PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-» <• Abb. postale I gruppo " LiCDa VU IlF Leto XXIX. Št. 260 (8662) TRST, torek, 6. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pii Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VEDNO VEČJA NEVARNOST OBNOVITVE SOVRAŽNOSTI MED ARABCI IN IZRAELOM Kissinger odšel na Bližnji vzhod v ozračju naraščajoče napetosti Golda Meir nezadovoljna z rezultati pogovorov v Washingtonu Aba Eban v Bukarešti - Kmalu sklicanje arabskega vrha v Alžiru? WASHINGTON, 5. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je zapustil danes Washington, namenjen v Rabat. Maroška prestolnica bo prva etapa dolgega potovanja, med katerim bo Kissinger obiskal še Tunizijo, Egipt, Jordanijo, Saudo-vo Arabijo, Iran in Pakistan, končno pa še Kitajsko in Japonsko. Kissinger, ki se je v preteklih dneh sestal s številnimi predstavniki bliž-njevzhodnih držav (med drugim z Goldo Meir in z novim egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem), je ob odhodu iz Washingtona izrazil previden optimizem glede perspektiv za mir na Bližnjem vzhodu in dodal, da so bili njegovi dosedanji razgovori «konstruktivni». Dejstvo pa je, da odhaja Kissinger na Bližnji vzhod v trenutku, ko napetost narašča in ko se vedno bolj govori o možnosti obnovitve sovražnosti med Arabci in Izraelom. Precejšen pesimizem vlada v Izraelu zaradi očitnega neuspeha pogovorov med Goldo Meir in ameriškimi voditelji. Meirova sicer ni ob povratku v Tel Aviv povedala podrobnosti o poteku pogovorov, češ da mora prej poročati vladi, vendar je ton njenih dosedanjih izjav že dovolj zgovoren. Še bolj zgovorna pa je izjava, ki naj bi jo Meirova dala ob odhodu iz Washingtona dopisniku izraelskega dnevnika «Je-dioth Aharonoth». Predsednica izraelske vlade naj bi namreč dejala, da «ne prinaša nobenih razveseljivih vesti svojim sodržavljanom». Ob povratku v Tel Aviv pa je Meirova samo dejala, da so bili pogovori z Nixonom in Kissingerjem «intenzivni», vendar je izrecno omenila, da nekatera odprta vprašanja niso bila razčiščena. Po mnenju opazovalcev gre predvsem na vprašanje umika izraelskih čet za položaje, ki so jih držale 22. oktobra, ko je stopila v veljavo prva prekinitev ognja na ukaz OZN. Egipčani namreč zahtevajo, naj pride do tega umika, ker bi sicer vsako nadaljnje pogajanje bilo onemogočeno. Američani so že priznali, da je Izrael kršil premirje ter po 22. oktobru utrdil svoje položaje na zahodnem bregu Sueškega kanala, kar daje misliti, da je Ni-xon pozval Meirovo k večjemu spoštovanju premirja. V ta okvir spada tudi vprašanje oskrbovanja tretje egiptovske armade, ki so jo izraelske sile obkolile po uvedbi premirja. ZDA so že vsilile Izraelu, naj omogoči pošiljanje pomoči armadi, kar pa je izzvalo v izraelskem javnem mnenju naravnost histerične reakcije, češ da bi bilo treba armado povsem uničiti. V Izraelu menijo tudi, da so Američani vsilili Tel Avivu premirje prav v trenutku, ko je bila egiptovska vojska na robu poloma, zaradi česar ne manjka pritiskov za obnovitev sovražnosti, kar seveda povzroča nove težave v ameriško - izraelskih odnosih. O poteku pogovorov med Goldo Meir in ameriškimi voditelji bomo kaj več zvedeli jutri, ko bo predsednica poročala parlamentu, že sedaj pa je jasno, da njeni pogovori niso privedli do zbližanja med ameriškim in izraelskim stališčem. Izraelski zunanji minister Aba Eban je medtem v Bukarešti, kjer se je danes pogovarjal z romunskim zunanjim ministrom Macove-scujem in s predsednikom vlade Maurerjem. Romunija je edina država vzhodnega bloka, ki vzdržuje redne diplomatske odnose z Izraelom, zaradi česar politični opazovalci menijo, da bi morali romunski voditelji odigravati vlogo nekakšnega posredovalca med Tel Avi-vom in Moskvo. V tej zvezi so se tudi razširile govorice, da se bo Eban v Romuniji srečal z neko visoko sovjetsko osebnostjo. Tovrstne govorice je podkrepilo sporočilo, da bo minister jutri odšel v Brasov, industrijsko mesto na severu države, ki bi bilo zelo primerno za tajna srečanja z morebitnimi sovjetskimi odposlanci. Uradni viri pa medtem vztrajno demantirajo tovrstne vesti. Če je izraelska diplomacija na delu, se tudi v arabskem svetu množijo posvetovanja o položaju na Bližnjem vzhodu. Posebno aktiven je alžirski predsednik Bumedien, ki je po obiskih v Kairu, Damasku in Bagdadu odšel danes najprej v Ku-vait, nato pa še v Saudovo Arabijo. Kot poročajo v diplomatskih krogih, namerava Bumedien pripraviti konferenco na vrhu arabskih in islamskih držav, ki naj bi bila sredi meseca v Alžiru. Na konferenci naj bi ugladili nesoglasja, ki so nastala med Arabci predvsem ob ustavitvi ognja. Na konferenci bi morala biti navzoča tudi delegacija Organizacije za osvoboditev Palestine. Na koncu naj omenimo še uradno izjavo kairske vlade, po kateri E-gipt ne nasprotuje prihodu ameriških opazovalcev na Bližnji vzhod. Glasnik zunanjega ministrstva je povedal, da je v Egiptu trideset sovjetskih opazovalcev in da bi zato tudi ZDA lahko poslale svoje zastopnike. Titovi poslanici Nixonu in Brežnjevu BEOGRAD, 5. — Jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Toma Granfil je izročil danes državnemu tajniku za zunanje zadeve Kissm- gerju pismo predsednika Tita za predsednika Nixona, ki se nanaša na položaj na Bližnjem vzhodu. Podobno pismo je izročil danes tudi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Pešic tajniku CK KP Sovjetske zveze Kapitonovu za generalnega tajnika CK KPSZ Leonida Brežnjeva. Protifašistična demonstracija v središču Aten ATENE. 5. — Komemoracija ob grobu grškega voditelja Georgia Pa-pandreua je v nedeljo dala povod za najbolj silovito protivladno demonstracijo, odkar je v Grčiji zavladal režim fašističnih polkovnikov. Desettisočglava množica se je ob povratku s pokopališča, kjer je bila svečanost, spopadla s policijo, ki je skušala preprečiti demonstrantom, da bi se prebili do središča Aten. Po nekaterih poročilih so se agenti poslužili tudi orožja. Najmanj šestdeset oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi več policistov, trideset demonstrantov pa so aretirali. KONGRES ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ BENEČIJE V ORBU V ŠVICI Beneški Slovenci na tujem in doma strnjeni v boju «za novo Benečijo» Z novo organizacijsko strukturo, ki jo je narekoval razmah emigrantskih sekcij, bodo še bolj okrepili boj za svoje narodnostne in socialne pravice, za gospodarski preporod Benečije in za povratek na delo v domače kraje Predsednik Zveze društev slovenskih izseljencev iz Furlanije - Jul. krajine Marko Petrigh podaja poročilo ..................... PETROLEJSKA KRIZA V SVETU SE VEDNO BOLJ ZAOSTRUJE Arabci sklenili zmanjšati črpanje in prodajo petroleja za 25 od sto Velika zaskrbljenost v državah gospodarske skupnosti, ki razpravljajo v Bruslju, kako bi našle izhod iz krize - Predlogi za boljše prijateljske odnose z Arabci KUVAIT, 5. — Arabski ministri za petrolej so na konferenci v Kuvaitu sklenili, da prepustijo zunanjim ministrom arabskih držav, ki se bodo kmalu sestali, da določijo, katere države so «prijateljice Arabcev» in katere ne. Dopisnik alžirske časopisne agencije iz Ku-vaita piše, da bodo zunanji ministri pri tej oceni upoštevali najprej vse tiste afriške države, ki so prekinile diplomatske odnose z Izraelom in dale vso podporo arabskim državam, ter vse socialistične države. Te države, pravi alžirski dopisnik so največje prijateljice Arabcev. Obenem so na sestanku v Kuvaitu sklenili, da bodo takoj vse arabske države zmanjšale za 25 in zmanjšale odst. črpanje in prodajo surovega petroleja. Ta odločitev se pridružuje že nekaterim prejšnjim sklepom, s kateremi je bila proizvodnja surovega petroleja v arabskih državah že zmanjšana, kar bo še bolj zaostrilo stanje na energetskem področju predvsem v zahodnem svetu. Arabske države so zagotovile, da bodo vse države «prijateljice Arabcev» dobivale še naprej toliko surovega petroleja, kolikor so ga dobivale poprečno v zadnjih devetih mesecih. To pomeni, da se bo zmanjšanje črpanja in prodaje .........m..........................■■ini» NA POSREDOVANJE MINISTRA BERTOLDIJA » ________* " m,~~ ——— Prekinjena vsedržavna stavka v bolnišnicah RIM, 5. — Sindikalne organizacije bolnišniških zdravnikov so danes popoldne sklenile preklicati tridnevno splošno stavko v vseh italijanskih bolnišnicah, ki se je začela danes zjutraj. Zdravniki so sprejeli ta sklep ob 15. uri od zaključku sestanka, ki so ga imeli pri ministru za delo Ber-toldiju. Na posredovanje in predlog ministra so se dogovorili, da se bodo pogajanja vseh sindikalnih organizacij bolničarskih zdravnikov in uslužbencev obnovila v sredo, 7. t.m. Na sestanku je minister Bertoldi opozoril sindikate na stvarne težave državnega gospodarstva in na krizo, ki jo preživljajo bolniške blagajne. Povedal je tudi, da to vprašanje proučuje posebna medministrska komisija, ki bo svoje izsledke kmalu predložila vladi. Stavka je bila napovedana zaradi prekinitve pogajanj za novo delovno pogodbo. Toda vprašanje povišanja plač bolnišniškim zdravnikom in drugemu osebju ni tako enostavno zaradi krize, ki jo preživljajo bolniške blagajne, ki dolgujejo bolnišnicam na milijarde lir. Zakladni mi nister La Malfa je po odložitvi stavke nekoliko zapletel položaj, ker je br zojavno obvestil ministra za delo in ministra za zdravstvo, naj upošteva ta sedanji resni finančni položaj državne uprave, bolnišnic in bolniških blagajn. Ta položaj, pravi La Mal fa. gre financ. predvsem v breme državnih Pogovor Fahmi-Moro RIM, 5. — Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi se je na poti iz Washingtona v domovino u-stavil v Rimu, kjer je imel dvourni pogovor z zunanjim ministrom Morom. Pogovor, ki je bil na letališču v Fiumicinu, je bil posvečen najnovejšemu razvoju dogodkov na surovega petroleja občutilo na trgu zahodnih kapitalističnih držav. Te vesti so še bolj zaostrile zaskrbljenost v zahodni Evropi. O petrolejski krizi so danes razpravljali zunanji ministri evropske gospodarske skupnosti, ki so se srečali v Bruslju. O teh pogovorih ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. V dobro obveščenih krogih v Bruslju menijo, da je položaj zelo resen in da zahodnoevropske države ne bi želele, da bi se odnosi z a-rabskimi proizvajalci petroleja iz katerega koli vzroka še poslabšali. Zvedelo se je samo, da so zunanji ministri sklenili nadaljevati razpravo jutri in skušati najti rešitev, ki naj bi vsaj delno pomirila zaskrbljenost gospodarskih krogov. O-benem pa si članice gospodarske skupnosti prizadevajo, da bi imele ločeno čim več stikov z arabskim svetom in ohranile z arabskimi državami najboljše odnose. Med temi stiki omenjajo tudi važnost današnjega sestanka, ki ga je imel italijanski zunanji minister Moro z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem, ki se je vračal skozi Rim v Kairo. Čeprav so že pred tednom dni članice gospodarske skupnosti sporočile, da bodo «solidarno» reševale morebitne večje pomanjkanje surovega petroleja, je vendar sedaj vsaka članica posebej zaskrbljena za usodo lastnega gospodarstva. Komunistični gospodarski strokovljak Eugenio Peggio ugotavlja danes, da nedavni sklep arabskih držav, da zmanjšajo črpanje surovega petroleja, postavlja Italijo in celotno gospodarsko skupnost pred veliko odgovornost. Italija in zahodna Evropa nujno potrebujeta arabski petrolej. Zaradi tega, pravi Peggio, se mora Italija takoj obvezati, da bo v najkrajšem času navezala najboljše prijateljske odnose in gospodarsko sodelovanje z arabskimi državami. V Zahodni Nemčiji bo vlada v prihodnjih dneh odločala o morebitni podražitvi vseh petrolejskih proizvodov in o omejitvi uporabe bencina in drugih derivatov. Zahodna Nemčija je zelo zaskrbljena, ker uvaža 50 odst. bencinskih proizvodov iz Nizozemske, ki jo arabske države, proizvajalke surovega petroleja, bojkotirajo kot državo, ki je «nesramno podprla izraelske napadalce». Največjo skrb pa povzroča morebitno pomanjkanje petrolejskih proizvodov zahodnonemski kemični in avtomobilski industriji, ki zaposluje tri milijone delavcev in potroši več kot 40 odstotkov vsega uvoženega petroleja. V Bonnu menijo, da bi znala vlada v najkrajšem času prepovedati prodajo bencina ob sobotah in nedeljah, o- mejiti brzino avtomobilov na 100 km na uro in omejiti prodajo plinskega olja za ogrevanje. S temi ukrepi naj bi prihranili od 15 do 20 odst. dosedanje potrošnje. Prav tako načrtujejo varčevalne ukrepe tudi v Veliki Britaniji. V Grčiji pa so danes sklenili podražiti za 36 odst. petrolej, za 19 odst. pa bencin. Od 15. novembra dalje pa bodo razdelili vsem zasebnim lastnikom avtomobilov «bencinske nakaznice». Obenem je grška vlada sklenila podražiti za 20 odst. električni' tok, medtem ko se bodo kruh, testenine, perutnina, mlečni izdelki in razni kmetijski pridelki podražili od 15 do 50 odst. RIM, 5. - Tajnik PSDI Orlandi namerava predlagati. predsedniku vlade Rumorju sklicanje sestanka na vrhu strank leve sredine, da se preuči položaj v luči zadnjih domačih in mednarodnih dogodkov. ................................... MINIC V SOFIJI Jugoslovansko-bolgarski razgovori so bili posvečeni predvsem krizi na Bližnjem vzhodu in dvostranskim odnosom SOFIJA, 5. — V Sofiji so se danes pričeli politični razgovori med podpredsednikom zveznega izvršnega sveta in zveznim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Milošem Mi-ničem, ki je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Bolgarijo, in zunanjim ministrom Bolgarije Petrom Mladenovim. V dopoldanskih razgovorih sta ministra s sodelavci izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o Bližnjem vzhodu. Ministra sta pozitivno ocenila popuščanje v mednarodnih odnosih in izrazila upanje, da se bo to pozitivno odrazilo na širše mednarodne odnose. Bolgarski zunanji minister je po- Bližnjem vzhodu. ........................ gospodarski preporod Beneške Mfc M Ameriški državni sekretar Kissinger je odpotoval na Bližnj’ vzhod na pogovore z arabskimi voditelji, katerim bo poročal o rezultatih svojih posvetovanj z izraelsko predsednico Goldo Meir in jim mogoče predložil nov načrt za politično rešitev bližnjevzhod-ne krize. Kljub zmerno optimističnim izjavam, ki jih je Kissinger dal ob odhodu iz Washingtona, pa vlada na Bližnjem vzhodu velika napetost, medtem ko se vedno bolj govori o možnosti obnovitve sovražnosti med Arabci in Izraelom. Pričakovanje vlada tudi za sestanek na vrhu med arabskimi voditelji, ki bi morali biti ! sredi meseca v Alžiru, V švicarskem mestecu Orbe pri Lausannu je bil v nedeljo prvi kongres Zveze društev slovenskih d Ane s izseljencev in njihovih družin iz Furlanije - Julijske krajine odkar je bilo pred petimi leti v istem kraju ustanovljeno Društvo be neških izseljencev. Na kongresu, katerega so se udeležili delegati sekcij iz mnogih evropskih držav in iz Italije, predstavniki slovenskih društev iz Beneške Slovenije, predstavniki italijanskih emigrantskih združenj in gostje iz Trsta, so izseljenci postavili nove širše temelje svoji organizaciji, poudarili svojo slovensko narodno pripadnost in svojo odločnost v boju za socialne pravice in Slovenije, ki naj jim omogoči čimprejšnji povratek in delo v domačih krajih. Petrolejska kriza se zaostruje. V zahodnoevropskih državah vlada velika zaskrbljenost zaradi včerajšnjega sklepa arabskih cIk--v v Kuvaitu, da zmanjšajo ; j 25 odst. črpanje in prodajo surovega petroleja tujini. V Kuvaitu so tudi sklenili, da bodo afriškim državam, ki so prekinile diplomatske odnose z Izraelom ih vsem socialističnim državam, dobavljali petrolej kot doslej. Zato bodo ti ukrepi prizadeli samo zahodne kapitalistične države. Gospodarska skupnost se zaveda tega položaja. Zato so se sestali zunanji ministri v Bruslju, kjer iščejo izhod iz nastalih težav. «tivnc ocenil vlogo neuvrščenih. Minic in Mladenov sta se medsebojno obvestila o odnosih obeh držav s sosedi in ugotovila, da so ti odnosi dobri. Minic je pri tem poudaril, da odnosi z Grčijo zaostajajo zaradi nerazumevanja grške vlade v obravnavanju nacionalne manjšine. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je na kraju opozoril na potrebo, da socialistične države nudijo večjo pomoč državam v razvoiu. V zdravicah, ki sta jih ministra izmenjala sinoči na večerji, ki jo je bolgarski zunanji minister priredil v čast svojega gosta iz Jugoslavije, sta oba ugotovila, da so njuni razgovori nadaljevanje razgovorov Živkov - Dolanc v začetku letošnjega leta. Mladenov je s svoje strani z zadovoljstvom ugotovil, da je po teh razgovorih zapažen pomemben napredek v bolgarsko - jugoslovanskih odnosih in dodal, da je od dobrih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo v veliki meri odvisen mir na Balkanu. Minic je prav tako pozitivno o-cenil razvoj odnosov in poudaril pomen razgovora Živkov - Dolanc o odnosih med obema državama in problemih. Po mnenju jugoslovanskega zveznega tajnika bi se problemi, «ki izhajajo iz politike obeh držav glede nekaterih vprašanj s področja nacionalnih odnosov» ( pri tem je seveda misli na odnose Bolgarije do makedonskega naroda in makedonske nacionalne manjšine v Bolgariji) lahko z nekoliko dobre volje in napori rešili,- Zvezni tajni,: za zunanje za deve Jugoslavije je dejal, da .e v medsebojnih razgovorih mora obravnavati tudi to vprašanje. (Naš posebni dopis) ORBE (Švica), 5. — Organizacijski razmah sekcij izseljencev iz Beneške Slovenije in stalno naraščanje članstva teh sekcij, ki jih je doslej povezovalo Društvo beneških izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, je izseljencem narekovalo prehod k novi organizacijski strukturi, ki naj bi omogočila še uspešnejše delovanje organizacij izseljencev iz Beneške Slovenije, raztresenih po Švici, Belgiji, Franciji in velikih italijanskih mestih ter tistih, ki so se že lahko vrnili domov ter njihovih družin. Zato so se delegati teh sekcij zbrali v nedeljo, 4. t.m., v švicarskem mestecu Orbe v bližini francoske meje na kongresu, na katerem so ustanovili Zvezo društev slovenskih izseljencev in njihovih družin iz Furlanije - Julijske krajine. Na ustanovnem kongresu zveze so sprejeli dopolnjen statut, v katerem so o-predeljene naloge in cilji zveze, ki jih je predsednik Marko Petrigh v svojem poročilu povzel v naslednjih 10 točkah: 1. Povezati Benečane v tujini in izven domačije; 2. Gojiti pri njih zavest skupnih ciljev, narodnosti in pripadnosti naši zemlji; 3. Boriti se za njihove pravice na delu in v življenju v tujini tako na sindikalnem kot na drugih področjih; 4. Gojiti našo kulturo in našo besedo in zato organizirati razne tečaje, prireditve, manifestacije, celo šole in vzgojo; 5. Povezati se z vsemi organizacijami izseljencev za izboljšanje naših pogojev in za izboljšanje razmer v Benečiji; 6. Povezati se z vsemi slovenskimi društvi v Benečiji za dosego naših pravic doma; 7. Povezati se z organizacijami Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, da gojimo naprej svojo zavest pripadnosti isti narodnosti; 8. Postati zelo aktiven član naše krovne organizacije Slovenske kultumo-gospodarske zveze (SK GZ), da dosežemo svoje pravice; 9. Boriti se za uresničenje pogojev za vrnitev domov, kar bo možno le z ustavitvijo izseljevanja in sežemo ustavne pravice skupno z ostalimi Slovenci in kot prvi korak, da se preneha psihološki pritisk na nas, da nam pustijo svobodo združevanja, da nas finančno podprejo če se organiziramo, da nam začnejo dajati prve oblike šolstva z učenjem slovenskega jezika v sedanjih šolah s perspektivo, da se ustanovijo slovenske šole vseh vrst in stopenj. Kongresu, ki je potekal pod geslom «Za novo Benečijo» v prostorih hotela «A la Charrue» (Pri plugu) v navzočnosti nekaj desetin delegatov in gostov iz vseh evropskih držav, v katerih živijo beneški emigranti, in iz Italije, so se med povabljenimi gosti udeležili italijanski vicekonzul iz Lucerna Marcello Rifitti, podžupan mesta Orbe g. Brechon, deželni svetovalec Furlanije - Julijske krajine in dolinski župan Dušan Lovriha, predsednik in tajnik SKGZ Boris Race in dr. Darij Cupin, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada Izidor Predan, predsednik društva «Nediža» iz Špetra Slovenov prof. Petričič, predstavnik ERAPLE-ACLI Gino Dessi, predstavnik «Colonie libere Italiane» v Švici Moricci, predsednik švicarskega sindikata gradbenih delavcev, predsednik PAL Friul Adriano Busolini, pozdravne brzojavke pa so poslali socialistični poslanec Loris Fortuna, deželni odbornik za delo in emigracijo Giacomo Romano, predsednik kulturnega centra «Bardo» prof. Viljem černo. Kongres so spremljali poleg predstavnika našega dnevnika tudi predstavniki švicarskega tiska in televizije (ki je poleg uvodnega dela kongresa posnela tudi nekaj intervjujev) in švicarske radijske postaje «Radio Monteceneri», (ki je prav tako posnela vrsto razgovorov), dopisnik RTV in radia Ljubljana (nerazumljiva se nam zdi odsotnost poročevalca tržaškega slovenskega radia). V častnem predsedstvu kongresa so bili predsednik Društva beneških izseljencev Marko Petrigh in člani vodstva Dino Del Medico, Ado Kont, Silvio Feletig, Alfredo čičigoj. italijanski vicekonzul iz Lucerna Rifit-ti, podžupan mesta - gostitelja Brechon in predsednik SKGZ Boris Race, na predlog predsednika Petri-gha pa je bil za delovnega predsednika izvoljen Dino del Medico, ki je potem kongres vodil z nenavadno spretnostjo in podjetnostjo, po potrebi tudi v treh jezikih (s sprotnim resumiranjem slovenskih nastopov v italijanščino in francoščino). Tudi po njegovi zaslugi je bil kongres, ki je trajal od 14. do 19. ure, zelo živahen, prežet z delovno vnemo in bojevito angažiranostjo emigrantov, ki so v svojih posegih, pretežno v slovenščini, razgrnili vso socialno in narodnostno problematiko izseljenstva, v prav nič manjši meri pa tudi zavzetost za korenito spremembo razmer v Beneški Sloveniji tako v smislu socialnih kot še s posebnim poudarkom narodnostnih zahtev beneških Slovencev. Po poročilih predsednika in tajnika, po številnih pozdravih gostov in zanimivih posegih delegatov, se je kongres zaključil z odobritvijo novega statuta na novo ustanovljene Zveze in z izvolitvijo glavnega in izvršnega odbora, na koncu pa z družabnostjo, ki je izzvenela v pristnem domačem narodnostnem navdušenju ob prepevanju beneških slovenskih in borbenih pesmi. Marko Petrigh: «Za našo Benečijo» z združenimi močmi V svojem predsedniškem poročilu je MARKO PETRIGH v začetku dejal, da je po petih letih obstoja prišel čas za pregled dela in dogovor o bodočih ciljih. Okrog načela «da smo Slovenci in da se borimo v Furlaniji - Julijski krajini. Povezali smo se z vsemi izseljenskimi društvi iz Furlanije in Italije in smo na vseh skupnih sestankih poudarjali, da smo Slovenci in da se borimo za iste cilje, kot druge organi- za boljše socialne in ekonomske raz- ; zacije s poudarkom, da naša ak mere* 77 je .^ejal Petrigh — smo cija zahteva poleg splošnih proble-se združili vsi, saj smo vsi delovni mov izseljenstva, da nam prizna-Ijudje, ki enako čutimo naše glavne j jo značilnosti narodnostne skupnosti probleme, težave in skrbi. Marko Petrigh je potem nadaljeval: «Prav zaradi tega je naše društvo postajalo vse večje s sekcijami v vseh kantonih Švice Članstvo je iz leta v leto raslo, zaceli so nas poznavati v Švici, v Italiji, pri v Svici, v Italiji, pri nas z družbeno - gospodarskim raz-1 doma. Začele so nas' priznavati tako vojem naših krajev; oblasti v Švici kot italijanski pred- lo. Nadaljevati naše napore, da do- ' stavniki v tej deželi, prav tako tudi Delovni predsednik kongresa Dino Del Medico in da nam in našim ljudem dajo pravice, ki bi jih morale narodnostne skupnosti imeti po členu 6 ustave italijanske republike. Prav zaradi širine naše dejavnosti smo prišli do prepričanja, da bi bilo dobro organizirati društvo v razne avtonomne sekcije, ki bi delovale povsod, kjer žive Benečani. Zato smo razširili naše društvo tudi med Benečane v severni Italiji, ustanovili sekcije v Milanu in v Belgiji, organizirali naše ljudi v Nemčiji in Franciji in tudi izven Evrope.» Potem ko je govoril o sodelovanju društva emigrantov z drugimi izseljenskimi organizacijami, o udeležbi na raznih konferencah in prireditvah v Benečiji ter omenil glasilo «Emigrant», ki objavlja dokumente, ki pričajo o delovanju dru-, štva in o življenju beneških izseljencev, je Marko Petrigh nadaljeval: «Nadaljnji cilj naše dejavnosti je bil vplivati z našo številčnostjo in z našim delovanjem na razmere doma. Zaradi velikega števila č!an-stva in zaradi naše prisotnosti v vseh dogajanjih v tujini in v Benečiji, nam je uspelo dobiti priznanje tudi s tem, da smo vključeni v izseljensko konzulto Furlanije - Julijske krajine, da nas vabijo na vse uradne izseljenske manifestacije, da nam dodeljujejo določeno deželno podporo, ki ni velika, a predstavlja način, kako priznavajo naš obstoj in kako ne morejo mimo naših stališč. Naš obisk pri italijanskem veleposlaniku v Švici leta 1972 je bil velikega pomena, ker smo mu izročili spomenico z zahtevami, ki bi jih JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 6. strani) UVAJA SE NAČRT ZA SPROSTITEV PROMETA Od jutri dalje novi prometni ukrepi v stranskih ulicah mestnega središča / Ukrepi zadevajo predvsem Ul. Trento, Ul. Dante, Ul. Bellini in Ul. Genova Z NEDELJSKE PROSLAVE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V novih oblikah in z novimi prijemi (e treba nadaljevati bogate tradicije Nagrajevanje najboljših izvirnih dramskih del Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo nadaljnji «paket» prometnih ukrepov v mestnem središču. Občinski načrt za sprostitev prometa bo tokrat zajel stranske ulice v notranjosti trikotnika Nabrežje — Korzo Italia — Ul. Carducci in prirkime prostore. Nove ukrepe lahko tako razčlenimo: 1. Enosmerne ceste. Enosmerno vožnjo bodo uvedli po naslednjih ulicah: po Ul. Dante od Trga sv. Antona proti Korzu Italia; po Trgu sv. Antona od Ul. 30. oktobra do Ul. Dante: po Ul. Bellini od Ul. Sv. Spdridona do Ul. Roma: no Ul. Genova od Ul. Dante do Ul. Sv. Sp'ridona in po Ul. Trento, ki bo razdeljena na tri odseke: vožnja bo enosmerna v smeri od kanala proti Ul. Ghega na odseku Ul. Rossini — U' Valdirivo in na odseku Ul. Milano — Ul. Ghega, na vmesnem odseku pa bo dovoljena vožnja v nasprotni smeri, to ie od Ul. Milano do Ul. Valdirivo. 2. Parkiranie. Po Ul. Trento, Ul. Dante, Ul. Bellini in Ul. Genova bo drugače urejeno parkiranje: od polnoči do 9. ure bo dovoljeno izmenično parkiranje samo na eni strani, od 9. do 20.30 pa bo do vol ieuo enourno parkiranie na obeh straneh omenjenih ulic. 3. Prednosti. Vozniki, ki se bodo posluževali omenjenih ulic bodo morali dati prednost vozilom, ki bodo prihajala po glavnih ulicah. Gre za križišča med Ul. Trento in Ul. Ghega. Ul. Trento in Ul. Valdirivo, Ul. Dante in Ul. Mazzini, Ul. Genova in Ul. Sv. Spi-ridona, Ul. Dante in Korzom Italia ter Ul. Bellini in Ul. Roma. Na zadnjih dveh križiščih bodo namestili znak «stop». Pri vseh križiščih smo navedli najprej stransko ulico in nato prednostno cesto. Daitfs seja deželnega sveta Danes se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o vprašanjih, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci. Sledile bodo volitve za delno obnovo odbora, ki upravlja sklad za Trst in upravnega sveta bolniš- Za časa 25. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki je bil v Trstu v letošnjem poletju, smo napovedali, da namerava velesejemska u-prava organizirati v času od 26. do 31. maja 1974 posebno razstavo z naslovom Tecnomar 74. Priprave na to razstavo se v zadnjem času stopnjujejo in sama prireditev zadobiva že zdaj čedalje jasnejše obrise. Na razstavi Tecnomar 74 bomo videli naprave za ladjedelnice, za pristanišča in za pomorstvo sploh, tehnične dosežke za vsestransko izkoriščanje morja in podvodnih bogastev, naprave za razsoljevanje morske vode in tehnične rešitve za ekološko zdravljenje morskih površin. Poleg tržaške sejemske uprave bo razstavo pripravila tudi ustanova COMIS (Centro organizzazione mostre internazionali specializzate) iz Milana. Doslej so se na prireditev priglasile že številne tovarne in družbe iz Severne Amerike, Japonske in iz britanskega Commonvveal-tha ter seveda iz Italije in iz samega Trsta. Iz ameriške države Illinois so se prijavili nekateri proizvajalci ladjedelniških naprav, kon trolnih instrumentov, posebnih strojev za vkrcanje in izkrcanje blaga v lukah ter naprav za boj proti onesnaženju morske vode. Ladjedelniško opremo ponuja tudi večja družba iz Tokia, za pristop pa se pogajajo organizacija Austra-lian Naval Liaison Office in nekatere večje družbe iz Kanade. Številni razstavljavci so se nadalje priglasili iz Evrope: tako bodo sodelovala na razstavi nekatera večja podjetja iz Velike Britanije, Nizozemske, švedske in Norveške. Iz Anglije so se prijavili proizvajalci ladjedelniške opreme in tehničnih naprav za razsoljevanje morske vode. Švedi bodo prikazali v Trstu predvsem tehnične naprave za natovarjanje in raztovarjanje blaga v lukah, Norvežani naprave za ladjedelnice in za opremljanje ladij, Danci pa naprave za čiščenje tankerjev. Francozi ponujajo zlasti raziskovalni material in elektronske stroje, Nemci pa ladjedelniško o-premo. Zanimanje za tržaško prireditev kažejo tudi nekatera večja podjetja iz Finske in iz Španije. Številne prijave so prispele iz Italije, in sicer predvsem iz Milana Genove, Rima in iz samega Trsta. V teku so še pogajanja z nekaterimi velikimi podjetji kot je na primer «Breda Progetti e Costruzioni», ki proizvaja naprave za razsoljevanje morske vode. Doslej se je na Tecnomar 74 prijavilo nad 30 italijanskih podjetij. • Sinoči je bila seja rajonske kon-zulte za Barkovlje, Rojan in Greto, ki je zaključila razpravo o pripombah in predlogih k občinskemu pet-letnemu načrtu. O izdelanem doku- niških ustanov, o katerih govori deželni zakon štev. 23 iz leta 1972 Uspel partizanski miting v Križu Tudi v dvorani Ljudskega doma v Križu, kot v ostalih krajih, kjer je nastopil, je bil Tržaški partizanski pevski zbor deležen velikega odobravanja in navdušenja s strani občinstva, ki je napolnilo do zadnjega kotička veliko dvorano. Partizanski miting, ki sta ga priredila Zveza bivših borcev iz Križa in domače prosvetno društvo «Vesna», je imel velik uspeh. Daljše poročilo o nedeljskem mitingu -koncertu TPPZ bomo objavili v prihodnjih dneh. V dvorani za konference na tržaški trgovinski zbornici, je bil občni zbor Vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. Predsednik združenja Puppi je podal daljše poročilo o poslovanju blagajne v preteklem letu, o proračuna za poslovno leto 1974 in o dodatni zdravstveni oskrbi za trgovce. V zvezi s proračunom za poslovno leto 1974 je predsednik Puppi v poročilu naglasil, da doslej ni bilo poskrbljeno za kritje primanj-Ijaja, ki ga pričakujejo pri rednem poslovanju blagajne (bolni-šniška in specialistična zdravniška oskrba). Primanjkljaj je neizogiben zlasti zaradi zadnjih poviškov pri cenah bolnišniške oskrbe, ki so dosegle nepričakovano višino. Predsednik je nadalje dejal, da upravni svet predlaga za prihodnje leto iste prispevke, ka- lil milanski COMIS mentu bodo glasovali na prihodnji seji, ki bo jutri ob 19.30. • Vladni komisar dr. Di Lorenzo je včeraj zjutraj sprejel na vljudnostni obisk novega konzula ZDa v Trstu Roberta Rackmalesa. Sinoči v Ljudski knjižnici Predstavitev knjige «I ratconti di Padriciano» Sinoči je v triaški Ljudski knjižnici pisatelj Manlio Cecovini predstavil svojo knjigo «I racconti di Padriciano». Knjiga je zbirka povesti iz življenja kraškega človeka. Cecovini biva na Padričah in odtod je vzel naslov za svoje delo. O Cecoviniju in o njegovem delu je govoril pesnik Biagio Marin, za njim pa je polni dvorani občinstva spregovoril slikar Antonio Guacci, ki je ilustriral knjigo. Po tej slovesnosti so v bližnji dvoranici odprli razstavo posvečeno tej knjigi. Ministrstvo za šolstvo je včeraj sporočilo tržaškemu poslancu Bel-ciju, da je preklicalo ukinitev 4. razreda strokovne šole «Galvani». Poslanec Belci je namreč v zadnjih dneh večkrat posredoval pri ministrstvu in opozarjal na vzroke, zaradi katerih je potrebno ohraniti tudi 4. razred strokovne šole Galvani. Kot smo že poročali, so tržaški srednješolci z množično protestno manifestacijo prejšnji torek izrazili solidarnost z dijaki strokovne šole «Galvani». Vest o preklicu ukinitve je javilo pokrajinsko tajništvo KD, ki je zaradi tega tudi izrazilo svoje zadovoljstvo. Odbornik Cocianni obiskal mejne prehode Deželni odbornik za promet Cocianni si je včeraj ogledal vrsto mejnih prehodov v videmski in go-riški pokrajini, da bi se neposredno spoznal z vprašanji, ki zadevajo njihovo opremo in delovanje. Poleg vsote 1,2 milijarde, ki jo je pred kratkim namenila za izboljšanje Danes celodnevna stavka Rai-TV Sindikalna združenja radijskih in televizijskih uslužbencev — tehnikov, novinarjev in igralcev — so napovedala za danes celodnevno stavko, ki se je pričela opolnoči in se bo končala danes ob 24. uri. Vzroki stavke so v prvi vrsti potreba po reformi radijske in televizijske ustanove in seveda nasprotovanje vsakršnemu zavlačevanju sedanjega stanja. # Na kongresu Radikalne stranke v Veroni so izvolili za prvega vsedržavnega tajnika stranke Tržačana Giulia Ercolessija. kršne plačujejo trgovci v tekočem poslovnem letu, za kritje dosedanjega primanjkljaja pa predlaga ali najem ustreznega posojila ali pa določitev dodatnega prispevka. Kar zadeva «dodatno» zdravniško oskrbo, se v proračunu predvideva ravnovesje. Odprto pa ostaja vprašanje, kje dobiti finančna sredstva za kritje stroškov posebnih vrst zdravstvene oskrbe, kot so navadna oskrba v tujini, termalna terapija, zdravstvena oskrba umsko prizadetih članov, nabava naočnikov, slušnih naprav in podobno. Glede novosti, ki zadevajo redno zdravstveno oskrbo včlanjenih trgovcev in njihovih svojcev, je predsednik Puppi naglasil, da se bo ustrezno kritje priznavalo «posredno» v vsej državi (bolnik najprej plača zdravniški pregled, nakar mu blagajna vrne ustrezni znesek), v tujih deželah članicah Evropske gospodarske skupnosti pa se bo kritje priznavalo «neposredno» (stroške bo direktno krila blagajna). Občni zbor je nato soglasno sprejel raztegnitev novih oblik dodatne oskrbe od 1. januarja 1974 dalje, kakor je predlagal upravni svet. Ravnatelj blagajne C. Mase je orisal glavne značilnosti proračuna za leto 1974: iz ustrezne postavke je razvidno, da bo blagajna prihodnje leto izdala za zdravstveno oskrbo svojih članov približno poldrugo milijardo lir. Prispevki, ki jih bodo plačevali posamezni trgovci, ostanejo za prihodnje leto nespremenjeni (na letošnji višini) kar zadeva bolni-šniško in specialistično oskrbo. Za tako imenovano «dodatno» oskrbo pa se prispevek pri posamezniku dvigne poprečno za 5.000 lir. Med razpravo, ki je sledila predsednikovemu poročilu, se je izoblikovalo mnenje, naj tudi tržaška bolniška blagajna za trgovce — kakor druge sorodne blagajne v Italiji — počaka na napovedane vladne sklepe za kritje finančnega primanjkljaja vzajemnih bolniških blagajn. Tako ne bo tukajšnja blagajna najela nobenih posojil, kakor tudi ne bo povečala letnega prispevka včlanjenih trgovcev. Občni zbor je z večino glasov podprl omenjeni sklep in odobril proračun za leto 1974. Pred zaključkom seje so zbrani trgovci stoje počastili spomin nedavno premi- mejnih prehodov osrednja vlada, namerava dežela prispevati tudi nekaj iz svojega, in sicer po zakonu štev. 18 iz leta 1972. Na ogledu so odbornika spremljali posl. Marocco, načelnik finančne straže polk. Pece in druge osebnosti. • Tržaški župan je zaradi popravil odredil prepoved parkiranja pred stavbo št. 20 v Drevoredu 3. armata. URADNI TEČAJI BANKOVCEV Amerilki dolar 599.— Funt itarling 1.465.— Švicarski frank 194,50 Francoski frank 139,80 Namika marka 244,75 Avttrl|ski šiling 32,90 Dinari daball 39,25 drobni 39,25 MENJALNICA vseJ/Jmh valuta Leto 1973 je za opensko prosvetno društvo «Tabor» leto pomembnih jubilejev. Letos poteka namreč 75-letnica ustanovitve pevskega in bralnega društva «Zvon» ter 50-letnica ustanovitve mladinskega društva «Prosveta». Vsa kulturno - prosvetna dejavnost letošnje sezone na Opčinah je potekala zato v znamenju proslavljanja teh obletnic. Tudi vse letošnje kulturne prireditve prosvetnega društva «Tabor» (in bilo jih je veliko), so bile posvečene tem tako pomembnim dogodkom v zgodovini kulturno - prosvetnega snovanja na Opčinah. Krona teh kulturnih manifestacij pa je bila nedeljska osrednja proslava v Prosvetnem domu. Bolj kot zgolj običajen stik «taborjevih» prosvetnih delavcev z zvestim domačim občinstvom (tudi tokrat se je namreč v nulih članov Josipa Terčona iz Nabrežine in Emilija Lebana iz Bazovice. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Jutri, 7. t.m. bo ob 17. uri prva seja novega odbora sindikata. Dnevni red: Porazdelitev odbomiških mest, sklepi na občnem zboru in razno. Umrl je oče posl. Škerka Včeraj je umrl Alojz Škerk iz Šempolaja štev. 22, oče poslanca Albina Škerka. Poleg svojcev in sorodnikov ga bodo danes popoldne spremili na zadnji poti številni prijatelji in znanci, ki so ga cenili in imeli radi kot zavednega Slovenca in antifašista, marljivega, poštenega in skromnega možakarja. Alojz Škerk se je rodili 14. septembra 1895 v številni delavsko -kmečki družini v Praprotu. Po dokončani osnovni šoli se je v Nabrežini izučil za kamnoseka. Nekaj časa je delal v nabrežinskih kamnolomih, nato pa se je zaposlil pri železnici in je vodil že lezniško postajo v Vižovljah do leta 1923. ko so ga vrgli iz službe zaradi njegovega naprednega prepričanja in delovanja. Več let je nemreč bil predsednik takratnega socialističnega društva v Vižovljah. zaradi česar so mu fašisti grozili z ricinusovim oljem, on pa se jim je postavil po robu s pištolo. Ko je moral zapustiti službo pri železnici, si je kupil skromno kmetijo v šempolaju in se spet vrnil na delo v nabrežinskih kamnolomih, kjer je delal vse do svoje upokojitve, razen obdobja od jeseni 1943 do maja 1945, ko je bil na prisilnem delu v Nemčiji, kamor so ga nacisti nasilno odpeljali skupno z veliko skupino Nabrežincev in okoličanov. Po vrnitvi iz Nemčije je bilo zdravje bolj šibko, pokonci pa ga je držala trdna volja in ljubezen do dela v kamnolomu in v vinogradu. Žena Marija Markuža, po rodu iz Trnovce, mu je v zakonu povila sina Albina in hčerko Gabrijelo. ki sta ju vzgojila v zavednem in naprednem duhu. Tudi Alojz škerk je bil naročen na naš dnevnik od vsega začetka in ga je vsak dan pazljivo prebiral. Naj mu bo lahka domača kraška zemlja. NAMESTO DA BI ZBEŽAL... Po ropu je psoval množico, napadel in ranil 3 agente V nedeljo popoldne je 31-letni Umberto Principe brez stalnega bivališča, sicer pa stalen gost občinskega zatočišča v Ul. G. Gozzi 5, oropal lastnico tobakame na Oberdankovem trgu 2. 47-letno Bruno Steinmeyer por. Sulligoi iz Ul. Catraro 9. Stopil je v tobakamo, zahteval dva zavoja cigaret in hotel oditi. Sulligoieva mu je iztrgala iz rok en zavojček, nakar jo je Principe udaril s pestjo po obrazu. Malo pozneje je pred gledališčem Rossetti začel kričati in psovati številne ljudi, ki so čakali pred gledališčem, tako da so poklicali policijo. Napadel je še policiste: najprej jih je psoval, nato pa ranil tri agente. Aretirali so ga zaradi ropa v obtežilnih okolnostih, osebnih poškodb, upora, žalitve In poškodb javnih funkcionarjev in še kaj drugega. Tako lastnica tobakarne kot ranjeni agenti bodo ozdravdi v tednu oni. nadvse zadovoljivem številu udeležilo tega pomembnega kulturnega zmenka) je bila nedeljska popoldanska proslava prijazna priložnost za srečanje z nekdanjimi «Zvonaši» ter nekdanjimi člani mladinskega društva «Prosveta» — danes že vse bolj ali manj osivelimi ljudmi, ki so z veliko požrtvovalnostjo in pogumom odigrali v najmračnejšem obdobju naše narodne zgodovine tako pomembno vlogo. Proslava je bila zato v prvi vrsti priznanje tem ljudem ter vsem, ki jim usoda ni dala dočakati današnjih dni, obenem pa dosleden poziv na očuva-nje ter krepitev vseh kulturnih in narodnostnih pridobitev. Luči žarometov na odru so najprej obsvetile domači pevski zbor in dvorano je ponosno preplavila Prešernova «Zdravljica». Njeno občečloveško poslanico so dopolnili verzi Kosovela, Župančiča in pred nedavnim umrlega čilskega pesnika Pabla Nerude, ki so jih podali mladi in obetajoči člani društvenega dramskega odseka Tanja Čuk, Marko Sosič ter Suzi Guštin. Pomen in zgovornost časovne sosledice teh verzov je nazorno obrazložil predsednik p.d. «Tabor» Rudi Vremec v svojem pozdravnem nagovoru. «Mi vemo», je med drugim dejal Vremec, «da je bilo prosvetno delovanje vedno povezano z borbami za politično uveljavitev naših pravic, tako v Prešernovih časih, tako pred 50 leti, ko je veliki Srečko Kosovel spesnil svoje «Borè», tako med NOB, ko je naš največji tedaj živeči pesnik Oton Župančič že leta 1941 pozval ljudstvo na upor in tako danes, ko je današnji največji pesnik Neruda nekaj dni po vojaškem udaru v svoji domovini zapel o sodobnih satrapih, ki hočejo zatreti vsako kal svobode in napredka.» «Mi Slovenci se dobro zavedamo,» je nadaljeval predsednik, «da smo kot narodnostna manjšina — napredna narodnostna manjšina -— najbolj izpostavljeni nedemokratičnemu ravnanju oblasti. V tem o-zračju koroški Slovenci ponovno občutijo nasilje porajajočega fašizma. Zato je danes še posebno važno, da se vsi zavedni Slovenci strnemo okrog naprednih organizacij in z zanosom nadaljujemo pot, ki so jo naši slavljenci pred tolikimi leti začeli.» O razmerah, ki so vladale med obema vojnama na prosvetnem področju v naših krajih ter o zaslužnih možeh, «današnjih slavljencih», ki so v tistih težkih razmerah delali, je nato občuteno spregovoril domačin Tone Kalc, eden najpožrt-vovalnejši nekdanjih in sedanjih prosvetnih delavcev na Opčinah. Sledil je pozdravni govor tajnika SPZ Mirka Kaplja, ki je med drugim poudaril, da je pravilno, da se p.d. «Tabor» spominja svojih pomembnih obletnic, da v novih o-blikah in z novimi prijemi nadaljuje tradicije, ki segajo 75 in 50 let nazaj in da v zdravem duhu nadaljuje plemenito kulturno poslanstvo v splošno korist celotne zamejske skupnosti. Pozdrave in čestitke je slavljencem prineslo tudi športno društvo Polet, nakar je imel slavnostni govor Drago Pahor, eden od voditeljev takratnih mladinskih prosvetnih društev. Svoj govor je začel z ugotovitvijo, da, če se kje po slovenskih vaseh položaj našega rodu maje, se na Opčinah maje najmanj, čeprav je vas preplavljena s tujim elementom. To pa zato, ker so Openci znali očuvati tradicije. Po krajšem orisu poti, ki jo je prehodilo kulturno - prosvetno gibanje na Opčinah iz časov prve osnovne šole ter Čitalnice, ko je ves slovenski narod začel pridobivati lastni ponos, obliko in program, je govornik poudaril pomen povezanosti openskih prosvetarjev, ki so bili v obdobju največje zgodovinske preizkušnje slovenskega naroda pripravljeni na upor. Pahor je nato podrobneje spre- Danes, TOREK, 6. novembra LENART Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.53 — Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 1.56. Jutri, SREDA, 7. novembra ZDENKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,5 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni pritisk 1020,7 ustaljen, vlaga 92-odstotna veter 6 km severozahodnik, nebo pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,6 stopinje, dežja je padlo 7,6 mm ROJSTVA IN SMRTI V dneh 3., 4. in 5. novembra se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 59 oseb. UMRLI SO: 90-letna Antonia Rus-sian Vd. Ermacora, 73-letni Vittorio Depiero, 71-letna Bertela Ruzzier por. Dessardo, 72-letna Maria Zottig vd. Marchi, 78-Ietna Antonija Furlan vd. Vaclik, 81-letna Anna Ferluga vd. Ferluga, 77-letna Maria Giani vd. Scieghi, 53-letni Antonio Margiore, 53-letna Irma Maganja por. Košuta, 76-letni Giovanni Pavletič, 56-letni Piero Olivetti, 82-letni Francesco Puri, 53-letni Vladimiro Valesi, 53-letna Gilda Zudlch por. Viezzoli, 77-letni Giovanni Chesul, 89-letni Marco Braico, 2 meseca star Luca Astante, 69-letna Italia Scatturin vd. Fla-mino, 77-letna Luigia Tomasich vd. Coslovich, 84-letna Margherita Ves-naver vd. Delbello, 89-letna Regina Giudici vd. Nicoli, 76-letna Maria Ka-valla por. Cosullch, 65-letna Anna 1 Gosler vd. Dambrosi, 75 letni Luigi govoril o mladinskih društvih, ki so kljub težkim pogojem, v katerih so delovala, razvila najrazličnejše dejavnosti, od dramskega delovanja do športa. Ob tem je poudaril, da ni bila nobena od teh dejavnosti sama sebi namen, temveč sredstvo, da bi vzdržali vsakršen vihar. Slovenskega človeka pa čakajo nove preizkušnje, je dejal govornik, zato mora biti nanje pripravljen, Ravno zaradi tega pa bi morala naša društva, tako prosvetna kot športna, stremeti po enotnem nastopanju. Vzgojiti morajo telesno in duhovno krepke ljudi, ki bodo vredno nadaljevali boj za narodnostne pravice. Društva bi torej ne smela gledati samo na uspehe, temveč na vsestransko osveščanje mladih ljudi. Pri tem je govornik prinesel primer črnskega atleta iz ZDA na olimpijskih igrah v Mehiki, ki je ob nagrajevanju pozdravil z dvignjeno pestjo. Ko so nekateri to njegovo kretnjo kritizirali, je odgovoril: «Mi nismo dirkalni konji, mi smo ljudje.» Sledilo je nagrajevanje udeležencev natečaja za izvirno dramsko delo, ki ga je lani razpisalo društvo «Tabor». Prvo nagrado je prejel prof. Ivan Artač za delo «Rdeča črta čez ograde», drugo nagrado je prejel Emil Frelih iz Maribora za dramsko delo «Dobro dekle», tretjo pa Atilij Kralj za izvirno delo «Srečanje». Nagrade je razdelil član ocenjevalne komisije prof. Stanko Kodrič. Tretje delo, «Srečanje» so nato uprizorili. Gre za narečno komično satiro proti vsem našim ljudem, ki se pustijo potujčiti. Skeč sta odigrala avtor sam ter član dramskega odseka Drago Danev. V drugem delu sporeda je nastopil domači moški pevski zbor. Pod vodstvom Ubalda Vrabca, ki trenutno nadomešča obolelega Svetka Grgiča, je zapel šest pesmi. Občinstvo je posebno navdušila zaključna pesem «Tramvaj openski» ki je obenem nekakšna himna zbora ter nazorno tolmači občutke openskega prebivalstva z verzov: «Naj piha ta burja, naj žvižga naprej, / če nas ni še odneslo, nas ne bo še zdej. / J’n pihalo zmerej od vseh je strani, / še zmeren smo lete, j’n še bomo b’ie.» Po zaključenem kulturnem sporedu so vsem nekdanjim zaslužnim prosvetarjem podelili priznanja, pevski zbor, ki so se mu pridružili še drugi vaščani ter nekdanje «mladenke», pa jim je zapel v čast še celo vrsto pesmi izven programa. 1***** HALA TIVOll, UUBUANA DOM OMLADINE BEOGRADA IN HOTELSKO PODJETJE "METROPOL-PRIREDtTA V ZVEZI Z GEORGÉOM WEINOM IN SLOVENI JAKONCERTOM MINI HEWP0RT BEOGRAD JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA 73 SfcLEKTOK PROGRAMA ALEKSAAOAR 2MŠCVIČ ★ DUKE^ ELLINGTON &HIS ORCHESTRA -trirtrtrtr zt£rfEK koncertcvc* »1*1 -trCrirtrtr PflOOftJA VSTOPNIC OO 23 (XTD6HA V VSEH POSlOVftLNCAH «OMPASA* Sella, 73-letni Nicolò Fait, 65-letni Giovanni Zudettich, 60-letni Ugo Romagnoli, 72-letna Giovanna Biekar vd. Valvason, 63-letni Vittorio Cam-pion, 65-letni Francesco Cafagna, 63-letni Agostino Možina, 54-letni Ottone Tagliapietra, 90-letni Cesare Cos-sutta, 74-letna Teresa Bonin por. Donzelli, 83-letni Marco Declich, 63-letni Antonio Deluchi, 82-letni Giovanni Cafarin, 82-letna Adele Catta-ruzza vd. Zanier. 49-letna Nella Ca-vestro por. Guštin, 68-letni Piero Ca-del, 86-letna Amalia Scherianz vd. Lunich, 80-letna Maria Scrazzolo vd. Buttignoni, 66-letni Nicolo Bonetti, 54-letni Edvard Kobau, 88-letna Anna Vere vd. Cok, 70-letna Erminia Petronio por. Dordei, 60-letna Viktorja Svara por. Kozina, 67-letni Giuseppe Bemacchio, 89-letni Antonio Cuder, 89-letni Giuseppe Babici, 83-letni Andrea Coslovich, 80-letni Roberto Ger-lizza, 65-letni Benedetto Zappetti, 2 dni star Livio Entità, 74-letni Domenico Scaglione, 89-letni Agostino San-zin, 72-letni Romeo Barbali, 72-let-ni Mauriglio Bellemo, 78-letni lino Baici. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Ixi renzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). Gledališča KULTURNI DOM Danes, 6. novembra ob 15.30 v okviru mladinsKih torkov gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo B. Minolija in Herberta Griina «Vilinček z lune». V četrtek, 8. novembra ob 16. uri za abonma red J — A. P. Čehov «češnjev vrt». Ponovitev v petek, 9. novembra ob 16. uri za red I. VERDI Drevi ob 20.30 bo premierska izvedba (red A za vse prostore) Verdijeve opere «Macbeth». — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni. Kino Nazionale 16.00 «2022: I sopravvissuti». Barvni film. Igra Charlton Heston. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «L'assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-tiis. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volonte, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno. Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi. Capito! 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai. Cristallo 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza: Firmato colonnello But-tiglione». A. Maccione. Barvni zabavni film. Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Elena si, ma di Troia». Barvni film. Igra Don Backy in Christa Lìnden. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La polizia è al servizio del cittadino?» Barvni film Igra Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «L'isola misteriosa e il capitano Nemo». Barvni pustolovski film. Igra Omar Sharif. Ideale 16.30 «Tora. tora, tora». Igra Martin Balsam in Joseph Cotten. Barvni vojni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom V okviru mladinskih torkov GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ben Minoli - Herbert Griin VILINČEK Z LUNE Scena Tomaž Krišnik Kostumi Marija Robijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Koder Redakcija besedila Dominik Smole Režija Mile Korun Danes, 6. novembra ob 15.30 Prispevki PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST priredi jutri, 7. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih FILMSKI VEČER SERGIJA CESARJA ki bo predvajal svoje najlepše filmske stvaritve. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN - TRST vabi vse Svetoivančane, somišljenike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, 0-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime. Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-čanov, bo v nedeljo, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah blizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Najbližja pot z lastnimi preko mejnega prehoda na Re-pentabru. Namesto cvetja na grob pok. Edija Kobaua darujeta Peter in Ivo 5000 lir za pevski zbor «Igo Gruden». V spomin drage Antonije Vaclik daruje Antonija Simonič 5.000 lir za Dijaško matico. S O ŽA L J E Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata poslancu Albinu škerku ob smrti očeta Alojza iskreno Slovenski klub začenja danes, 6. novembra ob 20.30 dvanajsto sezono: pokrajinski svetovalec Lucijan Volk bo govoril O AKTUALNIH TERITORIALNIH PROBLEMIH V ZVEZI S SLOVENCI Člani in prijatelji kluba ter vsi, ki jih vsebina predavanja zanima, toplo vabljeni! sožalje. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki udeležili pogreba naše drage Irme Žalujoči družini MAGANJA in KOŠUTA Sv. Križ, 6. novembra 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče ALOJZ ŠKERK Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti v šempolaju št. 22 na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Albin m hči Gabrijela z družinama ter drugi sorodniki šempolaj. Sesljan, Prosek, Trst, 6. novembra 1973 Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, tata, zet, brat in stric. EDVARD KOBAU Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. novembra ob 15. izpred nabrežinske cerkve. Žalujoči: žena Milka, sinova Ladi in Marko, sestra, bratje ter drugo sorodstvo Nabrežina, 6. novembra 1973 Žalovanju se pridružuje družina Suban. V ponedeljek, 5. novembra je premini) nas dragi AVGUŠTIN MOŽINA GOSULNIČAR Pogreb bo jutri, 7. t.m. ob 14.30 iz zdravilišča Obelisco naravnost v trebensko cerkev. žalostno vest sporočajo: žena Zofija, sinova Teodor in Renato z ženo Tatjano, sestre Justina, Ana in Ivan-Trebče, 6. novembra 1973 •'a. vnuki in drugi sorodniki Občinska pogrebna služba. Ul. Zonta 7/C. ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sočustvovanja ob smrti našega dragega PAVLA FURLANA se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani SVOJCI Trst, 6. novembra 1973 iiiuiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiitiiiiiintiiiniHiiitfHiiiiiiMiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiii RAZSTAVA TECNOMAR 74 Spomladi pri Montebelu naprave iz vsega sveta Specializirano prireditev organizirata sejemska uprava niiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiu,mn,nuni,,,,,,,,,,,,,!,!!,,,!,,!,,!,!,,,,,!!,!,,,in,,!,umi,mn,mm,iiiniiiiiiiHiiiiiiiiii OBČNI ZBOR TRGOVSKE BLAGAJNE Soglasno odobren proračun za poslovno leto 1974 Prisotni počastili spomin J. Terčona in E. Lebana SPOROČILO MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO Ponovna uvedba 4. razreda strokovne sole «Galvani» Zaradi ukinitve razreda so bile prejšnji teden množične dijaške manifestacije iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiuifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiimniiu Včeraj-danes GORIŠKI DNEVNIK KRVAVA TRAGEDIJA V UL. ROMAGNA Poblazneli vnuk s sekiro ubil priletnega deda Ezio Ninin iz Gorice je bil zaradi shizofrenije že več let v umobolnici Priletna žrtev Mladi morilec V nedeljo popoldne je prišlo v èkorklji do srhljive tragedije, katere vzroke je mogoče iskati v psihični motnji — shizofreniji — ki je otemnila um še mladega človeka. Drugače bi se namreč ne moglo razložiti, kako je mogel 32-letni Ežio Ninin iz Gorice, Ul. Colombo 4, hladnokrvno umoriti svojega deda, 81-letnega Roberta Ger-nizzo, ki je sam stanoval v hišici z vrtom v Ul. Romagna 137. Med dedom in vnukom je vladalo prijateljsko razmerje. Tudi ko je Ezio Nanin imel popadke svoje umske bolezni, ga je nesrečni ded vedno razumel in ga znal pomiriti. V nedeljo sta 52-letna Silvia Gerliz-za por. Ninin in 63-letni Luigi Ninin sklenila skupno s sinom Eziom obiskati priletnega svojca. Na obisk so prispeli že v dopoldanskih urah, po kosilu pa so starši odšli na sprehod po mestu in pustili sina in deda sama. Ezio Ninin je že od svoje zgodnje mladosti kazal znake umske neuravnovešenosti. Po neuspelih poskusih, da bi ga zdravili v domačem mestu, so ga poslali v specializirano umobolnico v Švico. Tu so psihiatri ugotovili, da gre za precej hud primer shizofrenije -- bolezni, po kateri se duševnost bolnika dobesedno razdvoji, tako da ima bolnik istočasno več osebnosti. Po osmih letih zdraviienja so ga poslali ponovno v Gorico: fant ni ozdravel, vendar pa po mnenju švicarskih psihiatrov ni bil nevaren sebi in drugim. Tudi v Gorici je nadaljeval z zdravi jen ;em: prostovoljno je zahajal v umobolnico, kjer so bili zdravniki mnenja, da ni nevaren. Kazal je samo veliko versko vnemo — trdil je celo, da je videl hudiča v živalski podobi. In ravno vernost, ki jo je shizofrenija privedla do skrajnih meja in jo povsem izmaličila, je predvčerajšnjim bila povod za strahotni umor. Ko sta ded in vnuk ostala sama, se je nesrečni Roberto Ger-lizza lotil sekanja drv, vnuk pa je odšel na sprehod. Pozneje se je izvedelo, da je šel v cerkev v Ul. R. Manna, kjer se je izpovedal. Ni znano, če je duhovniku tudi napovedal svoj sklep. Vsekakor se je ob 17.30 vrnil iz cerkve k dedu. in ga s sekiro z vso silo udaril po glavi. Ko je brizgnil prvi curek krvi, je mladega neuravnovešenca zajel pravi «raptus» tako, da je še večkrat s silo zamahnil z ostrim rezilom po sivolasem dedu, dokler se ta ni okrvavljen zgrudil na kuhinjska tla. Ko je opravil to strahovito dejanje, je kot poblaznel zbežal. Blizu hiše sta ga zagledala oče in mati: roke je imel okrvavljene in iz obraza mu je bilo videti, da se je pripetilo nekaj strahotnega. Starši so ga poklicali, toda zaman. Zbežal je in se spet vrnil v isto cerkev, kjer je spet stopil v spovednico. Silvia in Luigi Ninin pa sta stopila v hišo in v kuhinji ju je čakalo strahotno odkritje: priletni Gerliz-za je ležal v mlaki krvi in še rahlo sopel. Nemudoma so poklicali Rdeči križ in reševalci so ga prepeljali z vso hitrostjo v bolnišnico. Takoj so ga odpeljali v operacijsko sobo, toda poseg kirurgov je bil zaman; ob 19.40 se je srce Roberta Gerlizze ustavilo. Medtem so v Ul. Romagna prihiteli agenti kvesture, ki so po prvih ugotovitvah seveda zasumili Ezia Ninina. Mati jim je izročila sliko sina, da bi ga laže izsledili. Približno eno uro po umoru se ie Ezio vrnil na kraj tragedije. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer je priznal svojo odgovornost majorju Morandi-niju. Ni znal obrazložiti svojega liiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiHHmiiuiiiii PO ZAKLJUČKU POLETNE SEZONE dejanja, ni pokazal nobenega obžalovanja, nasprotno, ves čas je trdil, da je deda imel rad, celo ubil ga je iz ljubezni, da ne bi šel v pekel! Preiskava se je s tem priznanjem v bistvu zaključila. Zadevo so predali namestniku državnega pravdni-ka dr. Coassinu s hudo obtožbo namernega umora. Vendar pa je malo verjetno da se bo moral Ezio Ninin zagovarjati pred poroto zaradi tega svojega dejanja. Po vsej verjetnosti bo psihiatrični pregled ugotovil, da ni bil priseben, ko je s sekiro udarjal po nesrečnem dedu: ni izključeno, da bo končal v kriminalistični umobolnici, katere vrata se le redkokdaj odprejo. IV. posvetovanje o letalskih zvezah V soboto, 9. novembra bo v prostorih videmske trgovinske zbornice IV. letno posvetovanje o letalskih zvezah med deželo Furlanijo -Julijsko krajino in sosednimi državami. Posvetovanja, ki ga organizirata videmska zbornica in deželno združenje trgovinskih zbornic, se bo udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za promet C. Masciardi. Zaskrbljujoče stanje turizma na devinsko-nabrežinski obali Število nočitev se je letom zmanjšalo za Več kot mesec dni je minil an, Novi Sad - Iskra. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Aluminij — Rudar 0:3 Ljubljana — Drava 6:1 Železničar — Kladivar 0:1 Koper — Slovan 2:0 Šmartno — Izola 2:2 Nafta — Ilirija 2:0 Slavija — Kovinar 0:3 LESTVICA Rudar in Nafta 15, Ljubljana, želez- ničar, Kladivar in Koper 13. Slavija 12, Slovan 11, Izola 10, Kovinar 9, Šmartno in Ilirija 8, Aluminij in Dra- va 7. PRIHODNJE KOLO Drava - Kovinar, Ilirija - Slavija, Izola • Nafta, Slovan - Šmartno, Kla- divar - Koper, Rudar -Ljubljana - Aluminij. železničar. ZCNL IZIDI Sava (K) — Adria 2:2 Tržič — Litija 1:1 Jadran — Primorje 1:1 Tolmin — Sava (T) 1:1 Usnjar — Tabor (prek. v 70.’) 1:0 Vozila — Triglav 2:0 LESTVICA Vozila 17, Litija in Sava (K) 13, Triglav in Jadran 12, Adria 10, Tržič 9. Tabor 7, Tolmin in Sava (T) 6, Primorje 5, Usnjar 4. PRIHODNJE KOLO Triglav - Sava (K), Tabor - Vozila, Sava (T) - Usnjar. Primorje - Tolmin, Litija - Jadran, Adria - Tržič. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Vse te zgodbe niso ostale neopazne na drugi strani oceana, v tamkajšnji policijski centrali. Še posebej potem, ko so začeli sporočati, da se Lucky spet ukvarja z mamili. Tedaj je ameriška policija zahtevala preko Interpola preiskavo. Italijanski šef Interpola Dosi ni mogel, čeprav je uporno raziskoval, nisečar ugotoviti. Zatrjuje, da verjetno ničesar konkretnega niti ni bilo, temveč so ameriški Ludkyjevi tekmeci v Ameriki sami pošiljali ovadbe ameriški policiji proti njemu, da bi ga tako pravočasno onemogočili, da bi zares lahko spet začel delovati. Vendar se Američani niso hoteli zadovoljiti s takšnimi tolmačenji. Sef ameriškega biroja za mamila Harry Anslinger, največja avtoriteta na področju preprečevanja ilegalne trgovine z mamili, je sklenil, da prav zato, ker grozi nevarnost od Luokyja, poslati v Italijo nekega svojega človeka, ki bo imel stalni biro v Rimu. In poslali so Charlesa Siraguso, ki je več let deloval v Rimu, ob sebi pa je imel nekaj specializiranih agentov. Niti Siragusa ni mogel leta 1947 in 1948 ugotoviti nič o Luokyjevem delovanju. Toda leto 1949 je bilo spet precej drar matično za Lucky j a. 25. junija 1949 je prispel na letališče Ciampino pri Rimu ameriški državljan Charles Vincent Trupla, rojen v New Yorku leta 1923, katerega starši so bili Italijani. Omenjeni Trupla Je nameraval s tega letališča odleteti proti New Yorku z letalom constellation N. C. 944. To je bil mladenič precej revno oblečen, nosil pa je težak kovček. Pokazal Je svoj potni list, v katerem je pisalo, da je po poklicu šofer. Cariniki so pregledali njegov kovček kot vsak drug kovček, potipali malo tukaj, malo tam in ga spustili naprej. Ko je že minil tako imenovano «nevarno cono» in lahko vstopil v letalo, ga je opazil neki letališčni funkcionar. Bilo mu je sumljivo, da ta potnik, ki je pripar dal tretjemu razredu na ladji, leti z dragim letalom. Pozval je mladeniča, naj se vrne v carinski oddelek. Mladenič ni bil presenečen in je odšel tja navidez brezbrižno. Zdaj so mu prebrskali vse, kar je imel v kovčku. Tu zares ni bilo nič, kar bi bilo vredno pozornosti. Revno perilo, nekateri spominki. Toda nekdo je začel tikati po stenah kovčka, ki je bil tudi prazen še nenavadno težak. In ugotovili so, da ima dvojne stene, med njimi pa 6 kilogramov in 800 gramov kokaina. T rupia je tedaj prenehal s svojim pasivnim In nonšalantnim obnašanjem, pa je povzdignil glas, toda kaj zlahka so ga prepričali, da mu to prav nič ne koristi. Slekli so ga In v nekem pasu našli še kilogram in 200 gramov mamil. Namesto v letalo proti Ameriki je Trupla vstopil v policijski furgon in se malo kasneje znašel v celici na centralni policiji. «Tovor», ki so ga našli pri njem, je bil precej impozanten glede na redkost in drago blago. To je na italijanski črni borzi bilo vredno 10 milijonov lir, na ameriški pa še nekajkrat več. Jasno je bilo, da je bil omenjeni mladenič samo kurir neke bande mednarodnih tihotapcev mamil. To Je bila priložnost za razkrinkanje te bande. To je pomislil tudi Dosi, šef italijanske sekdje Interpola, ki so ga seveda o tem takoj obvestili. Prva misel je bila : Lucky! Toda storili so velikansko nesmotrnost: novinarji so že na letališču zvedeli za mladeničevo aretacijo in vzroke zanjo, pa so časniki istega dne objavili senzacijo. Agencije so po svetu raznesle to vest. Tisti, ki so stali za Truplo, so bili opozorjeni, lahko so storili vse, kar je potrebno, da bi odstranili sledove, še posebej so se lahko izognili nevarnosti tisti, ki naj bi v New Yorku pričakali Trupio. Če bi ne bilo tega novinarskega trušča, bd omenjeni tipi zagotovo v New Yorku padli v roke policiji, ker je bil zadevo Interpol takoj uredil. Toda ni bilo lahko niti s tem «ubogim» mladeničem, s Trupio. To ni bil nikakršen novinec, imel je mnogo izkušenj s policijami in sodstvom, bil pa je že obsojen na sedem let ječe. Molčal je, «hermetično se je zaprl», kot pravi Dosi. Rajši je imel, da bi celoten račun poplačal sam kot pa da bd razhudil bando, ki mu je bila zaupala nalogo, a bi se mu zagotovo maščevala po njegovem prihodu iz ječe, če bi kaj razkril. Bil je obsojen na zapor, vendar ne hudo, ker takrat še ni odio tistega strogega zakona proti tihotapstvu mamil, ki danes velja v Italiji. No, čeprav Trupia ni spregovoril niti besedice, je rimska policija takoj prijela Luckyja, poleg njega pa še celo vrsto drugih repatriiranih gangsterjev, med njimi Ralpha Liguorija (ki je govoril okrog, da je Luckyjev adjutant), Francesca Catalar na, Antonia Lo Mantoja itd. Temeljito so jih zaslišali, še posebej pa so ob tej priložnosti prerešetali Luckyja. Toda Lucky je vedel, kako je treba odgovarjati policiji, šel je skozi «veliko šolo» in ničesar niso ugotovili. Še posebej se je preiskava zadržala ob njegovem bogastvu, on pa je dokazoval, da ima v Ameriki rezerve. Neki ameriški novinar je v tistem času trdil, da poseduje Lucky v Ameriki najmanj tri milijone dolarjev (okrog dve milijardi lir). Kako mu je denar prihajal iz Amerike? Menda s pomočjo brata, kd je tam živel in upravljal to bogastvo, invenstirano v različne posle, brat pa ni imel nikoli opravka s policijo. Zviti Lucky je načrtno usmerjal brata stran od kriminala, da bi ga lahko uporabljal za «poštene posle». Luckyja so izpustili iz jetnišnice, pa tudi njegove prijatelje gangsterje. Bil je kaznovan z 32.000 lirami globe zaradi avtomobila, ker so šele takrat ugotovili, da ni plačal nekih uvoznih taks, vrhu vsega pa še z dvema milijonoma lir zato, ker je svojih 60.000 dolarjev prodal na črni borbi, namesto da bi jih v banki zamenjal za lire. In ni smel več bivati v Rimu. Dali so mu rok štirih dni, da odide v Lercara Fridi, svojo rodno vas na Siciliji. Preden je zapustil Rim, je rekel novinarjem: «Žrtev preganjanja sem, ki traja že dve leti. V New Yorku je oseba, ki vsakokrat, kadar najdejo kak paket z mamili, telefonira v Rim in opozarja, da sem jaz šef bande, ki to pošilja v Združene države...» Giuseppe Dosi, šef italijanske sekcije Interpola pa izraža, ko piše o tej epizodi, mišljenje, da Lucky zares ni imel zveze s kokainom, ki so ga bili našli v kovčku Trupla, toda dodaja tudi to, da v New Yorku niso bili nikoli prepričani, da Lucky ni imel nobene zveze s tem, oziroma, sodili so, da je bolj zvit in spretnejši od italijanske policije, ki je v tem slučaju naredila kapitalne napake, pa tudi Američan Siragusa ni mogel ničesar popraviti. Italijanska policija je bila užaljena, pa je odgovorila na zamere in opomine z zahtevo nekaterih dokazov proti Luckyju, če jih v Ameriki imajo. Američani so reagirali tako-le: Ni dokazov, so pa upravičeni sumi, Italijani pa naj najdejo dokaze! Dosi je trdil, in to Je podčrtaval v svojih poročilih Američanom: Lukcky ima več kot 50 let, zelo je bogat in ni razloga, da bi se po tolikih letih, prebitih v Sing-Singu, znova začel ukvarjati z nevarnimi posli, ko ima možnosti in priložnosti živeti udobno in v miru. Po tej logiki velikega gangsterstva sploh ne bi bilo. Znano Je, da so vsi vrhunski gangsterji milijonarji, nekateri pa tudi že precej stari, toda nikakor ne ponehajo s svojo kriminalno dejavnostjo. (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej’: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst KONGRES ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ BENEČIJE «Hočemo biti ljudje med ljudmi uživati hočemo sadove svojih rok» Beneški emigranti so siti obljub in lepih besed - S svojo dejavnostjo hočejo poudariti svojo slovensko narodno pripadnost in socialno zavest - Težnja po tesni povezavi z vsemi slovenskimi organizacijami doma in v deželi (Nadaljevanje s 1. strani) morala italijanska republik^ uresničiti na narodnem in družbeno - gospodarskem področju za izboljšanje razmer izseljencev, naših krajev doma in za uresničenje naše narodnostne enakopravnosti skupno s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Doslej ne moremo trditi, da je obisk rodil kakšen konkreten rezultat, čeprav nam je bilo obljubljeno, da bodo naše zahteve izročene osrednji vladi. Poteklo je že leto dni od tistega obiska, a ni nobenega znamenja, da bi se italijanska vlada zanimala za usodo Benečije in da bi se začeli izvajati kakšni ukrepi v smislu priznanja njenega narodnostnega značaja in izboljšanja gospodarskih razmer, kar naj bi ustavilo nezadržno izseljevanje in priklicalo iz tujine in iz notranjosti države naše delovne ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoj rodni kraj. Kot smo se vključili v življenje in delo ostalih furlanskih in italijanskih društev v tujini, kar je nujno če hočemo doseči konkretne rezultate, je bilo jasno, da moia biti naš cilj tudi povezava z vsemi društvi in organizacijami slovenske narodnosti v Benečiji. Zato smo imeli vedno in bomo skušali vedno imeti najtesnejše stike s temi društvi in organizacijami, ker samo na ta način razvijamo svoje delo tudi doma.» Marko Petrigh je potem nadaljeval: «če smo razumeli, da se moramo povezati z drugimi izseljenskimi organizacijami v Švici in v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in prav tako povezati z ostalimi beneškimi društvi doma, je bilo nujno, da smo se prej ali slej morali povezati tudi z drugimi slovenskimi organizacijami v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Naše načelo, ki je omogočilo, da te je naše društvo razraslo in postalo močno, je bilo, da ne smemo gledati na politične in idejne razlike. Stike smo hoteli imeti z vsemi, ki se zanimajo za našo usodo in nam pri uresničevanju naših ciljev pomagajo. Vendar smo za našo organsko povezavo z ostalimi Slovenci v Italiji morali izbrati organizacijo ali skupino, ki bi nas krepila, nam dopuščala veliko avtonomijo in ki bi istočasno ne bila strankarsko obarvana. Takšna organizacija je bila Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje na načelih boja za slovenske narodnostne pravice in razvoja Slovencev v Italiji veliko drugih društev in organizacij, v katerih delujejo ljudje vseh političnih in idejnih usmeritev na skupni narodnostni podlagi. Zato smo se odločili da postanemo njeni člani, ker smo hoteli okrepiti svoje sodelovanje z organizacijo, ki že leta deluje na narodnostnem področju.» Marko Petrigh je pri tem poudaril, da pa hoče organizacija beneških izseljencev imeti najboljše odnose tudi z vsemi političnimi strankami in da pričakuje vso možno pomoč. V nadaljevanju svojega govora je dejal: «Mi smo del slovenskega naroda, ki nas že več kot sto let zanikujejo. Stoletja živi naš slovenski jezik v dolinah, stoletja smo ohranili svojo govorico, svoje navade, običaje, svojo zgodovino. Nismo se utopili v ravninskem morju in to ni samo posledica naše izoliranosti, kot nekateri pravijo, marveč naše pripadnosti narodu, ki je kljub vsem težavam ostal živ. Zato vidimo tudi v Slovencih preko meje svoje brate, od katerih pričakujemo moralno in narodnostno pomoč in podporo. Zakaj bi se sramovali te pripadnosti, zakaj bi se je bali? Pravi demokrati furlanskega ali italijanskega izvora nam morajo priznati, da smo vedno bili lojalni državljani in da smo vedno izvrševali svojo državljansko dolžnost. To pa ne pomeni, da moramo zanikati svoj izvor in svojo narodnost. Za svojo državljansko lojalnost nam odgovarjajo s tem. da nam kažejo pot izseljevanja. Kot lojalni državljani smo marsikdaj disciplinirano krvaveli. Za to pa nismo dobili pravega plačila, gnali so nas v tujino, proč iz naše domačije, gledali so nas celo grdo, če smo govorili svoj jezik, niso nam dopuščali ne šol ne kulture, ne možnosti ekonomskega razvoja. Nekateri pred, med, in po fašizmu so nas ustrahovali in so nam skušali odvzeti narodnost, če pa smo zahtevali, kakor še vedno zahtevamo, spoštovanje svoje narodnosti, so govorili in govorijo, da nočemo biti lojalni državljani. Ni res! Mi smo lojalni! Še bolj lojalni pa bomo. če nam bodo pustili, da se razvijamo kot hočemo in če bomo lahko ostali doma in doma živeli in delali kot pridno delamo za tujce v tujih deželah.» Marko Petrigh je nato dejal, da je zaradi razširitve dejavnosti postala sedanja organizacijska oblika društva preozka in menil, da naj bi poslej vse sekcije bile znatno bolj avtonomne, delovale naj bi na podlagi svojih vodstev, ustanovili pa naj bi samo osrednje vodstvo, ki bi se sestajalo od časa do časa, pregledovalo delo sekcij in izdelovalo direktive za naprej. Potem ko je navedel v desetih točkah cilje nove zveze (objavili smo jih v začetku tega poročila) je Marko Petrigh zaključil: «Vemo, da smo opravili veliko dela, vemo, da nas poznajo in poznajo naše cilje, vemo tudi, da nas marsikdo gleda z rezervo, ker misli, da lahko škodujemo tistim silam, ki bi hotele, da bi bili Benečani «tovarniška hrana» za tujce in da bi bila Benečija vedno taka kakrina je bila vse doslej: rezervoar delovne sile, revna, ponižna, zaostala, nekulturna, analfabetska, nerazvita in raznarodovana. Mi pa take Benečije in takih Benečanov nočemo več. Mi hočemo biti ljudje med ljudmi, mi hočemo imeti iste pravice kot drugi, mi hočemo take pogoje, da bodo naši kraji bogatejši, u-živati hočemo sadove naših rok, ho-1 čemo postati bolj kulturni in v svo- | jem jeziku šolani ljudje, skratka hočemo, da bi postala Benečija in njeni prebivalci to, kar so drugi, ki niso tako teptani kot mi. V tujini smo videli, kaj pomeni biti bolj enakopravni, v tujini smo se navadili gledati, kako žive drugi. Tudi mi si želimo imeti v svojih rokah dobrine gospodarskega in kulturnega razvoja. To pravico imamo, zato za pravico se borimo, to pravico bomo s skupnimi močmi uresničili. Za našo Benečijo, za naše «Slovenije», za naš razvoj bomo delali in če bomo združeni, bomo uspeli». Petrighovo izvajanje so vsi navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. nato pa je predsedujoči Dino Del Medico podal besedo Adu Kontu za tajniško poročilo. ADO KONT: Le dobro organizirani bomo lahko učinkoviti ADO KONT je v začetku dejal, da je bilo Društvo slovenskih emigrantov iz Benečije ustanovljeno v švicarskem mestu Orbe pred petimi leti, kot prvo slovensko društvo v Švici in da šteje danes 1165 članov, organiziranih v dvajsetih sekcijah, ki delujejo in širijo problematiko Beneške Slovenije po vsem svetu. Povedal je, da je o delu društva in o društvu samem pisalo tudi švicarsko časopisje, da so kasneje začeli pisati o društvu tudi italijanski listi, ki jih izdajajo emigranti iz drugih italijanskih dežel v Švici. Zdaj vedo o nas vsi italijanski in furlanski delavci v Švici in v deželi Furlaniji - Julijski krajini — je dejal Ado Kont. V nadaljevanju je podrobno navedel vse delovanje društva od 2. marca 1968, ko je bil prvi shod furlanskih in slovenskih društev v Švici, in ko je bila izglasovana resolucija, ki je postavljala v pravo luč zahteve Benečije, pa vse do danes. Tako je omenil udeležbo 20 delegatov društva na zborovanju v Vidmu 15. in 16. decembra 1969, ko je bila prva konferenca o izse-Ijeništvu Furlanije - Julijske krajine, shod izseljeniških organizacij a-prila 1970, srečanje furlanskih in slovenskih društev v Yverdonu maja 1970, zborovanje v čeneboli julija 1970, ponovno srečanje vseh izseljeniških društev v Švici novembra 1970, s katerega so odposlali vsem političnim strankam in predsedniku republike resolucijo z zahtevo po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji, ustanovitev konzulte za izseljeniška vprašanja decembra 1970, ko sta bila vanjo imenovana člana društva Dino Del Medico in Marko Petrigh, vrsto sestankov in zborovanj v decembru 1970 po Benečiji, drugo konferenco izseljencev v Vidmu istega meseca, zbiranje podpisov za peticijo deželnemu svetu z zahtevami za zaščito narodne manjšine v Benečiji v januarju 1971, otvoritev društvenih prostorov v mestu Orbe v maju 1971, srečanje emigrantov v Subidu julija 1971 in enotedenski seminar slovenskega jezika v Trstu v istem mesecu, srečanje vseh predsednikov sekcij društva z deželnima svetovalcema Štokom in Lovriho septembra 1971, manifestacijo v Vidmu decembra 1971, s katere so poslali peticijo z podpisi 2000 izseljencev predsedniku deželnega sveta Ribezzi-ju, srečanje emigrantov v Baslu novembra 1971, ustanovitev sekcije društva v Milanu aprila 1972, izid prve številke «Emigranta» v maju 1972 v offsetu, drugo srečanje emigrantov v Subidu v juliju 1972, tečaj slovenskega jezika v Crikvenici v istem mesecu, sprejem pri italijanskem veleposlaniku v Bernu septembra 1972, ko so predstavniku italijanske vlade izročdi dokument, v katerem so zahtevali slovenske šole v Benečiji in tudi v Švici, ustanovitev sekcije v Taminesu v Belgiji septembra 1972 sestanek predsednikov in voditeljev društva v Orbu s predsednikom SK GZ Borisom Racetom novembra 1972. itd Prav tako je navedel udeležbo na raznih sestankih sekcij društva in tudi drugih izseljeniških društev, ude- ležbo na praznikih v Beneški Sloveniji, udeležbo Benečanov na letošnjem tečaju slovenščine v Izoli itd. zaključil pa je z besedami: «Vendar problem našega ljudstva ni samo problem nas izseljencev, to je stvar vseh naprednih delavcev in zavednih Slovencev od Trsta do Gorice in iz matične domovine. Mi bomo nadaljevali z zahtevami, za dosego pravic, ki pritičejo našim ljudem. Povsod kjer bo treba bomo kot doslej zastopali interese naših delavcev in emigrantov. Prisotni bomo povsod kjer bo treba, da izterjamo pravice, ki so naše, da zagotovimo naš obstoj, da napravimo konec zapostavljanju goratih področij, da zaščitimo gospodarstvo in socialistično ter kulturno življenje pri nas ter da bo tudi naš materin jezik spoštovan in poučevan v šolah naših dolin. Le če se bomo znali dobro organizirati, bomo bolj u-činkovito pritiskali na pristojne oblasti in tako dosegli take pogoje za življenje v domačih krajih, da nam ne bo več treba iskati kruha po svetu.» Po pozdravu italijanskega vicekonzula iz Lucerna Marcella Rifittija, ki je izrazil pripravljenost konzulata za reševanje problemov, ki nastajajo v življenju beneških emigrantov, in zaželel uspeha pri njihovem delu za razvoj «slovenske kulture slavnih tradicij» ter pohvalil odnose beneških izseljencev z oblastmi v skladu s švicarskimi zakoni, je povzel besedo podžupan mesta Orbe, Brechon, ki je najprej izrazil svoje zadovoljstvo da so si beneški izseljenci, ki so zaradi svoje delavnosti in zaradi svojega obnašanja deležni vsega priznanja domačinov in oblasti, izbrali prav Orbe za svoj kongres. Pohvalil je njihovo prizadevanje za ohranitev svojega jezika in svoje kulture ter pri tem dejal, da jih v teh prizadevanjih povsem razume, saj je Švica večnarodnostna država, v kateri pa vsaka narodnost uživa vse svoie ora-vice. Dotaknil se je tudi perečega vprašanja emigracije v Švici v zvezi z ukrepi oblasti za ekonomsko stabilizacijo zaradi katere so morale švicarske oblasti zavreti dotok tuje delovne sile. Boris Race: Še bolj kot doslej vam bomo pomagali Predsednik SKGZ Boris Race pozdravlja udeležence kongresa v Orbu Nato je predsedujoči Dino Del Medico povabil za govorniški pult predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze BORISA RACETA, ki je najprej pozdravil udeležence v imenu SKGZ, nato pa dejal: «Na občnem zboru kulturnega društva «I-van Trinko», ki je bil preteklo nedeljo v Čedadu, je bilo poudarjeno, da so v Beneški Sloveniji v zadnjih letih nastala nova društva, organizacije, v katerih Slovenci teh krajev spoznavajo same sebe in hočejo s svojo dejavnostjo poudariti svojo slovensko narodnostno pripadnost. Tudi vaše delo, vaši napori, izhajajo iz istih korenin. Tu, oddaljeni od svojih domov, ste svoje napore podeseterili iz potrebe, da se še bolj potrdite. Vaša radikalnejša stališča in Na kongresu Zveze društev slovenskih izseljencev in njihovih družin iz Furlanije -Julijske krajine so izvolili novo vodstvo (izvršni in glavni odbor) organizacije. Izvršni odbor sestavljajo: predsednik - MARKO PETRIGH; prvi podpredsednik - ALFRED ČIČIGOJ; drugi podpredsednik - LUCIANO FELETIG; tajništvo - ADO KONT, dr. VILJEM ČERNO, DINO DEL MEDICO; blagajnik - SILVIO FELETIG. Delegata v deželni konzulti za emigracijo - Alfred Čičigoj in Luciano Feletig. Delegat v zveznem odboru «Colonie libere italiane» v Švici - Pio Cragnaz. Delegat v vsedržavnem svetu (Intesa) za izseljenstvo - Aldo Binutti. Poleg teh je v glavnem odboru še 16 drugih delegatov raznih sekcij: Dario Ca-nalaz, Anton Lauretig, Mario Pauletig, Armando Binutti, Franco Černo, Renato Trasco-gna, Elio Vogrig, Renzo Del Medico, Renzo Vogrig, Aristide Novacco, Nello Kont, Luigi Tedoldi, Gino De Bellis, Aldo Gujon, Livio Sinicco, Ciro Topatigh. zahteve izhajajo iz upravičene prizadetosti, ker ste morali zapustiti domove in s tem tudi domači krog, v katerem ste se med seboj sporazumevali v domači govorici in prehoditi križev jx>t nekvalificiranih delavcev v tujini. Bolj ste samozavestni, ker je vse, kar ste dosegli, sad vaše pridnosti. Paradoksalno je prav to, da ste se morali v tujini osvoboditi neznanja in strahu, ki so vam ga vcepili v domačem kraju zato, da ne bi potrjevali svoje narodne pripadnosti, da bi se potujčevali kot Slovenci. To je tudi največja obsodba tistih političnih sil, ki so vam doma preprečevale, da bi spoznavali sami sebe. Današnji kongres — je dejal Boris Race — nudi ponovno priliko, da te sile in ti krogi spremenijo svoje stališče in da uvidijo, da vam delajo krivice. Naj vendar za začetek uslišijo prvo vašo zahtevo, da uvedejo učenje slovenskega materinega jezika v šole. Goriški in tržaški Slovenci. ki živijo z Benečijo v isti deželi in ki sicer ne uživajo še vseh narodnih pravic, imajo pa slovensko šolo in je njihovo narodno življenje bolj razvito, vam bodo še bolj kot doslej ob strani in vam nudili pomoč v še večji meri kot doslej. Boris Race se je nato dotaknil gospodarske problematike Beneške Slovenije in dejal: «Na tuje ste šli, ker ni bilo kruha za vas doma. Odhajali ste s prepričanjem, da se boste pio nekaj letih vrnili m da se bodo uresničile obljube tistih, ki so zagotovljali, da se bodo doma odprla nova delovna mesta. Ob vsaki priliki ugotavljate, da se nobena obljuba ni uresničila. Kako je mogoče, da drugod v sami deželi Furlaniji - Julijski krajini rastejo nove gospodarske pobude, v vaših krajih pa ni nobene. Tega si ne moremo drugače razlagati, kot s slabo politično voljo tistih, ki bi morali usmerjati in z olajšavami omogočati, da bi v bližini vaših vasi nastali novi industrijski obrati. Deželna vlada je prav v sedanjem trenutku postavljena pred preizkušnjo. Oblikovati mora t»k družbe-no-gospodarski razvojni načrt dežele in deželni urbanistični načrt, ki bosta ne samo predvidevala industrijski razvoj v vaših krajih, ampak tudi ustvarila pogoje za investicije družbenega kapitala in predvidevala take prednosti in olajšave, da bodo tudi druge investicije privlačne. Boris Race je nato omenil Šibek gospodarski potencial Slovencev v Trstu in Gorici zaradi posledic fašizma in v tej zvezi dejal: «Zaradi tega je današnje stanje tako, da nam ni mogoče učinkovito posegati v gospodarstvo Benečije. Kljub temu je dobra volja tu. Po eni strani so možnosti zaposlovanja v Trstu in deloma v Gorici, kjer je hudo pomanjkanje delovne sile. Ta rešitev ni najboljša, čeprav nudi zaposlovanje blizu doma. Kljub svoji gospodarski šibkosti pa moramo Slovenci iz Trsta in Gorice le nekaj storiti, da bo omogočen povratek vsaj nekaterih izmed vas. Politično voljo oblasti ali je za to, da se vrnete domov, bomo preizkusili tudi s tem, kako bodo gledali na podobne morebitne pobude». Na koncu je Boris Race izrazil prepričanje, da bodo združeni na-jxiri beneških izseljencev prav gotovo rodili uspehe, zaželel jim je dobro delo na kongresu in izrekel željo, da bi se njihovi sklepi čim-prej uresničili. Tudi besede predsednika SKGZ Borisa Raceta so navzoči sprejeli z dolgim aplavzom, nato pa je spregovoril deželni svetovalec KPI in dolinski župan Dušan Lovriha. O njegovem posegu in o posegih preostalih predstavnikov društev in organizacij, kakor tudi delegatov, bo- , mo poročali v jutrišnji številki. * SPORT SPORT SPORI ZAKLJUČEN ZADNJI ODBOJKARSKI TURNIR 13. SŠI Mladinci tabornikov RMV osvojili končno prvo mesto 2. je bil Kras, 3. Breg in 4. Primorec Prva zmaga Brega (Nadaljevanje s 5. strani) Odbojkarsko tekmovanje v okviru letošnjih 13. športnih iger so končali. Kot zadnji so nastopili mladinci. Glede na to, da je bila moč posameznih ekip povsem neznana, saj nekatere pred finalom sploh niso igrale, ni bilo mogoče določiti nosilcev skupin in je bilo vse prepuščeno žrebu. Sam žreb pa je bil dokaj «objektiven» in zmagala je res najboljša ekipa, taborniki RMV. Vse tekme so bile precej zanimive in turnir je dobro uspel. Tekmi med Krasom in Bregom ter finalni spopad za prvo mesto med taborniki in Krasom sta bili še posebej zanimivi ter vredni ogleda. Tudi zelo mladi in seveda nižji zastopniki Primorca, ki so osvojili zadnje mesto so vse prej kot razočarali. Na igrišču so se tako borili, kot malokatera naša vel'ko bol jša šesterka. Puške niso nikoli vrgli v koruzo in to niti tedaj, ko je bila tekma že zgubljena. Pri delu pa smo videli nekaj mladih in izredno obetajočih odbojkarjev. Taborniki, na čelu s Kodričem, šiškovičem in Prašliem, so največ pripomogli k zmagi lastne ekipe. RMV — Primorec 2:1 (15:8, 12:15, 15:10) Taborniki so odigrali prvo izločilno tekmo brez Siškoviča in z ne koliko zgrešeno postavo. Kljub temu pa so razmeroma lahko izbojevali prvi set. Mladi Trebenci so se borili na vse kriplje in odlikovali so se predvsem v obrambi. Lahko izbojevani prvi del je tabornike delno zapeljal. Občutno so popustili in Primorec jih je cesto presenetil s svojo izredno zagrizeno igro. Vodil je vse od samega začetka pa vse do stanja 12:10 v korist RMV. Potem so se dokopali do žoge in kasneje še do niza. Niti v nadaljevanju se niso vdali kar tako. Taborniki so se morali pošteno potruditi, preden so jih prisilili k predaji. Kras — Breq 2:0 (15:6, 15:13) V uvodnih razpletih se je Kras predstavil kot solidna in dobro uigrana šesterka. Bitežnik in Igor Milič I. sta uspešno zaključevala akcije na mreži. Na drugi strani so si Slavec in tovariši močno prizadevali. Vse skupaj pa le ni rodilo zaželenih sadov. V prvem setu se je moral Breg zadovoljiti s šestimi točkami. Drugi del srečanja je potekal v veliko večji izenačenosti. Izjema je bil samo začetek, ko je Breg silovito pričel jn povedel celo s 6:0. Zgoni-čani so potem izenačili in oba tekmeca sta složno nizala točke do trinajstice. Odločilni posegi so po-tekaJi v korist Krasa. MALI FINALE Breg — Primorec (15:12, 15:10) 2:0 bila Tekma za tretje mesto je najmanj zanimiva. Brežani so nasprotnika močno podcenjevali, ker so že v naprej vedeli, da ne morejo zgubiti tretjega mesta na končni lestvici. Nič ni mogel zgubiti i bili» Kalina, nato pa še cent-a riti Primorec, ki se je pognal v I Škabarja. To pa je bilo za doma- lepše plačilo. Glede na moč ostalih ekip v tem finalu jim ni bilo mogoče izbojevati kaj več kot četrto mesto. FINALE ZA PRVO MESTO RMV — Kras 2:0 (15:9, 15:7) V odločilnem srečanju so se taborniki prestavili v spremenjeni postavi in tudi razporeditvi. Nastop šiškoviča je prinesel veliko poživitev v obrambi in napadu. Pra-šelj in Kodrič sta dobivala bolj točne podaje, ki sta jih neubranljivo zaključevala. Pri Krasu se je v tem srečanju odlikoval Bitežnik, ki je bil dobesedno nezadržen. Sam pa ob drugih nezanesljivih tolkačih nj zmogel vsega. Po spodbudnem začetku Krasa so prevzeli pobudo tabornik, ki so zasluženo pospravili prvi set. Podobnemu razpletu smo bili priča tudi v drugem nizu. Zgoničani pa so se morali to pot zadovoljiti z dvema točkama m?,nj in z drugim mestom na končni lestvici. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. RMV, 2. Kras, 3. Breg, 4. Primorec. Ekipe so igrale v naslednjih postavah: RMV: Kodrič, A. in M. Jarc, Prašelj, Fontana, Perič in Semolič. KRAS: Marušič, Igor 1. in 2., R. ter M. Milič, Pegan, Bitežnik in Budin. BREG: Petaros, S. in I. Kuret, Hrvat, Žerjul, Slavec, Žerjal, Ota. PRIMOREC: Milkovič, D., I. Marko in Mauro Kralj, Cdbic, D. in V. Malalan. G. F. KOTALKANJE NA 2. EVROPSKEM MITINGU V Gorici najboljši Italijan Nutarclli V nedeljo se je v telovadnici v dolini Korna zaključil drugi evropski miting v umetnostnem kotalkanju. Na mitingu so nastopili kotalkarji do 17. leta starosti iz Avstrije, Zah. Nemčije, Belgije, Jugoslavije, Španije in Italije. Po obveznih likih, ki so bili v soboto, so v nedeljo sledila prosta izvajanja. V moški konkurenci je zmagal Italijan Nutarelli, medtem ko je bila pri ženskah najboljša Kircher iz Zah. Nemčije. MOŠKA KONKURENCA 1. Giancarlo Nutarelli (Italija) 719,40 točke; 2. Michel Butzke (Zah. Nemčija) 715,60; 3. Luca Frangipane (Italija) 714,60; 4. Joachin Helmle (Zah. Nemčija) 705,65 ; 5. Jose Angel Duro (Španija) 668,40. ŽENSKA KONKURENCA 1. Gabriele Kirche (Zah. Nemčija) 728,95 točke; 2. Petra Wacker (Žab. Nemčija) 729,90 (s slabšim kvocientom); 3. Cristina Bursi (Italija) 727,30; 4. Fiorella Schulte (Italija) 720,10; 5. Paola Bulbarelli (Italija) 699,95. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiininiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA V slovenskem derbiju borovci pred Poletom '•‘H* ** k V ostalih ligah sta bili naši ekipi premagani PRVENSTVO «POMLAD» Bor — Polet 74:58 (32:31) BOR: Žerjal 17, Mazzucca 8, Perko 4, Simčič 2, Košuta 2, Pa-rovel 4, Renato Furlan 3, Ražem 21, Bruno Furlan 13. POLET: Marko Sosič 19, Kalin, Taučer 15, Valter Sosič 12, Fer-luga 2, Ivan Sosič, Danev, Škabar 10, Andolšek. Sodnika: Popazzi in Deboni (Trst). Prosti meti; Polet 4:10, Bor 8:18. Pet osebnik napak: Kalin, Škabar. Slovenski derbi v prvenstvu «Pomlad» se je zaključil z zasluženo zmago borovcev, ki pa so se morali proti požrtvovalnim po letovcem pošteno potruditi. Medtem ko je potekal prvi polčas znamenju izenačenosti, pa so «plavi» v drugem polčasu igrali bolj zagrizeno in so bili odločnejši v napadu. Poletovci, ki so nastopili na lastnem igrišču, pa so zaradi petih osebnih napad najprej «zgu- boj z vso prizadevnostjo. S požrtvovalno in tudi zanesljivo obrambo je često presenetil. Dolinčani se niso mogli odlepiti od zagrizenega nasprotnika, ki jim je v prvem setu odščipnil celo dvanajst točk. Dober odpor so Trebenci nudili tudi v drugem nizu. Deset osvojenih točk je prav gotovo za njih naj- p-' «K? » ' čine usodno. Brez visokega Škabarja je postalo delo za Borovega centra Ražma lažje pod košema in celotna peterka «plavih» je zaigrala bolj sproščeno ter napadalno. S tem srečanjem smo lahko na splošno zadovoljni. Obe ekipi sta namreč pokazali, da bosta lahko Bur ju v prvenstvu «1‘uiiiluU» p ve, lici ji vo odplavil opuuski Poiet v tem prvenstvu poskrbeli še za kako presenečenje. NARAŠČAJNIKI CGS — Bor 43:27 (18:11) BOR: Bufon 4, Trevisan, čok, Koren, Gombač, Mazzucca 2, Slo-bec, Dovgan 2, Rrce 15, Udovič 4. Prosti meti: 1:8. V prvem kolu so borovci na domačih tleh zgubili proti ekipi Centro Giovanile Studenti. Nasi košarkarji, so bili (predvsem pri metih na koš) razen Rada Raceta, netočni. Zmaga gostov, kot kaže izid, je bila povsem zaslužena, borovce j>a je treba pohvaliti predvsem zaradi požrtvovalnosti. MLADINCI Arte A — Polet 64:42 (26:18) POLET: Daneu 8, Dolenc, Guštin 14, Jugovič 2, Edi Sosič 6, Starc, Tavčar 2, Kraus 10. Prosti meti: 4:10. Poletovi košarskarji so opravili svoj krstni nastop v mladinskem prvenstvu s porazom. Odsotnost 4-drijana Sos:ča, Gantarja in Sker-lavaja je bila za Poletovo peterko hud udarec, kljub temu pa smo od ostalih openskih košarkarjev le pričakovali več. Fante je že v u-vodnih potezah zajela trema, saj so zgrešili celo vrsto košev tudi iz ugodnega položaja: poleg tega pa niso bili odločni v obrambi. V ooenski vsti je zanesljivo igral le Edi Daneu, ki je v odsotnosti Adrijana Sosiča povsem zadovoljivo vodil igro. Sodelovanje ostalih pa je bilo skromno in poraz je bil neizbežen. b. I. naba si je pridobil žogo na sredini igrišča, preigral nasprotnika in po-služil Bolcica, ki je odlično startal na žogo, pustil za seboj branilca in ko mu je vratar Puzzer stekel naproti je poslal usnje v nezavarovano mrežo. Naj omenimo, da je po tem zadetku sodnik zaradi protestov izključil branilca Ceglarja (Campanelle). B. R. Juventina ■— Fossalon 1:1 (0:1) JUVENTINA: Plesničar, Tabaj E., Tomažič, Nanut, Makuc, Faganel, Uras, Marvin, Montico, Ferletič, Tabaj M., Corva, Černič. FOSSALON: Girotto P., Ferruzzo, Savian, Meti S., Pasian, Meret, Girotto A., Girotto F., Milani, Metti E., Camuffo, Flaborea. STRELCA: v 5. min. p. p. Girotto Andrea, v 20. min. d. p. Tabaj Miloš. SODNIK: Giovanni Rossi iz Kumina. Fossalon se je v prvem polčasu na štandreškem igrišču izkazal kot dobra ekipa. Bil je trden zlasti v obrambi, a ni manjkalo protinapadov, tako da so bila v tem polčasu Plesničarjeva vrata večkrat ogrožena. Prvi gol za goste je padel že v peti minuti igre: Flavio Girotto je streljal v vrata, Plesničar je žogo uspel le preusmeriti v prečko in od tu se je odbila na nogo Andrea Girotta, ki je z lahkoto zadel mrežo. Gol je Juventino še bolj zmedel in štandreška enajsterica prav do konca polčasa ni uspela preurediti svoje igre. Drugi polčas je potekel ugodneje za domačine in to po njihovi zaslugi. Juventina je uredila svoje vrste ter šla v protinapad. Zaigrala je tako, kakor je prepekli četrtek igrala proti Vesni v Križu. V dvajseti minuti je dosegla gol, ko je bila cela prva linija v napadu. Ferletič je streljal, Passian se je žoge rahlo dotaknil in je pri tleh zadel vratnico. Od tam se je odbila do Miloša Tabaja, ki je s svojim strelom podpisal izenačenje. D. R. Stock — Zarja 1:0 (1:0) STOCK: Bandini, Zarattini, Maraz-zana, Premua, Fontanot, Puntar, Ulcigrai, Samazza, Monzoni, Rocco, Bazzara. ZARJA: Babuder, Križmančič S„ Komar, Primožič, Metlika, Križmančič V„ Kalc, Bon, Bossi, Žagar, Ražem, Turko. SODNIK: Summo iz Portogruara. STRELEC: v 35. min. p.p. Ulcigrai. KOTI: 4:3 za Zarjo. Kazalo je, da bo Zarja iztrgala Stocku dragoceno točko, toda po nepotrebnem je odšla z igrišča praznih rok. čeprav je tekmo zgubila so Bazovci igrali zelo dobro tako v obrambi (ki je bila večkrat zaposlena) kot tudi na sredini igrišča. Tudi napad je večkrat skušal priti do nasprotnikovih vrat, kar mu je dobro uspevalo, a poti do gola ni bilo. Zarja b' torej zaslužila neodločen izid če le ne bi po nepotrebnem prejela gola. Bazovce je zelo potrl ta zadetek. Sicer so zopet šli v napad, vendar premalo borbeno. Kljub porazu je bazovska enajsterica zapustila dober vtis pri občinstvu. b ralci so dali vse od sebe in nekoliko več pazljivosti v o-hrambi b' bilo dovolj, da bi odnesli vsaj točko. Raal ODBOJKA Na 1. ženskem odbojkarskem turnirju za «Trofejo zmage» je zmagala OMA pred AGI, Corridonijem in Borom. MLADINSKE LIGE MLADINCI Breg — Libertas Sv. Sergij 7:1 Esperia — Gaja 2:1 NARAŠČAJNIKI Breg — Garizzole 0:1 ZAČETNIKI Breg — Libertas Rocol Fortitudo — Union Cormonese — Juventina 1:1 4:1 4:0 OBVESTILA SPDT obvešča, da bo danes, 6. novembra v Dolini od 18. dalje vpisovanje za smučarski tečaj (ob priliki predsmučarske telovadnice). • * « SPDT obvešča, da bo prof. Dra-sič vodil tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle na stadionu vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Vpisovanje izključno v Ul. Geppa, do sobote, 10. tm. Sant'Anna — Vesna 2:0 SANT’ANNA: Verginella, Gerbi-ni, Gaeta, Francolla, Bonazza, Giac-chin, Ussai, Ive, Privileggi, Pestrin, Pusini, 12. Germani. VESNA: Rado Tence, Verzier (Di Candia), Košuta. Germani, Sandor Tence, Skrem, Caharija, Valente, Zudini, Bortolotti, Boris Tence, 12. Tretjak. STRELEC: v 74. min. Privileggi, v 81. min. Privileggi iz enajstmetrovke, SODNIK: Riva iz Trsta. OPOMBE: Igrišče v dobrem stanju. Sončno vreme. Gledalcev 150. V 76. minuti se je poškodoval Verzier, ki ga je zamenjel Di Candia. Prvi poraz Vesne v tem prvenstvu proti ekipi SanCAnne, ki ima najboljšega strelca lige, Privileggi-ja. Prav Privileggi je zadal kriškim nogometašem usodni udarec, ko je z glavo dosegel prvi gol, nato je izid podvojil z enajsmetrovko zaradi prekrška nad Ivejem. Po drugem golu je bilo seveda za Vesno konec upa na točke. Do druge polovice drugega polčasa so se Križani, kljub odsotnosti kapetana Kelemenica, dokaj dobro upirali domačinom. Nogometaši Vesne so v uvodnem delu celo izvedli kar več nevarnih napadov, kot domačini in kriški navijači so že tiho upali, da bo Vesna s tega težkega gostovanja prinesla vsaj točko. Vsi upi pa so se izjalovili sredi drugega polčasa. Kriška o-bramba je bila večkrat neodločna, po prvem golu pa se je poškodoval še Verzier in poraz je postajal vse bolj stvarnost. Kljub porazu proti Sant’Anni, pa je Vesna ponovno pokazala, da je upravičeno med prvimi na lestvici. Kriški nogometaši sicer niso igrali v najboljšem slogu, a tudi razočarali niso. Spoprijeli so se pač z močno ekipo, ki je zlasti z napadalno vrsto zelo nevarna. Po našem mnenju, pa je izid z 2:0 le prehuda kazen za požrtvovalne kriške nogometaše, če upoštevamo dejstvo, da je v kriškem moštvu manjkal Kelemenic. In Kelemenic v tej ekipi le nekaj pomeni. bX