Leto LXXI
Stev. 159 a
V Ljubljani, v pefek, 16. julija I943-XXI
Bpedlzloa« h »b&onamenlo podale Poilnin* plačane • (ototUU
Prezzo - Cena L 0.80
AaroCnlna mesečna 18 Lir, u inozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, c* Inozemstva 65 Lir. Cek. rafi, Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 calnserat« Podružnica!| Not« mesto.
Izključna poobla&enEa m »glaSeraBje HaTfJanslčega In Injega Izvora) llnione Pnbbllcitš Italiana S. A, Milana
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prnznrku.
Orednlfitvo ln apravat Kopitarjeva 4, Ljubljana. Bedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Teleton 4001-4005.
Abbuaauicuti: Mcit
18 Lira. Estero, mete 31 50 Ur«. Edi-rione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per la in-»errionL
Filiale« Noto mesto.
Concesslonarla esclnslva per ta pnbbTIcHa dl proventenr.a italiana ed estera: Llnione Pubblicita Italiana S. A., Milana
Sovražni računi so napačni
sovražnik je torej v teh dneh začel napadati Sicilijo. Italijansko poveljstvo ta napad nikakor ni presenetil, prav tako pa ni presenečeno italijansko ljudstvo, kuteremu je Duce v svojem zadnjem govoru razložil položaj in mu tudi dal vsa potrebna navodila.
Sovražno izkrcanje v Siciliji je dogodek izrednega zgodovinskega pomena, kajti to dejanje postavlja Italijo na prvo mesto obrambe Evrope. V novi dobi vojnega razvoja je Italija tako postavljena v prvo bojno črto in Italija se bo zavedala te čustne naloge, ki ji je bila podeljena. Sovražnik je dolgo časa pripravljal ogromne sile, v tej uri pa je vsak Italijan z vso dušo tam, kjer se odločuje usoda domovine. Ves italijanski narod je vstal kot cn mož, ko je bilo objavljeno, da je sovražnik napadel Sicilijo, v vseh večjih italijanskih mestih jc prišlo do spontanih manifestacij vere in zaupanja v zmago in v usodo domovine. Sovražno izkrcanje pa dokazuje še nekaj: letalska bombardiranja so resnično imela strahovalni cilj, civilno prebivalstvo v prizadetih italijanskih mestih je bilo resnično edini cilj angleških in ameriških letalskih napadov, ker so Angleži in Amerikanci menili, da bodo s temi nasilstvi italijanski narod prisilili na kolena. 'Joda morala italijanskega naroda ni bila niti najmanj prizadeta in ko so prišle iz Sicilije prvo novice o bojih, se je ves italijanski narod zvezal v trdno fronto, ki bo izpolnila svojo dolžnost.
Kaj pa hočejo Angleži in Amerikanci doseči s tem izkrcanjem v Siciliji? Vezala jih jc bc6cda, ki so jo dali Stalinu, ko so mu oblju-
bili »drugo fronto< v Evropi. Na to »drugo fronto« so se sovražniki podali tam, kjer so mislili, da imajo dovolj zavarovan hrbet. Ta hrbet pa tvorijo Gibraltar, Bizerta in Malta. Sovražnik je moral na to bojišče kreniti čim hitreje, ker so bile novice o položaju Sovjctov pri lijclgorodu in Orlu zelo slabe. Stalin naj bi bil iKiinirjeu in sovjetska vojska naj dobi nekaj pobud, ki bi jo še obdržale pokonci.
Italijanski narod pa bo s svojo junaško vojsko dokazal, da so sovražni računi napačni. Sovražnik sicer računa, da si je izbral najlažje bojišče, toda kmalu se mu bodo ti prividi razblinili in razočaranje bo razbilo vse lepe nade. Sile osi so na delu, da to razočaranje postane čim prej kruta stvarnost.
Ni izključeno, da bo sovražnik med temi boji skušal z novimi poskusi razčlenjevati enotnost obrambe. Vse to pa prehaja v okvir vojne taktike, za katero je italijansko |>ovclj-stvo dobro pripravljeno. Italijanski narod zaupa svojemu poveljstvu in mirno čaka na vse dogodke, ker ga je fašizem prekalil v moči in v veri v bodočnost Italije.
Italija in italijansko ljudstvo je v svoji zgodovini čvrsto in slavno premagalo mnogo težav. Enodušnost italijanskega ljudstva ob tej uri dokazuje, da je srce Italije danes v Siciliji, kjer se sicilijansko ljudstvo tako odločno upira sovražniku. Zgled junakov italijanske zgodovine, zgled voditeljev, ki so Italijo privedli do njene višine, vodi italijanski narod skozi vse ovire do zmagovitega obračuna s sovražnikom.
Fašistične manifestacije v Rovigu
Rovigo, 15. julija. AS. Velika množica fašistov in ljudstva se je zbrala v dolg sprevod in se podala pred liktorsko palačo. Množici jc govoril zvezni tajnik, ki jc poudarjal voljo vseh, da hočejo ostati kakor vedno zvesti svojim bojnim tradicijam. To zborovanje je potrdilo, kako blizu so vsi s svojim srccm pri junaških bojevnikih, ki na Siciliji branijo sveto zemljo domovine. Prav taiko so vsi tesno ob strani mučeniškega prebivalstva na otoku.
Nato jo govoril prefekt, ki je poveličeval voljo in vero prebivalstva v odpor in v zmago. Navdušena manifestacija jc potrdila, da je ljudstvo tc pokrajino vedno pripravljeno na kakršno koli žrtev zu obrambo in rešitev domovine.
Uspeh italijanske razstave v Budimpešti
Budimpešta, 15. julija. AS. Razstava italijanskih umetnikov, pod orožjem, ki je izzvala toliko zanimanja in imela tako velik uspeh v Budimpešti, bo danes zaprta. Razstava se bo preselila v Bukarešto.
Obletnica španske »r_:odre divizije«
Madrid, 15. julija. AS. Španska vseučiliška strokovna radijska postaja je s posebno oddajo proslavila drugo obletnico odhoda prvih prostoveljcev »modro divizije« v Rusijo. Med oddajo ;o oddajali posebne točke za španske bojevnike na ruskem bojišču Oddaji so prisostvovali številni pripadniki divizije, ki so še vrnili iz Rusije. Zborovanje se je spremenilo - \tliko rodoljubno in prutiboljševiško manifestacijo.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 15. julija. AS. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah so Sovjeti na ožini Ma-selkao napadli na več točkah. Sovjetski oddelki so bili večji od bataljonov in jih je topništvo zelo podpiralo. Sovjetski oddelki pa so bili nato vrženi nazaj in so na bojišču pustili 80 mrtvih. Na drugih odsekih bojišča nič posebnega.
Angleška in ameriška letala napadla Pariz 14. julija
Pariz, 15. julija. AS. Ameriška in tudi angleška Mala so napadla Pariz, zlasti pa severno predmestje. Anglosasi so ta napad izvršili ravno dne 14. julija, lo je na francoski narodni praznik, na-k pa d pa je veljal civilnemu prebivalstvu prestolnice. Sto hiš je bilo porušenih in izpod razvalin so izvlekli 53 trupel in 201 ranjenca. Bombe, ki so padle na otroški dom, so ubile 7 otrok.
Novo angleško uradno poročilo dodaja k izgubam, ki so že bile objavljene, še to, da so včeraj Angleži nad Francijo izgubili šc osem bombnikov.
Le truppe dell'Asse contengono la pressione avversaria
II valido, 1'ininterroHo concorso deli aviazione — Quattro piroscafi, un cacciatorpediniere affondati; un incrociatore pesante e due mercantili danneggiali — (4 velivoli abbattuti
Bollettino No 1146
II Quarlicr Generale delle Forze Armate eo-munica:
In Sieilia la pressione avversaria vicnc conte-nuta dallo truppe delTAsse »ho hanno respinto ostinati atlacchi sferrati eol largo appoggio di mez-zi rorazzati.
Nella piana di Calania nuclci di paracailu-tisti neinici sono stali prontamente annientati.
Nei combattimenti di questi giorni si sono di-stinti il 10° reggimento bersaglieri, la 207'' d i vi si on o costiera e la divisione gerina-nica »Herman n Gor in g«. Alla battaglia, che contlnna aspra c serrata, portiino il loro concorso valido ed ininterrotto gli avia'ori dcICAsse. In pnr-ticolare gli arditi nostri aerosiluranli rlio hanno ieri alfondato 4 altri piroscafi per ventisette mila tonnellate e danncggiati un incrociatore pesante c due mercantili di medio lonnellnggio.
baltuti, con efficaci risultati, da bombartlieri nostri e tedesehi.
Carriatorl germaniri abbatlovano nel riolo dcl-1'isola 5 »Spitlire«; 2 allri velivoli preeipitavauo in niare eol piti dal tiro di dragamino tedesehi.
Formazioui aeree hanno effelluato incursioni su Palermo, M c s s i n a e su Napo I i e dintorui rausando danili sensihili ad edifici civill e tarrndo villiino tra la popolazione.
Kisultano dislrutt: dallo batterle della difrsa (1 quadrimotori n Mcs-ina ed uno u Napoli.
In M e d i I e r r a n e o un racriatorprdiniere il
slato colalo a picco da una noslra molosilurante. *
Le villiino rausale daU'inriirsione su Torino, citata dal bollettino n. IIH, sono šalite a 102 morti c 001 fcrili.
•
La motosibirante che ha alfondato un cacciatorpediniere nemico iipICazimie segnalata dal bollettino odierno e »I eomaudo del sotlolenentc di
Obbiettiri navali c tcrrcstri sono stati pure I rascelto An ton in Tedesehi da Bologna.
čete osi zadržujejo mnim pritisk
Močno In neprestano sodelovanje letalstva — Potopljen Jirje parniki in cn rušilec; poškodovani: težka križarka in dva parčka — 14 letal
sestreljenih
Vojno poročilo št. 114o
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja:
V Siciliji so čete osi zadržale sovražni pritisk in odbile zagrizeno napade, ki so bili sproženi z obsežno podporo oklepnih sredstev.
Na ravnini C a t a n i j e so bili oddelki sovražnih padalcev hitro uničeni.
Med boji so se v teh dneh odlikovali 10. polk bersaljerov, 207. obrežna divizija in nemška divizija »Hermann Goring«,
Bitki, ki je še vedno srdita in težka, doprina-šajo svoj junaški in neprestani delež letalci osi, zlasti pa naši goreči torpedni letalci, ki so včeraj potopili ie štiri parcike s skupno 27.000 tonami in poškodovali eno težko križarko in dva parnika srednje tonaže.
Naši in nemški bombniki so tudi z učinkovitim uspehom bombardirali pomorske in suhozemske cilje.
Nemški lovci so sestrelili nad Sicilijo pet letal vrste »Spitlire«. Dve letali sta padli v morje, ker so jih zadeli streli nemških minolovcev
Letalske skupine so izvedle napade na Palermo, Messino in Napoii ter okolico in prizadejale
S
Uničena sovražna skupina pri Bjelgcrodu - Sovjeti so izgubili 336 oklepnih voz in 70 letal - Hude angleške izgube nad zahodno Evropo
Hitlerjev glavni stan. 15. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kljub poslabšanju vremenskega položaja
izročil poverilnice Poglavniku
An?e Pavelič o ciljih sodelovanja nisd Hrvatsko in Italijo
Zagreb, 14. jul. AS. Davi jc minister Italije Pe-frticci izročil Poglavniku poverilna pisma. Minister je prišel v spremstvu celotne diplomatske misije, šefa italijanske vojaške misije na Hrvatskem in njenimi člani ter v spremstvu zastopnika delegacije PNF na trg sv. Marka pred vladno palačo, kjer je bila postrojena stotnija Poglavnikove garde z godbo, ki je zaigrala italijansko in hrvatsko himno. I'o pregledu čet je bil minister ob spremstvu mojstra ceremonijala Poglavnikove hiše uveden v salon za avdijence, kamor je tako nato stopil Poglavnik z zunanjim ministrom in s člani vojaške hiše. Minister Petrucci je imel govor, ko je izročil pisma, s katerimi je akreditiran pri Poglavniku kot vi v	in opolnomočeni minister Nj.
Vel. Kralja Italije in Albanije in Cesarja Etiopije. Izročil je Poglavniku pozdrav Nj. Vel. Kralja in Cesarja, Duccja, italijanskega naroda in maršala imperija tc- poudarjal, da žive Italijani in Hrvati ze stoletja v skupnem ozračju čustev, ki imajo svoj izvor v duhu imperialnega Rima.
Vi veste, je nadaljevali minster, da so si preporoda vaše države želela srca Italijanov že od davnih časov. Vi veti e tudi, s kakšnim veselem je 'talija pozdravila nastanek Hrvatske Neodvisne Države, kako si jc Duce zanjo prizadeval, Duce, katerega izbran duh je prehitel dogodke, in koliko dela za osvoboditev Hrvatov so izvršili drugi skromni, toda žilavi tvorci osvoboditve narodov iz tesnih pogodb iz leta 1919. V prijateljstvu obeh narodov vidi Italija narodno poroštvo za mir v tem evropskem odseku, kjer sta krivičnost in nerazumevanje naših skupnih sovražnikov hotela zasužnjiti vaš narod za večno in ogražati našega. Vi, Poglavnik, ki ste hoteli in žilavo pripravili neodvisnost svojega naroda, dobro veste, da je hotela fašistična Italija, ko je prevzela jamstvo za to neodvisnost, pokazati od pričetka hrvatskemu narodu, kakšni so njeni nameni; veste, da postaja sodelovanje rr.eu Hrvati in Italijani vedne tesnejše in prinaša praktične uspehe v okvir nove Evrope, katera bo nastala iz žrtev vojakov, ki se bore pod znamenjem trojnega pakta. Pogodbe v Rimu od 16. maja .941 bedo učinkovita sredstva za dosego tega visokega smotra.
Kraljevi minister je zaključil izjavljajoč, da smatra za dobro napoved, da se izročitev poverilnili pisem vrši na dan, ki je Poglavni-kov rojstni dan. Prosil ga jc, naj sprejme najbolj živa voščila za njegov blagor, kakor za uspe vanje prijateljske in zavezniške Hrvatske.
Poglavnik se je r vsem srcem zahvalil za pozdrav Nj. Vel. Kralja in Cesarja, Duceja in italijanskega naroda, še pred nedavnim časom, je rekel nato Poglavnik, so hoteli naši skupni sovražniki držoč hrvatski narod v ječi, uničili ga, da bi tako^Jaže ogrožali mirnost in varnost Italije. Po obnovi Hrvatske Neodvisne Države iti potem, ko so so vojaki, sinovi obeli oboroženih najodov. s skupnimi ideali in skitji-no ideologijo pričeli skupno boriti proti zadnjim ostankom teh sovražnikov in proti boljševizmu, ki je najbolj izrazit sovražnik zapad-ne_ omike, za katero naši vojaki skupaj umirajo, se je odprla svobodna pot za tesnejše odnose prijateljstva in zavezništva med obema narodoma, prijateljstva in zavezništva, ki se jc manifestiralo i tj potrdilo tudi formalno z rimskimi pogodbami dne 8. maja 1941 in zlasti z določitvijo člana Savojske hiše Vojvode Ainiona D'Aosta za Kralja Hrvatske. Vsak llrvat sc zaveda veselja, s katerim je italijanski narod pozdravil nastanek Neodvisne Hrvatske Države in se posebno zaveda, koliko je zanjo storil Duce fašizma, ki jc z bistrovid-nostjo svojega izbranega duha prehitel dogodke in koliko dela je bilo posvečenega stvari za našo obnovitev pod vodstvom in po volji Duceja s strani žilavih fašistov, tvorcev osvoboditve narodov izpod versajskega jarma. Zato bo hrvatski narod ohranil večno hvaležnost Duceju fašistične Italije.
Življenjskim interesom Hrvatske in skupnim itali[.-hrvatskim bodo najbolj učinkovito služile rimske pogodbe, katere hočemo z neutrudno žilavostjo izvajati z vedno bolj pozitivnimi in praktičnimi rezultati v okviru nove I v rope, ustanovljeno na žrtvah junaških in zmagovitih vojakov trojnega pakta.
se nadaljujejo hude borbe na vzhodni fronti. Na področju pri Bjelgorodu je bila na-naljnja skupina sil razbita v osredotočenem napadu ter ponovno zavrnjenih z visokimi izgubami več protinapadov, ki pa so jih izvedle šibkejše sile, kakor prejšnje dni. Zapndno in severno od Orla je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje napade s podporo oklepnih voz iu bojnih letalcev. Poskusi Sovjetov, da bi predrli nemške postojanke, so se krvavo izjalovili. Takoj uvedeni protinapadi napredujejo uspešno. V celotnem odseku velike bitke je bilo včeraj spet uničenih 536 sovjetskih oklepnih voz, letalstvo pn je sestrelilo 70 sovražnih letal.
Boji na južni Siciliji gredo z nezmanjšano silovitostjo dalje. Na več mestih so bili razbiti sovražni napadi kljub podpori oklepnega orožja ter uničene edinice sovražnih padalcev, ki so se izkrcali za nemško-italijansko fronto. Nemške in italijanske oborožene sije prizadevajo sovražniku še nadalje občutne izgube v ladjevju. Večje število boj-
občutno škodo civilnim poslopjem ter povzročile žrtve med prebivalstvom.
Protiletalsko topništvo jc sestrelilo šest štiri-motornih letal v Messini in eno v Napoliju.
Na Sredozemskem morju je naS torpedni čoln potopil en rušilec.
»
Število žrtev poleta na Turin, ki jc omenjen v poročilu št, 1114, je naraslo na 402 mrtva in 601 ranjen.
*
Motornemu torpednemu čolnu, ki je potopil sovražni ruSilec, omenjen v današnjem vojnem poročilu, poveljuje podporočnik bojnega broda Antonio Tedesehi iz Bologue.
Budimpešta, 15. julija. AS. Madžarsko javno mnenje spremlja z velikim zanimanjem dogodke na bojišču v Siciliji. Vsi listi soglasno podčrtavajo novice o srditih bojih. List iMagiarszak< piše, da so junaške italijanske čete nudile srdit odpor. Lisi »Budapesli Erlesitoc piše, da spremlja madžarski narod s čustvi globokega prijateljstva potek dogodkov. Zavezniški italijanski narod je danes ves pod orožjem za obrambo domovine in ga pri tem preveva duh rimskih legionarjev. Italija ne klone, ker italijansko junaško ljudstvo ve, da more samo srdit odpor prinesti zmago.
ni h in prevoznih ludij je bilo potopljenih ali poškodovanih.
Motni i oddelki sovražnih bombnikov so včeraj dopoldne napadli področje Pariza in nekatere kraje v severozapadni Franciji. Prebivalstvo jc imelo izgube. V hudih letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva jc bilo sestreljenih 22 sovražnih letal, med njimi 14 težkih ameriških bombnikov. Izgubljenih jc bilo 5 nemških lovcev.
Preteklo noč so prilctaln posamezna sovražna vznemirjevalna letala nad severno državno ozemlje in odvrgla brez izbire ciljcv nekaj bomb.
Berlin. 15. julija. AS. Nemški ti.sk soglasno obsoja novi zločin angleškega letalstva proti nemškemu civilnemu prebivalstvu in angleške napade na najslavnejše spomenike zapadne civilizacije.
Listi še enkrat poudarjajo, da li napadi ne morejo zlomiti morale nemškega ljudstva, pač pa obratno dokazujejo, da hočejo Angleži uničiti vse tisto, kar je nemški narod ustvaril najdragocenejšega in najsvetejšega na polju kulture in umetnosti.
Berlin, 15. julija. AS. Poročila iz vojaškega vira pravijo, da je ponoči 12 nemških lovcev sestrelilo 12 sovjetskih letal, ki so ob mesečini skušala napasti nemške varnostne sile ob severni norveški obali. Naslednjo noč je nemško obrežno topništvo blizu pololoka Itibaci sestrelilo eno sovjetsko letalo.
\\ .
Meliki volilni spopadi m neredi v Siriji
Velike aretacije Arabcev v Palestini
Ankara, 15. julija. AS. Iz Alepa se je izvedelo, da je prišlo do velikih neredov na dan volitev. Največji neredi so bili tam, kjer so bili volilni prostori za židovsko prebivalstvo. Med Židi in Arabci je prišlo do spopadov. Demonstranti so streljali med seboj in je bilo mnogo oseb hudo ranjenih. Policija je posredovala, da bi zaščitila Žide. Mncgo arabskih demonstrantov so izročili vojnemu sodišču. Arabci so demonstrirali tudi pred uradi de Gaullejeve organizacije ter so protestirali proti temu, da 6o Židom dali še dva poslanska mandata.
Carigrad, 15. julija. AS. V Libanonu so vojaške oblasti prevzele pod svojo oblast vsa skladišča živil in to zaradi velikih tatvin. Kdor bo brez voja-
Dr. Pavelie je zaključil izjavljajoč, da bo za svoje delo za te ideale minister Petrucci našel v njem vedno podjioro in pomoč. Po končanem govoru je Poglavnik pozdravil ostale italijanske osebnosti, nato pa se jo dolgo in prisrčno razgovarjal z ministrom Petrucci jem ob navzočnosti zunanjega ministra. Kasneje je zunanji minister obiskal ministra Italije v Kraljevem poslaništvu.
škega dovoljenja prišel v skladišče, bo izročen vojaškemu sodišču. Straže pa lahko ponoči streljajo na vsakogar, ki bi se približal skladiščeni živeža.
Ankara, 15. julija. AS. V Siriji so arabske nacionalistične organizacije znova pri vladi protestirale zaradi židovskega razmaha. Arabci očitajo oblastem, da dovoljuje ustanavljanje židovskih kapitalističnih družb. Te družbe nakupujejo zemljišča za tujce, dasi je to prepovedano. Žulje, ki bivajo v Siriji, so v zadnjem času naložili več milijonov v zemljiška posestva.
Ankara, 15. julija. AS. V Palestini so začeli odločno nastopati proti tistim, ki imajo orožje. Dnevno je več oseb predanih vojaškemu sodišču. Te aretacije so v zvezi z nedavnimi neredi v Jeruzalemu, Telavivu in v Jaffi.
Novo zdravilo proti sladkorni bolezni
Diakarta, 15 julija AS. Izvedelo r.c je da je asistent no medicinski fakulteti Soctarman iznašel zdravilo proti sladkorni bolezni in sicer uporablja vitamine ODE.
Petdeset let je minilo prav danes
odkar je vlak prvič prisopihal na Dolenjsko in je »postiljon« za vedno
odložil rog
Ljubljana, 15. julija.
iNepopisua radost in nestrpnost sta preši-njuli našo doslej zapostavljeno Dolenjsko, ko se jo izpolnila starodavna želja vseh dobro-mislečih ljudi in je dne 1b. julija 1. 1893 stekla i/. Ljubljane čez Grosuplje v Kočevje prva železniška lokomotiva. To je bilo vriskanja, ponosa, pa tudi splošnega zanimanja, ko so ]»otem še slavnostno otvorili dne 27. septembra istega leta omenjeno progo in jo izročili splošnemu prometu. Mi, ki smo doživljali oni izredni dogodek. se še živo spominjamo, kako naglo se je odvalil našim ljudem težak kamen obupa in črnogledosti v bodočnosti. Kakor da je dolenjskemu prebivalstvu posijalo žarko sonce in sta se vsem dvomljivcem nuenkrat nasmehnili sreča in zadovoljnost.
Z otvoritvijo železnice obenem je za vedno utihnil običajni poštni rog, ki je edini opozarjal vsak dan ob določeni uri z enakomerno melodijo zvedavo prebivalstvo na dnevno pošto. Ta je obsegala pisma, novice in dogodke, redkokdaj pa je pripeljala goste, prinašajoče zopet nove novice iz drugih krajev. Kakšna skromnost nasproti dandanašnjemu ogromnemu razmahu poštnega prometa!
Knj nam nudi Dolen jska, ta naša žitniea in zakladnica? V gospodarskem pogledu Dolenjska ni med poslednjimi deli Ljubljanske pokrajine.
Maksimalni csnik št. 12
za zelenjavo in sadje uvoženo v Ljubljansko
pokrajino, veljaven od 16. julija 1943-XXI
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino do-'oča na podlagi naredbe z dne 9. maja 1943-XXI št. 17 naslednje najvišje prodaine cene pri trgovcu na debelo in na drobno za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 16, julija 1943-XXl.
Te najvišje cene določajo v kategorični obliki mejo, v kateri se morajo dejansko gibali cene pri uvozniku in trgovcih na debelo in na drobno. To dopušča, da jc pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa nc po višji nego odrejeni ceni. (Prva številka pomeni ceno na debelo, druga v oklepaju pa ceno na drobno za kilogram); česen 6.40 (7.90), zelje glavnato 1.85 (2.30), kolerabiee 1.35 (2 30), korenje očiščeno 3 (3.60), kumare 2.35 (2.90), čebula 1.85 (2.30), fižol stročji 5 (6.15), solata vseh vrst 2.60 (3.15), grah 2.95 (3.60), paradižnik 2.80 (3.50), zelena 2.75 (3.35), špinača 2 65 (3.15), bučke 3 (3.70), marelice 3.75 (4.55), češnje 5.20 (6.50), jagode 9.25 (11.25), limone 4 (5, komad 0.50), breskve 3.80 (4.60), slive in češplje 2.80 (3.45).
Opombe: 1. Cene se razumejo brez tare. — 2. Pod blagom I. vrste se razume samo zdravo, za prevoz sposobno blago. Pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagniti ter nezadostno sočnati, so izločeni. — 3. Cenik velja za blago očiščeno zunanjih neužitnih listov. — 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na blago listek z napisom enotne cene in kakovosti blaga. — 5 Ta cenik mdra biti izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnicah na drobno. —
6.	Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tudi preprodajalci morajo izstaviti tak račun, ako se zahteva. —
7.	Za domače pridelke v prodaji na drobno veljajo maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. — 8. Okrajni civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. — 9. Za proizvode, ki jih ta cenik nc navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. 10. Kršitelji teh predpisov se kaznujejo po zakonskih določbah.
Ljubljana, 14. julija 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Lombrassa.
VBanatu je dotrpela dne 6. julija 1943 moja mati
Jožefa Dehenjak
RIKO DEBENJAK
v imenu očeta, bratov, sestra in drugega sorodstva.
Njeno razvito poljedelstvo in umna živinoreja sta važen činitelj našega narodnega gospodarstva. Obnovljeno vinogradništvo zajema precejšen del dolenjskega prebivalstVa. Vzorna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je usposobila že toliko dobrih in praktičnih kmetijskih strokovnjakov, da bi bilo treba o tem posebej razpravljati. Dolenjska zemlju pokriva velike količine dobrega črnega in rjavega premoga, ki ga je pod njo skritega v ogromnih skladovnicah iu ki čaka, da ga dvigne podjetna roka. Z ne-številnimi in obsežnimi gozdovi je oblugodar-jenn Dolenjska kakor malokateru dosti večja pokrajina. Pomislimo le na ogromne kočevske gozdove, ki ponekod šc nikdar niso videli sekir. Tam kraljuje mogočni kosmatinec — medved s svojim zarodom. Znana ie pridnost in izvež-banost naših obrtnikov i,; Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč, ki so ponosni na svojo »suho robo.« Kdo še ni srečal dolenjskega krošniarja, ki se je rad vozil in kraja v kraj. 2e Valvasor trdi, da je v starih časih cvetela obrt kakor tudi trgovina in da so Ribničanje in Kočevarji pridni ljudje ter se uspešno pečajo s trgovanjem in obrtjo. Slednjič imamo šc eno privlačnost, in sicer tujski promet, slovita kopališča. letovišča in dobro obiskane izletne točke.
Dolenjski je začela biti nova žila življenja, odkar je dobila železnico, ki je bila tolikanj zaželena. Veselje nad tein se je tedaj razodevalo po vseh seliščih. Vasi so tekmovale s trgi in nie«ti. kako bi prikazale svojo radost, svojo zadovoljnost in hvaležnost. Vsak, kdor jc videl
in slišal, je moral biti uverjen, da je bilo izvršeno nujno potrebno in dobro delo. prepričan je bil, du se bo naš zdrav dolenjski rod s krepkimi siluini poslužil velike prometne dobrote in da ni bil slabo naložen ves izdani kapital za to železnico.
Še drugo veliko korist je dala dolenjska železnica. Dolenjec je spričo stalne gospodarske brezbrižnosti po dolgih letih obubožal in tako zabredel v dolgove. Poizkušal si je pomagati na ta način, da se je s trebuhom za kruhom podal na delo v rudnike daljne Amerike. Vzgledi mičejo. ln tako je ta misel premamila mnoge Dolenjce, da so se trumoma izseljevali tjakaj in pošiljali prihranjeni denar svojcem v domovino. Dogodilo se je, du so ostala cela naselja in vasi brez odraslih moških. Po otvoritvi dolenjske železnice seje moški del spet trdneje priklenil nn domači prag.
Da so dolgoletna prizadevanja in napori za dosego gradnje dolenjske železnice rodili najugodnejše uspehe, dokazuje, da so pristojni krogi sami čim najbolj podpirali vsako nadaljnjo akcijo za razširjenje prve, že zgrajene glavne proge v Novo mesto (otvoritev je bila I. junija 1. 1894) in njeno podaljšanje do deželne meje v Belokrnjini do bližnje hrvatske železniške postaje Bubnjnrci (otvoritev 25. maja 1. 1914). Pol leta prej (29. decembra 1. 1913) je steklu na Hrvatskem nova proga Bubnjarci— Karlovac. Omenimo naj pri tej priliki še dve progi, ki tečeta tudi po dolenjskih tleh. To je železnica od postaje Trebnje do premogovnika št. Janž, ki je bila zgrajena 15. novembra leta 1908, in proga Tržišče—Sevnica, otvorjena 8. decembra 1. 1938. Vse te proge in prometne zveze pomenijo zn naše gospodarstvo neprecenljivo korist in nudijo temelj, nn katerem bo Dolenjska lahko gradila lepšo bodočnost.
Gospodarstvo
Tri milja rde levov dodatka k proračunu za javna dela v Bolgariji predlaga bolgarsko ministrstvo za javna dela. Znesek namerava porabili za modernizacijo cest in graditev železnic.
Kamnolomi alabastra v Sedmograški. V severni Sedmograškl so odkrili velika ležišča alabastra v okraju liaromszek in madžarska vlada je sklenila, da bo tam odprla veliko kamnolome ala-liastra s pomočjo zasebnega kapitala. Dosedanji kamnolomi so majhni.
Predivo iz murvinih vejic. Državna predilnica surovo svile v Tolnauu na Madžarskem, ki je predla surovo svilo iz kokonov, je pred nedavnim začela zanimivo poskuse o izkoriščanju murvinih vejic. Murve so nujno potrebne za rejo sviloprejk, saj se te izključno hranijo od murvinih listov. Tovarna pa je po daljših poskusih ugotovila, da se iz vejic dajo pridobivati vlakna, podohna bomba-ževini. Ta vlakna so celo boljša, kakor slabše vrste konopljevine. Predivo, izdelano iz murvinih vejic, je podobno kakor bombaž zelo slab prevodnik toplote in bi zato prišlo v poštev za izdelovanje oblačilnih izdelkov.
Elektrifikacija bolgarskih železnic. Posebna komisija za elektrifikacijo bolgarskih železnic je že dala svoje poročilo železniškemu ministru. Predlaga, naj se najprej zgradijo električne centrale na različnih mestih države, in sicer hidro-centrale in tudi. kalorične centrale. Postopoma predlaga tudi nakup električnih lokomotiv, ki naj bi počasi nadomestile name lokomotive.
Kako je porabila Bolgarija lansko letino oliv. Pridelali šo vsega skupaj fi in pol milijona kg oliv. Povprečni letni pridelek znaša 7 in pol liii-
Kazni zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov
(Nadaljevanje.)
Ker so prodajali Industrijsko pridelke po cennli, ki niso lille odobrene, so bili kaznovani z globo r.00 Ur: tovarna Demšar Ilicronim. Hradeckcgn 12: z globo moo lir pn Albroeht Anton, trgovec, Sv. Petin (i; Kezele Stanko, Jegličeva 10; Pečovnik Albert, lastnik tovarne cementa. Ciril Metodova 48; Sedej Ivnn. lastnik tovarno cementn. Kožna dolina VIII-12; Šot liu-dolf. cementnr. Malgojeva 8; Oihlar Jožef, cementar, Ciril Metodova 00; Bnttellno Vinko, ccinentnr. Kotnikov.! 10; Cizorl Martin, lastnik melian. delavnico. Rlei-vetsovn 13; Božič Ivan. kotlnr. Sv. Petra T: Andlo-vio Mntei. izdelovalce mrež. Ilirska 12; Vidmar Angelo, poslovodkinjn. Muzejska 5; Cefcrin Drago, lastnik tvrdke Gledališka 7: Andlovic Alojzij, izdelovalec mrež. Rimska 3; Pire Matildo, poslovodkinjn »Rupc-nn—Lutz-. Medvedova 8: Stare Vladimir, lastnik tovarno »Ekn . Novi trg 6: z globo 5000 lir pa jo bil kaznovan inž. Loeser Oskar, direktor tovarno »Satur-nus-i, Prulo 9.	, , .,.
Ker so odtegnili blago normalni potrošnji so bili ovadeni vojaškemu sodišču: Meznarič Jožef, pek. Tržaška 37; Cošnovar Jožcfina, gostilničarka, Dolenjska
Andrej Anton:
19

Iz Ribnice
Smrtna žrtev strele. Med nevihto, ki se jc razdivjala 15. julija proti večeru nad ribniško dolino, je udarila strela ter ubila v Blatih dolenjevaške občine Karla Zobca, posestnika in lastnika žage ter očeta treh otrok. Naše sožaljel
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 16. julija t. 1. dalje pristojne mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 00—65 let pol kg kondenziranega mleka.
lijona kg. Državna družba za nabavo pridelkov je nakupila 0.2 milijona kg oliv. Od tega jo bilo 1 milijon kg oliv vloženih v sol, 155.000 kg jo bilo konserviranih, ostanek pa je bil predelan v olje.
Pet pridelkov na gredici v enem letu. Znana kemična veleindustrija I. G. Farbenindustrie je zgradila poskusno napravo, na kateri je dosegla v gredicah kar 5 pridelkov v enem samem letu. Gre za posebne tople grede, na katerih so sadili zelenjavo in smiselno izkoristili za segrevanje zemlje toplo, industrijsko vodo, ki jo doslej brez koristi odtekala naravnost v reko. Pod grediče so namreč napeljali v ceveh do 40° C gorko odpadno vo. do. Gredice same so bile obdane vse z normiranimi betonskimi robniki in stenami in pokrite s steklom, Čelne stene posameznih gredic se da brez težav odstraniti, tako da je s posebnim strojem kaj lahko prekopati vse gredice po dolgem v kratkem času. Pri poskusih so prve sadike vsadili v te tople gredice že v začetku aprila. Ker je voda v ceveh močno segrevala, so sadike hitro rasle in so v sredi aprila iz teh toplih gred že pobirali mlado solato. Konec aprila so že zasadili kumare in kakor kaže, bodo s segrevanjem zemlje dosegli štiri ali celo pet različnih pridelkov v enem letu, saj računajo, da bodo v toplih gredah lahko še v pozni jeseni ali celo v zimi pridelovali zelenjavo.
Velik kredit v znesku 23 milijonov kun za regulacijo Donave je sprejela generalna direkcija za javna dela na Hrvaškem. NDH pripada vsega skupaj 124 km desnega donavskega brega od izliva Drave v Donavo, pa do izliva Save v Donavo. Večina kredita bo šla za ojačitev nasipov pri Vukovarju in Petrovaradinu.
cesta 3: (Vrček Frančiška, natakarica. Vavta vas 8; Živec. Marija, gostilnlčnrka. Ilimska cesta 17; Klemen-' čič Cirila, služkinja, Rimska cesta 17; Molo Mibaela, pekovka, Staničova 17; Ješe Ivan, čevljar. Cesta na Loko 22; Jontes Ivnn. čevljar. Resljeva 20: Markun Anton, prodajalec. Staničova. 3: Ješe Bogo. čevljar. Cesta na Loko 20; Lotrič Frančiška, prodajalka, Ope-karskn cesta 53.
Civilni komisarlat kočevskega okraja je v mesecu maju kaznoval Kovnčič Marijo iz Zngorico 18, obč. Videm-Dobrepolje, in Strubelj Ano iz Zdenske vasi 20 v občini Videm-Dobrepolje 7. globo 10(1 lir, zaporom 1 dneva in zaplembo vseli rnconiranih živil, ki sta .iih brez. oblastnega dovoljenja prcnašuli. Kazni za prestopke živilskih predpisov. Civilni komlsarljat za logaški okoliš je v mesecu juniju t. 1. izrekel naslednjo kazni zaradi prekrškov živilskih predpisov:
Ker nista Izročila svinjskih kož trgovcu, pooblaščenemu za pobiranje: Modrijan Antonija, Itovte 5, in Piv Josip. 1'etkovec 18, oba po 200 lir globe, slednjemu jo bilo zaplenjeno tudi blago;
ker je opustil prijavo zakola enegn prašiča; Jur-jevio Elizabeta, Grahovo 30, 500 lir globe;
ker jc nilel žito brez dovoljenja: Tekavec Ivan, Cerknica 27. 500 lir globe;
ker jc lirez dovoljenja strojll kože: Stvcc Frančiška, 1'ctkovcc 9, 2500 lir globo in zaplemba blaga;
ker je prevažal krompir hrez dovoljenja: Gornik Anton, Grahovo. 000 lir globe;
ker je neredno vodil spisek raclonlranega blaga: Zupan Ela, Rakek 102, 200 lir globe;
znradi nedovoljenega Izdelovanja surovega masla zn drugo osebe: Modrijan Antonija, Rovte 5, 200 lir globo in zaplemba blaga;
ker je povišal cene vinu: Puntar Štefanija, Dol. Logatec 41, 500 lir globe;
zaradi opuščene prijave pridelovanja koruze, krompirja tu fižol«: Modio Josip, Markoveo 10, 500 lir globe in zaplemba blaga:
zaradi skrivnega zakola In zaradi opustitve Izročitve kož trgovcu, poverjenemu za zbiranje: Rupnik Anton. Zbirše 2. 600 lir globe in zaplemba blaga; znradi skrivnega zakola: Komovec Andrej, Pla-■ nina 144, 500 lir globe in zaplemba blaga. {	(Dalje.)
Raho postanem javen delavec
Staro je pravilo, da Se podobno kakor vljudnost tudi človekova poštenost spozna v majhnih stvareh. Kdor je »malem zvest«, temu se navadno smejo zaupati tudi večje stvari, ker postopek v malenkostih razodeva moralno vrednost in trdnost človekovega značaja. Kdor pa je v eni stvari nepošten, do tudi v drugih težko trden značaj.
Ena najgrših lastnosti značaja je nezvestoba. Kdor ni zvest, kdor ne drži besede, prelamlja obljube, kdor je lažniv, temu tudi druge, še tuko lepe lastnosti nič ne pomagajo. Tak človek je slab in mu ljudje po pravici ne zaupajo. Nasprotno pa mnogo napak odpustimo človeku, o katerem vemo, da je vedno mož beseda. Zvestoba je znamenje, da je v človeku šc duševno zdravje. Kdor pa ne more biti več zvest in mu nezvestoba postane običajni pripomoček, s katerim poizkuša varati svojo najbližjo okolico in družbo sploh, potem je to znamenje, da sc dotični nahaja v nravstvenem raz-kroju.
Znak neplemenitega značaja je tudi ne-hvaležnost. Nehvaležnega človeka nadkri-ijujejo celo plemenitejše živali, ki so vse_ hvaležne. Ena najogabnejših oblik nehvaležnosti se kaže v tem, da se človek dela, kakor da ni ničesar sprejel in bi darovatelj moral biti tako-rekoč hvaležen, da je mogel nekomu izkazati uslugo. Sicer pa ne pozabimo pravila, da so samo plemeniti ljudje za sprejete dobrote hvaležni. l'eh pa je malo. Velika večina ljudi najde že kakšno pretvezo, da se otrese moreče zavesti, da bi za sprejete dobrote morali biti prav zu prav izjema v splošni človeški sotlrgi. Zato ljudje, ki vračajo izposojeni denar to večkrat napravijo s tako gesto, kakor da bi jim moral biti upnik za vračilo do smrti hvaležen.
Tudi nečimernost in prevzetnost sta slabi značajni lastnosti. Nečimernež> hoče svojo pomanjkljivo vrednost nadomestiti in pokriti z zunanjim videzom in ugodno sodbo ljudi. Nečimerni so tudi vsi pesimisti. Pesimist nam s svojim ravnanjem hoče dopovedati, da je on, ako ga seveda prav razumemo, prav .za prav izjemaa v splošni človeški sodrgi. Zato je prav, du smo v občevanju s takozvanimi »načelnimi« pesimisti previdni, kakor je tudi sumljivo vedno poudarjano razočaranje nad ljudmi in svetom. Navadno za takim razočaranjem tiči užaljenost človeka, ki ni sprejel, kar je od ljudi in sveta pričakoval, ali pa ker noče ljudem in svetu dati, kar bi lahko dal in mogel dati. Načelni sovražniki ljudi so vedno sebič-neži.
Pesimizem in mržnja do ljudi pri mladem človeku, nko ni le neka naučena moda, je redno znamenje, dn z njegovjm nrav-niin življenjem ni vse v redu. Čista mladost se življenja veseli! Čisto srce je pri mladih ljudeh sploh izvor najčistejšega veselja in življenjske vedrine. Nečimernost napravi človeka sicer smešnega a ga ne zasovraži. Toda ne napravi nihče boljšega in bolj prikupnega utiša kakor človek, ki ni ničemeren. — O prevzetnih ljudeh pa ne moremo drugega reči, kakor da so nespametni. Napuh hodi pred padcem, pravi ljudski pregovor. Napuhnjeni ljudje so večkrat predani tudi počutnosti. Nečistosti telesa sledi nečistost duha, kar je napuh — ali obratno. Resnično duhovni ljudje so skromni in jjo-nižni. Potem pa je le preveč res, kar pravi sv. pismo, da so med napuhneži vedno prepiri. (Preg 13, 10).	*
Ako mladi ljudje nastopajo s popolno gotovostjo in samozavestjo, brez primesi tudi le majhne skromnosti, je navadno znamenje, da je njihov značaj pomanjkljiv ali pa da so sa zelo zgodaj razvili in bodo nn isti stopnji tudi ostali. Zelo zmoten je predsodek, da s skromnostjo nikamor ne prideš. Morda boš z drznim nastopom trenutno uspel, toda za trajen in zanesljiv uspeh v življenju je obziren in skromen nastop neprimerno važnejši.
Nekateri ljudje čutijo posebno nagnjenje, do tega, da prenašajo slabe novice. Tudi taki ljudje so sumljivi. Sicer morejo svoj posel opravljati iz različnih nagibov, toda največkrat je s takim početjem združeno neko do-padajenje nad samim seboj, pa tudi škodoželjnost, ki uživa, ko vidi drugega skrušenega in ponižanega. Tudi zvijačneža nimamo radi. Vedno se bojimo, da bo svojo zvitost v trenutku, ki bo zanj ugoden, uporabil tudi proti nam in nas prelisičil.
Ljudje najrajši govore o tistih dobrih lastnosti, ki jih sami nimajo. To je. stara izkušnja. Kadar se pa vržejo na premlevanje senčnih strani življenja, pa velja pregovor: česar je srce polno, rada usta govore! Ljudje, ki se ob vsaki priložnosti zgražajo nad umazanostjo in pokvarjenostjo sveta, čutijo močno lajno nagnjenje k vsemu tistemu, kar sicer glasno obsojajo. Drugi, pri katerih jc dobrodelnost vsaka tretja beseda, nagibajo k sko-puštvu in grabežljivosti. Posebno previden pa moraš biti s tistimi, ki se neprestano sklicujejo na svojo odkritosrčnost in iskrenost. Ti so navadno najhujši hinavci.
Vremenska napoved. 16. julija (petek):
pretfežno jasno, podnevi velika vročina.
1?. julija (sobota): isto.
4. Kdo jc bil Rasputin.
Kar 61110 povedali do zdaj, je zadosten dokaz, da Rasputin ni prišel k vladarjema zato, da bi ozdravil njunega otroka. Videli smo, da o tem ni bilo govora ob prvem srečanju. Car je zapisal v svoj Dnevnik samo, da je Rasputin videl otroke.
Nikakor ni prišel v carsko palačo kot čudodelnik, pač pa kot pobožen kmet, velik zaradi svoje ponižnosti, kot božji človek, ki je prišel iz, naroda. Popolnoma kriva je trditev, da jo carica videla v njem samo človeka, ki naj bi ozdravil njeno dete in da mu je prav zalo polagoma pustila, da se je začel vmešavali v politiko, Dovolj smo že pojasnili caričino miselnost, ki jo je silila, da je neprestano iskala božjega človeka, ki bi izšel iz naroda in ki bi rešil deželo. Prav zato, ker je gledala Raspulina pod tem vidikom, se jo odločila, da mu jo zaupala skrivnost o carjevičnvi bolezni, ki jo je tako skrbio prikrivala pred drugimi. Od tega trenutka daljo je v očeh nesrečne matere Rasputinova pomembnost silno zrasla Ker jo kmetu uspelo, da jo otrejru olajšal trpljenje, jc carica bila trdno prepričana, da jc on tisti, ki ga jo poslala božja Previdnost, da reši domovino.
Mnogo se je že razpravljalo o tem, če je, Rasputin res znal olajšati carjevičevo trpljenje in kako je lo dosege'. Zdi se, da mu je res uspelo, da je dva- nli trikrat ustavil krvavil"e, ko so zdravniki zaman poizkusili vsa sredstva. Morda je poznal kaka zdravilna sredstva, ki jih pozna le preprosto ljudstvo. Ruski kmetje se pogostokrat zatekajo k nekakim čarovnikom, ki znajo ustaviti krvavitve s sredstvi, ki zdravniški »nanošti niso znana. Lahko so tudi domneva, da je Rasputinova pomoč bila uspešna šele potem, ko so zdravniki poskusili z vsemi sredstvi in da je njegova magnetična moč, katero je brez dvoma imel, povečala vpliv zdravil. Bil je pri njem zelo neenakomerno, večkrat je bil popolnoma izčrpan in tedaj je naredil vtis ubogega nevednega kmeta, ki je komaj znal govoriti. Bil je predvsem histeričen in lo njegovo živčno slan jo ga je mnogokrat dovedlo do verske vznesenosti, ki je bila vso prej kot iskrena. Večkrat pa jo dobival močno napade, ob katerih je zašel v pravcato živalsko poltenost. Vladarjem so je vedno kazal najlepši luči in ko je carica pozneje slišala o njegovi razuzdanosti, ni hotela tega verjeli in jc trdila, da je to samo obrekovanje za-vislnežev. Glavni vzrok caričine zmote je bi! v tem, da je domnevala, da pozna ljudsko dušo do dna, v resnici pa je poznala samo njeno najlepšo slran, o lomni strani pa ni imela nili najmanj šega pojma.
Tu pa se nam vzbudi vprašanje, ki so ga slavili že loliki: kdo je bil Rasputin? Mnogo se je že pisalo o njem, a prav zato je po stalo to vprašanje še bolj zapleteno. Mncgi so ga predstavljali kol meniha, kar pa nikakor ne odgovarja resnici, kajti Rasputin ni nikdar bil v kakem samostanu, razen če je vstopil vanj kot romar. Nekaleri so trdili, da je bil lako zvani - ruski starec«. Vendar je i tudi fa trditev kriva, kajti Rusi so označevali z imenom ?sfarec< [starega meniha, ki jc dobil od samostanskega vodstva nalogo, da
jo vodil duše. Rasputin pa ni bil niti menih, niti starec. Bil je navaden krepak kmet, poročen, imel je številno družino, a bil je prežet z versko vznesenostjo in z nomadskim nagonom, ki tira na tisoče kmetov, da zapuste domačo hišo in romajo od svetišča do svetišča. Kakor pri drugih njegovih tovariših, je tudi pri njem verska vznesenost nastopala v presledkih. Temu stanju pa je sledila nekaka nebrižnost in naveličanost potepuškega življenja. Romarji so v takem stanju komaj čakali, da se vrnejo domov, kjer so se zopet lotili obdelovanja zemlje. Rasputin je zagoneten sanio za liste, ki jim je rusko kmetsko ljudstvo nepoznano, kajti ni bil nič drugega kol eden izmed tipičnih predstavnikov tega ljudstva. Toda prav zato jc bil carski dvojici tako všeč, Teže pa je bilo spoznati njegove verske nazore.
Kakor pri mnogih drugih kmetih, posebno nervoznih, se je krščanstvo približevalo verskemu sektarstvu. AH je bil res privrženec verske ločine »klistovc kakor se je trdilo, ko je bil še živ? Mnogi so lo zanikali. Ljudje, ki eo bili dobro poučeni, so izjavljali, da je treba lo verjetnost izključiti zaradi pomanjkanja dokazov. Vendar se nam zdi, da ta trditev nikakor ni dovolj utemeljena in pozneje bomo navedli dejstva, ki pričajo prav nasprotno. Zaenkrat moremo reči samo to, da moremo upravičeno trdili, da je Rasputin zelo verjetno pripadal tej sekti.
»Klisti« so se imenovali pripadniki sekte, ki je Izhajala od ma-nihejcev. Manihejci, proli katerim sc je v III., IV. in V. stoletju Cerkev tako odločno borila, niso nikdar popolnoma izginili iz vzhodne cerkve. Prodrli so globoko med slovanske narode pod imenom »bogomilk, kakor hitro so ti bili pokristjanjeni. Tudi v Rusiji so se pojavili kmalu potem ko je la dobila krščanstvo iz Bizanca. Pozneje jih zgodovina ruske cerkve dolga leta ne omenja. Vendar pa jo ostal njihov vpliv zelo močan, posebno med ljudstvom.
novice
Koledar
Petek, 16. malega srpana: Karmel. Marija; Raj-inelda, devica in mučenica; Valentin, škof in mučenec.
Sobota, 17. malega srpana: Mar. ponižnost; Aleš, spoznavalec; Januarija, mučenica.
Lunina sprememba: 17. malega srpana: ščip ob 13.21. Herschel napoveduje oblačno in deževno vreme.
Zgodovinski paberki
16. malega srpana
1. 622. je moral bežati Mohamed pred svojimi rojaki iz rodnega mesta Meke; zavetje je našel v Jatrebu, ki se je odslej po njem imenoval Medina-tal-nabi, t. j. mesto poslanca, odtod ime Medina. Ta beg se imenuje hidžret ter jc začetek muslimanskega časoštetja, toda po luninih in ne po sončnih letih;
1. 1816. je umrl v Triesteju prvi in zadnji ljubljanski nadškof Mihael Brigido, rojen 1742. 1. v Triesteju. Član istrske rodbine baronov brezoviških in lupoglavskih je študiral teologijo pri jezuitih v Gradcu, bil kanonik regularnih korarjev v Vo-ranu, Spižu in župnik v Lcčovi na Ogrskem. V tej dobi je izvajal avstrijski vladar Jožef II. (1780 do 1790) med drugimi tudi obsežne cerkveno-upravne reforme. Tako je hotel iz posebne naklonjenosti povzdigniti svojega zvestega pomočnika Ijubljan. škofa Karla Herbersteina v nadškofa in mu podrediti primorski škofiji senjsko - modraško in gradiščansko. V Rimu sicer niso imeli nič proti poviianju Ljubljane v nadškofijo, le Herbersteina niso marali nagraditi s to častjo. Cesar pa ni od-jenjal. Sredi pogajanj pa je Ilerberstein umrl 1. 1787. Zdaj jc glavna ovira odpadla. Z apostolskim pismom z dne 7. marca 1. 1788. jc papež Pij VI. odpravil nadškofijo goriško in ustanovil ljubljansko, novi nadškof je postal Brigido. Bil je janzenist avstrijskega tipa in jožefincc. Zunanji dogodki v ljubljanski vladikovini so se vršili bi cz kake posebne njegove pobude. Na ljubljanski stolici je bil do 1. 1806, sledil mu je Kaučič, toda nc več kot nadškof in knez, ampak samo škof, z novo cer-kveno-upravno reformo sc je metropolija preselila znova v Gorizioj
1. 1899. so je rodil v Novem mestu slikar Bo-ildar Jakac. Ljudsko šolo je obiskoval v Novem mestu, deloma tudi srednjo, maturiral je v Idrii 1. 1918 Po končani umetnostni akademiji v Pragi je potoval po Nemčiji in Italiji, se začasno naselil v Novem mestu, pa odšel z državno štipendijo v Pariz in se preko Severne Afrike in Italije vrnil v domovino. Jakac je pokazal slikarski talent že v srednješolskih letih; po strokovni izobrazbi se je razvil v izrazitega modernega grafika, ki obvladuje vse tehnike v bakropisu in litografiji, lesorez, linorez in monotipijo. Mnogo dela s pastelom, kredo in svinčnikom, manj z oljnatimi barvami. Kot grafik je eruptiven, tipičen poimpresionističen umetnik izredne plodovitosti. Njegovo obsežno grafično delo je v glavnem zrcalo velemestnega življenja. V krajini prihaja do izraza liričnost, v portretu ekspresivnost.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Marcel Gruden,
višji kontrolor državnih železnic. Truplo bodo prepeljali v Trieste in bo blagoslovljeno pred glavnim
P
R © O K A M
KNJIŽNE Z B I R K G
»NAŠA KNJIGI«
IX DRUGO POLLETJE
Salminen: KATRINA. Finski roman o materi. Hiinnerman: OCE DAMIJAN. Življenjepisni roman Damijana de Veuster, „očeta gobavcev".
Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu-
rov v 19. stoletju. Budak: MUSINKA. Liški roman, pendant „Ognji3ču".
Prva dva romana Izideta skupaj konee Julija. NAROČNINA za vse Štiri, v plutno vezane knjige je L 192'— in se laliko plača v Šestih obrokih po L 32"—. Kdor poravna do zadnjega avgusta vso naročnino naenkrat, plača samo l 180'— Čimprej naročite to najboljšo zbirko leposlov. del
ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred Škofijo 5
kolodvorom v Ljubljani v petek, 16. julija, ob pol 12 dopoldne.
1" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Murija Žitnik roj. Koritnik. Pogreb bo v petek, 16. julija ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališčo k Sv. Križu.
bo Imel nnlzonlmlveJSe tllvo o Clovehovem udejstvovonju

—	Napovedujejo lepo vreme. Matematična vremenska napoved omenja, da je nastopila daljša doba lepega vremena. To je zelo verjetno, saj bomo kmalu v dobi pasjih dni, ko vselej pritisne zadnja huda vročina v letu. Nekatere pratike in mali koledarji, ki imajo navado, da napovedujejo vreme kor za vsak mesec in celo leto v naprej, pa pravijo, da bo v dobi pasjih dni precej deževno, lepo le, ko bi ob luninih spremembah vel hladni sever. Naši poljedelci si iskreno žele lepega vremena. Mokrote je bilo dovolj. Vročina bi zlasti dobrodošla raznim vrstam fižola, dalje posebno paradižnikom in tudi drugim pridelkom. V sredo jc bil dan brez dežja. Najvišja dnevna temperatura je v sredo dosegla + 23.8" C; V četrtek zjutraj brez megle in jutranji minimum +10.4° C, v Trnovem cclo +8.4 "C. Barometer se dviga in jc v četrtek zjutraj dosegel 768.7 mm.
—	Sprejemni izpiti na novomeški gimnaziji se
bodo pričeli 26. julija zjutraj ob osmih in bodo trajali 3 dni. Učenci naj prinaeso s seboj samo pero, svinčnik in radirko, ker bodo papir za naloge in za risanje dobili na zavodu proti plačilu 2 lir. Prvi dan bodo vsi učcnci skupaj pisali pismene naloge; 27. julija bodo po možnosti prišli pri ustnem izpitu na vrsto vsi učenci, ki stanujejo izven Novega mesta in najbližje okolice;,28. julija pa ostali učcnci.
—	Na ur.šulinski gimnaziji v Ljubljani se prično sprejemni izpiti v torek, 20. julija ob 8. uri. Deklice naj prineso s seboj pisalno in risalno orodje; papir dobe proti odškodnini v šoli. Prve bodo na vrsti tiste, ki se pripeljejo z vlakom.
—	»DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah lir 2.30.
—	Nesreče na deželi. V D. M. v Polju je na cesti padel in si zlomil desno nogo 9-letni delavčev sin Janez Triier. — Na Brdu pri -Viču sc jc hudo poškodoval na levi roki 18-lctni delavec Bogo Do-miter. — Oba ponesrečenca sta bila sprejeta v splošni bolnišnici na kirurgičnem oddelku.
—	Blagim srcem! Ljubljančan Peter Košir, onemogel, za nobeno delo sposoben, ker so mu noge živčno čisto odpovedale. Ker nima nobenih sredstev, da bi si nabavil voziček na ročni pogon,
prosi dobra srca za pomoč. Prispevke sprejema uprava našega lista.
—	Tschamba Fii ubrani sončarico ter sc po njem dobljena rjava koža nikdar nc lupi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
—	Sreča v nesreči. Pri italijanskem mestu Ortu so je zgodila nevarna avtomobilska nesreča, ki pa so je za potnike še precej srečno končala. Dva trgovska potnika sta so peljala s svojim avtomobilom po serpentinski cesti, pod katero je silno strmo pobočje. Spodaj v dolini pa valovi deroč hudournik. Iz neznanega vzroka je avtomobil nenadoma zdrsnil čez pobočje navzdol. Brez dvoma bi prišlo do smrtnega padca, če ne bi avtomobil ustavilo močno drevo, ki raste na pobočju. Oba potnika sta bila seveda še vedno v nevarnosti, ker na strmem pobočju nista mogla priti iz avtomobila. Klicala sla na pomoč. Prihiteli so ljudje, Id so rešili oba moža.
Dr. Andrej Snoj: Jezus Kristus: V založbi Ljudske knjigarne jc izšla lična knjižica »Jezus Kristus«, ki jo je priredil prof. dr. Andrej Snoj. Delo je pomembno zlasti zaradi tega, ker je to sedaj prva celotna evangeljska harmonija. Podrobneje bomo o njej poročali diugič.
DDC
ho Imel najzanlmlvejfte (lito o (lotehoiem udejstvovanju
Iz Novega mesta
S.M.Mihaela Gorjup — 80-letnik. fmihelski samostan praznuje v teh dneh lep jubilej — 801ctnico svoje redovne sestre Mihaele. Ko jc bil samostan v Smihclu ustanovljen in so 29. septembra na praznik sv. Mihaela 1. 1886. prišle prve sestre v Šmihcl, je bila sestra Mihaela med njimi, takrat še kandi-datinja. Izmed onih živi sedaj edino le še sestra Mihaela. Rojena 15. julija 1863. v Ljubljani, ie po dovršenem učiteljišču v Gorici sprva poučevala na ljudski šoli v Šmihelu. Od leta 191 ■ pa je bila že ravnateljica meščanske šole. Zaradi velikih sposobnosti, ki jih je pokazala v vodstu šole, je bila v letih od 1921 do 1927 prednica samostana v Šmi-helu in naslednjih šest let prcdnica samostana v Velikem Bečkereku. Toda srce jo je gnalo nazaj, kjer je začela svoje redovniško življenje. Pri povc-čovi samostana in zidanju nove krasne kapele jc bila prcdnica Mihaela dobra svetovalka. Vsa leta pa jc tudi velika ljubiteljica glasbe in petja. Sedaj kot 80 letna živi med sestrami še vsa živahna, mladostna in s svojim humorjem razveseljuie vso hišo. Večino dneva pa premoli za svoje ljudstvo, zlasti za svoje bivše učenke, ki jih je mnogo po raznih službah, predvsem pa opravljajo svoje materinske dolžnosti. Vse te sc kaj rade zanimajo še za sestro Mihaclo in jo z veseljem in hvaležnostjo obiskujejo. Jubilantinji želimo, da jo nebeški blagoslov spremlja še v nadaljnjih letih.
iz Jeia m življenja - o*§ to io iam
Z Gorenjskega
Ljudska slavnost v korist Rdečega križa v Smnrtneni pod Šmarno goro je prinesla »60 mark. Podjetje »Cit«, ki je najmanjše v občini, je zbralo največ prispevkov. Cestna zbirka je prinesla 504 marke. Za zgoraj omenjeno slavnost sta si pridobila posebne zasluge organizacijski vodja Kor-nik in propagandni vodja Fatur.
Kanalski preseljenci si ogledujejo obrate. Pre-seljenci iz Kanalske doline in iz južne Tirolske, ki žive sedaj v celovški okolici, so si te dni ogledali vzorno kmečko gospodarstvo posestnika Jarca v Grabštajnu.
Gorenjski pevci v Celovcu. Tevsko društvo iz Kranja je vrnilo obisk Košatovi zvezi v Celovcu. Goste, med katerimi je bil tudi okrožni vodja Kuss iz Kranja, je sprejela na celovškem glavnem kolodvoru Košatova zveza, nakar so se s tramvajem peljali do jezera, kjer so se vkrcali na parnik, ki jih je prepeljat v Poreče. Tam so obe društvi lepo sprejeli, nakar je bil koncert za ranjeno vojake. Gostje iz Kranja so obiskali tudi Vrbo ob jezeru.
V Kranjski gori je umrl Janez Telcrnian, v Podkorenu pa Marija Cuzuar.
S Spodnjega Štajerskega
Mariborsko okrožno vodstvo jc imelo 9. julija delovno zborovanje, na katerem je govoril okrožni vodja Rachle o »nemškem stališču«. Uradni vodja je podal pregled o delu v zadnjem polletju in dal navodila za prihodnje tedne. Sprejet je bil načrt
za proslavo o priliki izročitve zastav sedmim odlikovanim krajevnim skupinam, ki bo dne 14. avgusta.
V Radencih so imeli 11. julija lepo otroško slavje. Nad ste otrok je ob navzočnosti staršev izvajalo plesne igre in štafetni tek. Po končani prireditvi so otroke pogostili.
Nesreča. 20-letna nameščenka Marija Mikolič s Tezncga se je peljala na svojem kolesu in zadela v tovorni voz. Padla je tako nesrečno, da si je hudo poškodovala desno nogo. — S kolesa je padla 32-lctna poljska delavka Matolda Pušec iz Slivnice pri Mariboru in si zlomila ključnico. — 16-ietni cestni delavec Anton Kobale z Goričkc gore je padel tako nesrečno, da si je že drugič zlomil desno roko nad komolcem.
Koncert v Konjicah. V konjiški dvorani Domovinske zveze so konccrtirali tc dni vojaki. Sodelovala sta tudi Ilans Deckcr z dunajske državne opere in Jožef Masche z dunajske radio-oddajne postaje. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička.	,
Hrvaške
NateCaj za ljudske igre. Glavno ravnateljstvo za občo ljudsko prosveto v hrvaikem prosvetnem ministrstvu je razpisalo nagrado za najboljše ljudske igre, ki bi bile primerne za uprizarjanje na ljudskih odrih. Vsebina igre mora biti vzeta iz hrvaškega narodnega življenja, predvsem iz razdobja borb Hrvatov za svojo državo. Za najboljšo ljudsko igro je določena nagrada 20 000 kun. Poleg prve nagrade je določena še druga 15.000 kun in tretja 5000 kun. Ljudske igre, ki nc bodo nagrajene, vendar pa bodo dobro ocenjene, bo glavno
ŠŠŠ\
DO1
bo Imel nolzonlmhelSe tlivo o človekovem udejstvovanju
mm m
ravnateljstvo za občo ljudsko prosveto odkupilo za 2000 kun. Nagrajene, kakor tudi odkupljene ljudske igre, bo ravnateljstvo tiskalo in izdalo v lastni založbi.
Obnova domačih konjskih pasem. Po predhodnem sporazumu z ministrstvom za narodno gospodarstvo je upravni odbor zavoda za promet z živino in njenimi proizvodi odobril znesek dveh milijonov kun za obnovo posavskega konja, ki jc pričel že izumirati
Zadružne popravljalnice čevljev. V Zagrebu so se sestali tamošnji čevljarji ter so razpravljali o svojem položaju, ki je nastal zanje z ustanovitvijo velikih popravljalnic čevljev, katere povsod odpira Bata. Čevljarji so na sestanku sklenili, da sc bodo združili v skupine po deset do 15 čevljarjev ter bodo popravljali čevlje na zadružni podlagi.
Oddaja gumijastih odpadkov. Minister za narodno gospodarstvo je predpisal naredbo, po ku-teri morajo kmetje pri nabavi novih kmečkih opan-kov z gumijastimi podplati izročiti 3 kg raznih gumijastih odpadkov, ta nabavo pol opankov, ženskih in otroških opankov so določene količine obvezne oddaje gumijastih odpadkov določene od dveh do pol kilograma.
Vrnitev ustaških funkcionarjev s Slovaške. Tc dni se je vrnila v Zagreb skupina funkcionarjev zagrebških ustaških organizacij, ki jc bila na večdnevnem uradnem obisku pri vodstvu Illinkine garde v Bratislavi.
Po najnovejših vesteh razpolaga ND1I z 283 diplomiranimi bolniškimi sestrami.
Iz Srbije
Smrt srbskega znanstvenika. Dne 9. junija je
umrl v Beogradu Mihajlo Petrovič, vseučiliški profesor v pokoiu. Pokojni Petrovič je bil znan srbski znanstvenik in kot tak član demače srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član raznih inozemskih znanstvenih akademij in društev. Pokopali so ga na beograjskem novein pokopališču.
Dom nosačev v Beogradu. Društvo beograjskih nosačev jc sklenilo, da si bo postavilo lastni dom. V ta namen so začeli nosači z denarno zbirko ter so samo v nekaj dneh nabrali nad en milijon dinarjev.
Smrt naše rojakinje. Iz Požarevca poročajo, da jc tamkaj umrla v veliKonočncm tednu naša roja-kinaj gospa Marija Gostinčarjeva, vdova po šolskem upravitelju. Ob udeležbi vseh članov n-iše tamošnjc kolonije so jo položili k večnemu počitku na veliki četrtek. Preostalim naše soialje!
Mož križa
(L' uomo della Cioce)
V besnonju bilke, meJ tre-kaniem eksp'o-zij in pod žarki, ki ožarjajo muke, t,udi križar svojim sobo evniuom besedo, ki tolaži dušo, in uteho, ki blaži telesne rane. Un ure mimo med izbruhom napada, edino bitje, ki ne žali kajti, na prsih ima ščit, sveto zncuien o Krisiusovo. Vedro junaštvo tega moža, ki je celo bre/. oro>ja, toda dvakratni vojak — voiak Domovine in vojščak bcžji — je utelešeno v sijajnem vojnem filmu, zasnovanem po A?veiu Giavelli in režirano po Robertu Ros*ellini, ter nosi naslov MOŽ KIUŽA. ki ga bo predvajal E. N. I.C. to dni v naših kino-g.edališčih.
Alherto Tavnzzi v filmu: „Mož križa". P/o-dukcija Continentalcine, reprodukcija E.N.l.C.
DOMANi Al CIHFMA JUTRI V KINU
flCCSA
Drobna ljubljanska kronika
Praznik Karmeiske Mafere fcsžjs
V petek, 16. julija, na praznik Karmeiske Matere božje v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani: o pol 6. tiha sv.»maša. Ob 6 slovesna sv. maša. Od pol 7 do 11 vsake pol ure tiha sv. maša. Prav tako sv. obhajilo vsake ped ure. Popoldne ob 7 pridiga. Govori g. svetnik Hohnjec. Nato pete li-tanije Matere božje in blagoslov. Oba dneva to je na predvečer, v četrtek in praznik bo od pol 6 do 7 popoldne izpostavljeno Najsvetejšo. Kdor obišče karmeličansko cerkev od 15. julija opoldne do 16. juli ja o polnoči, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor o porciiunkuli. Lepo vabljeni! 'Karmelska Mati nas čaka in pripravlja zn vsakega milosti in blagoslova.
Stolna kongrrgaclja za nkailcmlčarkc v LJubljani ni> bo imela sestankov do nadaljnjega zarndi obolelosti g. voditelja. Pro-slin, obvestite druga drugo!
Članice rosclskoga zavetišča sv. Marte vabimo, da se udeleže sv. mašo, ki bo v Soboto, 17. julija "b pni II zjutraj nrl ol-torju brezjunake Mutero božjo v stolnici.
Kopališče pri Slonu ostano zarndi čiščenja zaprto oil 18 julija ilo 3. avgusta.
tf-lte se strojepisja 1 Novi eno-, dvn- 1» Trimesečni strojepisni tcfn.il — dnevni ln večerni — prično v torek 20. julija. Desetprstna učna metoda. Speuijalua stroje-
pisna šola. Največja moderna strojepisnlca, raznovrstni pisalni stroji. Pouk .ie dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnlna je zmerna. Na rnzpolairo prospekt. Informacije daje in sprejema prijave: • govsko ličlUSče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Adamič, Lajovle, Pavčlč ln Tome so skladatelji, katerih dela so stalno na razporedih vokalnih koncertov. Na koncertu Ljubljanskega Zvonu v ponedeljek, 19. t. in. bomo slišali njih najboljšo skladbe. Ker zadnji dve leti ni bilo vokalnih koncertov, je razumljivo, da je za koncert veliko zanimanje. Zato opozarjamo občinstvo, iju «1 nabavi vstopnico že v predprodujl v knj,-garul Glusbeuo' Matice.
Za stare In onemogle Ljubljančane v
mestnem znvetlščn v .lapljovi ulici je podarila ga. Leopoldlna l.oiičur 50 lir. Županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zulivulo tudi v imenu podplranlh.
I.cp zgled odraslim je to dni dal 10 letni učenec .1. razreda vadnlee, gospodič Rajko Turk. siu našega uglednega someščanu, prevozniku enakega imena iz Petrarkovo ulico št. 17. Ko se je dečko pripravljal, dn kot odličen liHrinoniknr nastopi pri otvoritvi otroškega paradiža jo izročil organizatorju prireditve izredno redek in zanimiv ključ, ki ga jo nnšel na dvorišču za zidom hišo na Sv. 1'etrn cesti št. 4tl. Ključ jo seveda zarjavel, vendar pn navzlic visoki starosti Se prav dobro ohranjen Icr kaže vso značilnosti ključev iz got.sko dobe. Posebno zanimiv jo zaradi svoje nenavadne dolžine 34 centimetrov. To za Ljubljano prav dragoceno . zgodovinsko redkost jo mladi Hajko Turk podaril mostnemu muzeju ljubljanskemu ter tako dal najlepši zgled odrifsllm, kuko se jo treba zanimati zn najraznovrst-nejSe sturino, kako jih je treba vnrovati, posebno pa, knko jih jc treba zbirati in si prizndevntl, da pridejo v javno zbirko. Vso io je dečko vestno izpolnil ter storil še vc kiti. javne zbirke /.nlilevajo, ker Jc prostovoljno in brez odškodnine odstopil to važno najdbo mostnemu muzeju. Povedali pa moramo o njem, da so jo izkazal s svojo
harmoniko že tudi pri Bkušnjl za olvoritev otroškega paradiža, ko je vse otroško igre vodil s svojim instrumentom. Toda pri otvoritvi sumi so jo izkazal tudi za dobro vzgojenega kavalirja, ko je svoj že prej določeni prostor na vozičku poleg ženina in nevesto odstopil zmitno manjši tovarišiel v narodni noši. Seveda jo tudi sum oblekel častitljivo starodavno nošo ter bi so bil gotovo rud postavil 7. n.io na občudovanein vozičku. Dobrotnik mestnega muzeju I11 dobro vzgojeni bistri dijaček Hajko zasluži za oboje javno pohvalo, predvsem mu pn županstvo za darilo mestnemu muzeju In zu sodelovanje pri mladinskih prireditvah izreku zusluženo polivalo in uajtoplejšo za-hvulo.
i
1 Sprememba regulacijskega načrta v šem-peterskem okraju. Zaradi odrejeno spremembe in dopolnitve sedaj veljavnega regulacijskega načrtu nusolja med Ilirsko ulico, Sv. Petru cesto, Skofjo ulico in Vi-dovdansko cesto bodo po % 0 gradbenega zakonu med uradnimi urami v sobi št. 41 mestuegn tehničnega oddelka v kresiji. Nabrežje 20. septembra št. 2-11., spet za 20 dni juvno razgrnjeni načrti in določilu za izvajanje sprememb in u.iih uresničitev. Načrti iu določila bodo prvi dnu razgrnjena šelo po 13 dneh po objavi lega razglasu v »Službenem listu«. Interesenti lahko vso pripomočke pregledajo, si napravijo prepise in prerišojo liačrlo. Pritožbe zoper spremembo morajo interesenti občini predložiti nujkrs nojo v 15 dneh po preteku roku jnvnegu ruz-grnjenja, sicer jih no bo mogoče jemnti v poštev. Pri lom pa pripominjamo, iln jo pritožba dopustna zgolj zaradi kršenja zakonskih predpisov o postopanju In p« zaradi ogružanju javnih koristi s struni obfiiuo.
Ponesrečenci v Ljubljani. Nn desni nogi so jo ranila 37 lotnn služkinja Marijn tlrllcu. — S podstrešju jo pudel iu si zlomil levo nogo 31 lotni delavce .Tože Ncčemor. — Pri delu je betonskega delavca 50 letnega Antonu Llpničarja podsulo. Bstpnsku masn mu jo zdrobila levo nogo. — Nn levi roki so je pri delu močno ranil 56 letni delavec Franco Novak. — Meti igro je pudel ln si zlomil desnico 9 letni krojnčev sin Vinko Kranja. Gojeiika mladinskega zavetišču, 9 letna Pronislavu .Turlčičevu ti jo pri padcu zlomila desuo roko.
Glcilnliisfo
D r n m a i
Petek, 16. julija, ob 10.: »Mali lord«. Zaključna mladinska predstava za (lili. Sobota. 17. Juliju ob 19.- »Nevesta s krono«, lied A
Nedelja. 18. Julija, oh 15.: »Veliki mož«.. Izv. Zndn.ia uprizoritev to igre v letošnji sezoni. Cone od 15 lir navzdol. Ob 19.: »Nevesta s krono«. Izv. Cene od 20 lir uovzdol.
Z u iln ju nedelja v Drami proti zaključkom sezono, ho bodoča 18. t. m. I)u bi imeli vsi j tisti gledališki obiskovalci, ki med tednom ne utegnejo posačatl gledališča, priložnost videti dve izmed posebno uspelih uprizoritev tekoče sezone, sta nn sporedu ob 15. url Ljube Pronnerjcve sodobna komedija »Veliki I110Ž«, ki je dosoglu veliko število repriz in ob 19. url A. Strindbergova drama »Nevesta s krono«. ,
Zaključek dramske sezone v Drami >• olirng "2. t. m., nn kur opozarjamo vse tiste gledališke obiskovalec, ki si želo ogle-dutl še kuko tekoče dramske predstave.
Opera-
Petek, 16. Julija, ob 19.: »Prodana nevesta«.
Ileil fetrtek. Sobot h, 17. julija ob 19.: »Madame Dutterfly<
lied B.
Gostovunje Zlnte Ojengjenfcve. V sobolo bo pela tu odlična gostja, ki jo bila za fnsn svojega delovanja na nušl Operi ljubljenka nnšegn občinstva — kur .ie ostuln tudi še sednj. — Pucclnljovo »Mnilnmo Rut-tcrfljM v običajni zasedbi letošnjo »ezoue.
Naznanila
n.VDIO. Petek. 16. julija. — 7.30 Pesmi ln napevl. — 8.00 Napoved času, poročiln v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročilu v slovenščini. — 12.45 Lnliku gluslm. — 13.00 Napoved čn«n. poročila v llalijnn-ščitii. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvu oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Koncert radijskega orkestru, vodi dirigent I"). M. ftijanee. — Orkestralna glasba. — 11.00 Poročilu v italijanščini. — 14.15 Operna glnsba nn ploščah. — 14 20 Orkester po sini vodi dirigent Angelini. - 13.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časn, poročila v itulijauočini, — 17.13 Koncert eopra-
nislko Manje Mlojnlkove. — 17.35 Klnvir-ski koncert izvaju Giuseppe Tcrrnecinno, — 19.00 »Govorimo itnlljausko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.3(1 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — Napoved čnsa. — Poročila v italijanščini. — 20.2(1 Itndio zn družino. — — 21.00 Simfonični koncert vodi dirigent Sinionetlo. — 22.00 Koncert votli dirigent Petrulla. — 22.45 Poročila v itnlijnnščinl.
LEKARNE. Nočno službo lmnjn lekarne: dr. Kmet. Blefwelsova cesta 43, mr. Trn-koezy. ded. Mestni trg 4 iu mr. Ustar. Se-lcnbureova ulica 17.
Poizvedovanja
Denarnica z manjšo vsoto denarju »o Je zgubila nn Zaloški cesti proti Studencu. Najditelj se naproša, iln jo odda nu Zulo-ški cesti št. 78.
Nušln se jc dnmska znpestna urica nn Sv. Petra ce9ti. Dobi se v upravi »Slovencu .
ROMAN V SLIKAH
Izide v lepi, veliki knjigi (obseg
216 strani) In bo veljal: mehko vezana Izdaja • • • 32 Ur za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan .... 45 lir v celo plutno vezan na najboljšem papirju ■ • . . «5 lir
Cas za prednarofbo do 5. avgusta.
Naroča se na naslov: Uredništvo • Slovenskega doma •
Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, lil. nadstropje.
Zunaj je vihar še huje zdivjal. Strahovito grmenje je pretresalo hišo in steklo v oknih je zvenelo. Kent je z glavo pokazal proti oknu, na katero je malo prej potrkal Mooie.
»Krasna noč ... za naju!« — je rekel. — »Oditi bova morala! «
Ni odgovorila.
»Pred očmi Pravice sem morilec« — je nadaljeval Kent. — »Vi ste me rešili; ranili ste človeka, službujočega stražnika, torej ste krivi tudi vi. Blazno bi zato bilo, če bi šc ostajala tu; to bi bil samomor. Če Kedsty ...«
»Če Kedsty nc stori tega, kar sem mu malo prej rekla, da mora storiti, ga bom ubila« — je mirno odgovorila deklica.
Ob toliki hladnokrvnosti in mirnosti njenega pogleda je kar onemel. Zopet je imel isti vtis kot takrat v bolnišnici, da govori in ga gleda tako kot otrok. Če jc šc pred kratkim mogel ugotoviti, da se boji, ni sedaj njen obraz izražal prav ničesar. Ni bila razburjena in njene neizrekljivo lepe oči so bilo popolnoma mirne. Ta otroška mirnost ga je
razorožila; njena moč in odločnost sta bili večji od njegovih sil in ustvarjali sta med njima prepad, ki ga e bilo mogoče premostiti s prepričevanjem ali s prošnjami, nikakor pa ne s silo. Njena grožnja, pravkar tako mirno _ izrečena proti Kedstjyu, je vsebovala za nadzornika resno smrtno nevarnost.
Nenavaden smehljaj je zaigral na Marettinih ustnicah in njene oči so dobile milejši izraz.
»Ali veste, da po določbah nekega starega in svetega zakona severa pripadate sedaj meni?« — je vprašala.
»Slišal sem že nekaj o takšnem zakonu. Pred sto leti bi na podlagi tega zakona bil vaš suženj; če pa je ta zakon še vedno v veljavi, sem prav vesel in srečen.«
»Da. Ali sc zavedate svojega resničnega položaja, Jeems? Res ste bili prav blizu smrti, kajti mislim, da bi vas obesili. Jaz sem vam rešila življenje, ki je sedaj zato moja last, kajti prepričana sem, da tisti zakon še vedno velja. Zdaj ste moja lastnin storila bom z vami kar bom hotela, dokler vam ne bom dovolila oditi po treh rekah navzdol. Nocoj ne boste odpotovali, ker morate počakati Lascllea in njegove ljudi.«
»Laselle! Jcan Lascllc?«
Marette je prikimala.
»Da, in povedala vam bom, zakaj morate še počakati. V našem načrtu jc vse dobro premišljeno; odšli boste z Lasellcom in njegovimi, ko od-
potujejo na sever in nihče ne bo mogel ničesar slutiti. Do odhoda boste ostali tu, kjer je varno, kajti nihče vas ne bo iskal v hiši policijskega nadzornika.«
»Toda vi, Marette.. .1« — Prekinil se je, ker se je spomnil, da mu je prej rekla, naj je ničesar ne vprašuje.
Marette je počasi skotnizgnila z rameni in pokazala proti sobi, v kateri je Kent že bil.
»Nikar se preveč ne vznemirjajte« — je rekla. »2e nekaj tednov sem tu in nič se mi ni zgodilo. Tu sem na varnem in Kedsty se ni niti približal vratom, odkar me je vaš veiiki in rdečelasi prijatelj videl v topolovem gozdiču. Povem vam, da nadzornik niti po stopnicah navzgor ni prišel. Vem, da se vam to čudno zdi in da imate tisoč vprašanj.., monsieur Jeemsl Vem, da kar gorite od radovednosti; jaz pa ...«
Neko nenadno čustvo se je vzbudilo v njej; vidno utrujena se je spustila na naslonjač, ki je bil prej priljubljeno Kedstyje/o počivališče in zdcio se je, da bo izbruhnila v jok. Ko pa je dvignila oči in pogledala svojega tovariša, je ta videl, da se za otroškim izrazom v njenih očeh še vedno skrva nekaj posebnega, nekakšna čudna in nepremagljiva moč.
»Oh, kako želim, da bi vam na vsa vaša vprašanja mogla odgovoriti« — je rekla « tihim in utrujenim glasom. — »Rada bi to storila, ker.,. ker
imam zaupanje v vas, Jeems, toda ne morem. Nemogoče je .., in nerazumljivo. Če bi to storila ...« — obupano je zamahnile z roko. — »Če bi vam vse povedala, bi mi ne bili več naklonjeni... jaz pa bi šc rada uživala vašo mklonjenost, dokler ... ne odidete z gospodom Jeanom in z njegovimi tovariši na sever.«
»In ko odidem« — je skoraj divje vzkliknil Kent — »bom našel tisti arij, ki mu vi pravite »Dolina molčečih ljudi«, najsi bo iskanje še tako težavno in čeprav bi jo moral iskati vse svoje življenje!«
Z velikim veseljem je ugotovil, da se je Ma-retvn clraz ob teh besedah razjasnil, ne da bi to skušala prikriti. Najsi so bila čustva, ki so navdajala to nenavadno deklico, kakršna koli, vsa so sc na njenem obrazu izražala tako jasno in preprosto, da jo je Kent gledal z nekakšnim spoštovanjem. Tega, kar ji jc povedal, se je zelo razveselila; to so mu odkritosrčno povedale njene oči in lo jc izražal njen nasmeh.
»Vesela sem, da slišim le besede, Jeems, in mislim, da boste našli tisti kraj ... toda ob svojem času, kajti...«
Nekaj časa ga je nepremično gledala — žc večkrat je to storila — kakor da bi mu hotela videti v dušo; od tem pogledu je mladenič bolj kot kdaj prej občutil, kako zelo ji je vdan.
Belozeleni bodo nastopili proti enajstorici izbranih
Zdaj, ko je konec nogometnega prvenstva, se nam obeta tekma, ki pomeni za domačega prvaka Ljubljano težko preizkušnjo. Kaj zmorejo bclo-zelcni, smo videli na zadnjih tekmah, ko so gladko zmagovali. V nedeljo pa bodo nastopili na lastnem igrišču proti »združeni Ljubljani«, to je proti najboljšim igralcem iz moštev prvega razreda.
Za združene bodo igrali naslednji' Oblak, Rogelj, Antonič (vsi Hermes), Kise! (Tobačna), Accetto (H.), Januš, Tolh, Mam (vsi Tobačna), Faion, 2i-gon (oba Mars), Aljančič in Zupan (oba Hermes). Kot rezerva sta določena Nagode in Dobcrlct. Tudi belozeleni bodo nastopili s svojimi najboljšimi močmi ter skušali še enkrat dokazati, da so si sloves prvaka pošteno zaslužili. Preizkušnja pa bo težka, kar opravičuje upanje, da bomo videli nogomet višje stopnje.
Zanimiva bo tudi predtekma, s katero bodo začeli ob 17 pravtako na igrišču Ljubljane. Tu bo igrala Mladika, najmlajši član I. razreda proti izbrani enajstorici moštev II. razreda. Vstopnina k nedeljski nogometni prireditvi znaša od 2 do 8 lir.
Dolžnosti atletskih kluh&v
Iz službene obj^e LAZ, št. 18.
Nagrade. Zveza poziva prvo in drugoplasirane zmagovalcc na juniorskem prvenstvu, naj se zglase v tajništvu, kjer bodo dvignili nagrade. Prvo nagrado dobi klub, ki je dosegel najvišje število točk. SK Hermes.
Verifikacije. Doslej je verificiranih pri LAZ 17 atletinj in 73 atletov. Številčna moč oosameznih klubov z ozirom na prijavljene in veriiiciranc tekmovalce je tale: Hermes 42 atletov in 8 atletinj; SK Itirija 7 atletov; GILL 5 atletov; Tobačna tovarna 9 atletinj; SK Vič 14 atletov; SK Planina 5 atletov.
Dolžnosti klubov. Za klube, ki so včlanieni pri Lahkoatletski zvezi v Ljubljani veljajo sledeča pravila:
a)	Klub! morajo izpolnjevali pravila LAZ, seznaniti s temi pravili svoje člane in jim sporočati odloke, ki jih kdaj pa kdaj izdaiajo ustanove zveze, t. j. predsedstvo zveze, direktorij zveze, zbor lahkoatletskih sodnikov, odbor za tekmovanja in pravila ter nadzorni odbor;
b)	nadzorovati moraio svoje tekmovalce, da izpolnjujejo amaterska določila, kakor tudi vzgojna športna načela;
c)	zagotoviti morajo svojim atletom vso tehnično in moralno pomoč;
č) paziti morajo na svoje tekmovalce, da imajo pri tekmovanju predpisano športno obleko. Obleka mora biti čista in mora odgovarjati športnim pravilom. Sodniki so dolžni prepovedati nastop atletom, ki so nepravilno ali nespodobno oblečeni. Atletom je prepovedano, da bi tekmovali bosi.
Službeno iz Zbora 1. a sodnikov. — Obveščamo vse gg. sodnike skupine B, da se vrši v soboto 24. t. m. ob 17 na Hermcsu žensko tekmovanje za prvenstvo Ljubljane. Prosimo gg, sodnike, da se udeležijo tekmovanja polnošteviino, ker je število sodnikov v vsaki skupini žc itak majhno in vsak izostanek zelo otežkoča potek tekmovanja. Sodniki naj se zglasijo vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. — Opozarjamo vse sodniške kandidate, da sc vrše izpiti za lahkoatletske sodnike (teoretični in praktični) v soboto 24. t. m. pred ženskim tekmovanjem, in siccr ob 15 na igrišču Hermesa.
Suhe ffolio
Y*> najvišji dnevni eer.f kupuje Sever & Komp.
Plačam najvišje dnevne
cono za suhe gobe. Mira CUCEK. Sv. Petra c. 13.
Ročni voziček
kupim. B. Guštln, Vodnikov trg št. 2.	(k
Cikasto vina
kupimo,- PRODUKTA. (1
Kupujte pri naših inserentih
Brezove metle
In držajo za lopato Itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Biclvveisova c. 29 ln .Maistrova 10.	1
Suho sadje prodaja
GOSPODARSKA ZVISZA, Blehveisova ccsta et. 29.
Mrčes
(u?l, stenice, bolhe Itd.)
zanesljivo uničite a Toxln praškom. Drogcrlja Kane, Židovska ulica 1.
Pege in lišai
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogeri-Ja KANC, Židovska Ul. 1.
Nove kapne, rjuhe
tn brlsalke, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4Sol._ (1
Profesor konservatorija
sprejema učence za kia-vtr In Jih pripravlja po Izvrstni metodi za sprejem v konservatorlj. Cas prijave vsaki dan od 8 do 10 In od 1 do pol 3 popoldne : Vlctor Emanu-ela št. 21, visoko prltlič.
Zaklonišča
ri.-em strokovno, hitro In poceni. Ponudbe pustiti v upravi Slov.« pod »Akademik« št. 4857.
IEL
KINO MATICA
22-41
HEINRICH GEORGE, Heldcmarle llathcycr ln Wlll Quadflieg v odlični drami iz igralskega življenja
W »Velika senca« ""t
Moderna vsebina, globoko ln doživeto dejanje PREDSTAVE ob 16, 18.30 in ob 20.30. uri!
TEL
KINO UNION
12-21

Film, ki ga preveva nedolžno veselje In prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vse Intrige ln nakane zlobnih pokvarjencev . . .
»Očetova ljubljenka«
Chlaretta Celil, Armando Falconl, Dina GalU ln Anna Vlvaldl. Predstave ob 16.30, 18.30, 20,30.
TE1.
27*50
KINO SLOGA
Mnogo zabave vam nudi odlična komedija
»Pustolovščine Anabele«
v glavni vlogi : Floretta Dolfl, Amalla Chelllnl, Paolo Stopa. PREDSTAVE ob 14. 16. 18 In ob 20 uril
Klet je lemna, sod sloji ob sodil, pajče-vine opletajo kole, po tleh stoje kositrni vrči: ?Le potihemk si misli Marjetica.
Vsem, ki sle sc nas spomnili ob bridki in nenadni izgubi naše nepozabne, ljubljene
iskrena hvala. Posebno smo dolžni zahvaliti se vsem darovalcem krasnega cvetja, kongregaciji zn gospe pri sv. Jožefu, Krščanskemu ženskemu društvu, številnemu spremstvu na njeni zadn ji poti ter udeležencem sv. maše zadušnice.
,V Ljubljani, 15. julija 1943.	Hafnerjevi

Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
i Marcel Gruden
.višji kontrolor državnih železnic
Truplo blagopokojnega leži na Žalah v kapeli sv. Petra do petka, dne 16. julija 1043, do 11 dopoldne. — Ker bo blagopokojnl prepeljan k večnemu počitku v Trieste, bo blagoslov za pokojnim v petek, dne 16. julija 1043, ob pol 12 dopoldne pred glavnim kolodvorom v LJubljani.
Ljubljana, Trieste, Križevci, dne 15. julija 1913.
Globoko žalujoči: Josip, oče; Joško, Mirko, brata; Jožica in Maruška, sestri, ter ostalo sorodstvo.
»Joj, tu leži divji zamorec Muro, kletni čuvaj — vsa sreča, da spi — najbrž je pijan. Srečo imam pa res,« si misli Marjetica.
Mladinski turnir SK Marsa
Začetek v nedeljo ob 16 na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno
Mladinskega pokalnega turnirja, ki ga prireja prihodnjo nedeljo agilni SK Mars, se bodo udeležila naslednja moštva: Vič, Korotan, Mladika, Hermes, Zabjak in Mars. Igrali bodo na točke brez povratnih tekem. Za to tekmovanje jc odobreno, da smejo nastopati vsi igralci, rojeni po 1. 1929. ne glede na šporlnc dovolilnice. Prvak bo prejel pokal tvrdkc Spectrum, nagrajeno pa bo tudi drugo in tretje moštvo.
Z mladinskim turnirjem bodo začeli v nedeljo, 18. t. m. ob 16 na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno. Na vrsti bodo trije pari: najprej Mladika : Hermes, ob 17 Zabjak : Vič in ob 18 Korotan : Mars.
Domaetfja v cvetje
Tomaž Poklukar
Al/)
31

-•trdi
»Ne, ne, sem že prestar, lo ni več zame,« se je branil v očitni zadregi.
Nehote je motrila svojega gosta. Uglajena zunanjost, katero je razodevala okusna obleka, obrito lice ter negovane roke, vse to ji je bilo kajpada všeč. liil pa je zato v svoji notranjosti tem bolj robat in neobdelan. Morda ni sam kriv, da si ne more najti družice, ki bi ga osrečila. Mlad je še in življenje ga bo moralo otesati prav tam, kjer gre za bistvene stvari v značaju. Toda zlodej, zakaj je začel drezati v stvari, ki se tičejo samo nje in Matevža! Mar bi govoril o žuljih, ki njega tiščijo! Prav gotovo ga tiščijo, njegova zagrenjenost to razodeva. Nikoli ga še ni slišala, da bi se nasmejal tako od srca kot sc zna Matevž.
Te oči niso prijazne; nekaj nemirnega in otožnega se skriva za njimi.
»Kdaj boste prišli na Falo, tla «i ogledate elektrarno? Zadnjič ste rekli, da bi vas zanimalo.«

»Da, saj res! Čim pride Matevž, ga bom prosila. Kakšno nedeljo bo že utegnil. S l alo bomo odpotovali v mesto.. .<
Ugriznila sc jc v ustnico in rahlo je zardela, zakaj preveč mu je rekla. Ne, Janez ne sme niti slutiti, da jo tako mika, da bi prišla spet na živahne ulice, v kavarno ali v gledališče. Nihče nc sine slutiti, da česa pogreša pri Andraževih.
»Sijajno, čakal bom sporočila,« je |hitel inženir Janez. »Nc bo vam žal, gospodična Majda, — oprostite, gospa Andraževa. — in končno moramo mislit, tudi na Matevža; škoda bi bilo zanj, če bi se docela pokmetil.«
To io Majdo užalilo. Rada bi mu rekla, kako dragoceno bi bilo za Janeza in koliko bi pridobil nn svoji možatosti. če bi se podobno pokmetil kot sc je Matevž. Robate besede pa mil ni hotela vrniti. Saj tudi Janez ni mislil nič hudega, samo zmešane pojme ima
o kmetih in o gospodi. Če ne bi spoznala Matevža, bi morda tudi sama tako sodila. Ampak bila je pri Matevžu v šoli in to se ji je že poznalo.
Ali se je tako močno približala zemlji? Malo žc, vendar je bilo zdaj nekaj drugega, kar je govorilo iz nje; bila je Matevževa duša, ki jo je tako ljubila, da sc jc pomalem prelivala v njeno.
Pozno popoldne «e je Janez zadovoljno vračal z Andraževine v dolino.
Prijazna je bila z njim in po tem jc sodil, da ji obisk ni bil neljub. Kdo bi si mislil, da bo zadovoljna tam zgoraj in da ne bo čutila domotožja jx> mestnem življenju! Vse, kar ima so knjige in jc narava, vendar je videti srečna.
še sc bo vračal k Andraževim, je sklenil.
*
Čeprav so postajali dnevi vedno krajši, niso pri Andraževih več hiteli z delom. V prijetnem miru so pospravili zadnje pridelke s polja in drevja.
V shrambah je dišalo po zrelem sadju, v kleti po moštu, z žage pa je prihajal prijeten vonj po smolnatem lcsp. V svislih sc jc sušila koruza, na
skednju so ležali kupi fižola, boba in orehov, v rastlinjaku se je gnetla solata, v stavke pa so nanosili zelja, ohrovtn, zelene, pora, endivi.je, redkve iu še drugih dobrot za kuhinjo.
Po vseh prostorih in okrog domačije je dišalo po blagoslovu zemlje.
Tudi Majdi jc igralo srce, ko je gledala ljogate zaloge; čutila je. tla so delo zemlje in sonca, dežja in toplote ter pridnih človeških rok. Razumela je Andraževe, ki so vedro in samozavestno gledali na svoje pridelke.
Matevž jc spet čutil odvisno moč v mišicah.
Domislil se je nečesa, zn pohorske hribe zelo nenavadnega. Večkrat jc bral in tudi med smučarji jc slišal o tem, da imajo na Finskem pri vsaki kmečki hiši barako, o kateri pravijo, da pomeni pol zdravja, šc kot študent se je ukvarjal z mislijo, da bi si zgradil tudi doma kaj takega.
Zakaj si ne bi postavil zdaj saunc*. ko si jo želi in ko ima časa zato! Prav
* Sauna pomeni domačo parno kopel, ki jc v navadi pri kmetih med severnimi narodi.
bi prišla tudi poslom, zlasti drvarjem, ki delajo v mrazu.
Še drugi razlogi so govorili zato, da se je odločil za gradnjo domačega kmečkega kopališča; na bodoče otroke je mislil, ki bodo morali biti tako utrjeni, da bodo v ponos Andraževi krvi, pa na ženo, ki naj bi ostala dolgo, dolgo mlada.
»Majda, če mi obljubiš, da se boš z menoj kopala v snegu, bom zgradil pravo finsko sauno!«
»Oddahni sc Matevž, kaj bi vedno garal!«
»Zdaj sc bom igral. Mi obljubiš, da boš hodila v sauno? Rad bi videl, da bi bila moja žena zdrava ko dren!«
»Seveda bom hodila,« mu jc odgovorila 7. vdanim glasom. Na vse bi pristala, kar bi želel, o sauni pa' je itak vedela, da je neprecenljiva za zdravje.
Po večerji je Matevž razložil tudi <*ietu svoj novi načrt.
3> Posta vil bom barako, ki bo sana-torij za zdrave. Na Finskem jo imajo pri vsaki kmetiji — sauna ji pravijo. V njej se utrjujejo, da laže prenašajo mraz, pa da so bol j čedni in kleni. Nič nc bo stala, samo tri ali štiri dni dela.«