Slev. 165.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V Lloli!l9nl, v sredo dne 25. Inllla 1923.
Leto Ll
i.—~ Naročnina .......
za državo SHS j
do preklica:
*) po pošti mesefiao Din li b, dostavljen > na dom
mesečno......n ^
za Inozemitvo:
Mesečno ...«••• Din 25
= Sobotna Izdaja: ~
t Jugoslaviji . .... Din 20 v inozemstva ..... „ 40
r v j		i
	i	i te %«
		
		
L		A
£3 Cene Inser atom 3«
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din l-SO in Din I—, veliki oglasi sad 43 mm višine po Din. 2 50, poslana itd. po Din. 4 —.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5, url zjntra).
Poštnina plačana v lotovinf.
m Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Kacun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št 349 za oglase, sagreb39.011, sarajev.7563, praške ln dnnaj. 24.797.
Udarec v vodo.
Sedanja samoradikalna vlada čezdalje-bolj razodeva svojo popolno politično amo-ralnost Na Balkanu so sicer od nekdaj marsičesa navajeni, toda sedanji režim v Belgradu nima po vsej priliki tudi na Balkanu sebi enakega. To se vidi v vsej goloti zlasti na obnašanju vlade napram avtono-mistični, oziroma federalistični opoziciji.
Ko so si hoteli radikali zasigurati vlado brez demokratov, so spričo dejstva, da so dobili pri volitvah premalo mandatov za absolutno večino, sklenili prevarati gospoda Radiča, da bi ostal s svojimi 70 poslanci v Zagrebu, obetajoč mu izpremembo režima na Hrvatskem, kar so v Markovem protokolu celo podpisali. Da pa ne bi mož ,mogel po odkriti prevari prihrumeti v Bel-Igrad ter radikalno večino treščiti ob tla, so mu z neverifikacijo njegovih mandatov vrata v parlament pred nosom zaprli.
Ker pa je to prevarantsko postopanje (da se zrazimo po »jugoslovansko«) zbudilo splošno moralno ogorčenje med prečani In je obstoječa politična nasprotstva še bolj >oglobi!o, je vladajoča stranka začela groziti, najprej z amputacijo, potem pa, ko ta grožnja vsled svoje bedastoče ni nikogar ustrašila, z inavguracijo izjemnega stanja na Hrvatskem. Da pa v ničemer ne zaosta-nejo za metodami bivše mažarske vlade, so v Belgradu sklenili inscenirati še kopijo Friedjungovega procesa, da Hrvatom pritisnejo na čelo pečat veleizdajstva in pred zunanjim svetom opravičijo ex-lex-stanje aa Ilivatok^m. Krom vsemu pa naj bi tvorila aretacija Radiča.
Radikalni minister za pravosodje je formuliral proti Radiču obtožnico, ki ga dolži davnej znanih in objavljenih stvari, katere niso za radikale tvorile nikake zapreke, da ne bi se aprila meseca z Radičem pogajali o sporazumu. Obtožba zaradi raz-žaljenja kraljice pa se je sploh razblinila v nič, ker se je izkazalo, da Radič niti omenil ni kraljice. Ko je imel parlament o izročitvi Radiča sklepati, pa je vlada celo za-dvo z dnev. reda odstavila in s tem dokazala, da zasleduje z njo zgolj strankarske namene. Režim hoče držati zoper Radiča v rokah orožje, da ga z njim zadene, ako bi vztrajal v svoji trdovratnosti, kadar bi ga radikali zopet rabili. Ljudje, ki ::a tak način pojmujejo zakon in justico, so pač moralni tipi čisto posebne vrste.
Ker pa tiste obtožbe o rovarskih govorih Radiča proti di-avi posebno ne držijo, skušajo zdaj moža zaplesti v vohunsko afero, koje junaki so razni veričrdki, avantu-risti in dame slabega vedenja, ki so opravljali vojaško špionažo in kontrašpionažo, kakor je to v vseh državah navada in kar nima čisto nobenega političnega ozadja in pomena. Kako je vseskupaj le infamna in obenem groba spletka laži in sumničenj, dokazujejo obskurni orjunaški in režimski listi, ki skušajo v to nečedno zadevo celo zaplesti orlovsko organizacijo. Stvar je bila tako neumno inscenirana, da danes oficijel-oi režim, listi sami demuntujejo senzacionalne podlosti »Preporoda«, ki jih je s tako slastjo ponatiskoval »Slovenski Narod«.
In ker hočejo imeti radikali vedno dve železi v ognju, razglašajo sedaj ,da je gospod Pašic v seji radikalnega kluba izjavil, da sicer »stoji popolnoma na stališču vidov-danske ustave, da je pa vedno pripravljen to ustavo, če se njena izvedba v praktičnem življenju ne izkaže, potom bratskega dogovora na legalen n'vin izpremenil 1« ...
Odkod zopet ta zprememba? Odtod, ker je radikalna vlada, ki je zadnje čase sprejemala najrazličnejše politike in »politike« iz Hrvatske in Slovenije, od obskur-nega Gagliardija do Hribarja, prišla do žalostnega sklepa, da opozicije tudi s temi sredstvi ne bo zlomila in da je volja hrvatskega in slovenskega naroda prekrepka, da bi se dala razklati potom takih političnih oseb, kakor sta gorimenovana dva gospoda.
Na tak način rešuje vlada Nikole Pa-fiira najresnejše državne probleme: s prevaro, grožnjami in intrigami. Vidi se čez-daljebolj jasno, da je bilo celo dobro, da se s takimi ljudmi, kakor so ožji pristaši Pa-šičcvi, ni nosrečil sporazum, kajti držali bi
ga itak ne bili, ampak bi ga bili prej ali slej kršili. Tako pa je prišlo na dan, kakšne sorte so ti ljudje, ko še ni prepozno. Odslej bodo Hrvati in Slovenci vedeli, komu se sme zaupati in komu ne. Radikalna stranka bo morala prestati veliko notranjo krizo in se moralno korenito izčistiti, preden se bo moglo z njo razpravljati. Režim-
ski reptili h la »Slovenski Narod« priporočajo opoziciji, da naj izvrši v sebi preobrat »v smeri k državi,« kar pomeni toliko kakor v »smeri k režimu«. Tega pa opozicija ravno radi svojega vseskozi državljanskega mišljenja ne bo storila. V smeri k državi se ima preori en tirati — režim, ki je da-r,es največji sovražnik ln rušilec države.
Sijajen uspeh Orlov v Parizu.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Mednarodne tekme za prvenstvo posameznikov se je udeležilo dvesto tekmovalcev. Med zmagovalci je Orel Hvale dosegel drugo mesto,
Kermavner, ki se je pri skoku ranil na nogi, pa sedmo mesto. Pri tekmovanju vrst je jugoslovanska orlovska vrsta dosegla tretje mesto.
Nov preokret glede Radiča.
VISOKI FAKTORJI ZAHTEVAJO NJEGOVO IZROČITEV.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Danes je radikalni klub imel več konferenc, na katerih se je razpravljalo, ali naj se Radič izroči sdoišču ali ne. Večina kluba je bila proti izročitvi iz razlogov notranje in zunanje politike. Nato se je definitivno sklenilo, da se Radič ne izroči. Zvečer pa je ne-
nadoma nastopil nagli probrat in je vlada sklenila, da se poročilo imunitetnega odbora postavi na dnevni red jutrišnje seje narodne skupščine. Ta nagla izprememba je, kakor se v političnih progih splošno govori, posledica brzojavke, ki jo je vlada danes dobila od višje strani.
Burna debata o uradniškem zakonu.
DR. HOHNJEC PODA IZJAVO JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — NESOCIAL-NO STALIŠČE VLADE PROTI DUHOV NIŠTVU. — URADNIŠKI ZAKON SPREJET. — VOLITVE V GLAVNO KONTROLO.
sredstvo za dosego cilja, nego kot cilj samega sebe.
Taki pojavi se vedn _ bolj i' iio na polju državnega absolutizma in strankarstva. Država postaja stranka. Uradnik, nastavljen od stranke, dela v prvi vrsti za stranko in misli, da dela za državo. Predloženi zakonski načrt, ki je izšel iz absolutistične ideje, na protuje interesom časti in dobrobiti uradništva.
Ta zakon degradira uradništvo do vloge slepega in absolutno poslušnega orodja vlade in stranke, ki ima vlado v rokah. Od prvega do zadnjega poglavja uradniškega zakona je naglašena ta tendenca in se vleče skozi ves zakon kot črna nit. Takoj v prvem poglaviu, točka 7, člen 4. se dviga proti uradnikom, ki bi imeli pogum, da drugače misiljo kot centralistič-no-kapitalistični oblastniki, kot zmaj črno poglavje drakonske naredbe, da državni uradnik ne more postati oseba, ki izpoveduje načela protipravne državne oblike in protipravnega državnega reda. Koliko uradnikov bo lahko padlo v žrelo temu zmaju kot žrtve sumničenja, denuncijacij, laži in klevet! Ta preteča nit se vleče v zakonu dalje, dokler ii odborova večina v členu 234. obesila nad uradniki Uamo-klejevega meča z novo naredbo, ki se glasi: Državni uslužbenec — razven članov državnega sveta, kasacijskega sodišča, glavne k-ntrole, sodnikov in učiteljev — bo užival stalnost čez tri leta od dneva objave t? fa zakona.« — Torej Damoklejev meč negotovosti in brezupa bo visel tri leta nad glavami vseh uradnikov, ki bodo z objavo zakona stavljeni na razpoloženje ali bolje rečeno vrženi s svojih stalnih mest.
Kako se vladna večina briga za gmotni položaj uradništva, se na prvi pogled prepriča, kdor le malo primerja uradniške plače z oficirskimi. Tu se je odprlo veliko brezdno, ki ga vlada ni hotela premostiti kljub temu, da se je to od poslancev našega kluba odločno zahtevalo. To brezdno bo premostila nezadovoljnost uradnikov, ki od svojih zahtev ne bodo popustili.
Zastopniki našega kluba so tem potom opozorili vlado na naravnost sramotne in male plače odnosno podpore duhovnikov. Duhovniki niso uradniki, vendar pa imajo pravo do plače od strani vlade, ker delujejo na duševni in moralni vzgoji ljudstva. Religija in morala sta dva glavna stebra države in njenega razvoja. Vrhutega izvršujejo duhovniki z vodstvom matičnih knjig in drugim delom za državo važne posle, za katere bi država morala trositi z vzdrževanjem posebnih uradnikov mnogo več, kakor potroši za duhovnike in njihovo celo-kuono delo. Socialna pravičnost bi zaliteva-
Belgrad, 24, (Izv.) V vseh političnih krop;ih se je pričakovala današnja seia narodne skupščine z največjim zanimanjem. Po običajnih formalnostih je poročevalec K o j i č prebral poročilo zakonodajnega odbora o uradniškem zakonu. Za njim je podal izjavo v imenu demokratov g, Ljuba Davidovič, nakar so vsi demokrati zapustili skupščinsko dvorano.
Nato je dr. Hohnjec izjavil: V imenu Jugoslovanskega kluba izjavljam: Predloženi zakon o uradnikih odklanjam, ker je proti interesu 'i''dstva, države in uradništva. Uradnik mora kot vršilec dolžnosti in javnih po?'ov najprej služiti interesom ljudstva v oni pokrajini, kjer vrši izročene mu posle. Ljudstvo je država, to je temeljno načelo modernega demokratskega na-ziranja. Država je radi ljudstva, a radi ljudstva in za ljudstvo so tudi državni uradniki. Radi tega je solidna, na pravični podlagi o državni oblasti orientirana znanost za to, da mora ljudstvo imeti prvo besedo pri nastavljanju uradništva in pri tem, kako vrši svoje posle. Sv. Tomaž Akvin-ski je imel pred očmi državo, v kateri bi morali biti vsi uradniki izvoljeni od ljudstva na podlagi moralnih in duševnih sposobnosti. In res se v resnično demokratskih državah v Švici in Ameriki uradniki volijo od ljudstva. V predloženem uradniškem zakonu naše države o tem ni niti sledu. Naša država je vedno daleč od prave demokracije. Uradnike nastavljajo ministri, ljudstvo pa pri tem nima ničesar govoriti, edina njegova pravica in dolžnost — je, da plačuje uradnike in se mu pokori. Po tem država ni ljudstvo, ampak uradniki oziroma minister in stranka, ki krmari državo. Koliko je v tem nevarnosti za državo in narodno edinstvo, je jasno in ni treba dokazovati. Naše mišljenje je, da državna uprava, ki zanikava odgovornost uradništva nasproti pokrajinam in ljudstvu, med katerim uradniki služijo, ni v skladu z interesi države.
Decentralizacija uprave je conditio sine qua non za obstanek in prospeh države in ljudstva. Avtonomija je edino jamstvo za pravo funkcioniranje državne uprave, za red v državi in zadovoljnost državljanov. Centralizem tega jamstva ne more dati, ker je po svojem bistvu absolutističen in ker ustvarja državi in ljudstvu škodljivi birokratizem. Uradništvo tvori stan s posebnimi pravicami in dolžnostmi, stan, ki je za splošno blagostanje velike važnosti. Ta stan ne sme degenerirati v kasto, ki bi se ločila od ljudstva, hotela vse absolutistično urediti in se pretvoriti v mehanizem, ki bi pritiskal vse javno življenje ter ga birokratiziral. To bi bilo uradništvo. ki bi se smatrali
la, da se tako važen stan, kot so duhovniki, bolje nagradi. Ali zahteve naših poslancev so naletele na gluha ušesa.
O socijalnera mišljenju oblasbiikov in njihovih pomočnikov pričajo vse odredbe j s pokojninah. Da v naši državi obstoje še I vedno pokojnine v kronah, in to za tiste, ki so najsiromašnejši in da odobrava večina ni hotela pristati na to, da se pokojnine teh siromakov prevedejo na dinarsko ve-ij&vo, ko je vendar krona že povsod izločena, to je za socialno mišljenje odločujočih činiteljev dovolj drastična ilustracija. Socialni cilji, ki jih zastopa novi uradniški zakon, so jasno dokumentirani v členu 239., ki je bil od odborove večine spremenjen z novo redukcijo, po kateri bodo doslej upokojeni uradniki dobivali dosedanje pokojnine, enako tudi uradniki, ki bodo upokojeni tekom treh let po objavi tega zakona, izvzemši tiste, ki bodo dosegli postavno število službenih let ali starosti, ali pa ki so postali nesposobni za službo, ako jim bo ministrski svet priznal pokojnino po novem zakonu. Iz teh in drugih razlogov bo naš klub, ki je proti temu zakonskemu predlogu vodil ostro borbo v odseku in zakonodajnemu odboru
glasoval proti temu zakonu.
Izjava dr. Hohnjeca je izzvala med vse« mi poslanci veliko pozornost.
Nato je govoril minister Marko Trifkovič, ki se je owl na vse podane izjave ter med drugim dejal: Nad tri leta se je delalo na zakonu, ki je danes na dnevnem redu. Pretekla so tri leta, ko se je končno posrečilo, da se more rešiti ta zelo važni zakon. Vsi veste, da so pii izdelavi tega zakona sodelovali poleg radikalov tudi demokrati in samostojni. Glavne temeljne odredbe tega zakona so rezultat iz četvero strank obstoječe koalicijske vlade. Vendar je celokupna opozicija zapustila narodno skupščino, da ne pomaga, marveč prepreči glasovanje o tem zakonu. Rekel sem celokupna opozicija, a pardon, vidim tu tudi g. P u c 1 j a, ki je ostal, ker je tudi njegova stranka sodelovala pri izdelavi tega zakona.« Nato je minister hvalil odredbe zakona.
Nato se je prešlo na glasovanje. Za za« kon je glasovalo 121 poslancev, proti pa 21; Za zakon so glasovali radikali, džemijetov-ci in Nemci, proti pa Jugoslovanski, klub.
Nato se je vršila volitev članov glavna kontrole. Izvoljenih je 7 članov in predsednik. Od Slovencev je izvoljen Hilarij Vodopivec, ki je dobil največ glasov (143)'.
Na vrsto je prišel zakon o toči. Ko je bilo prebrano poročilo sekcije, sta posl. Vo-jislav L a z i č in Jožef Gostinčar prebrala svoje oddvojeno mišljenje, nakar je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za 4. uro popoldne.
Na popoldanski seji je poslanec Josip Gostinčar obrazložil oddvojeno mišljenje »Jugoslovanskega klubac glede na zakonski načrt o pomoči poškodovancem po toči in spričo nedostalnosti od vlade predlaganih kreditov zahteval, da se ti krediti zvišajo ter ljudstvu, ki je od toče silno trpelo, nemudoma pomaga. Tej zahtevi se je pridružil poslanec Ž e b o t, ki je zahteval, da se odpišejo poškodovancem davki. Večina je ostala napram tem zahtevam gluha in je bil pri glasovanju zakonski načrt vlade v načelu sprejet s 139 glasovi proti 19.
Bodoča seja, ki bo zadnja v tem zasedanju, je sklicana za jutri. Dnevni red je: 1. specialna debata o zakonu glede pomoč? poškodovancem po toči; 2. Poročilo imunitetnega odbora o izročitvi nekaterih poslancev sodišču, med njimi Radiča.
Sokrivda demokratov na ogoljufanju uradnikov.
Belgrad, 24. julija (Izv.) Uradniški zakon, kakor ga je danes sprejela narodna skupščina, pomen ja polom vseh uradniških teženj po izboljšanju svojega pravnega in gmotnega položaja ter prevaro vseh njihovih upravičenih nad in zahtev. Spričo ekso-dusa demokratskih poslancev pri tej priliki je treba ugotoviti sledeče: Uradniški zakon je izdelala že demokratsko-radikalua koalicija. Referent o tem zakonskem načrta je bii takrat demokrat profesor R e i s n e r.
se oglasili poslanci Škulj, K u g o v n i 1: K r e m ž a r, Stanovnik in Gostinčar pri ministru za šume in rude in v tej zadevi ponovno energično intervenirali. Minister je izjavil, da je že na intervencijo no-slancev Kugovnika in Gostinčarja poslal v Trbovlje dva inšpektorja, da proučita položaj in se prizadevata, da pride med radarji in družbo do sporazuma.
Vehemenfen napad Radiča na belgrajske »pljačkaše«.
Zagreb, 24. julija. (Izv.) Današnji »Slo-bodni Dom« objavlja članek Stjepana Radiča, v katerem Radič opisuje borbo HRSS za hrvatsko ljudstvo izza časov njene ustanovitve še pod Avstro-Ogrsko. Borba HRSS je bila naperjena proti hrvatski gospodi, katero je bilo treba premagati na političnem polju. Belgrajsko gospodo pa je treba potolči v prvi vrsti na socialnem poprišču. Hrvatska gospoda, piše Radič, je pod Ma-žari bila jako neprijetna, toda nemoralnosti belgrajske gospode ne more nihče nadkri-liti. Tej velja borba do konca, ki ne more biti drugi, nego da se : beogradski podlaci, pljačkaši in krvničk strmoglavijo in se jim [zvije vsa oblast iz rok. — Splošno prepričanje je, da je nastopila borba na življenje in smrt.
HRSS SE NE UKLONI.
Zagreb, 24. julja. (Izv.) Danes jc predsedstvo HRSS imelo sejo. Predsedstvo je pozvalo vse organizacije po deželi, da ostanejo mirne in nadaljujejo svoje delo. Na predsedstvo so dospela poročila krajevnih organizacij, ki pravijo, da je hrvatsko kmetsko ljudstvo neupogljivo in trdno odločeno vztrajati v borbi za svoje pravice do konca.
Ameriški predlog o repara-cijskem vprašanju.
Parij, 24. julija. (Izv.) Po obvestilu iz oficielnih krogov so Združene države v Ameriki pripravljene rok za izplačilo francoskih dolgov podaljšati za petnajst let, ako se doseže med Francijo in Anglijo sporazum v reparacijskem vprašanju, kar bi imelo za posledico, da bi se tudi izplačilo nemške vojne odškodnine preložilo za petnajst let.
AMERIKA NE PRIZNA SOVJETSKE RUSIJE.
WasIiingfon, 24. julija. (Izv.) V pismu
na delavskega voditelja Gompersa izjavlja državni podtajnik Hughes, da Amerika ne more priznati sovjetske vlade, dokler vlada v Rusiji duh razdiranja. Tudi če bi se sovjetska vlada v Rusiji ustalila, je Amerika ne more priznati, dokler Rusija ne spoštuje mednarodnih obveznosti.
ANGLIJA IN FRANCIJA.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Upajo, da bo angleška vlada prejela francoski odgovor vsaj do 3. avgusta, ker gre tega dne angleški parlament na počitnice.
Pariz, 24. julija. (Izv.) »PetH Parisien« piše, da so francoski in belgijski politični krogi z ozirom na potek diplomatske akcije med Anglijo in Francijo zelo optimistični.
NEMŠKA PRINCEZINJA OBSOJENA RADI VELEIZDAJE.
Lipsko, 24. julija. (Izv.) Zaradi vele-izdaje je bila obsojena princezinja Marjeta Hohenlohe-Oshringen na 6 mesecev ječe.
Ta ni hotel v zakonodajnem odbora sprejeti nobene izpremembe, ki jo je predlagala opozicija, predvsem poslanci Jugoslovanskega kluba, dasi so radikali takrat kazali več dobre volje nego danes, da se zadovolji upravičenim zahtevam uradnikov. Demokrati so takrat zagovarjali najbolj reakcionarne določbe tega zakona, ki so danes bile od radikalne večine sprejete. Vsled vladne krize so se razprave o zakonu prekinile, dokler ni nova samoradikalna vlada zakonodajnemu odboru predložila stari, od demokratov in radikalov skupno izdelani in predloženi zakon. Zato nosijo odgovornost za danes sprejeti reakcionarni zakon demokrati v isti meri kakor radikali. Tako eni kakor drugi so pokazali, da jim ni nikoli bilo in jim tudi danes ni do tega, da bi se položaj uradništva resnično izboljšal, nego samo zato, da uradništvo izrabljajo v svoje strankarske namene.
Vsledtega je vedenje demokratov na današnji seji narodne skupščine bilo zelo nespretno. Ker so namreč svoj čas, ko so bili sami v vladni koaliciji z radikali, vnesli v uradniški zakon najbolj ieakcionarne določbe, niso mogli danes odkrito in energično proti zakonu nastopiti in so zato izbrali sredstvo, da iz dvorane pobegnejo.
To so storili iz dveh razlogov: 1. Hoteli »o same sebe rešiti neprijetnega položaja, da bi morali glasovati proti zakonu, katerega so sami izdelali. 2. Hoteli so s svojim eksodusom radikalom dokazati, da brez njih ni kvoruma in je brez njih nemogoče vladati. Toda to se jim ni posrečilo, ker so radikali zbrali vse svoje in pa džemijetov-ce ter Nemce in tako iineli sami kvorum, da so mogli zakon izglasovati.
Razprava o železnlčarski pragmatiki
Belgrad, 24. julija. (Izv.) V sekciji za Železničarsko pragmatiko je večina sprejela V. poglavje o napredovanju v službi in pokojninah. Ker je ministrstvo glede tega nenadoma predložilo popolnoma novo sti-lizacijo, je poslanec K r e m ž a r proti temu protestiral, izjavil, da tega ne vzame na znan je ter da bo v zakonodajnem odboru predložil svoje posebne predloge. Popoldne se je razpravljalo o prehodnih naredbah. Poslanec K r e m ž a r je zahteval, da se vsaj zdaj zagotovi, da se pisarniški uslužbenci sprejmejo v I. kategorijo uradnikov. Minister je odgovoril, da je kategorizacija v zakonu odpadla in da je prepuščena ministru samemu, ki bo predloge posl. Krem-žarja glede tega vzel v poštev. Nato je to poglavje bilo od večine sprejeto v novi sti-lizaciji.
Nova krivica, • storjena železničarjem.
Belgrad, 23. (Izv.) Danes sta poslanca K r e mž ar in Gostinčar pri ministru za promet protestirala proti postopanju zastopnikov ministrstva v upravnem svetu Južne železnice, ker se je na njuno inicija-tivo odredilo, da se železničarjem nadurno delo ne izplača in da ne sme nihče izven ture napredovati. Poslanec Gostinčar bo v tej zadevi v skupščini vložil tudi interpelacijo.
Jugoslovanski klub za trboveljske rudarfe.
Belgrad. 24. julija. (Izv.) Preteklo ne-iJeljo ata intervenirala glede trboveljskih rudarjev pri ravnatelju ministrstva za šume m rude Antuli poslanca Kugovnik in Gostinčar. Zahtevala sta, da se pogajanja ne prekinejo, dokler se ne doseže sporazum. Antula je nato oblastem v Sloveniji naročil, da imajo delati na to, da se štrajk čimpreje ugodno kočna. Danes so
Edgar Allan Poe:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma
(Dalje.)
Opazili nismo žive duše na krovu, dokler se.ladja ni približala do četrt milje. Tedaj srno zagledali tri mornarje v nizozemskih krojih. Dva sta ležala na nekaj jadrih ob sprednji kajiti, tretji pa se je naslanjal blizu ladjinega pleča na desni lad-jin bok in nas očividno prav radovedno opazoval. Bil je velik, debel človek zelo rjave polti. Gotovo nam je prigovarjal potrpljenje, kajti prikimaval nam je veselo, seveda malo čudaški. Smejal se je neprestano in kazal bleščeče belo zobovje. Ko se je ladja približala, mu je padla rdeča flanelasta čepica z glave v vodo, ne da bi se kaj zmenil zanjo. Kar naprej se je smejal in nam prikimaval. Poročam vse okol-ščine prav natančno in jih opisujem (to poudarjam) prav tako, kot so se nam zdele. Počasi in mirneje se je približavala ladja. Ne morem govoriti brez razburjenja o tem dogodku — srca so se nam dvigala velikega veselja in izlivali smo duše v radostne klice in zahvalne molitve Bogu, ki
»MAKEDONSKA SELJACKA STRANKA «
Zagreb, 24. julija. (Izv.) Semkaj sta dospela dva predstavitelja makedonske kmetske stranke, ki sta konferirala z voditelji HRSS. Makedonski kmetje so si po teh vesteh postavili za cilj, da se premoč radikalne stranko v Macedoniji zlomi. Sklenjeno je, da gredo hrvatski seljaki v Macedonijo, da tam organizirajo kmetsko stranko.
SKROMNE ZAHTEVE MARIBORSKIH RADIKALOV.
Belgrad, 23. (Izv.) Delegati mariborske radikalne stranke pod vodstvom Slanovca so danes nadlegovali Nikolo Pašiča in druge voditelje radikalne stranke, da naj jim nakloni vsaj 50.000 Din za organizacijo stranke v mariborski oblasti, vrhtega p£ zahtevajo 100.000 Din kot prvi obrok za list in tiskarno. Pašič se še ni odločil, ali naj jim denar da aH ne. Vrhtega zahteva Slanovec, da se morajo pri državnih se-kvestrih, ki nesejo velik dobiček, nastaviti sami radikali.
Buldwin o položaju,
London, 24. julija. (Izv.) V debati o razorožitvi je izjavil Baldvvin, da resnosti položaja ni mogoče pretiravati. Evropa je še vedno oborožen tabor, v katerem je še vedno več ljudi pod orožjem kakor ob izbruhu svetovne vojne. Anglija mora dokazati svetu, da resno misli s tem, kar govori. Razorožitev je mogoča le, ako se strnejo velesile. Ni mogoče misliti na to, da bi Francija dala ugoden o.dgovor prej nego doseže uspehe v reparacijskem vprašanju in glede varstva države. Prvo, kar mora storiti vlada je, da uredi reparacijski problem. Vlada ima resno voljo, da se to tudi izvrši. Mnogi pravijo, da hoče Angleška delati zopet politiko izolacije. Ne sme se pa pozabiti, da z napredkom zrakoplovstva An. glija ne deli več usode otoka, ampak je z usodo Evrope neločljivo združena. Anglija bo še nadalje vse storila, da prinese Evropi mir.
nas bo v kratkem tako docela in nepričakovano rešil na čudežen način! Naenkrat je zavel preko morja s tuje ladje — ki je bila že tik nas — takšen duh, tako peklensk, dušeč, neznosen, nepojmljiv smrad, da na svetu ni imena zanj. Skoro sem se zadušil. Ko sem se ozrl po tovariših, sem videl, da so zijali, bledejši od marmorja. Ni nam preostajalo časa, da bi kaj vpraševali ali sumili. Ladja je bila oddaljena 50 čevljev in zdelo se je, da bo pristala k nam tako, da bomo lahko prišli na krov, ne da bi rabili čolne. Planili smo nazaj; tedaj pa se je naenkrat okrenila vstran za celih pet ali šest črt, in ko je plula mimo zadnjega dela naše ladje, oddaljena približno 20 čevljev, smo lahko pregledali celi krov. Bom li kdaj pozabil trikrat strašni prizor? 25 do 30 človeških trupel, med njimi nekaj ženskih, je ležalo raztreseno v grozotnem gnitju. Spoznali smo, da na nesrečni ladji ni bilo niti enega živega! Vendar se nismo mogli zdržati in klicali smo mrtvece na pomoč! Da, dolgo in glasno smo prosili molčeče in gnusobne postave, da naj ostanejo in nas ne puste na cedilu, saj jim bomo kmalu enaki. Naj bi nas sprejeli v svojo plemenito družbo! Skoro smo pobesneli grozote in obupa, docela zmedeni od muke najbolestnejšega razočaranja-
PREI) RUDARSKO STAVKO V MORAVSKI OSTRA VI.
Moravska Ostrava, 24. julija. (Izv.) — Včeraj dopoldne so se začela pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji glede obnovitve kolektivne pogodbe. Lastniki zahtevajo 30 procentno znižanje plač, zastopniki rudarjev pa so izjavili, da na ta pogoj ne pristanejo in so zagrozili s splošnim štrajkom, če se pogajanja do 3. avgusta ne končajo povoljno.
ZA SPLOŠNO RAZOROŽITEV.
London, 24. julija. (Izv.) Macdonald jo v spodnji zbornici v imenu delavske stranke zahteval od vlade, naj čim prej začne akcijo za splošno razorožitev. Zbornica je predlog z 286 proti 189 glasovom odklonila.
Iz zunanje politike-
*	Popolari in Katoliška narodna zveza.
22. t. m. sta se v Rimu sešla predsednik ljudske stranke posl. Rodino ;n voditelj nove katoliške nar. zveze posl. Cornaggia, da pretresata možnost spojitve obeh skupin. Po pogovoru je Cornaggia izjavil nasproti časnikarjem, da spojitev ni mogoča, ker hoče ljudska stranka tudi po odstopu don Sturza ostati zvesta turinskemu programu. Katoliška nar. zveza se bo zato približala liberalnim in narodnim strankam ter jih podpirala pod pogojem, da se vpošteva njen program in nudi jamstvo v cerkveni politiki.
*	Gibanje ruskih monahistov, ki so
tudi letos pripravljali oboroženi pohod na Rusijo, se je izjalovilo. Bilo je preveč pre-tendentov na carski prestol — Nikolaj Ni-kolajevič, Aleksander Mihajlovič, Kiril Mi-hajlovič in Dmitrij Pavlovič — potem pa tudi manjka denarja. General Wrangel je posegel celo k sramotnemu sredstvu, da je začel prodajati založeno blago privatnih oseb, nahajajoče se pod varstvom od njega evakuirane državne hranilnice v Koto-ru. Velesile niso dale nobenega ficka za monarhistične pustolovščine, velika masa
Ko se je razlegel naš prvi bolestni krik, jc nekaj odgovorilo s sprednjega ladjinega dela, docela podobno človeškemu glasu, tako da bi najtenkoslušnejše uho bilo prestrašeno in prevarano. V tem trp-notku je tuja ladja spet tako odkrenila, da smo videli prednjo kajito in naenkrat sem odkril izvor glasu. Še vedno se je velika, debela postava naslanjala preko ograje, še vedno je kimala semtertja; lice pa je imela obrnjena vstran. Roke so visele čez ograjo z dlanmi naven. Kolena so se zajela v močno, od sprednje do zadnje ladjine plati na-tegnjeno vrv. S hrbta je bil odtrgan kos srajce in velikanska tonovščica je sedela na njem ter se slastila nad gnusnim mesom. S kljunom in kremplji se je zarila globoko vanj, bele peroti so bile vsepovsod okrvavljene. Ko se je ladja pomikala dalje in nas je ptič ugledal, je potegnil z očivid-nim trudom krvavo rdečo glavo iz mesa in nas nekaj časa topo zrl. Nato se je okorno dvignil s trupla, zletel preko našega krova in obvisel v zraku nad nami. V kljunu je držal krvaveč, jetram podoben kos mesa. Slednjič je grozotni grižljej plosknil tik pred Parkerja na tla. Bog mi odpusti — zdaj prvič mi jc preletela možgane misel, ki je ne maram vbesediti — čutil sem, da sem pristopil korak bliže h krvavi mrhovini. Dvignil sem oči in Avgustov pogled le sre-
emigrantov pa se tudi ne navdušuje za re, akcionarne naklepe ljudi, ki sanjajo sam0 o tem, kako si bodo priborili nazaj svoja veleposestva in mužika na meh odrlL Ta. ko profesor Miljukov v »Prager Presse«, * Intrige proti mali antanti. Italijanski listi spričo konference na Sinaji ventilirajo idejo o bolgarsko-romunsko-italijanski zve. zi, ki bi mogla računati tudi s simpatijami Grčije in mogoče Turčije, in ki bi jo favo-rizirala Anglija iz nasprotstva do Francije. V tem smislu piše zlasti revija ^-Echi o commenti«, koje tozadevni članek je zbu-j dil v Bukarešti precej pozornosti. Kakšne vrste je ta pozornost, tega pa žal ne izve-mo. — Tudi mažarsko časopisje konferenco na Sinaji komentira po svoje. Ministr-ski predsednik grof Bethlen je v klub«! vladne stranke opozarjal na to, da se Gr-ška in Poljska konference ne udeležite nitji mislite k mali antanti pristopiti. Dejal je, da ima Mažarska baš v Poljski svojega najboljšega zaveznika. Končno je izrazil tudi mnenje, da Italija ne bo nikoli dopustila, da bi Jugoslavija dobila protektorat nad Albanijo.
Izrafia Save med Krškim in Brežicami.
Vprašanje narodnega poslanca Antona S u š n i k a na gospoda ministra za poljedelstvo in vode v Belgradu.
Občina Zagreb namerava zgraditi na Krškem polju pri Skopicah v Sloveniji hi-drocentralo. Po projektu, ki ga je vložila zagrebška občina pri pokrajinski upravi v Ljubljani, ima se odpeljati Sava (160 km3 sek.) po cirka 15 km dolgem betoniranem kanalu od Krškega mimo Mrtvic v Krko pod Krško vasjo. Dne 11. junija t. 1. se je začel komisionalni ogled in razlastitveno postopanje in 23. je vodopravna komisija baje že dokončala svoje delo.
Izkoriščanje vodnih sil je gotovo veli« ke važnosti za narodno gospodarstvo, zlasti če je izraba vzorna ter se napravijo dolgi, za plovbo sposobni kanali. Potem na zemlji, ob kanalu lahko vzcvete industrija ter s<# naglo dvigne narodno blagostanje. * I)
Vsega tega nam omenjeni projekt nc nudi. Sava je že danes v Sloveniji zelo važj na vodna cesta, ker se po njej vrši plovba lesa iz Savinjske doline, v doglednem času pa bi lahko postala plovna tudi za parobro-de že od Zidanega mostu dalje. Po tem pro-|l jektu pa bo savslia struga približno 6 mesecev v letu brez vode, ki se odpelje po prekopu v Krko in na 20 km dolgi črti oi Vidma do hrvatske meje bo obljudenem'! brežiškemu okraju odvzeto edino možna nepoplavljeno pristanišče pri Brežicah. Kako slabe gospodarske posledice bo imela že samo ta okolnost za ves okraj, ni treba povdarjati.
Vrh tega pa se bo vodna gladina zni< žala za približno 2 m, vsled česar bodo okrog ležeče kulture in nasadi trpeli veli ko škodo, če se zemlja ne bo umetno namakala. Toda, kdo bo preskrbel namakalne naprave, tega projekt nič ne predvideva, Gotovo pa je, da kmetje sami tega ob današnji draginji ne zmorejo.
Zagr. projekt onemogoča vsak razvoj in< dustrije in obrti v Posavju, ker ne daje okolišu na razpolago potrebne množine energije. Se ne dva odstotka pridobljene električne sile, ki jo menda nudi zagrebška občina, ne zadošča niti za razsvetljavo najbližjega okoliša. Pa še ta množina toka je na razpolago samo po visokih zagrebških cenah.
Največja škoda pa bo zadela prebivalstvo s tem, da se razlasti 74 ha dobro obdelanega rodovitnega polja. Odškodnina v denarju nikakor nc more odtehtati *ragoce-nega polja, zlasti ne v teh gosto naseljenih krajih, kjer že itak primanjkuje zemlje,
čal mojega strahotno pomenljiv. Takoj se mi je vrnil razum. Priskočil sem in zagnal ogabno meso z globokim studom v morje. Truplo na tuji ladji se je zibalo nalahno na vrvi, ker ga je ptič v napornem ritju po mesu zagugal, in to zibanje je vzbudilo v nas misel, da še živi. Ko pa je tonovščica odletela s plenom, se je močneje zazibal in pal napol preko krova, tako da smo ugledali celo lice. Nisem še videl kaj tako silovito strahotnega! Oči so manjkale, ravno tako vse meso okrog ust, tako da smo uzrli razgaljeno zobovje. To je bil torej
smehljaj, ki nam je dal nade! To--pa
naj rajši molčim. Tuja ladja je jadrala, kakor rečeno, mimo zadnjega dela naše ladje in se pomikala počasi, pa stanovitno proti zavetriju. Z njo in njenim strahotnim moštvom so odletele vse jasne sanje, ki so nas slepile z nadami na odrešitev, blaženost. Ko se je počasi pomikala mimo nas* bi lahko pristali ob nji, da ni ohromela vsa telesna in duševna moč vsled hipnega raz^ očaranja in strahote prizora. Vedeli smo,, občutili, nismo pa zamogli misliti, ravnati, dokler ni bilo, žal, prepozno. Kako zelo je prisotnost duha trpela vsled tega dogodka, se da sklepati iz naslednjega. Ko je tuja ladja bila že tako daleč, da smo je videli le še pol, smo popolnoma resno pretehta-vali, če se ne bi dalo priplavati do nje'
SLOVENEC, dne 25. julija 1923.
Sfer.
Kje naj ljudstvo dobi drugo zemljo? Kje naj dobt zaslužek, če vsled zgrešenega projekta ne bo mogoče, da se razvije obrt in industrija? Bati se je, da bo velik del prebivalstva ščasoma primoran izseliti se in skati drugod možnosti dela in zaslužka.
Če se že napravi hidrocentrala na Krškem polju, je nujno potrebno, da se vpo-števajo gospodarski interesi prebivalstva in cele Slovenije ter se naprave izvrše tako, da bo omogočen razvoj obrti in industrije.
Če se pa izpelje projekt tako kakor je, bo mela veliko korist samo občina Zagreb, dočim bo zadela velikanska gospodarska škoda v prvi vrsti okraja Krško in Brežice, ootem pa tudi celo Slovenija
Zato vprašam gospoda ministra:
1.	Ali Vam je znano vse to?
2.	Če Vam je znano, kaj ste ukrenili v tem oziru?
3.	Če še niste ukrenili ničesar, ali hočete nujno storiti vse, da se zavarujejo interesi prebivalstva ter se Posavje in cela Slovenija obvaruje preteče gospodarske škode.
, Nečuveno postopanje avstr. oblasti na koroški državni meji.
V	smislu odločbe razmejitvene komisije so vas Libeliče prevzele naše oblasti dne 1. oktobra 1. 1922. Nekaj.dni poprej so prišli prebivalci sosednje avstrijske vasi Potoče s konji in vozovi v Libeliče ter so ob asistenci takrat še avstr. žandarmerije odpeljali odtod preko meje: 1. brizgalno na lastnem vozu in zraven spadajoče cevi; 2. lestvo na lastnem vozu in drugo požarno orodje; 3. vso opremo enega šolskega razreda z lončeno pečjo vred ter vse važnejše nradne šolske spise. Razen tega so pobili 48 šip na šolskih oknih ter so odnesli 29. septembra 1922 iz šolskega poslopja tudi Še osem zunanjih oknic. Končno so si prilastili in odpeljali tudi vso opravo in spise v občinski pisarni.
Brizgalnica je bila last libeliških posestnikov in ne občine, ker je bila nabavljena samo s prispevki vaščanov. To je bilo [sosednjim občanom natančno znano in je [lastnino libeliških občanov na brizgalni sosednji avstr. župan Lorenc Barth, p. d. Ma-čič v Potočah, izrecno priznal.
Dne 30. septembra 1922. je zastopstvo naše občine v navzočnosti našega in avstrijskega vladnega odposlanca lastnino na briz-kgalni imenom Libeličanov uveljavljalo, a nemška komisija ni hotela o tem razpravlja«.
Da se popravi storjeno nasilje Avstrijcev, in ker mirnim potom ni bilo pričakovati vrnitve požarnega orodja zakonitim lastnikom, so segli Libeličani povsem opravičeno po samopomoči ter v noči na 9. junija 1923 skrivaj pripeljali brizgalno z ostalo opremo čez mejo nazaj v Libeliče.
Niso se pri tem poslužili nikakega nasilja, razen da so bili primorani odpreti za-tvorjena vrata g as. doma v Potočah.
Dasi avstrijska vlada ve, da je pravica na naši strani in da so Libeličani šli samo po svojo lastnino, se sedaj maščuje na ta način, da po svojih žandannih aretira vsakega Libeličana, ki pride, poslužujoč se obmejnega prometa, na njhovo stran.
V	nedeljo, dne 15. t. m. so aretirali vsakega Libeličana, ki pride, poslužujoč se obmejnega prometa, na njihovo stran.
V	nedeljo, dne 15. t. m. so aretirali posestnika Ivana Oleško v Gorčah v Labu-du (Lavamund), kamor je prišel za svojo ženo k zdravniku po zdravila, odvedli so ga na sodnijo v Pliberk n ga pridržali v zaporu, dasi ni imel pri akciji radi brizgalno nikakega opravka. Šele na osebno intervencijo njegove žene Roze Oleško pri drž. pravdništvu v Celovcu n po položitvi kavcije 5.000 Din in 19.000 a K, so ga izpustili *?0. t. m. zvečer na svobodo.
Dne 20. julija popoldne ob 1. uri so mova aretirali sinova libeliškega posestnika in trgovca Petra Ringa, Petra in Antona Ringa, ki sta prišla z legitimacijami na v Avstriji ležečo njivo, da bi tam postavila požeto rž v kope. Odvedli so ju dan na to istotako na sodnijo v Pliberk, dasi tudi onadva nista bila pri rešitvi brizgalnice udeležena.
Obstoja, nevarnost, da zasledujejo avstrijske oblasti namen, da vsakega našega državljana, ki pride četudi z legitimacijo fez mejo, aretira jo kot osumljence radi od-peljanja brizgalne ter ga drže tako dolgo v naporu, da izsilijo iz njoga čim najvišjo kavcijo, in da hočejo s temi kavcijami izvajati pritisk, da se vrne brizgalna, ki ni njihova 'astnina.
Pri tem postopajo na skrajno brezob-tfren način. Peter in Anton Ring sta bila v lelavnih oblekah, brez sukenj in brez denarnih sredstev ln gnali ju kot najhujša hudodelca vklenjena ob belem dnevu skozi vse obljudene kraje.
S tem se ne godi krivica samo prizadetim, ampak se naravnost izpodkopava ugled naše države in naših oblasti pred našim in sosednjim avsfr. prebivalstvom. Jasno je, da se dela na ta način .našemu
I ljudstvu ;oK--lna in materialna škoda, ker izgleda, da so avstr. oblasti vsemogočne, naše pa brez sredstev za odpomoe.
To postopanje upije tembolj po energični zaščili naših državljanov pc naši vladi, ker se ljudstva polašča silno razburjenje, in ker gre v pravnem oziru za čisto civilno preporno stvar, za koje rešitev obstojajo legitimna sredstva.
Pozivamc _ato n~~o vlado, da napravi energične korake, da ra da prizadetim osebam polna odškodnina in naši državi polno zadoščenje. — Občinski urad Libeliče, dne 21. julija 1923. Župan: I. Standekar.
Politične vesti.
-f- »Razpust« orlovske organizacije. — »Preporod« javlja v posebni izdaji od' pon-deljka med drugim: »Policijske vlasti ras-turiče gimnastičko društvo »Orao«, koje je vršilo, naročito u poslednje vreme, separa-tističku, a može se reči antidržavnu akciju, o čemu je istraga pribavila podatke.« —■ Doslej ni bilo nobene preiskave in zato policijska oblast tudi ni mogla najti nikakih podatkov proti Orlom. Iz te vesti se vidi, koliko so vredne »Preporodove« informacije ali bolje rečeno: hujskanje«! Ravno ta zadeva nam je najboljši dokaz, da je cela veleizdajniška kampanja »Preporoda ž umet. no narejena in bo končala s popolnim fias-kom.
+ Spoznanje. Belgrajska »Pravda«jjri-občuje z ozirom na »veleizdajniško« akcijo v Zagrebu dopis iz Zagreba, očividno iz demokratskih krogov, kjer beremo: »Bel-grad naj raje nikdar ne greši toliko v upravi, kakor se je to godilo doslej. Zlasti pa naj ne ustvarja vedno novih afer. Nič ne učinkuje na javnost tako zelo, kakor če izve, da so ti in ti ministri postali v kratki dobi svojega uradovanja milijonarji, ak-cijonarji te ali one banke, da so lastniki teh ali onih fabrik in da so začeli celo v časopisna podjetja vlagati velike vsote. Vse to tukaj vedo ... Odpravite tedaj predvsem korupcijo, in upravo naj prevzamejo pošteni ljudje. Potem bo tukajšnji svet gledal na Belgrad skozi druga očala.-- — Ta nasvet je jako pameten, a baš zato ga nihče v Belgradu ne bo uvaževal.
-f Kako se pri nas najemajo posojila. Francoski parlament je nedavno dovolil naši državi 300 milijonov frankov posojila. Francoski parlament pa je s to c Iva rjo dolgo okleval, tako da je cela stvar bila jako sumljiva. Kdor ve, kako posamezne parlamentarne skupine tako v Franciji kakor v Angliji sli Ameriki zastopajo pri takih reč. b navadno interese kakšnega industrijskega ali bančnega koncema, temu se je takoj zasvetilo v glavi, kaj bi na tej stvari utegnilo biti. Ker namreč naša vlada, ki niti domačih tvrdk ne plačuje in pusti celo državno pošto na Jadranskem morju zastonj prevažati, niti ne misli ne na kakšno pošteno odplačevajne svojih dolgov v inozemstvu, ji nobena vlada na svetu ničesar več ne posodi. Ko se je torej naš finančni minister obrnil po pare na Quai d'Orsay, so mu tam rekli, da mu denarja pod nobenim pogojem ne dajo, pač pa so mu ponudili blago, ki ga francoska vojna uprava nič več ne rabi in ki je gotovo veliko manj vredno nego 300 milijonov, se bo pa polnovredno pripisalo k našim medvojnim dolgovom. Baje so Francozi naši vladi najprej v svrho »obnove« naše mornarice ponudili ladje, ki si jih je general Wrangel prisvojil, ko je bil »gosudar vse Rusije«, in jih privlekel v Bizerto. Te ladje pa prvič niso ničesar več vredne, drugič so pa last ruske države, ki je zaradi njih že ponovno poslala v Pariz energične proteste. Sicer pa je mogoče, da je ta ponudba zlobno izmišljena od Lahov, ki so o njej poročali. Fakt je le ta, da smo naposled dobili od Francije različno vojno blago, med njimi tudi uprego za artilerijo. Te uprege je toliko, da je je dravska divizijska oblast v Ljubljani dobila kar cele štiri vagone. Komandant se je te pošiljatve zelo razveselil, toda kako veliko je bilo njegovo razočaranje, ko vidi, da je usnje sicer vsaj na videz zelo lepo in pri-kupljivo, toda uprega sama za naše kraje in razmere absolutno ni porabna, ker ni komžtna, ampak obprsna, kakor jo rabi artilerija lahko samo po ravninah na gladki in ravni cesti, nikakor pa ne naša, ki operira po neravnem in strmem terenu. Zdaj naša divizijska oblast razmišljuje, kam bi s tolikim materijalom, ki ga na noben načip ne more uporabiti; štiri vagone takega pri nas tudi na kmetih ne uporabnega blaga zlicitirati, pa tudi ni šala. Storni-rati sn tudi ee more, ker so jo nam Francozi poslali zato, ker je sami ne rabijo. Kaj tedaj? Vidite, tako naša uprava najema posojila, oziroma različno blago, ne da bi si ga preje ogledala. Mar ne bi bilo bolj pametno, če bi naš finančni minister sledil zgledu češkoslovaškega, to je, da bi se z zavezniki sporazumel glede medvojnih dolgov in jih začel pošteno odplačevati, ker bi se na ta način prihranile stotine milijonov, dočim nas bodo sedaj zavezniki zaradi naše nesolidnosti oskubili, kadarkoli bomo kai od njih rabili, ker se morajo za našo zamudnost, lenobo in netočnost na nekakšen način odškodovali. Tako bi vsak trgovec naredil. Če bi pa mi nošteno in točno zadošče-
vali svojim obveznostim, bi tudi z lahkoto dobivali nove kredite in bi potem vojaško blago naročali tam, kjer bi sami hoteli in kjer bi ga dobili po pošteni ceni in kakovosti in zraventega bi tudi naša industrija katera tudi umeje izdelovati komate, po svoji proizvajalni možnosti kaj zaslužila. Toda ne, pri nas mora vsaka stvar vsled nesposobnosti in nesolidnosti naše centralistične uprave biti ravno narobe, samo da nekateri gospodje, ki hodijo v Pariz sklepat take pogodbe, pridejo na svoj račun.
+ Nemci iu Radič. Glavno glasilo jugoslovanskih Nemcev »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu je že ob dveh prilikah zavzelo nasproti Radiču ostro odbijajoče stališče: takrat, ko je Radio napovedal, da hoče izdajati svoj »Slobodni Dom« tudi v nemškem jeziku, in pa o priliki zadnjega Radičevega govora, kjer se je dotaknil kraljevega doma. Sedaj se je izjavil o . nemškem stališču nasproti Radiču tudi načelnik nemškega parlamentarnega kluba poslanec dr. Kraft. in sicer v pogovoru s so-trudnikom belgrajskega »Balkana«. —- Dr. Kraft hoče iz Radičevega vprašanja očividno kovati kapital za nemško sivar in pravi, da je le od vlade in njenih političnih in upravnih odredb odvisno, v koliko bo Ra-dičeva akcija med nemškim prebivalstvom uspela ali ne uspela. Sedanje turške metode državne uprave in njenih organov so najboljši agitatorji za Radica. Nasproti vpra. šanju notranje ureditve države je pa poslanec dr. Kraft. označil nemško stališče naslednje: »Vprašanje notranje ureditve države mora rešiti, tako smo menili in še menimo, srbski, hrvatski in slovenski narod. Pravice in interesi narodnih manjšin se morejo v pravni državi načelno enako dobro zavarovati, najsibo ta država že centralistično urejena ali pa zgrajena na avtono-mističnem ali federalističnem temelju, čeprav je treba reči, da bi utegnili biti v naši državi z njenimi na daleč raztresenimi naselbinami pogoji za pravično in enako ureditev pravnih razmer v centralistični uredbi z dalekosežno pravo samoupravo ugodnejši.« Iz te izjave dr. Krafta se vidi, česa pričakujejo Nemci od radikalskih cen-tralistov. Zato jim tako slepo služijo in glasujejo v parlamentu za radikalno vlado in za vse prečanskim krajem še tako škodljive in reakcionarne predloge.
¥r Kito!, sfiec! v Ljub! lani.
25,—?8. avgusta 1923.
Pošiljkam Pripravljalnega odbora za V. katol. shod od evidenčne pole št. 61. naprej ni bilo mogoče priložiti podobic, ker še niso vse natisnjene. Še ta teden pa jih bomo separatno doposlali.
Pripravljalni odbor.
p Jadranska banka in »Edinost«. Jadranska banka v Trstu ima že od prej veliko število delnic tiskarne »Edinost«^ katere je tako solastnica. Ker je edini slovenski dnevnik v Italiji »Edinost« popolnoma združen s tiskarno enakega imena, je Jadranska banka tudi solastnica lista »Edinost«. To se pravi, da imajo po zadnjem občnem zboru Jadranske banke, ko je leta prešla v italijanske roke, nadoblast nad »Edinostjo« tržaški župan in senator Pitac-co, general Piccioni in tovariši. Potem takem si lahko mislimo, kako bo morala »Edinost« pisati, da se ne bo zamerila svojim gospodarjem. Ko so v Trstu delovali še g. Šček, dr. Besednjak i. dr. so nujno zahtevali naj se list »Edinost« loči od tiskarskega podjetja »Edinost« in izroči v last politični organizaciji, toda tržaški gospodje niso hoteli. Sedaj žanjejo posledice.
p Pisenti na Goriškem. Furlanski prefekt Pisenti zadnji čas nadaljuje svoje obiske po goriških občinah. Pred njegovim prihodom dobi občina naznanilo in ukaz, da morajo biti vse hiše okrašene z italijanskimi trobojniea-mi. Zastave se dobe v Gorici na posodo proti odškodnini 2 lir za vsako. Ukaz je treba seveda izvrševati. Potem pride prefekt. K sprejemu pridejo vsi javni faktorji in šolska mladina, zraven nekaj radovednežev. Spremstvo gospoda prefekta poskrbi za obligatne »alala« in »eviva«. Sicer pa hiti tik pred prefektom tipični slovenski hlapec-učilelj, ki ukazuje ljudem, naj kličejo na čast prefektu. V spremstvu prefekta hodita zloglasna prof. Bandelj in Peternel, ki prefektova povelja in grožnje ljudstvu prevajata v slovenščino. Po tem programu se je zadnje dni vršil prefektov obisk v Ajdovščini, Sv. Križu, Dornbergu itd. »Goriška Straža« pravi: >Gospod prefekt je prišel m odšel, Dornberg pa ostane Dornberg.« Prof. Bandelli pa poroča v svet o navdušenih manifestacijah slovenskega ljudstva za faši-stovski režim.
p Konec slovensko gimnazije v Idriji. Goriška Straža poroča, da se slovenska gimnazija v Idriji s prihodnjim Šolskim letom končno-veljavno odpravi.
p Nov komunistični list. Namesto zatrtega dnevnika »Lavoratore« jc začel v Trstu izhajati nov list. pod imenom »La Voce dei Lavoi ratori«. Izhajal bo trikrat na teden.
p Razpust puljskrga občinskega sveta. — Italijanska vlada je razpustila puljski občinski svet in imenovala za komisarja dr. Rizzija.
Strto 8.
Dnevne novice.
—	Hujskanje proti Orlom. Uspešno de* lujoča orlovska organizacija silno peče vse, kar na Slovenskem svobodomiselno leze in gre. Zakaj njihova sokolska organizacija kljub precejšnjim državnim milijonom ne more tekmovati z vztrajnim in požrtvovalnim delom orlovske organizacije. Zato ao vsi svobodomiselni reptilski listi z veliko slastjo pograbili izmišljotine, ki jih prinaša Pribičevičev »Preporod«. Gospodje naj si le ne belijo glave: orlovstvo je povsem nepolitična mladinska izobraževalna in vzgojna organizacija. Radi Preporodovega vohunstva naj pa gospodje okrog Slovenskega Naroda in Jutranjih novosti kar lepo »vzdignejo« veliko preiskavo in sami naj pridejo zraven! Se bodo vsaj naučili, kako je treba za ljudstvo vztrajno in sistematično delati, od česar država nima nič manj ko risti kot narod sam.
—	G. veliki župan dr. Lukan od da< nes opoldne ne bo sprejemal strank, ker odpotuje v Beograd. Njegov povratek se bo pravočasno objavil.
—	Politični uradnik je v sleherni kulturni državi tudi gmotno tako situiran, da jo more tudi izven službe dostojno repre-zentirati. V --reakcionarni« Avstriji ie* bil stan političnega uradništva baš raditega sa posebno vpoštevan in favoriziran. V državi! SHS pa je to drugače: politični uradnik no zastopa tukaj države, država je vladajoča čaršija. in ta reprezentira sama in po ko-': misijah porodice. v ostalem pa rabi le ponižnih slug, ki jih vsak čas lahko brcne in vrže na cesto. Čisto v smislu te ideologije ie izjavil minister, da se za pol. uradništvo s fakultetno izobrazbo ne da v gmotnem oziru ničesar storiti, ker v Srbiji nimajo akademsko naobraženih pol. uradnikov; kadar jih bodo imeli., se bo pa tudi to uredilo. Torej: Bog vami, da bi kdo kaj dobil, česar bi ne dosegel tudi Srbine tržni (zavistni'?). kadar bo pa on sit, dobiš t ti prečan morda drobtinico. Minister Trif-ko-vič, der trifft es! Le jadrajmo za njim — v balkanščino.
—	Nadzorovanje ženstva v javnih lokali h. Ministrstvo za narodno zdravje v Belgradu ie z odločbo dne 26. junija 1923 razveljavilo pravila o pregledu ženskega osebja, zaposlenega v javnih lokalih; odredbe pravilnika o poslovanju ambulatori-iev za venerične bolezni ostanejo v veljavi. Proti odredbi, da bi bilo vse žensko usluž-benstvo v javnih lokalih podrejeno policij-sko-zdravstveni kontroli, je naš list takoj izpočetka z vso odločnostjo nastopil. Dokazovali smo gorostasnost in nevzdržnost take odredbe vsaj za naše razmere, o čemer se je ministrstvo za narodno zdravje samo prepričalo in odredbo odpravilo.
—	Obsodba. »Orjuna« priobčuje sle' dečo razsodbo: »V imenu Njegovega Veli-
- čanstva Kralja! — Obtoženi inženir Ferdinand Kranjec, rojen .. pristojen ... inže-ner-kemik pri carinarnici v Ljubljani .. je kriv, da je pri priobčenju članka »Man-delj, Tome itd.« zanemaril dolžno pazljivost in se vsled tega obsodi na 100 Din globe in v povračilo stroškov sodnega postopanja.« — Na drugem mestu pa, kjer poroča ^Or-juna« o obsodbi nekega g. Jagra zaradi razžalitve »Orjune«, piše »Orjuna«: »Poživljamo vse članstvo, da se do preklica ravna po tem našem zgledu (da namreč za vsako razžalitev toži, op. ur.) in prepričani smo, da bo kmalu nehalo zabavljanje, kajti tak špas je zelo d r a g... Ali velja morebiti zadnja opazka tudi za prvi slučaj?
—	Igranje s policijo. Drž. Policija spa« da med tisto kategorijo drž. revežev, katerim se sploh nič ne da. Še tiste ubogef krone — 8 kron za celo noč — niso dobili "-kateri oddelki plačanih od aprila, drugi pa še celo marca meseca ne. Pristojbine, ki jih dobi policijsko osobje, so bile sicer v zakonu zajamčene, toda zakon in nesposobna uprava v Belgradu je tako daleč kot noč in dan. Vsled nezadostnih,-kreditov — v Belgradu so črtali pač prcK račun ljud<'^ ki ne poznajo najbolj temelj"-' nih zakonov in naredb — osobje policij-)' skih uradov ni dobilo izplačanih čezurnitt in nočnih pristojbin, kar jim je zajamčeno in za kar dolguje država okroglo 100.000 dinarjev. V tej zadevi ie poslanec dr. Ku-lovec že interveniral, finančni minister mu je pač obljubil, da sp bo izplačalo, ker jo v zakonu utemeljeno, izročilo, toda doslej' tega ni storil.
—	Najcenejšo obleko dobe drž. nastavljene! pri delegaciji finančnega ministrstva. S suknjo vred stane samo 1400 K. Vse informacije daje tozadevni urad. Drž. nameščenci, poslužite se te ugodne prilike! Sluge že imajo, toda samo v denarju.
— Potovanje po Nemčiji. Tz notranjega mi-j nistrstva poročajo: Nemčija je bila lani svojim zastopnikom v inozemstvu izdala naredbo, da naj tujcem otežujejo dohod v Nemčijo, kar naznanja akt gen. konzulata dne 8. oktobra 1922 št. 18. To naredbo je morala Nemčija te dni obla žiti, tako da morejo sedaj nemška zastopništva v inozemstvu dati vizum vsem tistim, ki bi hoteli potovati vsled zdravljenja, vsled obf-ska kopališč, vsled naukov, vsled trgovine in celo tistim, ki potujejo za zabavo. Na neAavni
Stran t
Slovenec, a® 25. junja m,
konferenci zastopnikov so sklenili, da se dosedanje ovire za tujski promet odpravijo. Ba-densko je pristalo na to, da ne zahteva več predhodnih dovoljenj in odpade tako tudi ta--ksa. Bavarska ne zahteva več predhodnih dovoljenj preko konzulatov, ampak izdajajo ta dovoljenja konzulati sami, pristojne bavarske oblasti pa jih brez nadaljnega potrjujejo. — Enako določbo sta sprejela Virtemberška in Turingija. Sploh so vse nemške države ukinile dosedanjo prakso, ko je moral imeti vsak tu-[jec ob prehodu iz ene države v drugo predhodno dovoljenje. Tujci, ki žele ostati v Nemčiji preko roka, ki je označen v potnem listu, morajo prositi za dovoljenje. Taksa za to dovoljenje se plačuje temeljem vrednosti zlate toarke.
—	Zapuščina v Ameriki. Neki Marko Geo-dmič (Grdinič, Grdenič, Grdenovič) je umrl 27. oktobra 1918 v Allegheny Hospitalu v Cum-berlandu, Maryland v Zedinjenih državah •Amerike ostavivši ženo in deco. Za bivališče sorodnikov se ne ve. Tudi ni znano, od kod je bil pokojnik, ki je ostavil v Ameriki zapuščino v znesku okoli 200 dolarjev. Vsakdo, ki bi mu bilo znano bivališče pokojnikovo ali njegovih sorodnikov, se pozivlje, da javi to generalnemu izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica št 15 a pozivom na številko 13.075-1923.
—	Portorose. Zapadnoistrsko kopališče Portorose ima letos prvič zopet znaten tujski promet. Tačas šteje 1200 gostov, od 1. julija do danes pa se je mudilo tamkaj nad 10.000 tujcev. 70 odstot. gostov je Če-hoslovakov, 20 odstot. Nemcev — večinoma iz \vstrije — ostalo so Tržačani in drugi Ita'jani.
—	Dr. Gejza baron Raneli umrl. V Lužnici fe umrl član stare hrvatske plemenitaške hiše ir. Gejza baron Rauch. Pokojnik ni posegal v politiko, dasi je bil virilist v hrvatskem šahom in član ogrske magnatske zbornice, pač pa je storil za ljudstvo svojega okoliša veliko dobrega. Še pred agrarno reformo je velik del svojih emljišč razparceliral med kmete po čisto nizki ceni ter je bil sploh iskren zaščitnik ljudstva. Novi državi je bil odkrito udan. Pokopali so ga ob veliki udeležbi tudi preprostega ljudstva v rodbinski rakvi v Pušči.
—	Iz Muljavo nam poročajo: Zaradi deževnega in hladnega vremena v mescu juniju se je bila rast na polju nekoliko zakasnila, pa se je naglo popravila in pospešila, ko je začelo zopet si jati solnce. Vse je kazalo lepo: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, krompir in fižol in veselili smo se, da nam bodo naši žulji na rokah obilo poplačani. Zal, prišlo je drugače: Sinje nebo so zastrli črni oblaki. Vstal je vihar, bliski so švigali, grom je grmel, vMl se je dež, vsula — toča s tako silo, da nam je uničila ves poljski pridelek. Najhujše je prizadeta naša vas, sosednje manj. Nevihta se je znesla ravno nad nami, odtod je šla oslabljena v smeri proti Višnji gori. Tudi sadno drevje po vrtih je hudo trpelo. V trenutku je bilo obrano. Žitnega pridelka nič, sadja nič, fižola nič, ubogo ljudstvo čaka te huda zimat
—	Katere vrednotnice mora imeti vsak prodajalec vrednotnic v zalogi? Finančna oblast je ob pregledovanju zalog pri prodajalcih vrednotnic ugotovila, da nekateri nimajo sploh nobenih vrednotnic v zalogi. Izgovarjajo se, da gh ne razpečajo veliko, da se jim zato sčasen ma pokvarijo in da jih pošta noče zamenjati, kadar so razveljavljene. Pravijo tudi, da doslej Se ni bilo nikdar odrejeno, katere vrednotnice morajo imeti v zalogi. Ker pa morajo imeti prodajalci vrednotnic vsaj najpotrebnejše vrednotnice, je uradno odrejeno, da morajo vsi imeti v zalogi vsaj znamke po 1 in 2 Din in po 50 par ter dopisnice. Druge vrednotnice {nakaznice, spremnice, kuverte za denarna pisma itd.) ni, da bi morah imeti, ampak si jih lahko naroče ali pa ne.
—	Proslava 25 letnice obstoja delavske naselbine Rožna dolina. Ob priliki 25 letnice, odkar so leta 1898. zastavili po pok, dr. Krekovi iniciativi in pobudi delavci prve lopate in položili temelj svojim ličnim hišicam, je letos prošlo nedeljo 15. julija prostrana Rožna dolina častno in dostojno proslavila svoj 25-letni jubilaj. Naselbina Rožna dolina šteje po 25 letih 183 hiš, ki spadajo pod občino Vič, a nekaj hiš spada pod Ljubljano. Slavnost je priredilo Olepševalno društvo za Rožno dolino, ki si je srteklo največ zaslug za lepo, primerno zidavo hiš, za izpeljavo potov, cest, kanalov in mostov itd. Olepševalno društvo je skrbelo za načrte, za predavanja, za gmotne vire, — Proslava 25 letnice sc je začela v «deljo 15. julija t. 1. ob 8. uri s sv. mašo v okrašeni domači kapeli presv. Srca Jezusovega in z govorom č. g. župnika p. Teodorja [Tavčarja. Že v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je bil slovesen obhod z godbo po krasno ozaljšani naselbini. Vse hiše brez izjeme so bile v narodnih zastavah, vse je bilo v cvetju in zeleniu, v vencih in slavolokih. Visoki mlaji so strmeli v nebo in ponosno gledali na svoje Rožnodolce. — V nedeljo popoldne ob pol 2. se je vršilo slavnostno zborovanje v salonu g. Končana. Gosp. predsednik Petrovčič je imel slavnostni govor, v katerem »a je spominjal vseh umrlih članov-naseljencev, ki so si pridobili velikih zaslug za ustanovitev lepe na-i»elbjne. Po slavnostnem govoru je predaval prof. dr. Rožič o bodočih kulturnih nalogah Olepševalnega draStva in rožnodolske naselbine. Po predavanja se je slavnostno zborovanje zaključilo, nakar se je začel razvijati otaisoi pestri spored., ki se je pričel a četrtim
rožnodolskim velesejmom. — Najznačilnejša točka slavnosti je bila srebrna poroka Eožne doline s svojo nevesto gospo Gosarko, ki je otvorila slavnostno svatovanje v spomin 25-lctnice. — Obsežen veselični prostor se je napolnil proti večeru zlasti z delavskim občinstvom, pa tudi mnogi delavski prijatelji iz Ljubljane in okolice so posetili to pristno narodno delavsko slavlje. Ves spored se je izvršil v redu. Slavnost je povečalo slovesno gromenje topičev in sviranje različnih godb. Vsak je prišel na raznih veseličnih prostorih na svoj račun. Vsa proslava je imela resen značaj in se ni prav nič ekscesiralo v nobenem oziru. Rožnodolcem čestitamo na lepo uspeli dostojni proslavi 25 letnice obstanka svoje lepe naselbine in jim želimo, da bi krepko napredovali v olepšavi in izboljšanju naselbine ter se čimprej poročili s svojo — bodočo novo nevesto — belo Ljubljano. Do tačas pa: Bog živi vrle Rffžnodolce!	DRO.
— Obiskovalcem Save! Iz Tomačevega nam pišejo: Vroči julijski dnevi vsako popoldne napolnijo savske bregove okrog Tomačevega z neštevilnimi kopalci. Gotovo privoščimo savskim obiskovalcem prijetne ure, ko po-hite iz mestnega prahu v svežo naravo, da se ohlade v bistri Savi. Toda priporočamo jim več obzirnosti. K Savi vodi iz Tomačevega dobra cesta in več pešpotov. Kljub temu pa nekateri raje hodijo preko nepokošenih travnikov in s tem napravljajo posestnikom oljcutno škodo. Upamo, da bo ta opomin zadostoval. Dalje svetujemo kopalcem več dostojnosti. V plavalnih kostumih naj ostanejo pri Savi ali v hosti, ne hodijo naj pa v vas. Kdor se hoče ravnati po >Jutrovih« »nasvetih«, naj poizkusi svojo srečo na ljubljanski promenadi, ker v Tomačevem ni radovednih opazovalcev, katerim hočejo »pasti v oči !< Tudi okrajnemu glavarstvu bi glede navedenih slučajev ne škodilo malo več pozornosti.
—	Belgrajska medicinska fakulteta. Belgrajska mestna občina je odstopila tamkajšnji medicinski fakulteti dom za dojence.
—	Tropična malarija v Srbiji. Na belgraj-skem bakteriološkem institutu so ugotovili več slučajev tropične malarije.
—	Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Rogaški Slatini je bil dobro obiskan, vendar ne razprodan. Ko je koncertriralo glasbeno društvo »Ljubljana«. so gotovi krogi gostom za-povedali bojkot koncerta, češ, da so prireditelji : f 'orikalck. Rogaški Slatini to ni bilo v čast, k t je >Ljubljana< resno kulturno društvo in ne politično. Kakšnega političnega prepričanja so prireditelji, oziroma člani je popolnoma postranska stvar in nima z umetnostjo nobenega opravka. Sedaj pa, ko je kon-certriral >Ljubljanski Zvone so zasedli dvorano Hrvatje in Slovenci, Srbov je bilo malo. In zakaj? Zato, ker ni bilo na vzporedu srbskih pesmi. Iz »Zvonovih« krogov smo zvedeli, da je vzpored letošnjih pokrajinskih koncertov sestavljen izključno iz slovenskih umetnih in narodnih pesmi in mislimo, da je prav, če spoznavajo srbski in hrvaški gostje naše pesmi, tako kot je bilo Slovencem po godu, da so na koncertu Stankoviča v Ljubljani imeli priliko spoznati srbske skladbe. Čudna, čudna je res ta rogaškoslatinska publika! »Ljubljanski Zvon« je absolviral ves vspored po; hvalno. Zbor poje brez not in disciplinirano nastopa. Največji aplavz je doživela St. Pre-mrlova »Zakaj«, pesem Primorja in neodreše-ne domovine, nato pa Prelovčev »Doberdob« in Adamičeva »Pojdem na Hrvatsko«. Pevo-vodji g. Prelovcu so izročili gostje lovorov venec s trobojnicami.
—	Osebne vesti. Pri upravnem sodišču v Celju so imenovani: za tajnika I. razreda Karel Tr-atenjak, vladni tajnik pri pokrajinski upravi v Ljubljani; za tajnika II. razreda dr. Fran Su-hadolnik, sodnik v Rogatcu; za pisarja I. razreda dr. Vekoslav Voršič, finančni koncipist pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, in dr. Josip O r o ž i m . začasni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu; za arhivarja 1. razreda Albin Marčič, upravitelj pomožnih uradov pomorske oblasti v Bakru. — Pri glavni pošti v Beogradu je postavljen za poštno-telegrafskega uradnika IV. razreda Leopold Mar. k e 1 j, kontrolor V. razreda po starem od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani (po službeni potrebi). Višji davčni upravitelj Alojzij Mu-š i 8 v Novem mestu je trajno upokojen. — Davčni upravitelj Alojzij M a z g o n je postavljen za davčnega upravitelja v Trebnjem. — Pisarniški asistentki Klotilda Hubad in Marija Reicb, obe v Ljubljani, sta trajno upokojeni. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno sluobo računski oficial Alojzij Pengal. — Okrajni tajnik Rudolf Puc pri okrajnem glavarstvu v Radovljici je dodeljen v službovanje generalnemu izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu. — .Takob Korent, sodni sluga deželnega sodišča v Ljubljani je na lastno prošnjo upokojen.
■ »Kolikor hočete Vam bom napravil denarja!« je zatrjeval Jožetu Vukšiniču v Metliki neznan mož, kateri je prišel k njemu. .Vukšinič je bil zadovoljen, a tujec mu je rekel, naj mu prinese sa vzorec razne bankovce. Vukšinič je res prinesel bankovcev v vrednosti 24.000 kron. Neznanec je z bankovci manipuliral, položil je bankovec na bankovec, tako, da je dajal vmes bel, čist papir. Vse skupaj je položil nato v aparat, podoben harmoniki in naročil Vukšiniču, naj prinese vode. Ko se je Vukšinič vrnil z vodo, »dobrotnika« ni bilo več. Mesto denaria je pustil Vukšiniču časookni Dapjr,
SCšl^KO^
—	Tatvine hi vlomi. Antonu Robiču r Bati. nilru je bilo ukradenih 1400 kron. — V Zadržab je bilo vlomljeno pri čevljarskem mojstru. Vlomilec je odnesel čevljev v vrednosti 10.512 kron. — Brivcu Gabre Kudeličn v Zlatarn Je neznani tat odnesel več britev in škarij in ga oškodoval aa 15.J00 K.
—	Ne samo ob slovesnih pojedinah', ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje »Po-kateter. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
štaJersRe novice.
š Vsled hode vročine se je v Mariboru v
pondeljek onesvestil 62 letni Alojzij Trušnik iz Brezna ob Dravi ter se zgrudil na tla. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
š Mlad tat V pondeljek popoldne so v mariborski stolnici zasačili učenca 2. razreda ljudske šole Jožefa B. ravno ko je vlekel denar iz cerkvene puščice.
š Nesreča. V delavnici južne železnice je v nedeljo 23 letni delavec Anton Muhič vrtal veliko železno ploščo, ki mu je naenkrat padla na nogo, katero je na več koncih zdrobila. Pri padcu si je Muhič še izpahnil desno roko v rami. Prepeljali so ga v bolnico.
š Vlomi in tatvine. Posestniku Min-5ecii jc bila ukradena nova obleka, klobuk, srebrna ura s srehrno verižico. Oškodovan je za 10.000 kron. — Mesarju Hvaletu v Rogaški Slatini Je bilo ukradenih 50.000 kron. — V tovarni kemičnih izdelkov Hrastniku je bil ukraden nov gonilni jermen, vreden 6000 kron,
Raznoterosti.
r Koliko časopisov izhaja t češkoslovaški
republiki? Lansko leto je izhajalo v Čehih 50 dnevnikov, 322 tednikov ter 1116 štirinajstdnevnikov in mesečnikov, vsega skupaj 1488 časopisov. Od vsega tega števila je prišlo na socialne "demokrata 73 časopisov, za njimi so se vrstili narodni socialci (58), Ljudska stranka (30), obrtniki (4), napredni nacionalci (2)'. Literarna tednika sta izhajala dva. Nemške politične stranke so izdajale vsega vkup 26 časopisov. Znanstvenih (strokovnih) listov je bilo 982, svobodomiselnih 6, brez politične barve pa 179.
r Valutne zanimivosti. V KoBnu na R. je
kupil konec meseca maja t. L neki uradnik svoji ženi za 600.000 mark kožuh, na katerega je dal na račun 100.000 mark, pa pustil
kožuh pri trgovcu. Ko )t» prete&ei nw»n jfe imel ceno doplačati. Konec junija je vvndai prišel uradnik po kožuh i« ni taji s kakfaini težavami je »pravil skupaj 500,000 mark. T»i govec je pripomnil, da gredo cene stalnq kvišku, »Če ga težko plačate, pa ga pustita meni,« je rekel prodajalec, »500.000 mark Vanj dam jaz zanj.« Uradnik je menil, da m trgovec šali, a ko je videl, da je prodajalec res odštel na pult 500.000 mark, je bil ->sekako zadovoljen s kupčijo, spravil denar ter nesel mostrj kožuha ženi pray lahko pridobljenih 500.000 mark, s katerimi je bilo tudi njegovi zakonski polovici precej ustreženo.
r Zračni vlaki. »Manchester Guardian« po^ roča, da izdeluje neka velika mehanična de^' lavnica pri Manchestru nov letalski motor, kf so mu dali ime »Stromboli«. Motor bo imej 6 cilindrov, katerih vsak bo razvijal nad 200 konjskih sil; skupna moč motorja bo enaka 1500 konjski msilam. Motor bo mogel dvigniti letalo s 120 potniki in leteti z njim z naglico 100 milj na uro. Kadar preiskusijo ta mototj začno takoj graditi še enkrat močnejšega, toj je na 12 cilindrov, ki bo proizvajal 3000 konj; skih sil. Podjetje dela po naročilu in na račun angleškega ministrstva za letalstvo, ki Je ku< pilo načrte od nekega italijanskega inženirja ter jih nato še izpopolnilo.
r Zdravilna moč čebule. Na Angleškem se Ja razširilo po častnikih in misijonarjih zdravljenj* proti kašlju, kakršno je v navadi med domačini v angleških naselbinah v Afriki. Kuha se polagoma 3 do 4 ure 500 gnu.iov olupljene, dobro zrezane čebule v litru vode z 80 gramov medu in 400 gramov kandisovega sladkorja. Ko je kuhano, se shladi ter precedi skoz drobno sito in shrani v do-, hro zamašeni steklenici. Pij, če kašljaš, po potrebf dnevno 4 do 6 žlic tega čaja, ko ga prej lahno ogreješ. pa boš v kratkem ozdravel.
BORZA.
Zagreb', 24. 7. 1928. (Izv.) Devize: Pešta 0.63 -0.75, Berlin 0.0285-0-0260, Italija 4,18—4.17 London 434.0—436.0, Newyork 94.0—94.75, Paril 5.60—5.70, Praga 2.83—2.8425, Dunaj 0.1325— 0.1385, Zurich 16.85—16.95. — Valute: dolar 93.50 —94.0.
Zurich, 24. 7. (lav.) Devize: Pešta 0.042v Berlin 0.0014, Italija 24.55, London 25.72, Newyort 559.50, Pariz 33.47, Praga 16.65, Dunaj 0.0079, So. fija 5.50, Beograd 6.0, Varšava 0.0038. — Valut« n. a. K 0.0080.
Dunaj, 24. 7. (Izv.) Devize: Pešta 4.05, Bftr. lin 0.16, Italija 3049.0, London 325300.0, Newvori 70935.0, Pariz 4242.0 Praga 2123.0, Zihich 12675JtT Sofija 703.0, Beograd 748.0, Varšava 0.47.
Gospodarstvo.
Bolgarska trgovinska bilanca.
Sofija, 22. julija 1923. Bolgarska trgovinska bilanca je bila do 1. 1907. splošno aktivna in presežek izvoza je znašal večkrat do 20 odst. V letih 1908-1914 je postala ta bilanca — pač vsled naraščanja industrije in vedno močnejšega oboroževanja — pasivna, v letih svetovne vojne, ko je bil uvoz več ali manj onemogočen in ko so zavezniki zelo povpraševali po bolgarskem žitu in tobaku, je izvoz zopet izkazoval prebitek, in v povojnih letih 1918—1922 je po vojnem razdejanju zopet presegel izvoz. Naj sledi slika tega trgovskega razvoja.
Uvoz v Bolgarijo je. znašal: 1912 213,110569 levov in 573.2 tisoča ton 1919 963,941.235 > > 81.8 > » 1920. 2213,827.240 » > 126.2 > > 1921 2921,092.269 > > 179-8 » » Uvoz znaša torej v povojnih letih komaj četrtino predvojne dobe. Temu je krivo nizko stanje leva in znatno zmanjšana konsumna stopnja bolgarskega mestnega prebivalstva. Vsled zmanjšanega uvoza trpita pravtako mesto kakor dežela, ki mnogokrat ne moreta kriti svojih najnujnejših potrebščin, prav posebno pa trpi vsled tega mlada bolgarska industrija, ki svojih v vojni obrabljenih proizvajalnih sredstev, posebno strojev, ne more obnoviti in ki mora tudi vsled nezadostnih uvoznih možnosti za surovine svoje obrate omejevati. Kljub temu pa kažejo zadnja leta stalno rastočo uvozno tendenco.
Izvoz je znašal: 1912 156,406.624 levov in 7571 tisoča ton
1919	552,253.452 » > 19.9 > »
1920	1642,998.900 » > 185.4 > >
1921	2217,327.262 > > 286.7 » ■< Torej tudi v izvozu znaten napredek tako po
množini kakor po vsoti v zadnjih letih. V Bolgariji se peča približno 77 odstotkov približno 4.9 milijona broječega prebivalstva s poljedelstvom, na trgovino in industrijo odpade le približno 8 odstotkov. Površina obdelane zemlje za kmetijske proizvode, ki je obsegala 1912. leta 4.08 milijona hektarov, je padla 1920. leta na 3J5 (v čemer je odšteto tudi ozemlje izgubljene Dobrudže, kjer se je pridelovalo v prvi vrsti žito). Bolgarsko kmetijstvo se peča največ s pridelovanjem pšenice in koruze. S pšenico je hilo obeejanih 1912. leta 1.168 milijona hektarov, 1920. samo 0.883, s koruzo pa 1912. leta 0.643 proti 0.569 leta 1920. To nazadovanje je bilo v prvi vrsti posledica povečanega pridelovanja tobaka, za katerim so se v vojnem času zelo gnali, tako da se je površina s tobakom obdelane zemlje v izmeri 8.8 tisoča hektarov 1912. leta zvišala na 38.5 leta 1920. Tudi pridelovanje sladkorne peso se je v enakem času zvišalo od 3.8 na 9.1 tisoča hektarov. Cerealije so bile 1. 1912. udeležene na celokupnem izvozu s 70 odstot, L 1920. 1. pa samo že z 41 odstot. Nasprotno se je dvignil tobak od 1 na 25 odstot. V količini računano so izvozili UM2. leto 953 tisoč ton cercalii. 1921. samo 167.
tobaka 191L leta 2 milijona kilogramov, 192L pa 20 milijonov.
Iz zgornje sestave je torej za 1. 1919. rwev»< | den trgovinski minimum približno 412 milijonov ; levov, za 1920. I. 571, za 1921. I. 70a.& Za L 1922 ' je znan uspeh še-le za 8 mesecev, in sicer je zn/* šal uvoz 2.5 milijarde, izvoz pa 2.17 (v tonah 1R4 in 221 tisoč). Tudi tu se torej kaže naraščajoča fc»-denea tako v uvozu kakor v izvozu. Ker padajo glavni izvozni meseci v jesen, bo končni uspeh to tendenco pokazal še v ečji meri. Bolgarski narodni gospodarji računajo za 1. 1922. že z aktivno bilanco, kar pa ni še s točnimi številkami dokazano.
Tu nekaj številk o vrstah uvoženega blaga:
Živalski fivežni proizvodi leta 1912- 1148, -* leta 1914. 2-023, — leta 1921. 0-783 tisoč ton. Sadje 2-063 — 17-079 — 0-782. Kolonialno blago 16-466 -14-970 — 5-648. Kuriva 160-397 — 220-823 — 4-185. Kemični proizvodi 5-916 — 6-808 — 4-6ia Barve in strojiva 4-529 — 5-235 — 2.220. Mazilna in mine-Talna olja 22-890 - 84-010 - 32-107. Olja in masti 7-785 - 9-023 - 3-981. Zdravila 0-343 - 0-289 -0-109. Stekleno, porcelanasto in lončeno blago 56-595 — 43-005 — 8-376. Kovinasto blago 62-552 — 58-363 — 33-075 Les in leseno blago 183-396 — 83-996 - 12-571. Papir 7-314 - 8-994 - 11-119 -Tkanine 20-330 — 10-203 — 11-119. Stroji 21194 -17-342 - 9 030. Usnje 4-336, 4-336 - 3-411. Drugo blago 31.933 — 48-578 — 32.119 tisoč ton.
Izvoz kaže L 192L naslednje številke: — Pšenica 66-3 tisoč ton — 484-8 milijona levov. Ko-ruza 55-8 tisoč ton — 164-8 mil. levov. Tobak: surov 20-8 tisoč ton 568-6 mil. levov. Lesno oglji 19-1 — 28-1. Kurivo 18-a Ječmen 17-3 — 91-4 PSe» nična moka 15-9 — 119-7. Koštrunovo meso 18-9 — 92-8. Rž 8-5 — 49-2. Premog 7*8. Otrobi 84 Sir 2-1. Jajca 2-7 milijona kosov 109-8 mil. levov. Zaklana živina 0-2 miL kosov. Perutnina 0-4 12-1 Kokoni 69-8 mfl. levov. Rožno olje 35-5 mil. levov. Rož« 86-5 miL levov- Alkohol 14-4 miL levov. » vina 14-6 mil. levov.
Na uvozu in izvozu L 1921. so udeležene de« deča dežele:
Italija: uvoz 610-9 — izvoz 392-6 mfl. levov, lian« čija: uvoz 458-8 — izvoz 219-8 miL levov. Anglija 448-7 - 15-a Francija 801-4 — 135-8, Avstrija 2631 — 107-7. Češkoslovaška 14715 — 155-8. Združene države 143-8 — 22-2. Romunija 124-9 — 18-& Turčija 115-6 — 5281- Belgija 86-6 — 116-8. Grčija 83-5 — 249-6. Nizozemska 35-1 — 24-4. Švica 32-6 — 36-0. Jugoslavija 19-6 — 79-5. Rusija 59-3. Egipt W mil. levov.
Iz te setave je razvidno, da si je pr! nvoiH ohranila Italija prvo mesto, Nemčija, ki Je zavzemala pred vojno 3 mesto, se Je premaknila na t mesto, Turčija pa, ki jo bila preje na drugem mestu. Je nazadovala na 9. mesto.
Oh tej priliki se je zanimivo ozreti na tmw nje tukajšnjih strokovnjakov, da bodoči gospodar" ski pomen Bolgarije ne bo toliko v pridelavi poU1 skih sadežev, v prvi vrsti žita in koruze, kakor * pridelavi proizvodov, ki Jih potrebuje industrija za svoje izdelke, n. pr. tobaka, potom rastlin za ro*-no olio ia olia afiloh, sladkorne pese. seoama. aolnfr
SteV. 168.
SLU V KNKU' Wm TgT^TTOm.
SHm m
ilc, sadja, zelenjave ln tudi cvetlic. Znani bolgarski narodni gospodar Mihajkov utemeljuje to mnenje med drugim s tem, da se bo prej ali slej plodna Mola Azija začela močnejše izkoriščati za pridelavo žita in potem bodo čutile balkanske dežele ▼ Ktni trgovini od te strani podobno kopJii;i-onco, kakor jo čuti danes evropska celina od ameriške strani. Mihajkov meni, r'a se mora Bolgarija že danes pripravljati na ta znameniti gospodarski trenotek. Na vprnšanje pa, ali naj se Bolgarija potem razvije v industrijsko državo ali pa naj še nadalje ostane v prvi vrsti kmetijsko država, danes še d mogoče končnoveljavno odgovoriti, ker med drugim Se ni dognano, koliki so zakladi železne rude v Bolgariji. Kar tiče premoga, proizvodi dr-Savnega premogovnika v Terniku niso porabni za tel ozn o produkcijo, pač pa je v balkanskih gorah uremogn, ki hi bil kot koks uporaben.
g Industrijsko-obrtna vzorčna razstava t Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15.—26. avgusta 1923.) — Prijavni rok poteče z današnjim dnem. Zakasnele prijavnice se bodo upoštevale v kolikor je še na razpolago razstavnega prostora. Prihodnji teden prične tehnični odsek z razdelitvijo prostorov. O dodelitvi se bodo razstavljalci pravočasno obvestili. Odbor se bo trudil, da ustreže glede prostorov vsem željam razstavljalcev. Eventu-elne posebne želje naj se sporoče nemudoma upravi razstave. — Dela na razstavišč u so v polnem teku. Več tvrdk bo zgradilo lastne paviljone. Zlasti lepa bo vrtnarska raz stava, ki bo letos zelo razširjena in bo obsegala tudi drevesnico. Gradbena razstava bo nudila najnovejše vzorce in načine modernih zgradb in stavb. Vinska razstava, k) jo priredi vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, bo nedvomno ustrezala vsestranskim željam in zahtevam. Tehnična dela so z ozirom na velik obseg razstave ogromna. Zato prosimo vse razstavi jalce točnosti, tako glede odvoza razstavnega blaga, kakor pri drugih pdorobnostih. — Zaščita izumov. Vsi izumi, ki bodo raz-Btavljeni na razstavi, bodo oblastveno zaščiteni in je vsaka zloraba ali ponarejanje izključeno, na kar opozarjamo vse razstavljalce. — Legitimacije zapolovično vožnjo na vseh železniških progah naše države, se dobe pri vseh denarnih zavodih ter stanejo Din 20. Legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce obenem kot permanentna vstopnica za ves čas razstave. V krajih, kjer ni denarnih zavodov, priporočamo, da jih naroče skupno pri upravi razstave v Mariboru. Obrtniki in industrijci, opozorite svoje znance na to ugodnost. —■ Vsa pojasnila glede razstave daje izključno le pisarna uprave razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica 5, telefon št. 325, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti pismeno, osebno ali telefonično.
Nov način uporabe plina. V novejšem «asu je postavila neka nemška tvrdka na trg male aparate, kateri dajejo po velikosti 4—15 kilogramov ledu v dveh urah. Konstrukcija teh patentiranih aparatov je zelo enostavna, ker isti ne delujejo n pomočjo motorja in kompresorja kot dosedanji aparati. Stroški znašajo za vsak kg ledu le 2.5 Kj.—0.2 m1 plina. Kavarnam lekarnam, bolnicam, restavracijam, slaščičarnam kot tudi vsakemu gospodinjstvu je s tem aparatom dana možnost, si napraviti doma z malimi stroški vsaki čas čist led. Cela aparatura zavzema le malo prostora in se montira lahko povsod doma, kjer je plinov in vodni vod. Naročila za montažo in dobavo teh aparatov prevzema ravnateljstvo mestne plinarne v Ljubljani.
g Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 20. t m. se je pripeljalo 85 svinj, 1 koza in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov stari komad 800 do 1100 K, 7—9 1600-2000 K, 3—4 mesece 2800 do 3000 K, 5—7 mesecev 4800—5300 K, 8—10 5600—5800 K, 1 leto 7000—8000 K, 1 kg žive teže 90—100 K, 1 kg mrtve teže 110—125 K, koza 1000—1200 K, ovca 1000—1100 K.
g Mariborsko tržno poročilo od sobote, dne 21. julija: Mesne cene: govedina 19—25 Din, teletina 20—25 Din, svinjina 30—40 Din (prekajena), sveža 37—40, mast 35 Din. Sadje: zgodnja jabolka 1 kg 12 Din, hruške 20 Din, ringloti 20 Din, marelce 24 Din, breskve 24 Din. Razno: gos 250 K, 1 par piščancev 170 do 300 K, kura 250 K, 1 1 malin 30 K, 1 1 mleka 14—16 K, jajce 5—6 K, grozdje 1 kg 40 Din. Na trg se je pripeljalo 18 voz novega krompirja. 1 kg stane 4—5 K. Trg izredno živahen.
g Sitni trg. Na novosadskt produktnl boni
notirajo žitu sledeče cene: pšenica 415 Din, ječmen '206 Din, oves 296 Din, koruza 312—820 Din, pšenična moka št. 0 030 Din, št. 2 550 Din, št. B 640 Din, št. 6 470.76 Din. — Tendenca slab«.
g Državni kuni ia mesec julij veljajo slede«: 1 napoleondor 810 Din, 100 fr. frankov 580 dinarjev, 100 belg. fr. 455 Din, 100 grških drahem 240 Din, 100 lir 890 ! •■>,.. 100 šv. fr. 1580 Din, 100 šp. peset 1260 Din, 100 hol. crold. 8400 Din, 100 danskih kron 1685 Din. 100 šv. kron 2215 Din, 100 ruskih rubljev 10 Din, 1 angl. funt 895 Din, 1 dolar 86 Din, 100 n. mark 0.07 Din, 100 rom. lejev 42 Din, 100 bolg. levov 100 Din, 1 papirnata turška lira 54 Din, 100 pap. turških pijastrov 54 Din, 100 čsl. K 260 Din, 100 avstr. K 0.12 Din, 100 p. mark 0.07 Din, 1000 av. K 1 Din.
g Tri vodne eeste čez Češkoslovaško. >Pr. P.< opisujejo nadaljevanja dela o ravnateljstvu za zgradbo vodnih cest pri ministrstvu javnih del z namenom, uresničiti velepomembne objekte, ki bodo zvezale češkoslovaške dežele s tremi morji. Tu gre za zgradbo treh prelivov, in sicer: labsko-donavski, odrski in všerubski.
g Češkoslovaška razstava na Japonskem. Japonska tvrdka Suzuki et Comp., eno največjih in najbolje organiziranih podjetij na Japonskem, namerava prirediti češkoslovaško razstavo na Japonskem. Razstava ima biti na meččena v enem izmed najbolj živahnih japonskih industrijskih središč, bodisi v Tokiu ali v Osaki ali pa v Kobe.
g Maline na Slovaškem. Kakor poročajo bratislavski listi, je letos na Slovaškem toliko malin, da jih ne morejo ne predelati ne konzumirati. Tvornice za sadne konzerve še nisc začele obratovati, a izvoz je v nevarnosti zaradi lahke pokvare tega gozdnega sadja.
g Fuzijft novosadskih bank. Novosadske banke in sicer Srpska trgovska banka, banka Vojvodina in Srpska Zadružna banka vodijo pogajanja v svrho fuzije.
g Iivoz žita ii Rusije. Kakor poročajo moskovski listi, ja sovjetska vlada izdala dekret glede izvoza žita. Vlada namerava do konca tega leta izvoziti najmanj 250.000 vagonov žita. V dekretu se med drugim govori, da bo vlada delala z vsemi silami na to, da zopet osvoji vsa tekom svetovne vojne izgubljena tržišča za rusko žito.
g Italijanski tisočlirski bankovci sc potegnejo iz prometa. Kakor je obvestilo italijansko poslaništvo v Belgradu naše finančno ministrstvo, bo potegnila italijan. vlada 1000 lir-ske novčanice iz prometa, ker so se pojavili različni falsifikati.
gZvišanje obrestna mere v Švici. Eskontna obrestna mera v Švici je povišana za tri četrtine odstotka, a lombardna obrestna mera '.a štiri petine odstotkov.
g Polom romunske banke. Produktna in kreditna banka v Satamare (Scdniograška) je ustavila izplačila in prosi za izravnalno postopanje.
g III. iztočni mednarodni velesejm v Lvovu se bo vršil od 15. do 17. septembra t. 1.
g Davek se bo plačeval na Ogrskem v zlati podlagi.
g Ameriški premog t Evropo. Odkar je prenehala stavka v premogovnikih v Severni Ameriki, se pojavlja na angleškem premogovnem trgu nekaka stagnacija, ki ima svoj vzrok v tem, da je velika večina odjemalcev angleškega premoga in koksa naročila cenejši premog in koks v Ameriki. Kakor ve povedati >N. Fr. Pr.«, kupujejo-ameriški premog posebno nemški industrijski zavodi, a ne manjka tudi francoskih in laških kupcev.
g Koliko piva sc popije v Kladni. >Straž Svo-bode< poroča: V preteklem letu se je v 76 kla-denskih gostilnah potočilo 1,465.119 litrov navadnega piva v vrednosti 3,809.309 č. K ter 854.317 litrov plzenskega piva v vrednosti 3, 417.268 č. K; vsega skupaj se je potrošilo za pivo 7,226577 č. K. Na glavo pride 121 litrov piva; ako odštejemo otroke, pa na odrasle skoraj Se enkrat toliko.
g Cene žitu v Ameriki jako padajo. Cene ameriški pšenici se nahajajo na višini predvojne dobe, tako da so globoko pod produktivnimi stroški, dočim so druge ceno povprečno za 58 odstotkov višje kakor pred svetovno vojsko. Pšenica je pa zato tako padla, ker je letošnji pšenični pridelek sila velik in ker je bilo v Kanadi, v Severni Afriki in Indiji nenavadno dosti s pšenico obsejanega polja.
g Noro notranjo češkoslovaško posojilo. Češka namerava razpisati notranje posojilo v znesku ene in pol milijarde čsl. kron. Posojilo bi garantirala neka češka bančna skupina.
g Romunsko posojilo v Angliji. Romunski finančni minister Bratianu je sklenil v Angliji posojilo v znesku dva in pol milijona funtov šterl.
delal načrt, na podlagi katerega se bo plače^ val davek na Ogrskem na podlagi zlate paritete. Ta predlog bo predložen mažarski zbornici te dni. — V Rusiji in v Prusiji je ta davek že upeljan.
g Povišanje cene sladkorju v Mažarski.
Mažarski sladkorni kartel je povišal cene kristalnemu sladkorju na 2000 Ko, sladkor v kockah 2060 K ogrskih.
£ Nemčija kupuje Sto ▼ Rusiji. Nemčija |c sklenila pogodbo z Rusijo v svrho dobave ruskega žita ▼ Rusiji ▼ znesku 200 milijonov zlatih mark, od katerih bo Nemčija plačala polovico v denarju, polovico pa v blagu.
lj češki tehniki v Ljubljani. Danes, v sredo ob pol 11. zvečer se pripelje v Ljubljano 8 svojimi slušatelji inž. Ant. Smrček, profesor vodnega oddelka brnske tehnike in znani specialist za vodne stavbe. Ogledajo si vod ne naprave na Fužinah in papirnico v Vevčah. Jutri, v četrtek opoldne se odpeljejo v Falo.
lj Za odpravo nedostatlcov ob Gruberjevem prekopu. Poročali smo o nesreči, ki se je zgodila 23. julija, ko je padel konj z vozom v Gruberjev prekop. Občinski svetovalci Alojzij Zajec, podžupan dr. S t a n o v n i k, ured. Moškerc in dr. Rožič so zato predložili občinskemu svetu sledeči predlog: Od železniškega mostu do zatvornice naj se na levem bregu Gruberjevega prekopa napravi železna ali lesena ograja, ki bo onemogočala slične nesreče. Tudi cesta za domobransko vojašnico je v najslabšem stanju in se mora popraviti, posebno zato, ker se je promet na tej cesti zelo povečal.
1 j Prebivalci Itesljeve ceste prosimo, da bi dal magistrat kraške groblje »trotoar-ja« pred učiteljiščem izruvati in hodnik posuti vsaj s peskom, če ga ne mara asfaltirati. Te volčje jame naj izginejo, ker človek ob lepem vremenu riskira, da si zlomi nogo ali dobi kilo, ob grdem pa vrh-tega še lahko utone. Torej vsaj peska prosimo!
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 15. do
21. julija 1923 jc bilo v Ljubljani rojenih 18 in 2 mrtvorojena; umrlo je v tem času 24 oseb, naknadno prijavljenih smrtnih slučajev 5, od tega 10, oziroma 4 tujci. Vzrok smrti v dveh slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 1 dušljiv kašelj, v 2 škrlatica, v 1 zastrupljenje rane, v l možganska kap, v 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo druge bolezni.
lj Nalezljive bolezni t Ljubljani. V času od 15. do 21. julija 1923 je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj davice, 2 škrlatice in 1 dušlji-vega kašlja.
lj Ponesrečil je pri gradbi poslopja bolniške blagajne delavec Nikolaj Nikrasov "iz Rusije. Padol jc ha njega industrijski voziček naložen s peskom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
lj Prodaja steklene reklamne table. Mestna občina ljubljanska prodaja veliko stekleno reklamno tablo (lirma-table), v približni Izmeri 21-30 X 60 cm, ki je pritrjena na hiši Kongresni trg 14. Reflektanti se vabijo, da vlože tozadevne pismene ponudbe pri mestnem gospodarskem uradu do 31, julija 1928 z navedbo ponudenega zneska. Tabla se bo potem oddala najvišjemu ponudniku, ki jo bo moral v najkrajšem času odstraniti na svoje stroške in skrbeti, da se okrašeni omet popravi in spravi fasado, kjer je pritrjena tabla, v nepoškodovan stan.
lj Policijska kronika. Policija je aretiriila Ivana Porento, ker je ukradel dijaku Milanu .le-sihu 8000 K vredno kolo. Porenta je hranil kolo 2 mesca v svojem stanovanju, v nedeljo se je odpeljal pa po mestu. .Jesih ga jo videl, spoznal svoje kolo, ga prijel in izročil policiji. — Policiji dobro znana Ana Bevčeva je ukradla nekemu gospodu obleko, vredno 10.000 K, ki jo je zastavila v mestni zastavljalnici. — V nedeljo zvečer so napadli na poti iz Šiške pri železniškem prelazu na Gosposvetski cesti trije neznanci hlapca Alojzija Črnivca. Dvakrat je bil zaboden v hrbet in enkrat v glavo. Odpeljali so nezavestnega v bolnišnico. Napadalci so pobegnili.
Orlovski vestnik.
Horjulski orlovski odsek in orliški krožek priredita 29. julija javno telovadbo na vrtu g. Logarja. Vse prijatelje poštene zabave vabimo, da pridejo pogledat nastop, kjer bo hor-julska mladina pokazala, česa je tekom letošnjega leta naučila. — Igra godba mladinskega doma iz Ljubljane pod vodstvom g. Do-linarja. Bog živi! Nasvidenje!
Dijaški vestnik.
d Seja podružnice SDZ za Ljubljano bo t
petek, 27. julija točno ob pol desetih dopoldne v Ljudskem domu, II. nadstropje.
d Tovariši, tovariši««! čas za priglaševa« nje za evharistični kongres v Zagrebu je že do 30. julija in ne do 10. avgusta, kot je bilo pr« votno javljeno.
Turlstlka In šport.
Ilirija : Čakovecki SK 10 :1 (3:1). Tak<* nedeljska igra kot čakovčani sami so nas izne-nadili. Pričakovali smo, kot objavljeno v ča-j sopisju. moštvo z efektno visoko igro, toda pri takem sistemu mora biti posamezen igrač iz-boren tekač, kar pa Čakovčani s par izjemami niso bili. Gostje nimajo nobene tehnike, sto-ping je pri njih nepoznan, a o kombinaciji ni govora. Moštva z visoko igro in prepočasnimi igralci ne more doseči uspehov proti moštvu z lepo kombinacijo kot je Ilirija. Na visokem porazu nosi ogromen del krivde nemogoči ali pa skrajno nedisponirani vratar. Tipus pretirane flegme je gledal s prekrižanimi rokami kako cepajo žoge v prostor, ki bi mu moral biti svet. Kot mala opravičba za goste je dejstvo, da so nastopili s petimi rezervami. Naj« boljši del moštva, oba znana dobra branilca^ sta vlak zamudila, vsled česar je moral na njih mesto stopiti igralec, ki igra drugače spojk« ter desni half. Vsled tega je bila postava pov-, sem zamenjana ;n nemogoča.
Pri Iliriji je nastopil po dolgem času zna. ni Tavčar. Vidi se mu, da je bil nekoč dober; tehnik in taktik, a pozna se mu tudi pomanjkanje treninga in neuigranost z moštvom. Sre-i dnji napadalec je na tem svojem mestu popol« noma nemogoč; o tem se lahko prepriča pri svojih spojkah. Najboljši v napadu je bil Učak ter njegov prvi gol naravnost krasen. Prijetno presenetil pa nas je desni branilec v svojem napredku, a ne mogoče v tehniki in taktiki^ temveč v fairnesi. Igral je — mogoče v prvo* kar nastopa javno — prijetni fair.
Sodnik slab. Priporočali bi mu, da bi šel spet za nekaj časa na dopust ali pa na oddih. Pristranost se mu je že tako vrinila v kri, da je ne more pri najboljši volji več odpraviti. Gostje so dosegli svoj častni gol iz preočitnel offseid-pozicije. Sodnik, opozorjen na to odi lastnih pričujočih članov gledalcev, se je hotel najbrž pošteno revanžirati. Prilika se mu je kmalu nudila. Diktiral je proti gostom povsem neopravičeno >11 m<. Levemu krilu se je oči« vidno spodrsnilo, za kar pa nasprotnik, čeprav je tik za njim tekel, ni kriv. Nadalje je sprw gledal več offseidov domačinov, iz katerih je — povsem umljivo — rezultiralo tudi nekaj golov. — Publike malo. Za prihodnje bi želeli, da nam naša vodilna kluba nudita boljša moštva, a ne taka s tipično mažarsko igro, k) ni ne »tipičnac a še manj »mažarska«.
13. Turnfest v Monakovem, prvi po vojni, je zbral 15. julija nad pol milijona gledalcev in 40.000 telovadcev-1'obeh spolov. Obenem ja telovadilo 25.000 telovadcev. Sprevod po umetniško ukrašenih ulicah je moral biti deljen v dva dela, ker bi se en sam sprevod ne mogel razviti in bi potreboval preveč časa. Obširna poročila prinašajo o tej ogromni prireditvi turj nerstva monakovski listi, zanimive so slike v monakovskih iluslrovanih listih in revijah (dobe se v kavarni >Union<).
Običajne in poseb. dolge valjce ima »Stoevver«, Zastop Ljublj. Šelenb. nI. 6-1. Večletno jamstvo.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
Oas opaso-vonja	iip.ro-meter v mm	iormo-meter v C	1'sihrom. dilerenon v C	N.bo, v.trovi	Padavino r mm
23 ./7. Ž1 h	737-3	21-5	1-4	jasno	
24,/7. 7 h	736-5	18-6	1-lg	megla	—.
24./7. 14 h	786-6	22-4	8-8	d. obl. svzh.	
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusit« provi Fcllerjev Elzafluidl Vi sc boste čudili! Do-brodejen pri drgneniu celega telesa in kot ko-smeiikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kokor francosko žganje ter nad( 25 let priljubljeni Z omolom in poštnino 3 dvoj-nate ali 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-natih eli 12 Specialnih steklenic 208 Din s 5 % doplačilom razpošilja: lekarnar tfllOEN V. FEL-LER, STUBICA DONJA, Elzatrg It 134, Hrvatsko.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom !ri znancem tužno vest, da je naša ljubljena žena, oziroma mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
Neža Blagne, roj. Gros
včeraj, 22. julija ob pol 5. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage «e vrli v sredo, 25. julija, oh 9. uri zjutraj, iz hiše žalosti na pokopališče r Šenčurju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Šenčur pri Kranju, dne 23. julija 1923.
Globoko žalujoči ostali.
Mesto posebnega naznanila.
sprejme takoj župni urad v Framu pri Mariboru. — Prednost ima kak rokodelec.	4440
Drganlsta
Pekovskega vajenca
14 let starega, krepkega, poltenih staršev, takoj SPREJMO. - Florijanska nI. 8.
Dr. Bere
ORDINIRA zopei redno od 2. do 3. ure. pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo. (NEPREM02N1M BREZPLAČNO!)
Ključav. pomočnik
dober, dobi takoj mesto pri IVANU TRILLER na BLEDU.	4439
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, IŠČE MESTA ▼ trgovini špecerije, delikatcsc ali mešanega blaga, neflektira tudi na mesto SKLADIŠČNIKA. — Ponudbe sprejema upravništvo •Slovenca« ood šifro »VESTEN«.
Fotografski aparat
dobro ohranjen, s stojalom in okvirjem, za ceno 350 Din naprodaj. — Ogleda se ga v trafiki Modic, Kopitarjeva uL 1.
KUPIM dobro ohranjen
OTROŠKI VOZIČEK
Naslov pove uprava lista pod itev, 4460
Prodam lepo mizo
ii trdega lesa. — Naslov sc izve v upravništvu .Slovence« pod itev. 4450.
POZORI	POZOR!
Lepo posestvo
bo naprodaj na PROSTOVOLJNI JAVNI DRAŽBI na Planini pri RAKI, okraj Krško, dne 15. avgusta 1923. Posestvo leži na najlepši legi ter obstoji iz naj« boljših njiv, lepega sadnega vrta, z dobrim gospodarskim poslopjem, travnikom in več hektarov lepega gozda. Natan« čnejša pojasnila daje lastnik VINKO GREGL, trgovec ▼ Brežicah ob Savi.
Stanovanje
obstoječe iz dveh do treh »ob, kuhfnfrf in pritiklinaml, ▼ sredini mesta, tudi stari hiši, če mogoče ▼ bližini Sv. Jakoba, SE IŠČE proti plačHu najemnin. V naprej ali pa proti primerni nagradi. —* Ponudbe na: POŠTNI PREDAL 8T. 73, glavna pošla.	*43tf
Stran 6.
SLOVENEC, dna 2& folija 1A»
Btev. 166.
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce«, elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jo le Marke J, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARII: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Produktivna zadruga klepariev, instalaterjev, kotlanev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 18. Korn T, Poljanska cesta štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICAi pisalne, računske, razmnoževalne in dra-
te pisarn, stroje popravlja in prenavlja ndovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: flean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče Stev. 5.
dinarje.)
STAVB. IN OALANT. KLEPAR3TVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Čehoslavija« d. d.. Sodna ul. 3, TeL463-Ronzingcr R., Cesta na iuž. železn 7—9.
TRGOVINA Z ZELE^NINO: Sušnik A, Zaloška cesta Št 21. Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L, Mestni trg iS. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Pran Erjavec, pri <Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Faidigo sin. Sv. Petra cesta štev. 17.
40.000
blejskih razglednic
¥ 8 vrstah barvane, (Chromolichtdruck), PRODA po zelo nizki ceni BRAČA BRALIČ, V1ROVITICA. _4374
Vrtnarske zadeve
posreduje
društvo »VRTNARSKA ŠOLA«.
Banatsko moko ia.
ba vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3696
V
♦lame v prometnem kraju in položi kavcijo zakonski par brez otrok; mož je 'obrtnik. — Naslov pri upravi lista pod številko 4360.
Šivalni stroj »Zick Zack«
(Entl) dobro ohranjen, PRODAM. — Ko-menskega ulica štev. 26, levo. 4449
rnveki nos saraica'anšleški
LUVOi\l jJCtf fermač, 6 mesecev star, radi preselitve naprodaj. » Naslov * upravništvu lista pod It. 4458.
Bobrove
10.000 komadov lanskih iz Radgonske opekarne in potrebno število žleba-kov in polovic proda POKOJNINSKI ZAVOD, Šolski drevored 8t. 2. 4451
Lokal
Ba prometnem kraju, na deželi, IŠČEM »a trgovino z usnjem, event. vzamem tudi usnjarno v najem. — Dopisi pod: ^PROMET« na Aloma Company, anon-2na družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Banatsko pšenico ia.
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«. SHBBKBIfiHBBBBBH
Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD :-:	priporočam v nakup	:-:
orlovske potrebščine
KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. — IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10.
Krasno vilo
z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in vsem kontortom, na najlepšem prostoru mesta, UGODNO PRODAM. -Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Poizve se pri upravi lista pod St. 4459. Istotam je naprodaj STAVB. PARCELA ca 1000 ras in lep amerik. dirkaški VOZ.
o*
r VRSTNI KROGLIČNA
ležišča
ČPECmilTETE NOVOSTI
P$mec
I1M&I9ANA
B41AČA L3»KRED*BK*
Dr. Ivan Plnfar
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordlnlra zopet redno
LJUBLJANA, Cankarievo (prd Francovo) nabrežje štev. 5.
Ako še niste, pošljite naročnino!
Novo preurejeno lepo
2 do 4 sobe in kuhinjo, v I. nadstropju, na ulico, na najbolj pro. metnem kraju, ob cestni železnici, v sredini Ljubljane, SE ODDA dotičniku, ki POSODI proti popolni varnosti (intabulaciji) in pri. mernemu obrestovanju večjo vsoto velikemu industrijskemu podjetju v Sloveniji. Posojila se lahko da na enkrat ali pa v obroki! ter se vrne v 2 ali 3 letih. — Ponudbe z navedbo višine in pogo. jev posojila pod «Takoj« na Aloma Company, an. družba, ^jub. ljana, Kongresni trg 3.
*
9melitev trgovine!
Naznanjamo uljudno, da smo preselili svofo trgovino z teleznino s 25. julijem t. /. od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v
Stritarjeve uiico štev. i.
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
flreinlk & fritsc}], trgovina 3 ieleznino.

xxxxxxx.xxrxxxxTxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
BANCA ADRIATICA TRIESTE.
IMS.
star 41 let, oženjen, lepega vedenja m neomadeževane preteklosti, z vrlo dobrimi spričevali od orožništva, vešč slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi cirilice v pisanju popolnoma, ŽELI NASTOPITI njemu PRIMERNO in POVER-LJIVO SLUŽBO pri kaki tovarni al« drugem podjetju. — Ponudbe pod «ZA-NESLJIV 4448« na upravo tega lista.
KUPIM stare, dobro ohranjene
trarne in deske
t; so bili že rabljeni, in sicer: 8.168 m kub. 13/16, 18 m kub. 16/21 trami; deske ca 16 m kub. colarc in 6 m kub. 20 mm. L Ponudbe na: HINKO PRIVŠEK, LJubljana, Miklošičeva cesta 18/L 4462
jpiManaMannHBiiKntsaMMBMn
i »VINOCET«
Objava.
i
s ■
8
TOVARNA VINSKEGA KISA D. Z O. Z. - LJUBLJANA
nudi najfinejši in najokus-
n " namizni kis
iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično i higljenično najmodernejo urejena kisarna v Jugoslaviji. — Pisarna i Ljubljana, Dunajska o. št. 1 a, II. nad.
Sode za vino, mošt
itd. razprodajam, dokler traja zaloga. — J AUGUSTIN, Ljubljana, SP. Š16KA, Sv. Jerneja cesta 281.	4243
Trboveljski premog
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA »ILIRIJA«, Ljubljana, tralta Petra trg 8. Telelon »t 230.
OVES - KORUZO la-
na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta
št. 33 pri «Ba!kanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
Izdaja konzorcii >Slftvenc%
Na obenem zboru delničarjev, ki se je vršil 14. julija 1923, se je na podstavi odobritve bilanc za poslovna leta 1921 in 1922 iu na poročilo upravnega odbora, da so pasiva absorbirala družbeno glavnico, sklenila obnova glavnice do lir 15,000.000.— potom emisije 75.000 komadov novih delnic v nominalni vrednosti po lir 200.— s pravico participacije na dobičku od 3. januarja 1924 naprej. Te delnice se dajo v svrho opcije na razpolago starim delničarjem v razmerju ene nove za eno staro delnico, katero posedujejo in sicer proti plačilu lir 200.— za vsako novo deluico.
V smislu gornjega sklepa občnega zbora, ki je postal pravomočen z odobritvijo od strani vlade, se opozarjajo gg. delničarji zaveda Banca Adriatica Trieste, ki se hočejo poslužiti podeljene jim pravice na subskripcijo novih delnic, da se morajo te pravice poslužiti do vštevši 4. (četrtega) avgusta, t. 1. Svoje stare delnice morajo z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih predložiti pri sedežu Banca Adriatica Trieste, via St. Nicolo št. 9 in pri njenih podružnicah v Zadru in Opatiiji ali pri Jadranski banki v Beogradu in njenih podružnicah Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovic, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb ali pri Adriatische Bank na Dunaju.
Obenem morajo za vsako delnico, ki jo hočejo subskribirati, vplačati iznos od lir 200 (dvesto).
Proti predložitvi delnic na gornji način in proti omenjenemu vplačilu se jim bo izročilo začasno potrdilo (medjutomnica) za nove delnice, ki jih bodo subskribirali v smislu gori omenjenega sklepa občnega zbora. To začasno potrdilo se jim bo svoječasno zamenjalo za delnice glaseče se na prinosca.
Stare delnice, ki se bodo predložile v svrho izvršitve opcijske pravice, se bodo odvzele in uničile, ter zamenjale z začasnim potrdilom za subskribirane nove delnice, kakor tudi z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za 1. 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za eno staro delnico Banca Adriatica Trieste in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
Oni delničarji Banca Adriatica Trieste, ki se ne nameravajo poslnžiti opcijske pravice, morajo predložiti svoje stare delnice z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih do vštevši 4. (četrtega) avgusta t. 1. Stare delnice, ki se bodo predložile, se bodo odvzele in uničile, ter namenjale z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za 1. 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za eno staro delnico Banca Adriatica Trieste in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
Trst, dne 22. julija 1923.
Upravni odbor Danca Adriatica Trieste.
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v LiuhlUnl
Jugoslovanska tiskarna v LJubljani