jo obdajajo visoke gore, ki nudijo na srbski strani naravna opirališča za brambo.
Tudi ob severni meji, kjer se Srbija dotika Slavonije, in od Belgrada naprej proti vzhodu, ogrskega Banata, vplivajo reke bistveno na premikanje čet, na brambo, na približevanje sovražnih sil iti na njihovo preskrbo, Sava, ki tvori od Rače do svojega izliva v Donavo (pri Belgradu) severno mejo, menja mnogokrat svojo strugo ter preplavlja obrežje. Ker je precej široka — mestoma do 700 metrov — pomeni tudi ta mejna reka nepodcenljivo vojno oviro. Razen tega je njeno obrežje večinoma zamočvirjeno. Mostu ni nobenega razen železniškega med Zemunom in Belgradom. O tem mostu se je zadnji čas večkrat govorilo in pisalo. Srbi so ga deloma, in kakor se čuje, le z nepopolnim uspehom, razstrelili, V berolinski pogodbi od leta 1878. je bil ta most sicer izrečno proglašen za nevtralnega, kar pa Srbov ni zadržalo, da ne bi stebrov ob srbski strani napolnili s strelivom.
Največja ovira, ki nanjo naleti večja armada, katera bi hotela prodirati v severno Srbijo, je pa, naravno, Donava. Ne le širina tega veletoka, tudi druge naravne razmere sodelujejo tukaj, da stoje pijonirji invazijske armade pred velikansko nalogo. Le ob mirnem vremenu je mogoče postaviti čez Donavo lahke vojne mostove. Spomladi in jeseni, ko tukaj navadno razsajajo hudi viharji, je to skoroda izključeno, Kako ogromno je tako delo, izhaja že iz tega, da je za lahek vojaški most potrebnih 20 vojnih mostovnih ekvi-paž in se rabi za postavljanje mosta najmanj 30 ur. Za napravo težkih mostov je pač najti na vseh obrežnih krajih dovolj gradiva; za napravo brodov ima Donavska parobrodna družba mnogo materijala. Na donavskih otokih pod Belgradom raste dovolj drevja, čeprav so večinoma pokriti s trstjem in rogozom in mnogokrat močvirnati. Na srbskem bregu je mnogo krasnega hrastja. Donava je ob navadni vodi pri Belgradu 35 metrov globoka, pri Ta-taliji 66 metrov in na najožjem mestu, pri kleči Brigada, 51 metrov. Hitrost njenega toka znaša pri Belgradu in Baziasu povprečno 1-3 do 15 m v sekundi, mnogo več pa na ozkih mestih, ko prodira skalovje.
Ko so mejne reke premagane, stoji vodstvo invazijske armade zopet pred novim težkim vprašanjem. To je pomanjkanje za vojaštvo rabnih občil. Saj je bila Srbija, izvzemši Črnogoro, zadnja evropska dežela, kar se tiče gradnje železnic. Šele leta 1889. je srbska vlada, ki jo je v tem oziru dotlej vezala pogodba z inozemskimi družbami, vzela gradnjo železnic v svoje roke. Glavna proga je in pač tudi ostane orientska železnica, nadaljevanje proge Budimpešta—Zemun, kateri sledi potem proga Sofija—Carigrad. Od te proge se odcepi nekaj železnic v notranjost Srbije. Razen proge po dolini reke Timok so vse te železnice sicer normalne širine, toda imajo samo po en tir, vsled česar svojih nalog nc morejo tako vršiti, kakor bi bilo potrebno. Poleg tega pa imajo mnogo ovinkov, in kar je glavna napaka: preskrba z vodo je na njih pomanjkljiva. Na zapadni strani Južne Morave in južno-zapadno od Zapadne Morave, ki se pri Stalaču združita v Moravo, ni nobene železnice; to pa je ravno ozemlje, ki je za naval iz Bosne pred vsem važno. Tu so mogoči samo peš-pohodi, kar seveda v enaki meri zadene napadalce kakor bra-nitelje. Srbsko cestno omrežje je v naravnih mejah, ki jih določa gorovje, precej gosto. Toda te ceste in poti niso posebno skrbno zgrajene in bi bržkone ob stalnem velikem prometu, ki ga mora povzročiti pohod večje armade in kar je ž njim v zvezi: dopolnitve čet in preskrba — odpovedale. Ta r.sdostatek jc nastal vsled tega, ker srbska vlada svojih cest ni gradila po enotnem načrtu. Državni vojni inženirji sicer nadzorujejo stanje občil, toda zakon nalaga stroške naprave in vzdrževanje cesta dotičnim občinam, na katerih ozemlju se nahajajo. Zadnja leta je pa tudi Srbija zgradila nekaj umetnih cest po modernih načelih.
Najvažnejše ceste vodijo od severa proti jugu, kar je z ozirom na tok Save in Donave, odkoder je prihajala in kamor je odhajala večina uvoznega in izvoznega blaga, povsem razumlijvo. V ravninah ob Donavi in Savi so ceste semtertje prav dobre. Poljske in tovorne poti so pa ob deževju težko rabljive. Povsod delajo ilovnata tla težkim vozovom velike težave. V hribovju in po gorah imajo ceste znatne strmine, mnogo ovinkov in okretov, s katerih so mogoči napadi na spodaj ležeče dele dotične ceste. Temelji in podzidki cesta so vobče slabi. Vse to je za Srbijo v obrambi ugodno. Sovražnik se mora večinoma držati obstoječih občil in bi rabil mnogo dragocenega časa, da bi si napravil nove poti.
Za vojevanje v Srbiji pa je tudi važno podnebje. Klimatične razmere spominjajo nekoliko na naše alpske dežele. Milo je podnebje le po severnih ravninah, proti jugu je pa čedalje bolj mrzlo in ostro. Na južnem gorovju leži sneg večkrat do junija meseca. Obširni gozdi in naglo ohlajenje ozračja povzroča nevihte. Nevajene čete se v notranjosti dežele lahko prehlade, na močvirnatih tleh obmejnih rek pa je mrzlica doma. Avgusta je v Srbiji navadno dušljiva vročina. Ugodno in prijetno je v Srbiji samo od srede septembra do konca oktobra. Ostali čas v letu prihajajo z ru-munskih planjav ostri viharji, dočim visoko obmejno gorovje s svojimi gozdi zadržuje mili veter z juga in zapada.
Še besedico o srbskih utrdbah! Belgrad je stara trdnjava, namenjena predvsem, da čuva vojaška skladišča. Navalu naše artiljerije se pač ne bo mogla ustavljati. Tudi Smederevo je stara depotna trdnjava z odprtim obzidjem. Pri Palanki in Kladovi sta stara kastela. Moderne trdnjave ima Srbija samo ob bulgarski meji. Te pa seveda ob pričetku sedanje vojne niso važne. Pirot je proti Bulgariii moderno utrjen z nasipi, ki zapirajo pot iz Sofije. Okoli trdnjave se nahaja ob gorskih poteh več modernih fortov. Najmočnejša srbska trdnjava je Niš, kjer sp staro turško citadelo zadnji čas obdali z dese-torico novih utrdb.
Francoz o lonašivu „zenle".
Neki francoski častnik oklopne križarice »Edgar Quinet«, ki leži zdaj v neki ladjedelnici, kjer jo popravljajo, je nekemu francoskemu časnikarju boj s »Zento« takole opisal: »Francozi občudujejo nepopisno junaštvo avstrijskih mornarjev, ki se ne boje smrti; nimam dovolj besedi za njihovo srčnost. »Ko sta nemški križarki »Goeben« in »Breslau« prodrli našo črto, smo nekaj časa križarili okolu Sicilije, potem smo se pa odpeljali na Malto, da se s premogom založimo. Ukazano nam je bilo, da na jugu Jadranskega morja poizvedujemo, če se tam nahajajo avstrijske ladje, ki bi morebiti skupno z obema nemškima križaricama operirale. Konstatirati smo hoteli, če je črta Bizerta—Toulon ogrožena ali ne. Malto smo 17. t. m. zapustili in smo počasi prodirali ob italijanski obali proti severo-vzhodu. Pri rtu Manfredonia smo se obrnili proti vzhodu. Kmalu smo zagledali rt Punto d' Ostro na avstrijski strani. Od tu smo jadrali proti jugu štiri do Det morskih milj od obrežia oddaljeni,
kar zagledamo avstrijske ladje. Takoj pričnemo streljati na nekega malega rušilca in na neko malo križarko, ki je v naše veliko začudenje hitro proti nam jadrala. Rušilec nam je ušel, mala križarka je pa bila drzna dovolj, da jc pričela z vsemi našimi ladjami boj in se je z vsemi svojimi topovi branila. Kakor dež so padale njene granate na krov, dasi so jo zadevale krog-Ije iz naših topov. Našo ladjo je kmalu pokrival gost dim, kosi in drobci krogelj, plin in par; v to mešanco so neprestano padale »Zentine« kroglje,. Ko je trajal boj četrt ure, je neka naša kroglja raztrgala sovražnikovo ladjo. Sovražnik je z živio-klici in z razvito zastavo izginil v morskih valovih. Tisti trenutek se jc naša ladja strašno stresla, veliko mornarjev je padlo po tleh, morje je zašumelo in naša ladja se je nagnila. Smo li zadeli na kako mino ali nas je pa zadel kak torpedo »Zente«? Saj ste videli luknjo v ladji, ki se zdaj popravlja.«
MM ormsila in preDivoislvo sovražne dežele.
Kaj pomeni beseda talec = Geisel ?
Da bodo naši čitatelji vedeli, kaj se razume pod besedo »talec«, priobčujemo kot zgled naslednji razglas, katerega so nemški poveljniki čet izdali na prebivalstvo sovražne dežele:
Meščani! Oddelek čet nemške armade pod mojim vodstvom je zasedel Vaše mesto. Ker se vojskujemo le z armadama, jamčim za življenje in zasebno last vsem prebivalcem pod naslednjimi pogoji:
1.	Prebivalci se naj strogo vzdrže vsakega sovražnega dejanja nasproti nemškim četam.
2.	Živila in vprego za naše ljudi in konje ima dostaviti prebivalstvo. Vsaka dobava se takoj plača v gotovini ali pa se izstavi pobotnica, katere poravnava se zajamči po vojski.
3.	Prebivalstvo mora kar najbolje skrbeti za naše vojake in konje ter hiše ponoči razsvetliti.
4.	Prebivalci morajo pota spraviti v dobro stanje, odstraniti vse po sovražniku napravljene ovire in najkrepkejše podpirati naše čete, da bodo mogle izvrševati svojo, v sovražni deželi dvakrat težavno nalogo.
5.	Prepovedano je zbirati se na cestah, zvoniti z zvonovi ali s sovražnikom v zvezo stopiti na kakršensibodi način.
6.	Vse orožje, katero imajo prebivalci, se mora tekom dveh ur oddati na županstvu.
7.	Župan, duhovnik in štirje ugledni meščani mesta se morajo takoj podati k meni, da bodo služili kot talci za časa bivanja naših čet.
Pod temi pogoji — ponavljam — sta življenje in zasebna last prebivalstva popolnoma varna. Stroga disciplina, katere so naše čete navajene, omogoča celo, da bo vsak prebivalec neovirano izvrševal svoje kupčije ali se nemoteno kretal doma. Na drugi strani bodem odredil najstrožje, ako se navedeni pogoji ne bodo izpolnili. V tem pogledu se bodem v prvi vrsti držal talcev. Vrhutega bo vsak stanovalec ustreljen, kogar zasačijo z orožjem ali ki bi prizadejal našim četam kaj sovražnega. Konečno je vse mesto odgovorno za dejanja vsakega posameznega prebivalca in bi tedaj bilo dobro medsebojno nadzorovanje, da se prebivalci obvarujejo pred neprijetnimi posledicami, ki bi jih imel vsak stik s sovražnikom.
Talci mesta Lutticha.
»L'Etoile Belge« v Bruselju je priobčil naslednji razglas župana Henaulta, ki je bil nabit na plakatnih deskah Lutticha:
Občinska uprava opozarja vse meščane in vse one, ki se nahajajo na ozemlju Lutticha, da je po vojnih postavah strogo prepovedano, da bi se kaka civilna oseba udeležila kakega sovražnega dejanja proti nemškim vojakom, ki so zasedli deželo. Vsak napad na nemške čete od drugih kakor uniformiranih ob-orožencev ne postavi le storilca samega, temveč tudi druge prebivalce v težko nevarnost, zlasti stanovalce Liitticha in vrhutega od poveljnikov nemških čet v celici zaprtih talcev. Talcev je deset, med njimi škof, župan, nekaj poslancev in senatorjev. Škofu in županu se dovoljuje zapustiti celico; ostaneta pa kot talca vsak čas na razpolago nemškemu poveljniku.
Rotimo vse one, ki oskrbujejo službo straže, v interesu vseh prebivalcev in talcev nemške armade paziti na to, da se ne pripete nobeni napadi na nemške vojake. Naznanjamo, da morajo zasebniki, ki imajo orožje in muni-cijo, oddali taisto lakoj oblasti, ako nočejo biti izpostavljeni nevarnosti, da jih takoj ustrelo
Zastava v vojni.
Pomen zastave se pojasnjuje v službenem reglementu naše armade z nasled-njimi besedami: »Zastava bodi vojaka sveta, slovesno jamstvo zaupanja, katero stavi vladar v hrabrost svojih vojščakov« zbiralno in združevalno znamenje v naj-važnejših trenutkih in zaščita, pod katera zmagajo ali umro. Obramba zastave je sveta dolžnost; od njene ohranitve zavisi nerazdružljiva slava čete.« Od cesarja Ferdinanda sem je imel vsak bataljon vsakega polka svojo lastno zastavo; to se je jelo opuščati izza leta 1866., tako da ima sedaj le še vsak pešpolk svojo zastavo; potemtakem so odslej 102 polkovni zastavi. Zastavonoša je navadno narednik; in zastava je pri prvi četi zastavine kom-panije, kjer stoji poleg zastave poveljnik čete. Katera kompanija nosi zastavo, zavisi od formacije regimenta. V bitki se nahaja zastava vedno pri rezervi, menjava tedaj po razpoloženju za bitko svoje uvr-ščenje. Kakor je že razvidno iz službenega reglementa, je obramba in ohranitev zastave dolžnost vojaka. Zaraditega jo omenja tudi prisega, katero store rekruti naše armade. Rekruti prisegajo med drugim: »... svoje čete, zastave in topa ne zapustiti v nobenem slučaju.« V vsaki vojskini zgodovini igrajo zastave važno vlogo, kajti smatrajo za brezčastno, ako se zastava kakega oddelka izgubi, čeprav v boju večkrat lahko nastopijo okolnosti in so tudi že nastopile, da se je kaka zastava pri-borila, ker so vsi njeni branitelji padli in ker ni bilo nikogar tu, ki bi jo branil. Prej so hranili stare zastave v cerkvah in vi samostanih. Odkar pa obstoji armadni muzej v arzenalu, so jih postavili v srednji dvorani muzeja na osmih stebrih. Mnoga od teh zastav so nosili naprej v važnih in odločilnih trenutkih, da so čete dobile pogum in zmagovale. Pri Aspernu je zagrabil nadvojvoda Karel zastavo 15. pešpolka in; se postavil na čelo k odločilnemu udarcu zbranim četam. Bitke, katere so doživele te stare zgodovinske zastave, so zaznamovane na drogovih teh zastav. Ena izmed teh zastav nosi naslednji napis: »Bitka 1859: Boj pri Palestru 22., 23., 30., 31. maja; bitka pri Marengu 4., pri Solferinu 24. junija.« V novejšem času ne izpostavljajo zastave v boj. Z ozirom na moderno strelno orožje, ki je tako strašno, in gotovo z ozirom na to, da pridejo v boj večje ar-madne množice kakor prej, zastava kot vodilno znamenje ne pride toliko v poštev.
Hijene na UoSu.
Noč pokriva planoto, kjer se je bil podnevi krvavi ples. Razprostira svoja temna krila na hrabre borilce, ki leže brez pomoči in krvavi na bojišču. Naj-propadlejšim ljudem, ki ljubijo le noč, cvete zdaj pšenica. Neki kozak, ki se je vojskoval pri Leunhamu, opisuje svoje doživljaje v »Strassburger Neue Zeitung«, tako-le:
Mirna in temna pokrajina. Ničesar ni videti, kar bi izdalo, da je tu še pred nekaterimi urami divjala krvava bitka, le oddaleč se sveti ogenj, kjer tabori neka straža. Sovražne čete so zagnali naši daleč proč. »Rdeči križ« išče ranjence, da jim pomaga in da jim njih; bolečine olajšajo. Nemo preiskujejo vojaki Samaritani bojišče, ki ga pokriva gosta tema. Čuj! ni li nekdo zastokal?, Zagrgral? S požrtvalno vztrajnostjo iščejo žrtev vojnega boga. Plemenito delo!
Kaj li se plazi tam v grmovju? JeK kak ranjenec? Poziv: Stoj! Vse tiho* prikazen izgine v temi. Onečeščevalci1 mrtvecev so, hijene bojišča! Le redko-kdaj se posreči, da primejo te lopove« Nekaj teh zavrženih propalic sem prijel, propalic, ki so podle dovolj, da oropajo tiste hrabre može, ki so junaško svojo kri za domovino prelili.
Večinoma so to fantalini, stari 15 do 16 let; slaba, zanemarjena vzgoja, vzgaja zločince. Če jih zalotijo, naredijo ž njimi kratek konec. Niso vredni smodnika, ki ga zanje porabijo.
V žepu nekega takega fantalinaj, inozemca, smo našli do 3000 mark, od-ust odtrgane vsotice revnih rodbin, ki so jih dale svojim ljubim, ko so na bojišče odrinili; poleg denarja pa še pr* stane, spominke in pisma, ker so hijene upale, da dobe v njih mojrebiti dragocenosti.
Koliko nesreče in bede prizadetih! rodbin kažejo ta pisma. V roki imam listnico, v kateri je shranjena fotografija nekega francoskega podčastnika; poleg te sc ena slika istega moža v sredi svoje rodbine: mlada, lepa žena in dva ljubka otročička, ki se očeta oklepajo. Tam zopet mal elui s sliko vitke hrancozinje z napisom: »A mon cherif Margot«, zraven pa šopek rjavih las. In poslovilno pismo staršem, ki ga ja krogi j a podrla. Ganilo me je pismo matere, ki ga jc pisala iz Moguncijo svojemu sinu: »Molim k Bogu, da čuva mojega edinca!«
zdravniško priporočeno kritvoreče
vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenico 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Slovenci, segajte po tem najcenejšem ljudskem koledarju! '	Zahtevajte ga povsod!
_____3URG____
•PORODNIŠNICA.
g J LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA- 4 ftj f	FR. DERGANC |
!P2E«a8J3BDSB£77:F
Pletenje na stroj A. Haring
(Dvorni trg št. 1)
se nahaja od 8. septembra 1914 na
SCesrsgjrasBiasii trgu 13.
Dokler bo kaj zaloge, se bodo plašči, obleke in havbice za otroke prodajale globoko pod tovarniškimi cenami.
Sladnl čaj znamka »Sladiu« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška redilna sredsiva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejšo. Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/« kg zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti B zavojev 4 K franko pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena jo vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgoienje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zalogo na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunnersti-aflc 109, Badeckyplatz 4, Josefstadterstrafle 25. V Gradcu: Sack-strafie 4. V Trstu, drogerija I. Oamauli Giov. di Quardiella703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser, lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar 109
l-ontr^Mf vRTftvnnrri«
KUHARICA 36,7
30 let stara, ki je žo služila v župnižču na deželi, išče primerne službe najraje zopet v žup-nišče na deželi. Naslov pocl št. 2638 se izve v upravi »Slovenca". (Znamka za odgovor).
Oddam 3—5 vagonov izbornega hrib-skega ovsa, letošnjega pridelka po nizki dnevni ceni. Naslov pove uprava lista pod štev. 2639. (Priložiti je znamko za odgovor.)
dnevno po tržaških tržnih cenah pošilja po poštnem povzetju v koših po 5 kg
I. PANGERC, Dolina pri Trstu.
W ciiii maslo
iz pasteurizirane smetane ima na pro> daj »Mlekarska zadruga« v Šenčurju V-ri Kranju. Cena mu je 3 K za 1 kg.
Kumno, pšenic«, oves, fižol, vinski kamen,
sploh vse deželne pridelke, kupi
Anton poleno v Celju.
Kdor kaj ima, naj ponudi.	2629
Trgovskega
pomočnika
mešane stroške, kateri je trezen in zanesljiv, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji firma J. KUŠLAN. Kranj (Gorenjsko).	2634
Nemci imajo vjetili mnogo belgijskih civilistov, pri katerih so našli mrtvim nemškim vojakom odrezane prste s prstani.
(Wafenrad), malo rabljeno, se proda. Naslov pove uprava tega lista pod št, 2650.
Od danes naprej se dobi pri memi Jako fino
v kakšni pisarni. Sprejme tudi mesto biagajniearke v trgovini. - Ponudbe naj se blagov. poslati na upravo „Slov." pod: „2647".
Službe >šče izurjena
To bi bile hijene, ki nežnega čuta ne poznajo, gotovo proč pometale. Mi smo to shranili in odpošljemo vse sorodnikom, kadar bo to mogoče.
Nemško armadno vodstvo je po zavzetju Bruslja naložilo belgijski prestolici 200 milijonov frankov vojne kontribucije. Pod njo razumemo one denarne zneske, katere morajo plačati občine ali lokalne zveze po vojski zasedenega ozemlja. V prejšnjih časih so bile vojne kontribucije neke vrste odkupi od plenjenja in uničenja ozemlja po vpadli sovražni armadi. V prejšnjih stoletjih niso namreč poznali temelja, da se vojna ne vodi proti meščanom sovražne države in proti privatnemu premoženju. Da so vojaki, ki so udrli v zasedeno ozemlje, oropali ondotne prebivalce, je splošno znano. Prebivalci so se mogli oprostiti plenjenja, ako so položili gotovo vsoto denarja, katero so imenovali požarno cenitev. Po sedanjem mednarodnem pravu, ki nič več ne pozna pravice plenitve, kontribucije v starem pomenu požarnih cenitev niso več dovoljene. Po modernem mednarodnem pravu se smejo vojne kontribucije pobirati iz treh vzrokov: 1. kot nadomestilo za davčno dovolilno pravico, katera pristoji zasedujoči moči v zasedeni deželi; 2, kot preživek za potrebščine vpadle armade, ki se sicer izterjajo v naturalijah; 3. kot represalije in kazen proti zasedenemu mestu ali njega prebivalcem. V nemško-francoski vojni leta 1870, je nemška armada zelo rada nalagala kontribucije zasedenim okrajem. Nemška armada se je tega sredstva zlasti posluževala, da je preprečila včasih zelo nevarne sovražnosti in nastope proti vojnemu pravu, kar je francosko prebivalstvo zelo rado zagrešilo. Na Alzaškem so se pobirale zelo visoke kontribucije, ker so mnogi moški v deželi kljub nemški prepovedi uhajali na Francosko, da so vstopali v francosko armado. Kontribucija ima pogostokrat tudi namen, zlasti ako vojna traja dlje časa, da pritisne na nasprotno vlado in jo prisili, da napravi čimprej konec brezkoristni vojski. Tako so vojne kontribucije, katere je naložila nemška armada v nekaterih francoskih okrajih po 25 frankov za glavo, nemški vojni upravi mnogo pripomogle k temu, da je bila francoska vlada primorana opustiti nepotrebno, strašno vojno in da je ljudstvo okupiranih krajev izvolilo v nacionalno zborovanje le miroljubne poslance.
pod zelo ugodnimi pogoji. - Oglasi na Poljanska cesta št. 27, Ljubljana.
Izšla je ravnokar
je otok v Severnem morju, oddaljen 44'5 kilometrov od schleswig-holsteinske obale, približno 100 km od ustja kielskega kanala. Površina tega otoka znaša približno pol štirjaškega kilometra. Prebivalstva šteje okoli 4000 Frizov. Otok slovi po svojih morskih kopališčih in ima pristanišče za torpedovke. Do leta 1714. so bili gospodarji tega otoka vojvode schlesvvig-holsteinski, dokler se niso Helgolanda polastili Danci. Leta 1807. je otok zavzela Anglija, kar sc je odobrilo v miru leta 1814. Angleži so otok leta 1890. odstopili Nemčiji. Iz zgodovine Helgolanda more zlasti nas zanimati dejstvo, da se je tam 9. maja 1864 vršila pomorska bitka med našim brodovjem, ki mu je poveljeval Tegetthoff, in med danskim. To je bilo za časa vojne za Schleswig-Holstein. Tegett-hoff je sijajno zmagal. Na otoku se je do nedavna nahajal spomenik nemškega pesnika Friderika Hoffmanna vod Fallesber-ger. avtorja znane bojne pesmi »Deutschland, Deutschland iiber alles!« (Nemčija nad vse!) Spomenik so viharji razdrli.
Posamezne sešitke -D o m i n S v e -ta raznih letnikov ima na razpolago »Katoliška Bukvama« v Ljubljani po znižani ceni 10 v. za sešitek (torej samo desetina navadne prodajne cene, ki znaša K 1.— za sešitek). Pri nekaterih letnikih manjka samo po 1 .sešitek do popolnosti. Ker obsega vsak sešitek obilico krasnih slik, mnogo pripovednega znanstvenega in poučnega berila, utegne zaloga v kratkem poiti. Pri urejevanju skladišč, smo to izjemno ceno razpisali, da pridobimo prostor.
in se dobiva odslej pri
j^r založništvu v Ljubljani
Kopitarjeva ulica št. 6
poleg tega pa tudi v „Katoliški Bukvami", Pred škofijo in v „Prodajalni Katol. tiskovnega društva" prej H. Ničman v Ljubljani kakor tudi skoro v vseh trgovinah z mešanim blagom v Ljubljani in po
deželi.
Cena izvodu 24 v. Razprodajami dobe velik popust.
poceni in sicer:
Seka na stojnici na Vodnikovem trgu za Mah-rovo šolo pri Koprivcu.	2652
Sprejme se takoj
mesarshi
Ravnokar izišli letnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine na naslovni strani se odlikuje izmed vseh dosedanjih po posebno izbrani, mnogovrstni vsebini in
izredni obilici krasnih slik. Omenjamo predvsem obširne popise o grozodejstvu v Sarajevu, življenjepis pos/. dr. Žitnika, katol. shod v Ljubljani, belokranjsko železnico, svetovno vojsko itd. Poleg tega pa *najde čitatelj v „ Družinski Pratiki" mnogo zabavnega in poučnega berila ter obilo gospodarskih tabel in pojasnil. Vsakdo, staro in mlado, bo našel v tem letnika „Družinske Pratike" obilo pouka in razvedrila.
Plača na dan K 6*50 do K 7*—. Več se izve v centrali podjetništva tvrdke, Gledališka ulica št. 7.